Tehnicno Porocilo Hotel Radlje

5.0.
NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NARTU

NART IN TEVILNA OZNAKA NARTA:
NART STROJNIH INTALACIJ IN STROJNE OPREME t. narta: 01/10 A- PGD - S NARONIK: Javni zavod KTM Radlje ob Dravi Koroka cesta 16,, 2360 RADLJE ob DRAVI OBJEKT: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE OB DRAVI
VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN TEVILKA: PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA PGD, ZA GRADNJO: Rekonstrukcija in delna sprememba namebnosti PROJEKTANT: SIP Linasi Peter s.p., svetovanje, izvedba, projektiva, Podgorje 130, 2381 PODGORJE
-------------------------------------ODGOVORNI PROJEKTANT: Linasi Peter dipl.in.stroj., IZS S 0900
--------------------------------------------------------
ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Marija PODPEAN ing. gr. G - 9213
-------------------------------------TEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NARTA:
t. proj. 01/10-A-PGD; Podgorje 130, september 2010;
izvod t. 5/1
SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE
t.narta. 01/10 - A PGD - S
5.1.
KAZALO VSEBINE NARTA STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME t.01/10 A - PGD - S

NASLOVNA STRAN KAZALO VSEBINE NARTA IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NARTA TEHNINO POROILO PROJEKTNA NALOGA TEHNINO POROILO IZRAUNI - OGREVANJA - VODOVODA, ODTONE KANALIZACIJE - PREZRAEVANJA - POARNE ZAITE - PLINSKA INSTALACIJA RISBE IN SHEME OGREVANJE S KOTLOVNICO VODOVOD, ODTONA KANALIZACIJA IN PO. ZAITA PREZRAEVANJE PLINSKA INSTALACIJA
5.0. 5.1. 5.2. 5.3. 1. 2. 3.
5.4. 1. 2. 3. 4.
Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI
IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NARTA V PGD
Odgovorni projektant narta MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE OB DRAVI t.narta. 01/10 A - PGD S Peter Linasi dipl.in.stroj. IZJAVLJAM, 1. da je nart MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE OB DRAVI za v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD skladen z zahtevami veljavnih prostorskih aktov, 2. da je nart skladen z drugimi predpisi, ki veljajo na obmoju, na katerem se bo izvedla nameravana gradnja, 3. da so v tem nartu upotevani vsi pridobljeni pogoji in soglasja, 4. da so bile pri izdelavi narta upotevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je nart izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva, 5. da je nart skladen z elaborati, ki so sestavni del projekta,
t.proj.01/10 A - PGD
Linasi Peter dipl.in.stroj. IZS S 0900
Podgorje; september 2010
1. PROJEKTNA NALOGA
PROJEKTNA NALOGA Za podani objekt MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI je potrebno izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD, kateri naj obsega : - radiatorsko ogrevanje, - kotlarna na lahko kurilno olje, - prezraevanje, - vodovodna instalacija s pripravo tople vode, - odtona kanalizacija, - podhlajevanje, - plinska instalacija, a) Radiatorsko ogrevanje
Kot radiatorji se vgradijo ploevinasti in cevni radiatorji VOGEL&NOOT. Ploevinasti se vradijo za ogrevanje prostorov, cevni pa se vgradijo v kopalnice in sanitarije v aparmajskih sobah na konzole ali noge 12 cm od tal. Razvod cevi je po tlaku v vseh etaah. Dovod cevi je iz etanega dovoda. Vertikalne in povezovalne cevi iz kotlovnice so Cu cevi v palicah, razvodne cevi v etaah pa v kolutu Cu ali pa Alumplast UNIPIPE, z nainom spajanja z lotanjem in preso sistema. b) Kotlarna na lahkom kurilno olje
V prostor doloen za kotlovnico se montira kotel od firme VIESSMAN na ekstra lahko kurilno olje tip VITOPLEX 300. Kotel slui za ogrevanje radijatorskega in talnega ogrevanja ter za ogrevanje sanitarne tople vode. Kot energent za kurjenje se uporablja lahko kurilno olje. Shranjeno je v kovinskih obstojeih cisternah v sosednjem prostoru z lovilno skledo. Odzranik od cisterne je speljan na prosto ob fasadi, dvignjen od tal najmanj 2,50 m in od prve odprtine v steni 1,50 m. c) Vodovodna instalacija in priprava tople vode
Dovod vode je obstoje, pripeljan od vodomernega tevca v prostor kotlovnice. Zunanji del vodovoda je iz PE cevi, v notranjosti pa Alumplast UNIPIPE in pocinkane navojne cevi. Razvod hladne in tople vode je v tlaku in po stenah. Do vsakega porabnika porabnika se vodi cev tople, hladne vode in cirkulacija. V sosednjem prostoru ob kotlovnici je vgrajena bojler za pripravo tople vode. Regulacija iztoka vode se vri preko enoronih maelnih iztonih baterij. d) Odtona kanalizacija
Odtona kanalizacija je izvedena iz PP cevi, poloenih v taku in zidu. V vseh prostorih, kjer so iztona mesta se montira tudi talni sifon. Odzraniki se speljejo nad streho, enakega preseka kot je odvodna kanalizacija. Cevi se spajajo preko predfabriciranih prikljunih natinih spojev, tesnjenih z gumijastimi tesnili. Minimalni padci za fekalne vode so za cev DN 110 je 2%, DN 125 je 1,5% in DN 200 je 1%. Priklop kanalizacije je na zunanjo kanalizacijo. Pred zazidanjem in zabetoniranjem se izvede tlana proba z nadtlakom 0,5 bar.
e)
Prezraevanje
Vse prostore v objektu prezraujemo naravno in prisilno odvisno od zahtev. Za prezraevanje prireditvenega prostora slui centralne klima naprava, vgrajena na podestu. Ostali prostori kleti in pritlija se prezraujejo z novo vgrajenimi lokalnimi prezraevalnimi napravami in se vklapljajo po potrebi. Sanitarije v hotelskih sobah imajo vgrajene cevne ventilatorje, sobe v nadstropju in mansardi pa se prezraujejo z odpiranjem okenj. f) Poarna zaita
Za gaenje zaetnega poara so v vsakem nadstopju nameeni gasilni aparati. Poleg tega je monost gaenja preko vgrajenih hidrantov, kateri se zamenjajo z novimi evro hidranti. Da ni moen prehod poara iz nadstropja v nadstropje so v ventilacijske kanale vgrajene poarne lopute. Ker so prezraevalne cevi maskirane je v maskah potrebno pustiti servisne odprtine za servisiranje poarnih loput v primeru sproitve. g) Podhlajevanje
V poletnem asu se objekt podhlajuje preko split klima naprav in preko hladilnika hladilne vode. Zrak v klima napravi za prireditveni prostor se podhlajuje z hladilno vodo pripravljeno v hladilniku. V lokalnih prezraevalnih napravah se zrak podhlajuje/ogreva v kanalski notranji enoti in inverterskih zunanjih napravah, ki so postvljeni na podestih nad pritlijem. Sob za goste ne podhlajujemo. h) Plinska instalcija
V posebnem prostoru je vgrajen kontejner za tekoi naftni plin. Razen ostale armature je na rezervoarju regulator I. stopnje in na steni regulator ll. stopnje. Od tu poteka cevovod do plinske pipe in elektromagnetnega ventila delno vidno in delno v zemlji. Od tu se vodi plin pod strop skladia kjer se napajajo plinski porabniki kuhinje.
Podgorje; september 2010
Investitor:
2. TEHNINO POROILO
1. UVOD Za podani objekt MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI je potrebno izdelati projekt strojnih napeljav in opreme za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD, kateri je opisan v projektni nalogi in naj obsega : - radiatorsko ogrevanje, - kotlarna na lahko kurilno olje, - prezraevanje, - vodovodna instalacija s pripravo tople vode, - odtona kanalizacija, - klimatizacija, - plinska instalcija, Projekt je za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD se izdela po tehninih predpisih, ki so v veljavi in po programu INTEGRA CAD. 2.TRANSMISIJSKE IZGUBE Izraun transmisijske izgube je narejen po SIST EN 12 831. Upotevani so nasledji koeficienti: - neprikinjeno kurjenje, - normalno zaitena pokrajina, - minimalna projekta temperatura -16 C, - pravilnik o toplotni zaiti in uinkoviti rabi energije v stavbah ( Ur, list t.42/15.5.2002 ), 3. CEVOVODI, IZOLACIJA, ODZRAEVANJE Cevi instalacije porabnikov in priklopov na komunalne prikljuke so iz naslednjih materialov: Prikljuna cev za sanitarno vodo je iz PE cevi od priklopa na javni vodovod do priklopa na vodomer prd kotlovnico. - Povezovalne cevi za lahko kurilno olje so iz Cu cevi. - Zunanje cevi plinske instalacije so iz jeklenih brezivnih cevi, - Cevi za razvod plina po objektu je iz Cu cevi sistema spajanja presso. Razvodne cevi sanitarne tople in hladne vode so iz Alumlast Unipipe cevi. Razvodne cevi za ogrevanje in klimatizacijo so iz Cu cevi v palicah in Alumplast cevi v kolutu. Razvodne cevi razvoda zraka za prezraevanje so iz pocinkanih spiro ali pravokotnih cevi spojene s prirobnicami ali S trakovi. Cevi talnega ogrevanja so iz Alumplast cevi. Kompenzacija cevi je narejena naravno, to je s samokompenzacijo. Odzraevanje sistema je predvideno lokalno s pomojo odzranih pipic nameenih na najvijih radiatorjih, ali na najvijih mestih nameenih avtomatskih odzranih lonkih. Razvodne cevi imajo padec 2% proti izvoru ogevanja, to je podpostaji ali kotlu. Po konani montai je potrebno opraviti tlani preizkus instalacije s tlakom z minimalnim tlakom 1,50 krat obratovalni tlak, oziroma 4,5 bare na mestu maksimalnega tlaka. Preizkus traja
dve uri in e v tem asu tlak ne pade se smatra za uspenega, katera se evidentira in potrdi z zapisnikom o tlani probi. Cevovode ogrevne/hladilne vode in vodovodne instalacije je potrebno izvesti ekonomino in varno. Izvedbene trase naj bodo izbrane v skladu z hidrodinamino ugodnim potekom cevi ter preglednostjo armatur. Cevovodi morajo biti izvedeni pararelno ozir. premortno glede na povrine zidov z ustreznimi padci, ki omogoajo izpraznitev odsekov ter odzraevanje le teh. Razmik med cevovodi je potrebno izbrati tako, da je mono izolirati vsako cev loeno in da je mono vgraditi/izgraditi posamine elemente. Pri podpiranje cevovodov je potrebno upotevati dopustne razdalje med podporami. Dopustne razdalje med podporami za Cu cevi so:
Premer cevi DN 15 DN 20 DN 25 DN 32 DN 40 DN 50 21,3 x 2 26,9 x 2,3 33,7 x 2,6 42,4 x 2,6 48,3 x 2,6 60,3 x 2,9 Max. Razmak med podporami 1,5 m 1,7 m 1,9 m 2,5 m 2,6 m 2,9 m
4. RADIATORSKO OGREVANJE Za ogrevanje prostorov se vzamejo grelna telesa radiatorji izdelani iz jeklene ploevine in jeklenih cevi tip VOGEL$NOOT. Nameeni so preteno pod okni, v kopalnicah za vrati. Velikost in tip pa je izbran glede na velikost prostora, ter na njegov izraun. Montirani so na radiatorskih konzolah ali nogah 10-12 cm od tal. Radiatorji imajo priklop, iz stene v sredino radiatorja ( radiator tip T 6 ). Zaradi cevnega razvoda v tlaku in v zidu se na radiator dogradi ventilni sklop in ventile HERZ ali DANFOSS-RAVAL s priklopom termostatske glave za dodatno regulacijo prostora. 5. PODHLAJEVANJE Za potrebe podhlajevanja objekta se kot vir hladilnega sredstva predvidi: Klimatska naprava s podhlajevanjem zraka z vgrajenim vodnim ( glikolnim ) grelnikom, Nove inverter toplotne rpalke za podhlajevanje dovodnega zraka preko lokalnih prezraevalnih naprav, Podhlajenje se v prostorih kleti in pritlija izvede skladno z zgoraj opisanimi tehnologijami z uporabo klimatizacije za prireditveno dvorano vpiha kondicioniranega zraka preko difuzorjev in reetk. Poleg prireditvene dvorane se podhlajuje dovodni zrak za ostele preurejene prostore pritlija. Ostali prostori v objektu se ne podhlajujejo. 6. PREZRAEVANJE Za potrebe prisilnega prezraevanja prireditvenega prostora se predvidi za dvorana za predavanje klimatska naprava za prezraevanja z dogrevanjem/podhlajevanjem zraka. Lokacija klimatske naprave je na podestu. Klimatska naprava bo napajana s toplo vodo iz toplotne podpostaje ( kotlarne ) in za podhlajevanje z hladilno vodo iz hladilnega agregata postavljena na ploi nad kuhinjo. Zrak se na klimatu ogreva/podhlajuje preko grelnika ali hladilnika s predgretjem ali hlajenjem v rekuperatorju. V prehodnih obdobjih obratuje preko bay pas pretoka. Prezraevanje bo potekalo preko pocinkanih kanalov, vpihovalnih difuzorjev in regulacijskih
reetk. Dovod zraka v prostore je dimenzioniran glede na dva kriterija in sicer glede na zahteve po minimalni izmenjavi zraka sanitarne potrebe in glede na zahteve dela v posameznem prostoru. V prostorih, kjer se ta dva kriterija dobro ujemata, je prezraevanje reeno preko vpihovalnih difuzorjev in reetk. Prezraevanje ostalih prostorov kleti in pritlija je reeno preko lokalnih rekuperativnih prezraevalnih naprav in slui za minimalno prezraevanje prostorov. Vgrajene so pod strop v pomonih prostorih. Dodatno ogrevanje/podhlajevanje zraka je preko split inverterskih naprav, vgrajenih na ravnih strehah. Prezraevanje kuhinje se izvaja preko varne kuhinjske nape, vgrajene nad termoblokom. Izvedena je tako da s strehe zajemamo svei zrak in se vodi preko grelnika v prostor. Z drugim vetilatorjem, vgrajenim na fasadi objekta odvajamo odpadni zrak. Del sveega zraka vodimo preko tretjega ventilatorja za prezraevanje kuhinje in pomonih prostorih. 7. KOTEL NA LAHKO KURILNO OLJE - KOTLARNA -KOTLARNA Obravnavani objekt se ogreva z toplo vodo iz kotlovnice, kjer sta montirana dva oljna kotla VITOPLEX 300, moi po 105 kW. Omenjena kotla ustrezata potrebi po toplotnih izgubah in za ogrevanje sanitarne tople vode, ter za ogrevanje zraka v klima napravi. Kotla in sistem obratuje z konstantno temperaturo 80/60 C. Kotla sta opremljena z avtomatiko in vsemi varnostnimi napravami za varno obratovanje. V kolikor doloena stvar ni izpravna jo je izvajalec montae pred predajo investitorju dolan usposobiti, oziroma izvesti potrebni servis. Kotla sta prikljuena na dimnik z dvema dimovodnima loenema tuljavama v kombinaciji z ventilacijo. Dimniki prikljuk ima vgrajeno eksplozijsko loputo, da pri prezraevanju kotla, oziromo pred vigom ne pride do eventuelnega povratnega udara. Prezraevanje je izvedeno z dovod sveega zraka v vgrajenih reetkah v vratih ali steni in odvodom zraka skozi ventilacijsko tuljava v dimniku. Dovod olja je iz cisterne vgraje pod parkiriem. Vsak gorilec ima svojo dovodno cev, odvod pa je v skupni cevi. Kineta ima padec proti cisterni. Cevi v kineti morajo biti ustrezno zaitene proti koroziji in izolirane, da ne pride do izloanja parafina v zimskem asu. -RAZDELILNA POSTAJA Dovod toplotne energije se izvede iz toplovodnih kotlov. Kotli so preko razdelilne cevi povezani z razdelilci. Razdelilna podpostaja pokriva potrebe toplovodnega ogrevanja preko radiatorjev, talnim gretjem, s konvektorji in ogrevanje zraka za prezraevanje, ter pripravo sanitarne vode. Vsi potrebni temperaturni reimi za razline porabnike bodo doseeni na principu reguliranega meanja vode. V prostoru so montirani porebni razdelilci, rpalke, avtomatika, raztezna posoda, mehalna naprava za polnjenje sistema. Polnjenje sistema se tako vri preko mehalne naprave, da ne pride do izloanja kotlovca v sistemu. -OLJNA INSTALACIJA Kot gorivo se uporablja lahko kurilno olje po JUS B.H2.432. Olje se hrani v zemljo zakopani dvoplani cisterni. Olni rezervoar je dvoplane izvedbe in mora ustrezati po JUS M.Z3.010. Na rezervoar so montirajo prikljuki za polnjenje, odzranik, prikljuek kontrole kontrolne tekoine o tesnosti in prikljuka za dovod olja do gorilcev in povratni vod. Kontola tesnosti se montira v kotlarni, kjer je opozorila luka in zvoni alarm.
