KAZALO

BISTVO REFORMACIJE

NAPAKE CERKVE

PODPORNIKI REFORMACIJE

ELJE PROTESTANTOV

SMERI REFORMACIJE

RAZKOL VERE

NAPREJ

UKREPI CERKVE

VERSKE VOJNE

IZBOLJ AVE CERKVE

REFORMACIJA V SLO

ZNANI PROTESTANTI

VESTFALSKI MIR

NAZAJ

VIRI

Reformacija je bila versko, kulturno in politi no gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoli ke Cerkve.

KAZALO

Cerkvi so v srednjem o itali veliko napak. Te so bile tudi razlog za reformacijo. Odziv cerkve je bilo zanikanje in preganjanje krivovercev, kasneje pa protireformacija.

O itali so ji: Prodajanje odpustkov: verniki so morali za grehe pla ati. Neizobra enost duhovnikov: Duhovniki so bili komaj pismeni Nemoralno ivljenje: Veliko duhovnikov je imelo nezakonske otroke, eprav so se morali dr ati celibata. Podkupljivost: Do visokih polo ajev se je dalo priti z denarjem.

KAZALO

Nekaj najve jih podpornikov reformacije!!

Martin Luther Luterani Nem ija

Jan Hus Husiti ali Hugenoti - e ka

Henrik VIII Anglikanci Anglija

Jean Calvin Kalvinisti Francija

KAZALO

KAZALO

KAZALO

KAZALO

KAZALO

KAZALO

KAZALO

KAZALO

KAZALO

KAZALO

KAZALO

Nazaj

Je bil nem ki teolog in menih. Rodil se je 10. novembra 1483 v Eislebenu v Nem iji in tam tudi umrl 18. februarja 1546. Sprva je tudiral posvetne znanosti, vendar je poleti leta 1505 blizu njega divjalo neurje. Luther se je prestra en zaobljubil: Sveta Ana, e me pusti iveti, bom postal menih! Opustil je tudij prava in postal menih. Njegove poglavitne ideja je bila, da se ljudje lahko o istijo svojih grehov le tako, da verujejo v Boga, menil je da je pape la na avtoriteta. Svoje mnenje je izrazil v 95 to kah, ki jih je 31. oktobra 1517 nabil na vrata wittenber ke cerkve. V katoli ki cerkvi ga je najbolj motilo, prodajanje odpustkov. Luthrovo nasprotovanje katoli ki cerkvi je privedlo do tega, da so ga ozna ili za krivoverca in ga izob ili. Njegov vodilni knez ga je skril na svojem gradu. Leta 1525 se je poro il s Katarino von Bora.

Nazaj

Jan Hus je bil e ki verski reformator, teolog in pridigar. Rodil se je leta 1369 na e kem, ter umrl 6. jul v Konstanci. Leta 1409 je postal rektor Karlove univerze v Pragi. V svojih verskih delih je kritiziral propad vrednot kato cerkve tistega asa, pri emer se je do dolo ene mere zgledoval po Wycliffu. Katoli ka cerkev ga je raz za krivoverca, njegovo u enje pa za herezijo in ga leta 1411 ekskomunicirala. Na koncilu v Konstanci, ko vztrajnem prigovarjanju in gro njah ni hotel preklicati svojih naukov, je bil obsojen kot krivoverec, preda oblastem in se gan na grmadi. Njegovi prvi in najbolj gore i privr enci so bili husiti, kasneje pa so se na tudi druge cerkve in verske dru be, ki so iz le iz obdobja reformacije. Leta 1999 je Janez Pavel II. razgla njegovo nasilno smrt ob aluje in ga priznal kot cerkvenega reformatorja. Najverjetneje je bil tudi avtor reforme e kega pravopisa, ki je v e ko pravopisje uvedla diakritiko. 6. julij, dan njegove (Den uplen mistra Jana Husa), je na e kem dr avni praznik.
usmrtitve

Nazaj

Henrik VIII je bil angle ki kralj, lord Irske in irski kralj. Rodil se je 28. junija 1491 v Pala i Platentia v Greenwichu ter umrl 28. januarja 1547, v Pala i Whitehall v Londonu. Rodil se je kot drugi sin Henrika VII. in Elizabete Yor ke. Po prihodu na prestol se je poro il z bratovo vdovo Katarino Aragonsko. Imela sta samo h er Marijo (Mary), vendar si je Henrik elel sina, ki bi ga nasledil na prestolu. Henrik se je zaljubil v Anne Boleyn in je posku al prepri ati pape a Klemna VII., da bi razveljavil njegov zakon. Ta je njegovo pro njo zavrnil. Henrik je nato postavil za canterburyjskega nad kofa Thomasa Cranmera, ker je le-ta pristal, da ga bo poro il. Tako se je Henrik leta 1533 samovoljno poro il z Anne Boleyn in s tem ignoriral pape evo zavrnitev. V parlamentu so izglasovali Zakon o premo i, s katerim je bil kralj progla en za vrhovnega poglavarja anglikanske cerkve. Anne Boleyn mu je rodila h er Elizabeto. Leta 1536 so jo obsodili na smrt .Takoj, ko so jo obglavili, se je Henrik poro il z Jane Seymour, ki mu je rodila sina Edvarda. Henrik se je poro il e tri krat: z Ano Klevsko, Catherine Howard in Catherine Parr.

Nazaj

Jean Calvin je bil francoski teolog in reformator. Rodil se je 10. julija 1509 v Noyonu v Franciji, ter umrl 26. aprila 1564 v enevi v vici. Bil je ustanovitelj kalvinske protestantske cerkve. Od leta 1536 je ivel v enevi. Tja se je umaknil pred katoli ani, ki so ga preganjali. V mestu je vpeljal strog cerkveni red, pri tem pa so ga podpirale posvetne oblasti. Tam je tudi ustanovil prvo protestantsko-kalvinsko versko skupnost. Jedro kalvinizma je nauk, da posameznik je ali ni izvoljen od Boga e od rojstva, kar se ka e v delovnih uspehih, bogastvu in podobnem. Glavni Calvinov spis je Ustanova kr anske vere.