10
Cevovodi za olje so iz Cu cevi. Cevi so poloene v kineti z padcem 0,5% proti rezervoarju. Podpore cevovodov so iz kotnega eleza, izdelane tako, da ni mona pokodba izolacije. Pred izolacijo cevovoda je izvesti tlano probo. Debelina izolacije je 2 cm. 8. REZERVOARJI ZA LAHKO KURILNO OLJE V posebnem prostoru so vgrajene cisterne za lahko kurilno olje, povezane v baterijo. Rezervoarji morajo imeti: odduno cev z notranjim premerom najmanj 38 mm, speljano najmanj 2,5 m nad terenom okolice, konec cevi mora biti zavarovan s kovinsko mreico in najmanj 1,5 m oddaljen od odprtin na stavbi (okna, vrata) prikljuek za polnitev rezervoarja s pokrovom vsi prikljuki morajo biti izvedeni vodotesno Zaita rezervoarja proti koroziji: ienje rje do kovinskega sijaja rono ali peskano 1x hladni premaz z osnovno barvo premaz (ali podobno) 1x varjeni izotekt ( e je podzemni ) Preizkus in kontrola izolacije se vri z elektrino napetostjo 14 kV. Leie in lega rezervoarja mora biti vodoravna, da je merjenje koliine tekoine v rezervoarju toneje. Pri vejih (daljih) padec proti jaku 1%. Za ozemljitev se pod rezervoar v vzdolni osi poloi cinkan valjenec 25 x 4 mm, ki se na eni strani pritrdi na pokrov rezervoarja in na pokrov jaka. Prikljuki ki so na cisterni za odvzem kurilnega olja prezraevanje, merilec, polnenje morajo biti izvedeni tako da so 100% tesni da v primeru zalitja jaka z vodo le ta ne gre v cisterno. Prav tako povezava z objektom mora biti na jaku preko objenke 6/4 tesno izvedena. 9. VODOVOD IN ODTONA KANALIZACIJA Zunanji del vodovoda je izveden iz PE alkaten cevi. Priklop objekta je obstojei in je izveden na javno vodovodno instalacijo preko vodomernega jaka. Iz zunanjega prikljuka se dovod hladne vode pripelje v objekt v prostor kotlovnice. Od tu je izveden razvod po tlaku in steni vsake etae do potronikov in na bojler za pripravo tople vode. Vodovodna instalacija je izvedena iz UNIPIPE Alumplast cevi. Cevi hladne vode in tople vode je potrebno oviti v penasto izolacijo proti rosenju in toplotni izgubi. Po konani montai je potrebno za cevi izvesti dezinfekcijo s klornim okom, ki ga lahko izvede samo, za to pooblaena institucija, katera izda potredilo o ustreznosti uporabe. Pred zazidanjem je potrebno izvesti tlano probo, ki je za 1,5 krat veji od obratovalnega. Priprava tople vode se vri v dveh stojeih bojlerjih. Prvi slui za potrebe akumulacije in predgrevanja po topli vodi. Drugi bojler oskrbuje s toplo vodo porabnike. Temperatura tople vode v bojlerjih je 65 C, da ni nevernosti nastanka legionele. Toplo vodo direktne temperature vodimo do kuhinje, toilnega pulta in do pralnice, medtem ko jo pri ostalih porabnikov meamo na tempreaturo 45 C v iztonih armaturah. Prav tako se preprei nastanek legionele z vgradno cirkulacijskega voda do vsakega porabnika. Notranje odtone cevi so iz PP plastike, spajane s pomojo prefabriciranih spojev in tesnjenih z gumijastimi O tesnili, speljane po ali pod ploo ali vertikalno v zidu. PP Valsire cevi se vgrajujejo zato, da ni prenosa uma v ostale prostore. V vseh prostorih, kjer so iztona mesta so montirani tudi talni sifoni. Odzraniki so speljani nad streho in zakljueni s streno kapo. Minimalni padci za fekalne vode je za cev DN 110 je 2%, DN 125 je 1,5% in DN 200 je 1%.
11
Priklop kanalizacije je na jaek zunanje kanalizacije. Pred zazidanjem ali zabetoniranjem je potrebno izvesti probo tesnosti, ki ne sme biti veja od 1 bara. Notranja kanalizacije se zakljui z odzranikom speljanimi nad steho, obdelano s streno obrobo in zakljueno s streno kapo vse iz Cu ali plastike odporne na Ultravijoline arke sonca. Presek odzrane cevi je enakega preseka, kot je presek kanalizacije. 10. PLINSKA INSTALACIJA Glavni in prikljuni cevovodi in fazonski kosi so za tlak do 10 bar in so iz jeklenih brezivnih cevi. Za polaganje in montao je potrebno upotevati vsa navodila izdelovalca cevi. V cesti se cev poloi v blazinici mivke z ustrezno protikorozijsko zaito. Za spajanje cevi in fazonskih kosov se uporablja samo sistem varjenja. Priklop na plinski rezervoar se izvede s pomojo gibljive cevi in zaporne armature, dimenzije prikljune cevi je PE 100, d 25. Poarna pipa in magnetni ventil se vgradite v plinski omarici na fasadi objekta tipske izvedbe iz nerjavne ploevine debeline 1 mm, z napisom GLAVNA PLINSKA ZAPORNA PIPA s rkami rne barve na rumeni podlagi. Notranja plinska instalacija je izdelana za razvod iz jeklenih brezivnih cevi ali iz Cu cevi sistema PROFIPRESS G. Cevi plinovoda skozi zid se vodijo skozi zaitne cevi, ki so doloene za vsak premer cevi posebej in so grafina priloga, zapolnjene s posebnim polnilom in na koncih zaprte s trajnoelastinim kitom proti vnosu neisto. Plinska cev v zaitni cevi ne sme imeti spoja z varenjem ali zatiskanjem. Razvod iz Cu cevi vodene podometno ali v tleh ni dovoljen ( samo pod posebnimi pogoji ). Izjemoma je vertikalni del napeljave do zaporne armature pri tedilnikih ali kotlu lahko voden podometno. V tem primeru mora biti Cu cev brez spojev in oplaena oziroma predizolirana skladno z DIN 1988 in DIN 30672 ( napr. WICU ). Instalacijo lahko izvajajo po veljavnih predpisih DVGW TRGI 1986/96 samo izvajalci, ki so za to dejavnost registrirani. Po zakljuku del se izvede preizkus tesnosti notranje plinske instalacije po upotavanju doloila tok 7.1.2 ali 7.2 predpisov DVGW TRGI 1986/96. 11. PLINSKI REZERVOAR Na posebnem prostoru je postavljen plinski rezervoar ( obstojee ). Pri montai je potrebno obvezno predviditi potrebne odmike od sosednje meje, parkiria in povoznih poti. Plinski rezervoar je od distributerja plina in ga ima porabniki samo v najemu. Na plinskem rezervoarju je regulator I. stopnje z vso ostalo varnostno in zaporno armaturo, na steni pa regulator II. stopnje. Od rezervoarja poteka plinovod do objekta delno vidno in v zemlji v jekleni brezivni cevi ustrezno zaiteni proti koroziji. Na fasadi objekta se dogradi plinska zaporna pipa in elektromagnetni ventil v zaitni omarici. Elektromagnetni ventil je vezan na kuhinjsko napo, preko katere se vklaplja. Plinsko instalacijo smejo izvajati le varilci z veljavnim atestom. Navojne zveze so dovoljene le na spojih z navojno armaturo. Kot tesnilni material se uperablja posebna tesnilna pasta. Po uspeno opravljeni tlani probi je potrebno cevi oistiti, minizirati in prebarvati z rumeno barvo. 12. UINKOVITA RABA ENERGIJE V smislu prizadevanj za uinkovito rabo energije so v tem nartu predvideni sledei ukrepi: e v arhitekturi predvidena ustrezna izvedba stavbe v smislu izolacije, ustrezno izolirane intalacije v stavbi,
12
rekuperacijo toplote iztroenega zraka pri prezraevalnem reimu, rekuperacijo hladu iztroenega zraka pri hladilnem reimu, kvalitetna uravnoteenost ogrevalno hladilnih intalacij z ustrezno regulacijo sistemov, regulacija izmenjave zraka v prireditvenem prostoru glede na dejansko potrebo (glede na iztroenost zraka in glede na zasedenost prostorov ) uporaba centralnih sistemov ogrevanja in hlajenja za objekt v normalnem reimu obratovanja, uporaba ve klimatskih naprav v smislu bolje prilagodljivosti sistemov potrebam in s tem manji skupni porabi energije, uporaba multikompresorskega hladilnega agregata za pripravo hladilnega sredstva. 13. POARNA ZAITA SPLONO Projektna dokumentacija obravnava celotni objekt. Objekt je zasnovano lenjen tako, da ga zlahka lahko oblikujemo v eno lastno poarno evakuacijsko zaiteno poarno stopnice. Tako nastalo zaiteno stopnice je osnova za varno evakuacijo iz objekta. Prioritetne naloge elaborata so; izvedba evakuacije za vse osebe, z oblikovanjem zaitenih evakuacijskih poti, poarno loevanje med dvema loenima stopnica ter zagotovitev pogojev za zunanjo hidrantno vodo ter ureditev pogojev za splono varstvo pred poarom. Bistvene zahteve po ER2 za zadostitev pogojev za poarno varno stavbo so: zagotovljena nosilnost konstrukcije za doloen as, omejen nastanek in irjenje ognja in dima po objektu, omejeno irjenje poara na sosednje stavbe, zagotovljena varna evakuacija, upotevana varnost reevalcev, STROJNE INSTALACIJE IN OPREMA Strojne intalacije je potrebno izvesti po veljavnih tehnikih predpisih in upotevati delitve objekta na poarne sektorje in poarne cone iz zasnove poarne varnosti. Vsi preboji instalacije ogrevanja, vodovoda in prezraevanja iz poarnega sektorja morajo biti izvedeni tako, da zdrijo poarno obremenitev enako, kot poarni sektor. Pri prebojih je potrebno upotevati razdelitev na poarne sektorje ter preboje tesniti s poarno odpornimi elementi, kot so poarne lopute in in poarne objemke. Za prepreitev irjenja poara iz enega v drugi poarni sektor pri prezraevalni cevi so mednje vgrajene poarne lopute. Pri prehodu ostalih instalacij iz enega v drugi poarni sektor se izvede premaz po posebnem postopku. Izvedba poarnega premaza je iz kamene volne ali poarne pene, kot zapore prehoda intalacij skozi meje poarnega sektorja, ki so lahko masivni zidovi, kakor tudi lahke predelne stene, minimalne debeline 10 cm. Intalacije je potrebno obojestransko premazati v debelini najmanj 1 mm. Prav tako je potrebno obojestransko premazati kameno volno in zid v debelini najmanj 1 mm suhega sloja. Ob montai je potrebno upotevati navodila proizvajalca ( Promat ali podobno ). Po montai je potrebno zaporo oznaiti s podatki o sistemu in izdelovalcu. GASILNA SREDSTVA notranje hidrantno omreje; Glede na navedene podatke najvejega poarnega sektorja je max. volumen najvejega poarnega sektorja do 3000 m3. Tako je potrebno zagotoviti poarno vodo s pretokom 10 l/s s
13
tlakom 2,5 bar, skupne notranje hidrantne vode! Voda za gaenje mora biti na razpolago za vsaj 2 uri gaenja. - roni gasilniki; Gaenje naj poteka z ronimi gasilnimi aparati. Gasilnik se usmeri v goreo povrino, izvlee varovalko, pritisne ronik ter gasi. Primerni gasilniki za gaenje predvsem poarov poarnega razreda A /trdnih snovi/ so polnjeni s prahom (ABC) in B /gorljivih tekoin/ / so polnjeni s prahom (ABC) ali s CO2. Roni gasilni aparati se namestijo tako, da je glava ronega gasilnika z mehanizmom za aktiviranje v viini 80 do 120 cm od tal. Gasilnik se oznai s fotoluminiscentnimi oznaevalnimi tablami. Vsi nameeni gasilni aparati morajo imeti veljavni EN 3 certifikat. 14. ZAKLJUEK SPLONO Izvajalec je dolan dela izvajati po pravilih stroke, vse spremembe beleiti, pri emer spremembe predhodno potrejuje odgovorni projektant ali arhitekt. Vgrajena oprema mora biti ustrezne kakovosti. Poleg osnovnih karakteristik o zmogljivosti oziroma nominiranih kapacitetah, ki ustrezajo izraunanim, mora biti oprema ali njeni elementi tudi energijsko varni, kar najmanj kodljivi za okolje ( hrup, emisije in drugi moni kodljivi vplivi ). Ob primopredaji del izvajalec preda investitorju naslednjo tehnino dokumentacijo: zapisnik o funkcionalnih preizkusih, overjen s strani izvajalca in investitorja oz. njegove nadzorne slube, ter meritev ustreznosti ter izdelava poroila o ustreznosti mikroklime. zapisnik o tlanih probah za posamezne vrste del na istalaciji, ateste in garancijske liste, projekt izvedenih del strojnih instalacij in strojne opreme ogrevanja/hlajenja, instalacije prezraevanja, vodovoda in odtone kanalizacije in instalacije tehninih plinov. klorni ok o ustreznosti in varni uporabi vodovodne instalacije, izjavo, da so napeljave izvedene po odobreni projektni dokumentaciji in da so doseeni s projektom predvideni parametri. RADIATORSKO IN TALNO OGREVANJE Po uspeno opravljenem tlanem preizkusu je potrebno sistem napolniti z vodo in ga odzraiti na najvijih tokah. Cevi v kotlarni je potrebno izolirati s penasto izolacijo. Po namembnosti je potrebno oznaiti posamezne elemente in izdelati navodilo za obratovanje. Po servisni nastavitvi je potreben poizkusni zagon. Celotni sistem je potrebno hidravlino uravnoteiti in prekontrolirati, da vsi radiatorji in konvektorji pravilno grejejo. Investitorju se predajo navodila proizvajalca opreme, navodila obratovanja in garancijski listi. INSTALACIJA VODOVODA Prvi zagon in preizkusno obratovanje instalacije vodovoda se opravi po uspenem tlanem preizkusu in mntai sanitarne opreme, klornem oku in pozitivnem mnenju ustrezne institucije. Pri prvem zagonu mora biti prisoten predstavnik investitorja oziroma oseba, ki bo z instalacijo upravljala, izvajalec del in dobavitelj oziroma serviser opreme. Iztona mesta se morajo oistiti tujkov, ki so nastali po montai in ispiranju v instalaciji. Preizkusno obratovanje naj traja toliko asa, da se nastavijo vsi potrebni parametri in da investitor oziroma nadzorni organ smatra opremo za pravilno vgrajeno
14
INSTALACIJA PREZRAEVANJA Po konanih montanih delih je potrebno izvesti volumensko nastavitev reetk prezraevalnega sistema, opraviti poskusni zagon, ter izvesti meritve zmogljivosti. O vseh poiskusih in meritvah se izdela poroilo. Oprema se preda investitorju, ko se z zapisnikom ugotovi da je oprema vgrajena pravilno in da so doseeni predvideni parametri. - PLINSKA INSTALACIJA Pred spuanjem plina v napeljavo je potrebno ugotoviti, ali sta bila v skladu s predvideno tlano stopnjo opravljeni zaetni in glavni preizkus oziroma kombinirani obremenilni preizkus in preizkus tesnosti in ali je napeljava tesna. To je potrebno z zapisnikom ustrezno dokumentirati. Prepriati se je potrebno ali so vsi izpusti na napeljavi zaprti s epi, zamaki, ali slepimi prirobnicami. Zaporni elementi ne veljajo in jih je potrebno tesno zapreti s epi ali slepimi prirobnicami, izvzete so prikljune armature s prikljuenimi troili. Plinska instalacija se izpihuje toliko asa, da izrinemo ves zrak ali inertni plin iz napeljave. Izpihovanje instalacije je z gumjasto cevjo na prosto, razen e so manje koliine se laho pokuri na tedilniku ali kontrolnem gorilniku. Po spuanju plina v instalacijo, preizkusimo vsa spojna mesta, ki so bila izvzeta iz kombiniranega preizkusa in preizkusa tesnosti. Pri nastavitvi in preizkusu delovanja troil je potrebno upotevati proizvajaleva navodila za vgraditev in obratovanje. Preizkusiti je potrebno tudi delovanje dimovodne napeljave pri troilih. e je v objektu ve troil je potrebno preizkus opraviti, ko obratujejo vsa troila. Po nastavitvah in poiskusnem zagonu troil je potrebno uporabnike napeljave ustrezno poduiti in predati vsa navodila za uporabo plinskih troil. Porabnika je potrebno upozoriti, da se redno nujno vzdrujejojo vsa plinska troila in da se parameti ne smejo spreminjati.
15
3.IZRAUNI
16
3.1. IZRAUN OGREVANJA

3.1.1 SPLONO Izraun transmisijske izgube je narejen po SIST EN 12 831. V izraunu so upotevani nasledji podatki in koeficienti: - neprikinjeno kurjenje, - normalno zaitena pokrajina, - minimalna projekta temperatur -16 C, - dimenzioniranje sistema ogrevanja 75 C/55 C, - pravilnik o toplotni zaiti in uinkoviti rabi energije v stavbah ( Ur, list t.42/15.5.2002 ). Kot grelna telesa so predvideni radiatorji izdelani iz jeklene ploevine in cevi tip VGEL&NOOT. Nameeni so preteno pod okni ali za vrati. Velikost in tip pa je izbran glede na velikost prostora, ter na njegov izraun. Montirani so na radiatorskih konzolah ali nogah 10-12 cm od tal. Radiatorji imajo sredinski priklop iz stene zaradi lajega ienja in ventile HERZ ali DANFOSS-RAVAL za monost priklopa termostatske glave. Komunikacijski prostori imajo vgrajeno talno ogrevanje z regulacijo posameznih prostorov preko regulacijskih ventilov. Skupni prostori ( hodniki, stopnia, ) imajo regulacijo preko konstantne regulacije iz etanega razdelilca. Notranji cevovod za sistem ogrevanja je iz Cu in UNIPIPE cevi. Vodeno so delno vidno in v tlaku. Priklop je v kotlarni iz regulacijskega razdelilca. Tu je izvedena potrebna regulacija in varovanje sistema. - IZRAUNANE KONSTANTE IZ GRADBENE FIZIKE
ZUNANJI ZID U= 0,450
NOTRANJI ZID U= 0,900
TLAK U=
0,800
ETAA U=
0,900
STREHA U=
0,400
OKNO U=
1,500
17
SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE VRATA U=
2,000
- IZRAUN TOPLOTNIH IZGUB Izraun toplotnih izgub za podani objekt in posamezne prostore radiatorskega in konvektorskega ogrevanja se izdela po programu INTEGRA CAD in je priloga projekta za pridobitev gradbenega dovoljenje PGD.
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 T 2 O 3 O 4 O 5 V 6 ZZ 7 NZ 8 E PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S S S S 1,00 2,00 4,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 KLET 20 -16 421,3 384,2 V/ (m) A (m2) 110,88 1,92 2,83 2,83 3,78 47,50 110,88 O A' (m2) 110,88 3,84 11,32 2,83 3,78 93,18 47,50 110,88 Phi(W) Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) U Thu/Thas (C) 0,80 0,00 1,50 0,00 1,50 0,00 1,50 0,00 2,00 0,00 0,45 0,00 0,90 15,00 0,90 10,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 0,00 0,28 7877 71 19 0,33 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 42,87 2,88 4,25 4,25 7,56 51,73 5,94 27,72 Bu fij fg2 ek Psi lk el H PREDAVALNICA 2 Viina nad tlemi (m) 0,2
12,50 8,87 1,20 2,67 2,67 1,50 1,60 1,06 1,06 2,52
30,25 3,80 12,50 3,80 12,50 8,87 5299 2578 0
114,95 +
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 T 2 O 3 ZZ 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) 1,00 2,00 1,00 1,00 1,00 4,55 2,67 5,85 4,55
KLET 20 -16 101,2 132,3 V/ (m) 5,85 1,06 3,80 5,85 A (m2) 26,62 2,83 22,23 26,62 57,00 + O A' (m2) 26,62 5,66 16,57 26,62 57,00 Phi(W)
PREDAVALNICA 1 Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,80 0,00 1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 15,00 0,90 10,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 0,00 0,28 2135 80 21
0,33 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
10,29 4,25 10,00 3,33 14,25
15,00 3,80 1516 619 0
Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3)
MLADINSKI HOTEL
KLET
MULTIMEDIJA 18

Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 T 2 O 3 ZZ 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 3,00 1,00 1,00 1,00 5,85 2,67 8,85 5,85 20 -16 196,7 215,3 V/ (m) 8,85 1,06 3,80 8,85 A (m2) 51,77 2,83 33,63 51,77 78,28 + O A' (m2) 51,77 8,49 25,14 51,77 78,28 Phi(W) Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) U Thu/Thas (C) 0,80 0,00 1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 15,00 0,90 10,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 0,00 0,28 3560 69 18 Bu fij Viina nad tlemi (m) 0,2
fg2
ek
Psi
lk
el
0,33 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
20,02 4,25 15,13 6,47 19,57
20,60 3,80 2356 1204 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 T 2 O 3 V 4 ZZ 5 E 6 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 2S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 3,40 1,57 2,20 2,68 3,40
KLET 18 -16 48,64 98,56 V/ (m) 8,00 1,06 1,15 3,80 8,00 A (m2) 27,20 1,66 2,53 10,18 27,20 71,44 + O A' (m2) 27,20 1,66 2,53 5,99 27,20 71,44 Phi(W)
HODNIK 1 Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,80 0,00 1,50 0,00 2,00 0,00 0,45 0,00 0,90 15,00 0,90 10,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,09 0,00 0,24 1597 125 33
0,29 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
9,28 2,49 5,06 4,58 2,16 15,13
18,80 3,80 1316 281 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 T 2 E 3 ZZ 4 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W S 1,00 1,00 1,00 1,00 0,90 0,90 0,90
KLET 18 -16 11,63 38,8 V/ (m) 3,40 3,40 3,80 A (m2) 3,06 3,06 3,42 57,00 O A' (m2) 3,06 3,06 3,42 57,00 Phi(W)
WC DEKLICE 1 Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,80 0,00 0,90 10,00 0,45 0,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,14 554 181 48
0,29 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00
1,04 0,65 1,54 7,13
15,00 3,80 352 0 0
19

)
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 ZZ 2 T 3 E 4 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,20 1,20 1,20
KLET 18 -16 15,5 43,12 V/ (m) 3,80 3,40 3,40 A (m2) 4,56 4,08 4,08 38,00 O A' (m2) 4,56 4,08 4,08 38,00 Phi(W)
WC FANTI 1 Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,45 0,00 0,80 0,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 0,00 0,09 506 124 33
0,00 0,29 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00
2,05 1,39 0,51 3,02
10,00 3,80 237 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 T 2 E 3 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) 1,00 1,00 1,00 1,45 1,45 7,20
KLET 18 -16 11,85 33,6 V/ (m) 2,15 2,15 3,80 118 0 0 A (m2) 3,12 3,12 27,36 O A' (m2) 3,12 3,12 27,36 Phi(W)
WC DEKLICE 2 Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,80 0,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,09 0,00 0,09 323 104 27
0,29 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00
1,06 0,25 2,17
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 T 4 E 5 NZ PhiT (W) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 2,67 3,18 1,30 1,30 5,80
KLET 18 -16 15,71 42,32 V/ (m) 1,06 3,80 3,18 3,18 3,80 448 A (m2) 2,83 12,08 4,13 4,13 22,04 + O A' (m2) 2,83 9,25 4,13 4,13 22,04 Phi(W)
WC FANTI 2 Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,80 0,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,09 0,00 0,09 720
0,00 0,00 0,29 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
4,25 5,44 1,41 0,33 1,75
20

PhiV(W) PhiV,mech(W ) 0 0 Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) 174 46
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 T 2 E 3 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) 1,00 1,00 1,00 3,35 3,35
KLET 22 -16 44,55 75,51 V/ (m) 3,50 3,50 A (m2) 11,72 11,72 52,06 O A' (m2) 11,72 11,72 52,06 Phi(W)
GARDEROBA Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,80 0,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,18 0,00 0,18 1455 124 33
0,37 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00
5,01 1,94 8,63
13,70 3,80 592 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 V 2 ZZ 3 T 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,40 1,40 1,40 1,40
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
2,00 0,00 0,45 0,00 0,80 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 0,00 0,09 1080 77 20
0,00 0,00 0,29 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
6,16 2,39 4,78 2,96 6,46
21,40 3,80 773 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 T 2 E 3 NZ PhiT 1,00 1,00 1,00 2,10 2,10
KLET 18 -16 47,88 86,76 V/ (m) 6,00 6,00 624 A (m2) 12,60 12,60 61,56 O A' (m2) 12,60 12,60 61,56 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,80 0,00 0,90 15,00 0,90 10,00
0,00 0,00 0,00 0,09 0,00 0,24 901
0,29 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00
4,30 1,00 13,04
16,20 3,80
21

(W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) 0 0 Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) 72 19
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 T 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 2,67 2,70 3,65 3,65
KABINET Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,80 0,00 0,90 15,00 0,90 10,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 0,00 0,28 1072 109 29
0,00 0,00 0,33 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
4,25 4,62 3,81 1,23 9,50
10,00 3,80 843 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 V 2 ZZ 3 T 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 3,45 4,50 5,60 5,60 4,50
KLET 18 -16 73,42 107,4 V/ (m) 2,20 3,80 3,45 3,45 3,80 1264 0 0 A (m2) 7,59 17,10 19,32 19,32 17,10 + O A' (m2) 7,59 9,51 19,32 19,32 17,10 Phi(W)
STOPNIE Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
2,00 0,00 0,45 0,00 0,80 0,00 0,90 10,00 0,90 10,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 0,00 0,24 1688 87 23
0,00 0,00 0,29 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
15,18 7,70 6,59 4,09 3,62
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O S 3,00 1,75
PRITLIJE 20 -16 973,8 763,3 V/ (m) 1,69 A (m2) 2,96 O A' (m2) 8,87
DVORANA ZA PREDAVANJE Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00
0,00 0,00
0,00
1,00 0,00 0,00
0,00
4,44 22

2 O 3 O 4 O 5 O 6 ZZ 7 NZ 8 E 9 S PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S S S S 2,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,17 2,90 2,25 1,15 2,30 2,30 2,30 2,30 2,69 6,67 5,17 2,64 47,50 256,25 256,25 5,38 6,67 5,17 2,64 184,06 47,50 256,25 256,25 Phi(W) Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) 1,50 0,00 1,50 0,00 1,50 0,00 1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 10,00 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,28 0,00 0,00 #### 66 17

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,04 10,00 7,75 3,96 95,76 11,88 64,06 102,50
56,00 3,80 12,50 3,80 12,50 20,50 12,50 20,50 10958 5959 0
212,80 +
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 S 4 E 5 NZ 6 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 5,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 2,50 4,40 4,40 5,00
PRITLIJE 20 -16 213,8 266,2 V/ (m) 2,69 16,20 16,20 3,00 7051 1309 0 A (m2) 6,73 48,60 71,28 71,28 75,00 15,00 + O A' (m2) 33,63 14,98 71,28 71,28 75,00 15,00 Phi(W)
ZIMSKI VRT Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,40 0,00 0,90 0,00 0,90 0,00 0,90 10,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 8360 117 39
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
10,08 21,87 28,51 64,15 67,50 3,75
16,20 3,00
25,00 3,00
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 V 2 ZZ 3 E 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,65 3,45 6,90 6,90
PRITLIJE 18 -16 90,46 126,3 V/ (m) 2,20 3,80 3,45 3,45 A (m2) 3,63 13,11 23,81 23,81 65,55 + O A' (m2) 3,63 9,48 23,81 23,81 65,55 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
2,00 0,00 0,45 0,00 0,90 5,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,38 0,00 0,09 0,00 0,09 1490 63 17
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
7,26 5,90 8,19 1,89 5,21
17,25 3,80 967 523 0
23

MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 E 2 E 3 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) 1,00 1,00 1,00 2,15 2,15 PRITLIJE 18 -16 69,45 117,5 V/ (m) 8,50 8,50 A (m2) 18,28 18,28 80,94 O A' (m2) 18,28 18,28 80,94 Phi(W) Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) U Thu/Thas (C) 0,90 5,00 0,90 15,00 0,90 15,00 0,00 0,42 0,00 0,14 0,00 0,14 655 36 9 Bu fij HODNIK 1 Viina nad tlemi (m) 0,2
fg2
ek
Psi
lk
el
0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00
6,85 2,29 10,12
21,30 3,80 655 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 O 3 ZZ 4 E 5 E 6 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,05 1,25 3,60 3,35 3,35
PRITLIJE 18 -16 45,83 76,94 V/ (m) 0,80 0,80 3,80 3,60 3,60 A (m2) 0,84 1,00 13,68 12,06 12,06 40,28 + O A' (m2) 0,84 1,00 11,84 12,06 12,06 40,28 Phi(W)
WC FANTI Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 15,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,09 0,00 0,09 0,00 0,09 1007 84 22
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,26 1,50 6,16 0,96 0,96 3,20
10,60 3,80 477 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 E 2 E 3 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) 1,00 1,00 1,00 1,65 1,65 9,50
PRITLIJE 22 -16 19,44 46,33 V/ (m) 3,10 3,10 3,80 338 0 0 A (m2) 5,11 5,11 36,10 O A' (m2) 5,11 5,11 36,10 Phi(W)
WC INVALIDI Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,90 10,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,32 0,00 0,32 0,00 0,18 589 115 30
0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00
1,46 1,46 5,98
24
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 E 2 E 3 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) 1,00 1,00 1,00 2,80 2,80
PRITLIJE 18 -16 32,98 62,2 V/ (m) 3,10 3,10 A (m2) 8,68 8,68 44,84 O A' (m2) 8,68 8,68 44,84 Phi(W)
WC DEKLETA Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,90 5,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,38 0,00 0,00 0,09 0,00 0,09 627 72 19
0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00
2,99 0,69 3,56
11,80 3,80 246 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 E 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,65 8,00 3,20 3,20 8,20
PRITLIJE 20 -16 59,58 92,92 V/ (m) 1,70 3,80 4,90 4,90 3,80 1066 0 0 A (m2) 2,81 30,40 15,68 15,68 31,16 + O A' (m2) 2,81 27,59 15,68 15,68 31,16 Phi(W)
DNEVNI PROSTOR 1 Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 5,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,42 0,00 0,00 0,14 0,00 0,14 1431 91 24
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
4,20 13,68 5,88 1,96 3,90
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 E 4 E 5 NZ PhiT (W) S S 2,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,65 6,95 6,95
PRITLIJE 20 -16 154,5 178,6 V/ (m) 2,25 5,85 5,85 A (m2) 3,71 48,64 40,66 40,66 48,64 + O A' (m2) 7,42 41,22 40,66 40,66 48,64 Phi(W)
DNEVNI PROSTOR 2 Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 5,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,42 0,00 0,00 0,14 0,00 0,14 3830
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
5,56 21,89 15,25 5,08 6,08
12,80 3,80
12,80 3,80 1939
25

MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 V 2 ZZ 3 E 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,60 2,15 2,15 2,15
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
2,00 0,00 0,45 0,00 0,90 0,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,53 0,00 0,00 0,09 0,00 0,09 1026 48 13
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
7,04 3,68 10,24 1,71 6,68
22,15 3,80 998 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 E 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 2,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,20 6,50 6,36 6,36
KAVARNA Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,56 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 2750 73 19
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3,42 11,12 18,92 9,46 9,03
19,00 3,80 1870 880 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 O S S 2,00 3,00 1,25 1,25
PRITLIJE 20 -16 236,2 252 V/ (m) 1,90 1,90 A (m2) 2,38 2,38 O A' (m2) 4,75 7,13
JEDILNICA Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 1,50 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00
0,00 0,00
3,57 3,57 26

3 ZZ 4 E 5 E 6 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S 1,00 1,00 1,00 1,00 16,80 3,80 5,50 5,50 11,30 11,30 63,84 62,15 62,15 63,84 + 51,96 62,15 62,15 63,84 Phi(W) Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) 0,45 0,00 0,90 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,00 0,00 0,56 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 4702 76 20

0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 28,73 31,08 15,54 7,98
16,80 3,80 3257 1445 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 E 2 E 3 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) 1,00 1,00 1,00
PRITLIJE 22 -16 45,6 122,8 V/ (m) A (m2) 12,00 12,00 66,12 O A' (m2) 12,00 12,00 66,12 Phi(W)
GARDEROBA Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
12,00 1,00 12,00 1,00 17,40 3,80 730 589 0
0,90 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,53 0,00 0,24 0,00 0,18 1319 110 29
0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00
5,72 2,54 10,96
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 E 4 S 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,80 3,50
PRITLIJE 20 -16 212,8 545,2 V/ (m) 1,80 3,80 A (m2) 3,24 13,30 56,00 56,00 115,90 + O A' (m2) 3,24 10,06 56,00 56,00 115,90 Phi(W)
VENAMENSKI PROSTOR Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 0,00 0,40 0,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,56 0,00 0,00 0,00 0,14 4029 72 19
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
4,86 5,99 28,00 22,40 14,49
56,00 1,00 56,00 1,00 30,50 3,80 2727 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2)
PRITLIJE 18 -16 162,6 185,1
KUHINJA Viina nad tlemi (m) 0,2
27

Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 O 3 O 4 O 5 ZZ 6 S 7 E 8 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S S S S 1,00 1,00 1,00 2,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,75 2,60 1,00 2,10 6,20 6,20 V/ (m) 1,20 1,20 1,20 1,20 6,90 6,90 A (m2) 0,90 3,12 1,20 2,52 49,78 42,78 42,78 49,78 + O A' (m2) 0,90 3,12 1,20 5,04 39,52 42,78 42,78 49,78 Phi(W) Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) U Thu/Thas (C) 1,50 0,00 1,50 0,00 1,50 0,00 1,50 0,00 0,45 0,00 0,40 0,00 0,90 10,00 0,90 10,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 0,00 0,24 4283 100 26 Bu fij

fg2 ek Psi lk el H
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,35 4,68 1,80 3,78 22,40 17,11 9,06 10,54
13,10 3,80
13,10 3,80 2404 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 E 4 NZ 5 E PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 2,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,36 3,45 6,13 3,45
1. NADSTROPJE 18 -16 74,46 108,6 V/ (m) 2,00 5,68 3,80 5,68 1561 0 0 A (m2) 2,72 40,39 19,60 23,29 19,60 + O A' (m2) 5,44 34,95 19,60 23,29 19,60 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 0,00 0,09 0,00 0,00 1604 82 22
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
4,08 18,18 4,15 1,85 17,64
10,63 3,80
1. NADSTROPJE 18 -16 122,6 181,5 V/ (m) 2,00 3,80 12,90 12,90 801 0 0 A (m2) 4,20 9,50 32,25 98,80 32,25 + O A' (m2) 4,20 5,30 32,25 98,80 32,25 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 15,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,09 0,00 0,09 0,00 0,09 844 26 7
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
6,30 4,28 2,56 7,85 2,56
26,00 3,80
28
1. NADSTROPJE 20 -16 38 69,4 V/ (m) 1,50 3,80 2,50 2,50 521 0 0 A (m2) 1,80 9,50 10,00 39,90 10,00 + O A' (m2) 1,80 7,70 10,00 39,90 10,00 Phi(W)
ITALNICA Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 15,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 0,00 0,14 0,00 0,14 754 75 20
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
2,70 4,28 1,25 4,99 1,25
10,50 3,80
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 NZ 4 E 5 E PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 8,75 8,75 3,65 3,65
1. NADSTROPJE 20 -16 70,74 103,7 V/ (m) 1,50 3,80 3,80 5,10 5,10 1107 0 0 A (m2) 1,88 33,25 33,25 18,61 18,61 + O A' (m2) 1,88 31,38 33,25 18,61 18,61 Phi(W)
KUHINJA Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 0,00 0,14 1973 106 28
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
2,82 14,96 8,31 2,33 2,33
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 E 2 NZ 3 E PhiT (W) PhiV(W) 1,00 1,00 1,00 1,15 8,50 1,15
1. NADSTROPJE 18 -16 13,98 40,42 V/ (m) 3,20 3,80 3,20 107 0 A (m2) 3,68 32,30 3,68 O A' (m2) 3,68 32,30 3,68 Phi(W)
WC DEKLICE Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,90 15,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,09 0,00 0,09 0,00 0,09 269 73
0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00
0,29 2,57 0,29
Phi/A (W/m2)
29

PhiV,mech(W ) 0 Phi/V (W/m3) 19
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 E 2 NZ 3 E PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) 1,00 1,00 1,00 1,70 9,80 1,70
1. NADSTROPJE 18 -16 20,67 48,12 V/ (m) 3,20 3,80 3,20 130 0 0 A (m2) 5,44 37,24 5,44 O A' (m2) 5,44 37,24 5,44 Phi(W)
WC FANTI Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,90 15,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,09 0,00 0,09 0,00 0,09 369 68 18
0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00
0,43 2,96 0,43
1. NADSTROPJE 18 -16 124,2 252,3 V/ (m) 1,60 3,80 23,18 23,18 A (m2) 2,48 10,72 32,68 32,68 182,40 + O A' (m2) 2,48 8,24 32,68 32,68 182,40 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 0,00 0,09 0,00 0,09 1824 56 15
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3,72 4,82 6,92 2,60 14,48
48,00 3,80 1106 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 NZ 4 E 5 E S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,12
1. NADSTROPJE 20 -16 127,1 157,2 V/ (m) 2,26 A (m2) 2,53 45,14 45,14 33,43 33,43 + O A' (m2) 2,53 42,61 45,14 33,43 33,43
SOBA 1 Viina nad tlemi (m) 0,2
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 15,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 0,00 0,28 0,00 0,14
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3,79 20,31 5,64 8,36 4,18 30
11,88 3,80 11,88 3,80 4,58 4,58 7,30 7,30

PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) 1522 0 0 Phi(W) Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) 2300 69 18
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 0,00 0,14 1003 76 20
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3,79 5,08 3,28 1,64 5,61
11,81 3,80 698 0 0
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 0,00 0,14 983 80 21
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3,79 5,04 3,28 1,64 5,63
11,85 3,80 698 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m)
1. NADSTROPJE 20 -16 54,46 87,19 V/ (m) A (m2) O A' (m2)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
31

1 O 2 ZZ 3 E 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,12 3,15 3,15 3,15 2,26 3,80 4,55 4,55 2,53 11,97 14,33 14,33 46,55 + 2,53 9,44 14,33 14,33 46,55 Phi(W) Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) 1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,90 15,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 0,00 0,14 1066 74 20

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,79 5,39 3,58 1,79 5,82
12,25 3,80 733 0 0
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 0,00 0,14 981 77 20
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3,79 4,70 3,20 1,60 5,72
12,05 3,80 684 0 0
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 0,00 0,14 1155 95 25
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3,79 12,38 3,05 1,53 3,44
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C)
1. NADSTROPJE 20
32

N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 E 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,15 8,15 2,85 2,85 8,15 -16 57,4 92,15 V/ (m) 2,18 3,80 5,30 5,30 3,80 981 0 0 A (m2) 2,51 30,97 15,11 15,11 30,97 + O A' (m2) 2,51 28,46 15,11 15,11 30,97 Phi(W) Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) U Thu/Thas (C) 1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,90 15,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 0,00 0,14 1332 88 23 Bu fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3,76 13,94 3,78 1,89 3,87
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 0,00 0,14 1324 89 23
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3,76 13,89 3,74 1,87 3,86
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 O 3 ZZ 4 E 5 E 6 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,12 1,12 6,25 6,25 6,25
1. NADSTROPJE 20 -16 123,5 152 V/ (m) 2,15 2,15 3,80 5,20 5,20 A (m2) 2,41 2,41 23,75 32,50 32,50 63,27 + O A' (m2) 2,41 2,41 18,93 32,50 32,50 63,27 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 0,00 0,14 2125 65 17
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3,62 3,62 10,69 8,13 4,06 7,91
16,65 3,80 1369 0 0
33
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 E 4 S 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 2,09 6,70 3,10 3,10 6,70
MANSARDA 18 -16 42,41 73,24 V/ (m) 1,16 3,80 3,60 3,60 3,80 1043 0 0 A (m2) 2,42 25,46 11,16 11,16 25,46 + O A' (m2) 2,42 23,04 11,16 11,16 25,46 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,90 10,00 0,40 0,00 0,90 5,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,38 0,00 1058 95 25
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3,63 11,46 2,36 4,46 8,76
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 S 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,97 1,15 2,46 2,46
MANSARDA 18 -16 31,78 61,26 V/ (m) 1,26 3,80 3,40 3,40 A (m2) 1,22 4,37 8,36 8,36 45,60 + O A' (m2) 1,22 3,15 8,36 8,36 45,60 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,40 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 519 62 16
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,83 1,97 3,34 2,09 5,70
12,00 3,80 508 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 S 2 E 3 NZ PhiT (W) 1,00 1,00 1,00 2,46 2,46
MANSARDA 18 -16 56,09 93,82 V/ (m) 6,00 6,00 A (m2) 14,76 14,76 64,60 O A' (m2) 14,76 14,76 64,60 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,40 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 601
0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00
5,90 3,69 8,08
17,00 3,80 601
34

MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 S 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,97 7,14 3,44 3,44 7,14
MANSARDA 20 -16 48,37 79,72 V/ (m) 1,27 3,80 3,70 3,70 3,80 926 0 0 A (m2) 1,23 27,13 12,73 12,73 27,13 + O A' (m2) 1,23 25,90 12,73 12,73 27,13 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,40 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 1222 96 25
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,85 12,21 5,09 3,18 3,39
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 V 3 ZZ 4 S 5 E 6 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,02 1,00 2,80 1,40 1,40
MANSARDA 18 -16 122,9 252,1 V/ (m) 1,27 2,20 3,80 24,00 24,00 A (m2) 1,30 2,20 10,64 33,60 33,60 182,40 + O A' (m2) 1,30 2,20 7,14 33,60 33,60 182,40 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 2,00 0,00 0,45 0,00 0,40 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,24 0,00 0,09 1641 51 13
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,95 4,40 4,79 13,44 7,12 14,48
48,00 3,80 1570 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O S 1,00 0,97
MANSARDA 20 -16 57,02 88,99 V/ (m) 1,27 A (m2) 1,23 O A' (m2) 1,23
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00
0,00 0,00
0,00
1,00 0,00 0,00
0,00
1,85 35

2 ZZ 3 S 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S 1,00 1,00 1,00 1,00 7,76 4,10 4,10 7,76 3,80 3,66 3,66 3,80 1028 0 0 29,49 15,01 15,01 29,49 + 28,26 15,01 15,01 29,49 Phi(W) Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) 0,45 0,00 0,40 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 1377 92 24

0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 13,27 6,00 3,75 3,69
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,40 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 1670 78 20
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,85 10,04 8,92 5,39 6,28
13,21 3,80 1169 0 0
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,40 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 1721 80 21
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,85 10,26 9,60 5,40 6,75
14,20 3,80 1219 0 0
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C)
MANSARDA 20 -16
36

Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 S 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,97 8,60 5,00 4,95 8,60 68,66 101,5 V/ (m) 1,27 3,80 3,80 3,65 3,80 1180 0 0 A (m2) 1,23 32,68 19,00 18,07 32,68 + O A' (m2) 1,23 31,45 19,00 18,07 32,68 Phi(W) Phi/A (W/m2) Phi/V (W/m3) U Thu/Thas (C) 1,50 0,00 0,45 0,00 0,40 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 1600 89 23 Bu fij
fg2
ek
Psi
lk
el
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,85 14,71 7,60 4,52 4,09
MLADINSKI HOTEL Notr.temp. (C) N.zun.temp (C) Volumen (m3) Pla (m2) Z OZ SN T DOL (m) 1 O 2 ZZ 3 S 4 E 5 NZ PhiT (W) PhiV(W) PhiV,mech(W ) S S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,97 8,75 4,00 3,70 8,75
MANSARDA 20 -16 71 103,9 V/ (m) 1,27 3,80 5,05 5,05 3,80 1214 0 0 A (m2) 1,23 33,25 20,20 18,69 33,25 + O A' (m2) 1,23 32,02 20,20 18,69 33,25 Phi(W)
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,40 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,00 0,14 1649 88 23
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,85 14,96 8,08 4,67 4,16
Thu/Thas (C)
Bu
fij
fg2
ek
Psi
lk
el
1,50 0,00 0,45 0,00 0,40 0,00 0,90 10,00 0,90 15,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,28 0,14 0,00 1727 78 21
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
1,85 10,26 9,60 5,55 6,37
13,40 3,80 1211 0 0
37
- DOLOITEV RADIATORJEV Glede na izraun toplotnih izgub izberemo velikosti radiatorjev radiatorskega ogrevanja po programu INTEGRA CAD za posamezne prostore.
KLET Prostor tu (C) PREDAVALNICA 2 20 Qn (W) 7877 Qi (W) 7980 21KVM-S/600/1320 21KVM-S/600/1320 21KVM-S/600/1320 21KVM-S/600/1320 21KVM-S/600/1320 PREDAVALNICA 1 MULTIMEDIJA 20 20 2135 3560 2224 21KVM-S/600/920 21KVM-S/600/920 3627 21KVM-S/600/1000 21KVM-S/600/1000 21KVM-S/600/1000 HODNIK 1 WC DEKLICE 1 WC FANTI 1 WC DEKLICE 2 WC FANTI 2 GARDEROBA HODNIK 3 HODNIK 2 KABINET STOPNIE 18 18 18 18 18 22 18 18 20 18 1597 554 506 323 720 1455 1080 901 1072 1688 1733 21KVM-S/900/1000 621 11KVM/900/520 621 11KVM/900/520 478 11KVM/900/400 860 11KVM/900/720 1542 22KVM/900/800 1099 11KVM/900/920 956 11KVM/900/800 1113 22KVM/600/720 1733 21KVM-S/900/1000 Radiator t. l. Fakt. msk. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 t . Qi (rad) (W) 1596 1596 1596 1596 1596 1112 1112 1209 1209 1209 1733 621 621 478 860 1542 1099 956 1113 1733
PRITLIJE Prostor DVORANA ZA PREDAVANJE tu (C) 20 Qn (W) 16917 Qi (W) 25047 22KVM/600/1800 22KVM/600/1800 22KVM/600/1800 22KVM/600/1800 22KVM/600/1800 22KVM/600/1800 22KVM/600/1800 22KVM/600/1800 22KVM/600/1800 ZIMSKI VRT 20 8360 8656 22KVM/600/1400 22KVM/600/1400 22KVM/600/1400 22KVM/600/1400 STOPNIE HODNIK 1 WC FANTI 18 18 18 1490 655 1007 1573 22KVM/900/720 693 21KVM-S/900/400 1048 11KVM/600/600 11KVM/600/600 Radiator t. l. Fakt. msk. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 t . Qi (rad) (W) 2783 2783 2783 2783 2783 2783 2783 2783 2783 2164 2164 2164 2164 1573 693 524 524
38

WC INVALIDI WC DEKLETA DNEVNI PROSTOR 1 DNEVNI PROSTOR 2 HODNIK 2 KAVARNA JEDILNICA 22 18 20 20 18 20 20 589 627 1431 3830 1026 2750 4702 633 11KVM/900/600 629 11KVM/600/720 1450 21KVM-S/600/1200 3868 21KVM-S/600/1600 21KVM-S/600/1600 1039 21KVM-S/900/600 2900 21KVM-S/600/1200 21KVM-S/600/1200 4788 21KVM-S/600/1320 21KVM-S/600/1320 21KVM-S/600/1320 GARDEROBA VENAMENSKI PROSTOR KUHINJA 22 20 18 1319 4029 4283 1412 21KVM-S/900/920 4082 22KVM/600/1320 22KVM/600/1320 4576 21KVM-S/900/1320 21KVM-S/900/1320 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 633 629 1450 1934 1934 1039 1450 1450 1596 1596 1596 1412 2041 2041 2288 2288
1. NADSTROPJE Prostor tu (C) STOPNIE HODNIK 1 ITALNICA KUHINJA WC DEKLICE WC FANTI HODNIK 2 SOBA 1 SOBA 2 SOBA 3 SOBA 4 SOBA 5 SOBA 6 SOBA 7 SOBA 8 SOBA 9 18 18 20 20 18 18 18 20 20 20 20 20 20 20 20 20 Qn (W) 1604 844 754 1973 269 369 1824 2300 1003 983 1066 981 1155 1332 1324 2125 Qi (W) 1733 21KVM-S/900/1000 924 21KVM-S/600/720 870 21KVM-S/600/720 2224 21KVM-S/600/920 21KVM-S/600/920 350 11KVM/600/400 454 11KVM/600/520 1848 21KVM-S/600/720 21KVM-S/600/720 2418 21KVM-S/600/1000 21KVM-S/600/1000 1112 21KVM-S/600/920 1112 21KVM-S/600/920 1112 21KVM-S/600/920 1112 21KVM-S/600/920 1209 21KVM-S/600/1000 1354 21KVM-S/600/1120 1354 21KVM-S/600/1120 2224 21KVM-S/600/920 21KVM-S/600/920 Radiator t. l. Fakt. msk. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 t . Qi (rad) (W) 1733 924 870 1112 1112 350 454 924 924 1209 1209 1112 1112 1112 1112 1209 1354 1354 1112 1112
MANSARDA Prostor tu (C) STOPNIE HODNIK 1 HODNIK 2 SOBA 1 HODNIK 3 SOBA 2 SOBA 3 18 18 18 20 18 20 20 Qn (W) 1058 519 601 1222 1641 1377 1670 Qi (W) 1119 21KVM-S/500/1000 667 21KVM-S/600/520 667 21KVM-S/600/520 1354 21KVM-S/600/1120 1694 21KVM-S/600/1320 1450 21KVM-S/600/1200 1693 21KVM-S/600/1400 Radiator t. l. Fakt. msk. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 t . Qi (rad) (W) 1119 667 667 1354 1694 1450 1693 39

SOBA 4 SOBA 5 SOBA 6 SOBA 7 20 20 20 20 1721 1600 1649 1727 1934 21KVM-S/600/1600 1693 21KVM-S/600/1400 1693 21KVM-S/600/1400 1934 21KVM-S/600/1600 1 1 1 1

1 1 1 1 1934 1693 1693 1934
- REKAPITULACIJA SESTAV TOPLOTE Glede na tip izbranih radiatorjev po programu INTEGRA CAD izraunamo sestav toplote. Sestav toplote je priloga teksta v projektu. Izraunani sestav topote je Q = 133 848 W.
Etaa
Prostor
tu (C)
PhiT (W) 5299 1516 2356 1316 352 237 118 448 592 773 624 843 1264 10958 7051 967 655 477 338 246 1066 1939 998 1870 3257 730 2727 2404 1561 801 521 1107 107 130 1106 1522 698 698
PhiV (W) 2578 619 1204 281
Phi (W) 7877 2135 3560 1597 554 506 323 720 1455 1080 901 1072 1688
Phi Inst (W) 7980 2224 3627 1733 621 621 478 860 1542 1099 956 1113 1733 25047 15271 1573 693 1048 633 629 1450 3868 1039 2900 4788 1412 4082 4576 1733 924 870 2224 350 454 1848 2418 1112 1112
1 MLADINSKI HOTEL 2 MLADINSKI HOTEL 3 MLADINSKI HOTEL 4 MLADINSKI HOTEL 5 MLADINSKI HOTEL 6 MLADINSKI HOTEL 7 MLADINSKI HOTEL 8 MLADINSKI HOTEL 9 MLADINSKI HOTEL 10 MLADINSKI HOTEL 11 MLADINSKI HOTEL 12 MLADINSKI HOTEL 13 MLADINSKI HOTEL 14 MLADINSKI HOTEL 15 MLADINSKI HOTEL 16 MLADINSKI HOTEL 17 MLADINSKI HOTEL 18 MLADINSKI HOTEL 19 MLADINSKI HOTEL 20 MLADINSKI HOTEL 21 MLADINSKI HOTEL 22 MLADINSKI HOTEL 23 MLADINSKI HOTEL 24 MLADINSKI HOTEL 25 MLADINSKI HOTEL 26 MLADINSKI HOTEL 27 MLADINSKI HOTEL 28 MLADINSKI HOTEL 29 MLADINSKI HOTEL 30 MLADINSKI HOTEL 31 MLADINSKI HOTEL 32 MLADINSKI HOTEL 33 MLADINSKI HOTEL 34 MLADINSKI HOTEL 35 MLADINSKI HOTEL 36 MLADINSKI HOTEL 37 MLADINSKI HOTEL 38 MLADINSKI HOTEL
PREDAVALNICA 2 PREDAVALNICA 1 MULTIMEDIJA HODNIK 1 WC DEKLICE 1 WC FANTI 1 WC DEKLICE 2 WC FANTI 2 GARDEROBA HODNIK 3 HODNIK 2 KABINET STOPNIE DVORANA ZA PREDAVANJE ZIMSKI VRT STOPNIE HODNIK 1 WC FANTI WC INVALIDI WC DEKLETA DNEVNI PROSTOR 1 DNEVNI PROSTOR 2 HODNIK 2 KAVARNA JEDILNICA GARDEROBA VENAMENSKI PROSTOR KUHINJA STOPNIE HODNIK 1 ITALNICA KUHINJA WC DEKLICE WC FANTI HODNIK 2 SOBA 1 SOBA 2 SOBA 3
20 20 20 18 18 18 18 18 22 18 18 20 18 20 20 18 18 18 22 18 20 20 18 20 20 22 20 18 18 18 20 20 18 18 18 20 20 20
5959 1309 523
16917 8360 1490 655 1007 589 627 1431 3830 1026
880 1445 589
2750 4702 1319 4029 4283 1604 844 754 1973 269 369 1824 2300 1003 983
40

39 MLADINSKI HOTEL 40 MLADINSKI HOTEL 41 MLADINSKI HOTEL 42 MLADINSKI HOTEL 43 MLADINSKI HOTEL 44 MLADINSKI HOTEL 45 MLADINSKI HOTEL 46 MLADINSKI HOTEL 47 MLADINSKI HOTEL 48 MLADINSKI HOTEL 49 MLADINSKI HOTEL 50 MLADINSKI HOTEL 51 MLADINSKI HOTEL 52 MLADINSKI HOTEL 53 MLADINSKI HOTEL 54 MLADINSKI HOTEL 55 MLADINSKI HOTEL Skupno SOBA 4 SOBA 5 SOBA 6 SOBA 7 SOBA 8 SOBA 9 STOPNIE HODNIK 1 HODNIK 2 SOBA 1 HODNIK 3 SOBA 2 SOBA 3 SOBA 4 SOBA 5 SOBA 6 SOBA 7 20 20 20 20 20 20 18 18 18 20 18 20 20 20 20 20 20 733 684 871 981 976 1369 1043 508 601 926 1570 1028 1169 1219 1180 1214 1211 76955 15387

1066 981 1155 1332 1324 2125 1058 519 601 1222 1641 1377 1670 1721 1600 1649 1727 111174 1112 1112 1209 1354 1354 2224 1119 667 667 1354 1694 1450 1693 1934 1693 1693 1934 130904
2.1.5.DOLOITEV KOTLA V objekt bomo vgradili dva kotla na lahko kurilno olje. Tako bo v prehodnem obdobju in poleti za pripravo tople vode obratoval le en kotel, v asu polne zime pa oba. Glede na izraunani sestav toplote za ogrevanje prostorov Q = 130 kW in za ogrevanje zraka v klima napravi Q = 40 kW, za ogrevanje zraka v kuhinjski napi za dovod zraka v kuhinjo Q = 10 kW, ter za pripravo tople vode Q = 30 kW je skupna instalirana toplotna moa Q = 210 kW. Tako sta izbrana dva kotla tip VITOPLEX 300 moi 2 x Q = 105 kW od firme VIESSMANN, torej skupna instalirana mo je Q = 210 kW. 2.1.6. DOLOITEV RPALK - rpalka pri kotlu UPE 32 60, - rpalka ogrevanje kleti;
RPALKA ZA KLET Temp. potisne vode (C) Temp. povratne vode (C) Srednja temperatura (C) Temperaturna razlika (K) Z Q (W) 1 2 3 4 5 6 7 2500 5000 7500 10000 12278 20188 30088 M (kg/h) 107 215 322 429 527 867 1292 L (m) 16 10 10 14 10 18 28 70 50 60 20 DN Cev (mm) 10 12 x 1 - Cu 15 18 x 1 - Cu 15 18 x 1 - Cu 20 22 x 1 - Cu 25 28 x 1 - Cu 32 35 x 1 - Cu 32 35 x 1 - Cu 44,8 2,0 72 51 104 72 39 39 87 Gostota vode (kg/m3) Viskoznost vode (m2/s x 10^6) Specifina toplota vode (kJ/kg K) Skupni padec tlaka za vejo (Pa) Zeta w (m/s) 0,39 0,30 0,45 0,39 0,28 0,29 0,43 R (Pa/m) 239,8 86,2 174,2 99,5 41,0 31,8 64,4 R*L (Pa) 3837,0 862,1 1742,1 1393,6 410,4 572,9 1802,7 984,0 0,477 4,191 44786,0 Z (Pa) 5276,1 2281,0 10465,9 5276,1 1508,4 1571,4 7786,6 R*L+Z (Pa) 9113,1 3143,1 12208,0 6669,7 1918,8 2144,3 9589,3 sum(R*L+Z ) (Pa) 9113,0 12256,0 24464,0 31134,0 33053,0 35197,0 44786,0
Cevovod (kPa) = Regulacijska armatura (kPa)
41

Prikljuni cevovod (kPa) Kotel (kPa) Ogrevalno telo (kPa) Definiraj rpalko Skupni padec tlaka (kPa) Pretok rpalke (m3/h) 2,0 5,0 2,5
56,3 1,3
- Izbrana rpalka MAGNA 25 60, izdelek Grunfos. - rpalka radiatorskega ogrevanja dvorane in zimski vrt;
RPALKA ZA DVORANO Temp. potisne vode (C) Temp. povratne vode (C) Srednja temperatura (C) Temperaturna razlika (K) Z Q (W) 1 2 3 4 5 6 7 2783 5566 8349 11132 13915 22483 39181 M (kg/h) 120 239 359 478 598 966 1683 L (m) 14 18 16 18 18 24 24 70 50 60 20 DN Cev (mm) 10 12 x 1 - Cu 15 18 x 1 - Cu 20 22 x 1 - Cu 20 22 x 1 - Cu 25 28 x 1 - Cu 32 35 x 1 - Cu 40 42 x 1 - Cu 43,9 2,0 2,0 5,0 2,5 87 58 51 87 51 51 72 Gostota vode (kg/m3) Viskoznost vode (m2/s x 10^6) Specifina toplota vode (kJ/kg K) Skupni padec tlaka za vejo (Pa) Zeta w (m/s) 0,43 0,34 0,32 0,43 0,32 0,32 0,38 R (Pa/m) 289,0 104,6 73,8 121,3 50,9 38,5 41,0 R*L (Pa) 4046,4 1883,7 1181,0 2182,5 915,8 923,4 984,5 984,0 0,477 4,191 43882,0 Z (Pa) 7900,3 3214,7 2605,1 7900,3 2533,6 2548,7 5062,2 R*L+Z (Pa) 11946,8 5098,3 3786,0 10082,8 3449,4 3472,1 6046,7 sum(R*L+Z ) (Pa) 11947,0 17045,0 20831,0 30914,0 34363,0 37836,0 43882,0
Cevovod (kPa) = Regulacijska armatura (kPa) Prikljuni cevovod (kPa) Kotel (kPa) Ogrevalno telo (kPa) Definiraj rpalko Skupni padec tlaka (kPa) Pretok rpalke (m3/h)
55,4 1,7
- Izbrana rpalka MAGNA 25 100, izdelek Grunfos. - rpalka ogrevanje ostali del pritlija;
RPALKA PRITLIJE Temp. potisne vode (C) Temp. povratne vode (C) Srednja temperatura (C) Temperaturna razlika (K) Z Q (W) 1 2 3 4 5 1596 3192 4788 8656 9349 M (kg/h) 69 137 206 372 402 L (m) 18 12 14 6 12 70 50 60 20 DN Cev (mm) 10 12 x 1 - Cu 15 18 x 1 - Cu 15 18 x 1 - Cu 20 22 x 1 - Cu 20 22 x 1 - Cu 34 20 45 58 58 Gostota vode (kg/m3) Viskoznost vode (m2/s x 10^6) Specifina toplota vode (kJ/kg K) Skupni padec tlaka za vejo (Pa) Zeta w (m/s) 0,25 0,19 0,29 0,33 0,36 R (Pa/m) 110,2 39,5 79,9 77,7 88,7 R*L (Pa) 1983,7 474,3 1119,1 466,3 1064,2 984,0 0,477 4,191 28611,0 Z (Pa) 1015,4 364,6 1845,6 3184,5 3714,8 R*L+Z (Pa) 2999,1 838,8 2964,7 3650,8 4779,0 sum(R*L+Z ) (Pa) 2999,0 3838,0 6803,0 10454,0 15233,0
42

6 7 8 11550 18375 20510 496 789 881 10 22 18 25 28 x 1 - Cu 25 28 x 1 - Cu 32 35 x 1 - Cu 28,6 2,0 2,0 5,0 2,5 34 87 45 0,26 0,42 0,29 37,0 84,0 32,7

369,6 1847,6 589,1 1163,7 7536,7 1871,5 1533,3 9384,3 2460,6 16766,0 26150,0 28611,0
40,1 0,9
- Izbrana rpalka MAGNA 25 60, izdelek Grunfos. - rpalka klimat in varna napa;
RPALKA KLIMAT IN NAPA Temp. potisne vode (C) Temp. povratne vode (C) Srednja temperatura (C) Temperaturna razlika (K) Z Q (W) 1 2 3 20000 25000 55000 M (kg/h) 859 1074 2362 L (m) 20 28 26 70 50 60 20 DN Cev (mm) 32 35 x 1 - Cu 32 35 x 1 - Cu 40 42 x 1 - Cu 30,3 2,0 2,0 5,0 2,5 41,8 2,4 40 65 150 Gostota vode (kg/m3) Viskoznost vode (m2/s x 10^6) Specifina toplota vode (kJ/kg K) Skupni padec tlaka za vejo (Pa) Zeta w (m/s) 0,28 0,35 0,53 R (Pa/m) 31,3 46,4 74,9 R*L (Pa) 626,1 1299,1 1947,7 984,0 0,477 4,191 30253,0 Z (Pa) 1581,8 4016,4 20781,5 R*L+Z (Pa) 2208,0 5315,6 22729,1 sum(R*L+Z ) (Pa) 2208,0 7524,0 30253,0
- Izbrana rpalka MAGNA 25 60, izdelek Grunfos. - rpalka ogrevanja 1. nadstropje;

RPALKA 1. NADSTROPJE Temp. potisne vode (C) Temp. povratne vode (C) Srednja temperatura (C) Temperaturna razlika (K) Z Q (W) 1 2 3 4 5 1209 2321 3433 8075 10727 M (kg/h) 52 100 147 347 461 L (m) 12 10 12 14 16 70 50 60 20 DN Cev (mm) 10 12 x 1 - Cu 10 12 x 1 - Cu 15 18 x 1 - Cu 20 22 x 1 - Cu 20 22 x 1 - Cu 20 65 24 51 87 Gostota vode (kg/m3) Viskoznost vode (m2/s x 10^6) Specifina toplota vode (kJ/kg K) Skupni padec tlaka za vejo (Pa) Zeta w (m/s) 0,19 0,36 0,21 0,31 0,41 R (Pa/m) 69,1 210,8 44,8 69,0 112,3 R*L (Pa) 829,6 2107,6 538,0 966,6 1797,0 984,0 0,477 4,191 32915,0 Z (Pa) 342,8 4105,5 506,0 2436,9 7335,9 R*L+Z (Pa) 1172,3 6213,1 1044,0 3403,5 9132,9 sum(R*L+Z ) (Pa) 1172,0 7385,0 8429,0 11833,0 20966,0 43

6 7 17498 23780 752 1021 16 28 25 28 x 1 - Cu 32 35 x 1 - Cu 32,9 2,0 2,0 5,0 2,5 44,4 1,0 80 58 0,40 0,34 77,0 42,5

1232,6 1189,3 6284,5 3242,6 7517,2 4431,9 28483,0 32915,0
- Izbrana rpalka MAGNA 25 60, izdelek Grunfos. - rpalka ogrevanja mansarde;

RPALKA MANSARDA Temp. potisne vode (C) Temp. povratne vode (C) Srednja temperatura (C) Temperaturna razlika (K) Z Q (W) 1 2 3 4 5 6 1693 3627 6770 8124 13445 17898 M (kg/h) 73 156 291 349 577 769 L (m) 12 10 12 14 16 32 70 50 60 20 DN Cev (mm) 10 12 x 1 - Cu 15 18 x 1 - Cu 20 22 x 1 - Cu 20 22 x 1 - Cu 25 28 x 1 - Cu 25 28 x 1 - Cu 21,9 2,0 2,0 5,0 2,5 39 24 34 51 51 87 Gostota vode (kg/m3) Viskoznost vode (m2/s x 10^6) Specifina toplota vode (kJ/kg K) Skupni padec tlaka za vejo (Pa) Zeta w (m/s) 0,26 0,22 0,26 0,31 0,31 0,41 R (Pa/m) 122,0 49,3 51,1 69,9 48,0 80,2 R*L (Pa) 1464,3 493,2 613,3 978,4 767,4 2565,5 984,0 0,477 4,191 21882,0 Z (Pa) 1310,6 564,8 1141,9 2466,5 2365,4 7150,5 R*L+Z (Pa) 2774,9 1058,0 1755,2 3444,9 3132,7 9716,0 sum(R*L+Z ) (Pa) 2775,0 3833,0 5588,0 9033,0 12166,0 21882,0
33,4 0,8
- Izbrana rpalka MAGNA 20 60, izdelek Grunfos. - rpalka ogrevanje bojler;

RPALKA ZA BOJLER Temp. potisne vode (C) Temp. povratne vode (C) Srednja temperatura (C) Temperaturna razlika (K) Z Q (W) 1 30000 M (kg/h) 1288 L (m) 22 70 50 60 20 DN Cev (mm) 32 35 x 1 - Cu 9,9 2,0 44 95 Gostota vode (kg/m3) Viskoznost vode (m2/s x 10^6) Specifina toplota vode (kJ/kg K) Skupni padec tlaka za vejo (Pa) Zeta w (m/s) 0,43 R (Pa/m) 64,0 R*L (Pa) 1409,0 984,0 0,477 4,191 9862,0 Z (Pa) 8453,0 R*L+Z (Pa) 9862,0 sum(R*L+Z ) (Pa) 9862,0
Cevovod (kPa) = Regulacijska armatura (kPa)

Prikljuni cevovod (kPa) Kotel (kPa) Ogrevalno telo (kPa) Definiraj rpalko Skupni padec tlaka (kPa) Pretok rpalke (m3/h) 2,0 5,0 2,5
21,4 1,3
- Izbrana rpalka UPE 25 - 60, izdelek Grunfos. ELEMENTI KOTLOVNICE Ogrevati zanemo, ko pade povprena srednja dnevna temperatura pod 12 C. Pri nas je kurilna doba priblino 210 dni na leto. Da lahko izraunamo povpreno potrebno toploto, je potrebno izraunati potreben temperaturni primanjklaj. Ta znaa: Gt = Z (Tn-Tz) = 3700 dni K 2.1.7. DOLOITEV REGULACIJSKIH PIP - mealni ventil radiatorskega ogrevanja klet; Izrauna veje za nadstropje Q = 30 088 W; V = 1,30 m3/h,
kv
V p
1,30 0,15
3,36m 3 / h
Iz diagrama karakteristik za posamezni ventil odgovarja tripotni regulacijski ventil z motornim pogonom tip: skupna regulacija veja radiatorsko ogrevanje tripotni mealni ventil DN 25 s pogonom izdelek VIESSMANN,
- mealni ventil ogrevanje dvorane; Izrauna veje za nadstropje Q = 39 161 W; V = 1,70 m3/h,
kv
V p
1,7 0,15
4,39m3 / h
Iz diagrama karakteristik za posamezni ventil odgovarja kombinirani regulacijski ventil tip: odgovarja tripotni mealni ventil DN 25 s pogonom izdelek VIESSMANN,
- mealni ventil pritlije - ostali prostori; Izrauna veje za nadstropje Q = 20 510 W; V = 0,90 m3/h,
45
kv
V p
0,90 0,15
2,35m3 / h
- mealni ventil ogrevanja 1. nadstropje; Izrauna veje za nadstropje Q = 23 780 W; V = 1,00 m3/h,
kv
V p
0,85 0,15
2,60m 3 / h
- mealni ventil ogrevanja mansarda; Izrauna veje za nadstropje Q = 17 898 W; V = 0,85 m3/h,
kv
V p
0,85 0,15
2,20m 3 / h
Iz diagrama karakteristik za posamezni ventil odgovarja kombinirani regulacijski ventil tip: odgovarja tripotni mealni ventil DN 20 s pogonom izdelek VIESSMANN, 2.1.8. DOLOITEV GORILNIKA V kolikor se kot gorivo uporablja lahko kurilno olje, je kalorina vrednost H = 41 000 kJ/kg doloimo urno porabo: Qn 105 x 3,6 Bn = ------- = ----------------- = 11,53 kg/h 0,8 x Hs 0,8 x 41 Za urno porabo goriva 11,53 kg in mo Q = 105 kW odgovarja gorilec za lahko kurilno olje Vitoflame, tip VG III - 2 izdelek VIESSMANN. 2.1.9. REZERVOAR ZA GORIVO Sezonska poraba olja :
46
V h Gt t max H i
8 210 3700 14522 L 41 11,6 0,9
V objektu so e vgrajene tri cisterne skupnega volumna V = 3 x 2000 L = 6000 L. Za ptrebe kurilne sezone bo potreno polnjenje 2,5 krat v sezoni. 2.1.10. VAROVANJE SISTEMA A ) Raztezna posoda; Potreben statini tlak v sistemu ogrevne vode bo reen e v kotlarni z vgradnjo raztezne posode vgrajena za vsako kotel svojo za zagotavljanje tlaka v sistemu na ustrezni viini. Ta tlak glede na viino stavbe znaa 3,00 bar. Doloitev: Doloitev za kotel Q = 210 kW: Hstat = 15 m = 1,5 bar psist = Hstat +0,3 bar = 1,5 +0,3 = 1,8 bar Predtlak v raztezni posodi: ppred = psist + 0,2 = 1,8 + 0,2 = 2,00 bar Volumen sistema: Vs = a1 +Q = 7,74 x 225 = 1741,5 L Dilatacija vode V = Vs x k = 1741,5 x 0,03 = 52,245 L Koristni volumen Vk = 1,2 x V = 62,70 L Izraun celotnega volumna raztezne posode
( pmax 1) VK ( pmax 1) ( p predtlaka 1)
4 62,70 4 3
250,8L
Izbor raztezne posode;dobavitelj Varis Lendava s predtlakom 3,00 bar ( pmax = 6 bar ), tipska volumna V = 300 L.
47
B ) Varnostni ventil; Izraun za mo kurilne naprave Q = 105 kW. G = 7516 l/h ( maksimalni pretok )
Ao
0,625 G p
4 A
0,625 7515 0,8 3 972

4 108,72
108,72mm 2
11,77mm
Minimalni presek za varnostni ventil je d = 20 mm Predvideni varnostni ventil na vzmet mora imeti naslednji premer DN = 25. 2.1.11. DOLOITEV DIMNIKA Za mo kurilne naprave Q = 2 x 105 kW, ter viine H= 12 m odgovarja po prospektu SCHIDEL dimnik s prezraevalno tuljavo. Tip dimnika UNI plus 20L20, tuljava je premera 2 x = 20 cm in dimni prikljuek 2 x = 18 cm. Dimnik mora imeti prezraevalno tuljavo v sredini dimenzije 13/26 cm, istilna vrata od spodaj in zaitno kapo na vrhu. Za priklop kotlov odgovarja obstojei dimnik. 2.1.12. REGULACIJA Regulacija ogrevanja je krmiljena v odvisnosti od zunanje temperaure in mealnimi ventili na razdelilcu montiranim v kotlarni. Imamo loeno regulacijo ogrevne vode za ogrevanje z konvektorji, radiatorji in z talnim ogrevanjem. Vsak konvektor ima svojo regulacijo z vgrajenim tripotnim ventilom in prostorskim termostatom. Radiatorji imajo vgrajene termostataske ventile. Sistem talnega ogrevanja ima regulacijo na razdelilcu v kotlarni in dodatno regulacijo v razdelilcu v vsaki etai. 2.1.13. PREZRAEVANJE KOTLARNE Za nemoteno zgorevanje produktov zgorevanja moramo zagotoviti dovolj zraka. Tega dovedemo v kotlarno skozi dovodno reetko, ki je vgrajena pri tleh in odvodno, ki je vgrajena pod stropom. Za naravno prezraevanje rabimo je potrebno zagotoviti odprtino vsaj; A = ( 105 *1 + 120*1 )* 10.3 = 2317,5 cm2. Iz prospekta Hidria se za vgradnjo vzeme aluminjasta zaitna reetka AZR -3 dim 600 x700 mm. Efektivni pesek izbrane reetke je Aef = 700 x ( 600-21 ( 7 x 28 )) = 249800 mm2 = 2498 cm2 , kar ustreza pogoju. Za odvod se v dimovodno tuljavo vgradi odvodna reetka 1/3 dovodne in odgovarja AR 525 325 z efektivnim presekom A = 83 cm2.
48
2.1.14. PREIZKUSNO OBRATOVANJE Po uspenem tlanem preizkusu se izvede izpiranje celotne instalacije z isto vodo, da se odstrani iz nje vsa umazanija. Po izpiranju se sistem napolni z vodo iz omehevalne naprave vgrajene v prostoru kotlarne. Po napolnitvi cevovodov in toplotnih naprav se prine poskusno obratovanje. Vklopimo avtomatiko na avtomatsko delovanje. Z nastavitvijo regulatorja simuliramo temperaturo predtoka postopoma do 80 oC na ogrevnih sistemih, na 7 oC v hladilnih sistemih. V kolikor ni nobenih vejih odstopanj prinemo z nastavitvijo pri popolnoma odprtih zapornih pipah. Z regulacijskimi ABQM ventili nastavimo pretoke na grelnih/hladilnih telesih, da grelna/hladilna telesa enakomerno grejejo/hladijo. Preizkusno obratovanje traja najmanj tirinajst dni. V tem asu mora izvajalec del izvriti potrebno regulacijo na internih toplotnih napravah tako da so temperature povratka vseh ogrevalnih zank izenaene. Dopua se toleranca 2 K. V zimskem asu pri nijih zunanjih temperaturah dokonno nastavimo avtomatiko ogrevanja z ozirom na notranjo in zunanjo temperaturo. Zunanje tipalo je potrebno montirati na S ali SZ fasadi. Tedensko programsko uro je potrebno nastaviti z ozirom na delovni as, ter potrebno znianje none prostorske temperature. Na zaetku vsake kurilne sezone je potrebno kontrolirati nastavitev regulatorja s strani pooblaenega strokovnjaka/serviserja. 2.1.15. ZAKLJUEK Izvajalec je dolan dela izvajati po pravilih stroke, vse spremembe beleiti, pri emer spremembe predhodno potrejuje odgovorni projektant ali arhitekt. Vgrajena oprema mora biti ustrezne kakovosti. Poleg osnovnih karakteristik o zmogljivosti oziroma nominiranih kapacitetah, ki ustrezajo izraunanim, mora biti oprema ali njeni elementi tudi energijsko varni, kar najmanj kodljivi za okolje ( hrup, emisije in drugi moni kodljivi vplivi ). Ob primopredaji del izvajalec preda investitorju naslednjo tehnino dokumentacijo: - zapisnik o funkcionalnih preizkusih, overjen s strani izvajalca in investitorja oz. njegove nadzorne slube, ter meritev ustreznosti ter izdelava poroila o ustreznosti mikroklime. - zapisnik o tlanih probah za posamezne vrste del na istalaciji, - ateste in garancijske liste, - projekt izvedenih del strojnih instalacij in strojne opreme ogrevanja/hlajenja, - izjavo, da so napeljave izvedene po odobreni projektni dokumentaciji in da so doseeni s projektom predvideni parametri. Ves vgrajen material naj odgovarja obstojeim normativom, oziroma naj ima atest proizvajalca. Dela naj izvajajo delavci, ki imajo veljavni atest varilca in potrebno registracijo.
49
3.2. VODOVOD IN ODTONA KANALIZACIJA

3.2.1. SPLONO Za podani objekt MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI potrebno izdelati projekt vodovodne instalacije, ki obsega: - instalacijo hladne vode, - instalacijo tople vode, - odtono kanalizacijo, - doloitev grelnikov vode, 3.2.2. ZUNANJI PRIKLOP 1.1. SPLONO Obravnavani objekt je prikljuen na javni vodovod s prikljukom DN 65 preko vodomernega tevca, vgrajen v objektu. Vodomer z zaporno armaturo ostane obstojei. Vodovodna cev mora imeti padec proti prikljuku na javni vodovod, zaradi odzraenja. Padec proti merilnemu jaku je dopuste v primeru, da je v njem dograjen odzranik. V vodomernem jaku so poleg ostale armature vgrajeni kombiniran vodomer dimenzije DN 50. Obstojea vodovodna instalaciji se po objektu odstrani in izvede nova. Po montai vodovoda in delni uvrstitvi cevi se opravi tlani preizkus. Tlani preizkus se opravi za vsak prikljuek posebej. Tlani preizkus se opravi po doloilih PSIST prEN 805 poglavje 10. Glavni preizkus traja 1 uro in je uspeen, e v tem asu tlak v cevovodu ne pade za ve kot 0,2 bar. O tlanem preizkusu je potrebno voditi zapisnik. Tlani preizkus se izvede na pritisk STP = MDP + 500 kPa . Potem, ko bo cevovod v celoti ali po odsekih poloen in preizkuen, ga je potrebno izprati in dezinficirati pod nadzorstvom Zavoda za socialno medicino in higieno, ki izda potrdilo o neoporenosti vode. Pri izvajanju gradbenih in montanih del je potrebno upotevati navodila za izvajanje gradnje in tehnino izvedbo cevovodov ter spremljajoih objektov (v nadaljevanju tehninega poroila), ter navodila proizvajalcev opreme in obstojeo gradbeno zakonodajo. 3.2.3. INSTALACIJA HLADNE VODE Vodovod je pripeljan v prostor zraven kotlovnice, kjer je vgrajen novi bojler za pripravo tople vode. Od tu se izvede priklop na bojlerja za pripravo tople vode in na porabnike. Po objektu je instalacija tople in hladne vode izvedena z UNIPIPE Alumplast cevmi. Cevi so ovitih v penasto izolacijo, da ne pride do rosenja. 3.2.4. INSTALACIJA TOPLE VODE Priprava tople vode se izvede z bojlerjem tople vode volumna V = 1000 L, postavljen v prostoru zraven kotlarne. Cevi za instalacijo tople vode so enake kot za hladno vodo, vendar morajo zdreti temperaturo do 70C. Poloene so vzporedno s cevmi hladne vode in prav tako izolirane z penasto izolacijo.
50
Pred vsakim iztonim mestom je predviden podometni ali kotni ventil, s prokomano kapo, vsled monosti zamenjave ali popravila iztone armature. 3.2.5. ODTONA KANALIZACIJA Odtona kanalizacija se izvede iz PP odtonih cevi Valsire, ki se medsebojno spajane s pomojo prefabriciranih spojev in tesnjenih z gumijastimi O tesnili, speljane po ploi ali vertikalno v zidu. Prikljuki na vertikalni vod se izvedejo z odcepi pod kotom 87 - 88,50. Pri polaganju in montai prikljukov moramo zagotoviti, da ne pride do zalivanja drugih prikljunih vodov. Padec prikljunih vodov naj znaa najve 5%. Posamezni prikljuki sosednjih odtonih elementov se izvedejo v razlinih viinah. Pri vertikalnih vodih, ki ne potekajo ve kot tri etae, lahko prehode na temeljne in zbirne vode izvedemo s pomojo 87 do 90 loka. Pri prehodih krajih od 2 m moramo vgraditi izogibni razbremenilni odzraevalni vod. Prehod na temeljne in zbirne vode izvedemo s pomojo dveh 45 lokov in vmesnim ravnim kosom, doline l = 250 mm in z lokom 87 - 88,50, kadar izvedemo izogibni odzrani vod. Pred zazidavo oziroma zabetoniranjem se izvede preiskus tesnosti, ki je lahko maksimalno 1 bar. Odtone cevi morajo imeti minimalni padec, da ne pride do zamaitve kanalizacije. Minimalni padci za fekalne vode je za cev DN 110 je 2%, DN 125 je 1,5% in DN 200 je 1%. Odzrane cevi so speljane nad streho, enakega preseka kot je odvodna cev. Priklop notranje fekalne kanalizacije je na zunanjo kanalizacijo. 3.2.6. KRIANJE ZUNANJEGA VODOVODA Na obdelanem podroju se nahajajo naslednje instalacije s katerimi lahko pride do krianja: vodovodna instalacija, fekalna kanalizacija, kanalizacija meteornih vod, instalacija jakega toka, instalacija ipkega toka, Ker se bodo dela izvajala istoasno je potrebna koordinacije za posamezne faze del. Pri izvajanju del na vodovodni instalaciji bo prilo do krianja kanalizacije in meteorne vode, ter elektro instalacij ( upotevati pravilnik za projektiranje, tehnino izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema Ur. List 52/1999, tehnini predpisi za plinsko napeljavo DVGW-TRGI ). Ker je kota polaganja vodovodnih cevi vije od kote polaganja cevi kanalizacije in meteornih cevi je potrebno pri izvajanju instalacij vodovoda potrebno upotevati naslednje: Odmiki cevi; vodovod pod kanalizacijo - vodovod mora biti v zaitni cevi, ustje zaitne cevi je oddaljeno najmanj 2,5 m od zunanje stene cevi, vertikalni odmik je 0,30 m. V izjemnih primerih je vodovod lahko zaiten po dogovoru z upravljalcem tudi drugae ( PVC folija, glinen naboj, ) vodovod s krianjem PTT kabli ali elektro kabli PTT kabli in elektro kabli morajo biti vgrajeni v zaitni cevi, ustje zaitne cevi mora biti oddaljeno od zunanje stene vodovoda 0,50 m na vsako stran. Vodovod na kanalizacijo vodovod mora biti vgrajen v zaitni cevi, ustje zaitne cevi mora biti odmaknjeno od zunanje stene kanalizacije na vsako stran 3,00 m. Vertikalni
51
odmik je najmanj 0,30 m. e je krianje na vodoneprepustnem zemljiu, potem ni obvezno treba vgraditi zaitne cevi. V tem primeru je vertikalni odmik 0,60 m. Podzemno prekanje ceste podzemno prekanje mestnih lokalnih cest se praviloma izvaja brez uporabe zaitnih cevi, e je vodovod vgrajen v globini, ki jo proizvajalec cevi predpisuje glede na statine in dinamine obremenitve. Minimalni odmik od podzemnih temeljev odmik od podzemnih temeljev ne sme biti manji od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima zaetek 30 cm pod dnom cevi v osi vodovoda in oklepa z diagonalo, ki se kona na robu temelja objekta ali temelja kot 35 . 3.2.7. SANITARNA OPREMA Sanitarna oprema je standardna in je po izbiri investitorja. Kot istone armature se montirajo enorone mealne baterije z monostjo meanja vode. Po konani montai je potrebno izvesti tlani preiskus, ki je za 1,5 bar veji kot je tlak omreja. Prav tako, je pred uporabo instalacije potrebno izvesti klorni ok, ki ga opravi pooblena oseba in izda atest o ustreznosti. - IZRAUN VODOVODNE INSTALACIJE a.Poraba vode Pretok vode raunamo iz obreminilnih enot q = 0.25 Z q = 0.25 87,25 = 4,67 l/s q = 4,67 l/s b.Izraun obrenilnih enot za sanitarno vodo
umivalnik WC pomivalno korito pralni stroj pomivalni stroj-toilni pult tu kad pisuar Iztok 1/2"
OT 0,50 0,25 0,50 1,00 1,00 1,00 0,50 2,5
n 32 29 8 1 1 17 7 15
OT 16,00 7,25 4,00 1,00 1,00 17,00 3,50 37,50 87,25
52
c.Dimenzioniranje cevi Za izraunani pretok vode q = 4,67 l/s = 16,81 m3/h in hitrost vode v hini instalaciji, ki naj ne presega hitrosti n = 2.5 m/s, se izbere za dovodno cev DN = 65 mm. Glede na izraunano se izbere tevec DN 50 15,00 m3/h, ( qmax = 35 m3/h ), s prikljuno dimenzijo navoja 2 . 3.2.8. TLANI PREIZKUS IN DEZINFEKCIJA
Po konani montai cevovodov grobe neistoe iz napeljave izplaknemo z vodo. Konano, a ne zakrito instalacijo napolnimo z vodo tako, da v njej ni ni zraka. Preizkus tlaka izvedemo kot predhodni preskus in glavni preskus. Predhodni preizkus Za predhodni preizkus na napeljavi vzpostavimo tlak 12 bar. V 30 minutah moramo v 10 minutnem presledku omenjeni tlak vzpostaviti dvakrat. Nato se po 30 minutnem preizkusnem asu tlak ne sme zniati za ve kot 0,6 bar in napeljava ne sme nikjer puati. Glavni preizkus Takoj po predhodnem preizkusu izvedeno glavni preizkus, ki traja 2 uri. Pri tem v predhodnem preizkusu izmerjeni tlak ne sme pasti za ve kot 0,2 bar. Napeljava ne sme na nobenem mestu puati. Po uspeno opravljenem tlanem preizkusu napieta predstavnik izvajalca in nadzorni organ zapisnik z vsemi podatki o preizkusu. Po uspeno opravljenem tlanem preizkusu je potrebno izvesti izpiranje vseh cevovodov, izvesti fino montao, preizkusiti funkcijo ter izvesti klorni ok in pridobiti potrdilo o neoporenosti vode. Pred uporabo je treba vodovodno instalacijo razkuiti in oprati. 3.2.9. DOLOITEV GRELNIKOV TOPLE VODE
A ) POTREBA PO SANITARNI TOPLI VODI ZA POSTELNI IN DELOVNI DEL; Pri izraunu potrebe po sanitarni topli vodi se morajo upotevti mesta porabe po vseh sobah.
Qh max = potreben pretok na odvzemnem mestu v kWh, n = tevilo sob z enakim potrebnim pretokom na odvzemnem mestu, n = faktor uporabe soasnost, Oprema ( odvzemno mesto ) Dvopostelna soba Kabina za prhanje umivalnik SKUPAJ
V 860 (n Qh max ) n 2 Z A ( Z A Z B ) (Ta Te ) a
Vrsta sobe
n 17 19
Qh max v kWh 3,5 1,2
n * Qh max v kWh 59,50 22,80 82,30
860 82,3 1 1,1 2 (2 2) (60 10) 0,8
973L
53
Skupne potrebe po topli vodi za postelni del in za delovni del se pokrije z bojlerjem velikosti V = 100 L. Iz tega podatka izraunamo velikost oziroma tevilo ogrevalnikov. Za potrebe se vzame en bojle volumna V = 1000 L, tip Vitocel 100 V. Izraun potrebne grelne moi: Ker se porba ponavlja skozi celotni delovni ciklos delovnega asa se smatra, da se porabi koliina vode vsaj v dveh urah. Za to je potrebna koliina toplote:
QA
Vogr
T c ZA
1000 50 1 29kW = 30 kW 860 2
3.2.10.
DIMENZIONIRANJE CEVNE KANALIZACIJSKE MREE
Minimalne premere cevi izbiramo po tabeli T.15.9 ( Toma JAPELJ, Strojne instalacije str.257). Podobno kot pri vodovodu z obremenitvenimi tokami OT raunamo premere kanalizacijskih cevi s pomojo odtonih vrednosti tabela T.15.10 ( Toma JAPELJ, Strojne instalacije str.257). Ko setevamo odtone vrednosti, pri tem e upotevamo faktor istoasnosti. Ustrezne premere cevi izberemo iz tabele T.15.11 ( Toma JAPELJ, Strojne instalacije str.258). min. svetli premer (mm) 50 110 50 50 50 50 odtona vrednost (OT) 2 10 4 4 6 6
Opis - umivalnik: - WC: - tu: - pralni stroj: - pomivalno korito: - talni sifon: Skupaj iztokov:
kom. 42 18 12 2 5 15 94
Skupaj (OT) 84 180 48 8 30 90 438
Glede na odtono vrednost izberemo glavno kanalizacijsko cev NO 200. Odvod kondenza Od konvektorjev in drugih hladilnih naprav je predvidena kanalizacija za zbiranje kondenzata, ki se praviloma odvaja v meteorno kanalizacijo. V primerih ugodnejega odvoda v fekalno kanalizacijo je glede na minimalne koliine kondenzata ta reitev sprejemljiva. 3.2.11. ZAKLJUEK
Po konani fini montai je potrebno izvesti klorni ok, ki ga izvede pooblaena organizacija. Pregledati je potrebno, da vsi spoji drijo in da ni kakna cev zaepljena. Ves vgrajen material naj odgovarja obstojeim normativom, oziroma naj ima atest proizvajalca.
54
3.3. PREZRAEVANJE
3.3.1. SPLONO Stavba se prezrauje s predogretim / predohlajenim zrakom. Zagotavlja ga klimatska naprava. Predvideni ambientni pogoji: Temperatura v prostorih pozimi 200C 220C, poleti 260C 0 Temperatura vtoka zraka v prostor: T = 22 C pozimi, T = 180C poleti pri hlajenju, Hitrosti zraka v bivalni coni: vmaks = 0,21m/s pozimi, vmaks = 0,25m/s poleti, Sistem prezraevanja je nartovan s klimatsko napravo, kar omogoa vejo zanesljivost obratovanja in prilagodljivost sistema. V nonem in vikend reimu obratovanja se intenzivnost znia na minimalno vrednost, ki zagotavlja prezraenost prostorov. Klimatske naprave so opremljene z duilnikom hrupa proti porabnikom zraka. Za doseganje nizke ravni hrupa so kanali za razvod dimenzionirani na primerne preseke, kar zagotavlja nizke hitrosti zraka in umnosti naprav. Prikljuevanje konnih elementov na kanale je predvideno tako, da se hrup ne more prenaati iz prostora v prostor. Vsi konni elementi se prikljuujejo na kanale preko gibljivih rebrastih cevi praviloma pod kotom 90. Prezraevanje stavbe je zasnovano v ve razlinih reimih in sicer: 3.3.2. OPIS REITEV - Kletni prostori; Ti prostori so prezraevani z uporabo vpihovalnih ventilov in odvodnih ventilov, ki delujejo na izmenjavi zraka glede na higienski minimum. Za izenaevanje tlaka in pretoka zraka se v vrata vgradijo prezraevalne reetke. Upotevane so vrednosti dovoda zraka, da se zrak zamenja 1 krat v eni uri ali vekrat. Upotevati je potrebno, da se zrak dovaja v delovne ali iste prostore, odvaja pa iz umazanih prostorov. Za kletne prostore se uporabijo svoji rekuperativni prezraevalni napravi, z dogravanjem in podhlajenjem zraka preko inverterske zunanje split enote. - Kuhinja; Kuhinja je prostor zase in ima dovod in odvod zraka preko varne nape z lovilci maob, dogrevanjem, rekuperacijo in odvodom na prosto. Poleg dovoda/odvoda zraka na napi se preko rekuperacije prezrauje celotna kuhibja. Koliina odvoda je doloena po tehnologiji kuhinje. - Prostori za obiskovalce; Ti prostori so prezraevani z uporabo vpihovalnih difuzorjev, ki delujejo na izmenjavi zraka glede na higienski minimum. Upotevane so vrednosti dovoda zraka 30 m3/h za osebo ali minimalna izmenjava zraka v prostoru. Prostori se prezraujejo s stropnimi rekuperativnimi napravami. Dvorana je dimenzionirana na prezraevanje na vrednost 30 m3/h po osebi. Vgardi se zunanja enota z rekuperativno kocko, v poletnem asu z podhlajevanjem zraka in pozimi z dogrevanjem. Prostori spalnega dela 1. Nadstropje in mansarda;
55
Ti prostori so prezraevani naravno z odpiranjem okenj. V sanitarije se vgradijo odvodni ventilatorji, ki se vklapljajo preko lui in ugaajo za relejem, ki ima zakasnitev. 3.3.3. IZRAUN Kletni prostor raszdelimo v dve prezraevalni coni, vgradimo dve loeni enoti. A ) IZRAUN ZA KLET prezraevalna enota 1; Prostor Volumen prostora V ( m3 ) 385 tevilo menjav i 2,5 VRSTA PREZRAEVANJA Dovod zraka Odvod zraka 3 ( m /h ) ( m3/h ) 962 962 1000 1000 Distribucijk i element
Predavalnica 2 SKUPAJ
Za prezraevanje odgovarja prezraevalna rekuperativna naprava tip LGH 100 RX5 E, dobavitelj Ream Trzin z naslednjimi podatki; - Dovod/odvod zraka polna obrementev 1000 m3/h in v manji moi 755 m3/h, - Prikljuna mo 475/380 W, - Exsterni statini tlak p = 1110 - 60 Pa, - Iskoristek rekuperativne kocke je 71 - 73 %, - Glasnost 31 32,5 dB, Kot distribucijski vpihovalni in odsesovalni elementi se v razvodne kanale vgradijo prezraevalne dovodne in odvodne regulacijske reetke, razlinih velikosti. Za monost pretoka zraka iz prostora v prostor ( v en prostor dovod in iz drugega odvod ), se v vrata vgradijo reetke. A ) IZRAUN ZA KLET prezraevalna enota 2; Prostor Volumen prostora V ( m3 ) 91 180 34 38 tevilo menjav i 2,5 2,5 2,5 4 VRSTA PREZRAEVANJA Dovod zraka Odvod zraka 3 ( m /h ) ( m3/h ) 265 145 450 300 85 85 150 30 30 30 30 765 765 Distribucijk i element
Predavalnica 1 Multimedija Kabinet Garderoba WC deklice 1 WC fanti 1 WC deklice 2 WC fanti 2 SKUPAJ
Za prezraevanje odgovarja prezraevalna rekuperativna naprava tip LGH 80 RX5 E, dobavitelj Ream Trzin z naslednjimi podatki; - Dovod/odvod zraka polna obrementev 800 m3/h in v manji moi 700 m3/h,
56
Prikljuna mo 370/340 W, Exsterni statini tlak p = 1110 - 60 Pa, Iskoristek rekuperativne kocke je 71 - 73 %, Glasnost 31 32,5 dB,
Kot distribucijski vpihovalni in odsesovalni elementi se v razvodne kanale vgradijo prezraevalne dovodne in odvodne regulacijske reetke, razlinih velikosti. Za monost pretoka zraka iz prostora v prostor ( v en prostor dovod in iz drugega odvod ), se v vrata vgradijo reetke. B ) IZRAUN ZA PRITLIJE; Pritlije ja razdeljeno na ve zakljuenih sektorjev v katere se vgrajujejo prezraevalne naprave z rekuperacijo. Dvorana za predavanje; Volumen prostora V ( m3 ) 870 tevilo menjav i 30 m3/h po osebi * 216 VRSTA PREZRAEVANJA Dovod zraka Odvod zraka ( m3/h ) ( m3/h ) 6000 6000 Distribucijski element
Prostor
Dvarana za predavanje
Reetke in okrogli difuzorji
Prezraevanje dvorane se izvede z zunanjo prezraevalno napravo z vgrajenim grelnikom za dogrevanje zraka v zimskem asu in hladilnik za podhlajevanje zraka v poletnem asu in koliino v zraka q = 6000 m3/h. Za koliino dovedenega zraka q = 6000 m3/h z izkoristkom vgrejene rekuperativne kocke = 65 % je potrebna koliina za ogrevanje/podhlajevanje. - Doloitev velikosti grelnika v napravi; Zunanja temperatutra tzz -16 C, Vpihovalna temperatura tzn = 22 C, Temperatura prostora tn = 20 C, Koliina vpihovalnega zraka q = 6000 m3/h, Izkoristek naprave = 65 %, Izstopna temperatura iz rekuperatorja; tr = tzn + 0,65 ( tzn- tzz ) = -16 + 0,60 ( 20 + 16 ) = 6,80 C Zrak moramo dogreti na temperaturo 22 C, kar je 2 C ve kot temperatura prostora. Q = V c ( tn tr ) = 1,67 1,2 1 ( 22 6,80 ) = 30,45 kW ( vzamemo 35 kW ) toplotna mo za segretje zraka.
57
- Doloitev velikosti hladilnika v napravi; Zunanja temperatutra tzz = 36 C, Vpihovalna temperatura ttz = 18 C, Temperatura prostora tzn = 24 C, Koliina vpihovalnega zraka q = 6000 m3/h, Izkoristek naprave = 65 %, Izstopna temperatura iz rekuperatorja; tr = tzn + 0,60 ( tzn- tzz ) = 36 + 0,65 ( 24 - 36 ) = 28,80 C Zrak moramo ohladiti na temperaturo 18 C, kar je 6 C manj kot temperatura prostora. Q = V c ( tn tr ) = 1,67 1,2 1 ( 18 28,80 ) = - 21,65 kW ( hlajenje 25 kW ) hladilna mo za ohlajevanje zraka. - Dnevni prostori s sanitarijami; WC fanti WC invalidi WC dekleta Dnevni prostor 1 Dnevni prostor 2 Hodnik Prostor za istila SKUPAJ 38 13 28 58 133 81,25 4 4 4 30 m3/h po osebi*5 30 m3/h po osebi*12 4 120 60 90 150 350 3 kom, PV-1/100 PV-1/100 PV-1/100 AR-1/2-F 325x225 AR-1/2-F 325x225 PV-1/100 PV-1/100
150 350 300 800
30 800
Za prezraevanje v tabeli izraunanih prostorov odgovarja prezraevalna rekuperativna naprava tip LGH 80 RX5 E, dobavitelj Ream Trzin z naslednjimi podatki; - Dovod/odvod zraka 800 m3/h, - Prikljuna mo 255/286 W, - Exsterni statini tlak p = 150 155 Pa, - Iskoristek rekuperativne kocke je 70 %, - Glasnost 33 dB, Kot distribucijski vpihovalni in odsesovalni elementi se v razvodne kanale vgradijo prezraevalni ventili PV 100, razlinih velikosti in vpihovalni difuzorji. Za monost pretoka zraka iz prostora v prostor ( v en prostor dovod in iz drugega odvod ), se v vrata vgradijo reetke. - Kavarna in jedilnica; WC fanti 38 4 120 3 kom, PV1/100
58
WC invalidi WC dekleta Kavarna Jedilnica SKUPAJ
13 28 122,85 143,80
4 4 3 3
360 440 800
60 90 360 440 800
PV-1/100 PV-1/100
Za prezraevanje v tabeli izraunanih prostorov odgovarja prezraevalna rekuperativna naprava tip LGH 100 RX5 E, dobavitelj Ream Trzin z naslednjimi podatki; - Dovod/odvod zraka 1000 m3/h, - Prikljuna mo 255/286 W, - Exsterni statini tlak p = 150 155 Pa, - Iskoristek rekuperativne kocke je 70 %, - Glasnost 33 dB, Kot distribucijski vpihovalni in odsesovalni elementi se v razvodne kanale vgradijo prezraevalni ventili PV 100, razlinih velikosti in vpihovalni difuzorji. Za monost pretoka zraka iz prostora v prostor ( v en prostor dovod in iz drugega odvod ), se v vrata vgradijo reetke. C ) IZRAUN ZA 1.NADSTROPJE IN MANSARDO; Za prostore za 1. Nadstropje in za mansardo se vzame, da se prostori prezraujejo naravno z odpiranjem okenj. Prostore sanitarij pa prezraujemo z vgrajenimi cevnimi ventilatorji tip LIMODOR F/M z koliino odvoda q = 60 m3/h. vklop je preko lui in izklop preko zakasnitvenega releja. Po navodilih za vgradnjo ventilatorjev v skupni odvodni kanal se za 1. nadstrplje, kjer je vgrajenih 12 kom mora biti odvodna cev dimenzija = 180 mm. Za mansardo, kjer je vgrajenih 7 kom, je dimenzija odvodne cevi = 150 mm. V vsaki etai ( 1. Nadstropje in mansarda ) je vgrajena tudi ajna kuhinja, kjer je vgrajena odvodna cev za priklop kuhinjske nape, z odvodom nad streho. 3.3.4. MATERIAL, OPREMA IN IZVEDBA Dvoetana klimatska naprava je zunanje izvedbe; Ohije klimatske naprave je izdelano iz aluminijastega okvirja, ki ga sestavljajo toplotno izolirani aluminijasti profili in tlano liti aluminijasti vogalniki ter dvostenski pokrovi debeline 50 mm. Stene pokrovov so izdelane iz: zunanja stena: barvana ploevina notranja stena: pocinkana ploevina notranja stena - dno: pocinkana ploevina Med stenama pokrovov in vrat se nahaja negorljiva toplotna izolacija. Poarna odpornost izolacije ustreza razredu A1 po DIN 4102. Vlakna toplotne izolacije so prilepljena na steni pokrova in orientirana pravokotno na steno, s imer je zagotovljena potrebna togost in prepreeno posedanje zaradi lastne tee in vibracij zraka v napravi. Na vrhu klimatske naprave je montirana vodotesna streha z odkapom iz barvane ploevine. Koeficient toplotne prehodnosti naprave: U = 1,08 W/m2K.
59
Zvona izolacija pokrovov po EN 1886: srednja frekvenca oktave [Hz] 125 R' (debelina pokrova 50 mm) [dB] 22,8 250 14,1 500 15,5 1000 2000 14,6 26,1 4000 27,5 8000 30,2
Ohije klimatske naprave je postavljeno na nosilni podstavek iz pocinkane ploevine, z izdelanimi luknjami 53 mm za dvigovanje z dvigalom. Tip naprave: KZND Velikost naprave: dovod: 12/6 odvod: 12/6 Pretok zraka skozi napravo: dovod: 6.000 m3/h odvod: 6.000 m3/h Smer posluevanja: desna (glede na smer zraka v dovodnem delu naprave) Popis funkcijskih enot (v smeri toka zraka) - dovodni del ); sesalna (tlana) enota; Sesalna (tlana) enota doline 510,0 mm. prikljuek: poloaj E - elni standardna regulacijska aluzija, vgrajena znotraj ohija - prikljuek E zaitna havba - prikljuek E ploni rekuperator; Rekuperativna enota je sestavljena iz plonega rekuperatorja, sestavljenega iz vlokov iz ravnih aluminijastih lamel. Rekuperator je v ohije enote vstavljen diagonalno. Svei in odpadni zrak se gibljeta skozi rekuperator v krinem toku. Na strani sveega zraka so nameene kasete irine 100 mm s filtrskim medijem iz sintetinih vlaken, utrjenim z umetnimi smolami in ojaenim s pocinkano jekleno mreico. Filtrski medij ustreza razredu filtracije G4 po standardu DIN EN 779. Na izstopu odpadnega zraka iz enote je vgrajen eliminator vodnih kapljic, izdelan iz okvira iz pocinkane ploevine, v katerega so v enakomernem razmaku vstavljene plastine lamele iz polipropilena za lovljenje in izloanje vodnih kapljic. Okvir eliminatorja je izvlaljiv, kar omogoa njegovo redno periodino ienje. Enota je opremljena z obvodom (by-passom) zraka na strani sveega zraka. Obvod zraka je opremljen s povezanima, protismerno delujoima aluzijama. Pogon aluzij je vgrajen znotraj ohija enote. Za odtok kondenzata sta v enoti na straneh dovodnega in odvodnega zraka nameeni koriti iz nerjavee ploevine 1.4301 s prikljukom za odtok 40 mm in sifonom. tehnini podatki: okvir/lamele: zimski reim:
pocinkana ploevina/aluminij
60
temp. zraka - svei zrak: rel. vlanost - svei zrak: temp. zraka - odpadni zrak: rel. vlanost - odpadni zrak: izkoristek: letni reim: temp. zraka - svei zrak: rel. vlanost - svei zrak: temp. zraka - odpadni zrak: rel. vlanost - odpadni zrak: izkoristek: vodni/glikolni grelnik;
-16,0C 90,0 % 20,0 C 40,0 % 65,8%
32,0 C 40,0 % 26,0 C 50,0 % 61,6%
Vodni (glikolni) grelnik je sestavljen iz okvira, lamelnega paketa s cevmi ter zbiralne in razdelilne cevi. Spoj lamel in cevi je izveden z mehanskim ekspandiranjem. Vodni grelnik je v enoti postavljen na vodila iz pocinkane ploevine, pritrjena na ohije. Zbiralna in razdelilna cev imata navojni prikljuek. tehnini podatki: okvir/zbir. cev/cevi/lamele: grelni medij: temp. zraka (vstop/izstop): temp. medija (vstop/izstop): grelna mo: protizmrzovalna zaita; V enoti je nameen izvlaljiv okvir iz pocinkane ploevine, ki omogoa pritrditev kapilare protizmrzovalne zaite. Okvir omogoa periodino preizkuanje delovanja kapilare. vodni/glikolni hladilnik; Vodni (glikolni) hladilnik je sestavljen iz okvira, lamelnega paketa s cevmi ter zbiralne in razdelilne cevi. Spoj lamel in cevi je izveden z mehanskim ekspandiranjem. Vodni (glikolni) hladilnik je v enoti postavljen na vodila iz pocinkane ploevine, pritrjena na ohije. Zbiralna in razdelilna cev imata navojni prikljuek. Eliminator vodnih kapljic je izdelan iz okvira iz pocinkane ploevine, v katerega so v enakomernem razmaku vstavljene plastine lamele iz polipropilena za lovljenje in izloanje vodnih kapljic. Okvir eliminatorja je izvlaljiv, kar omogoa njegovo redno periodino ienje. Za odtok kondenzata je v enoti vgrajeno korito iz nerjavee ploevine 1.4301 s prikljukom za odtok 40 mm in sifonom. tehnini podatki: okvir/zbir. cev/cevi/lamele: pocinkana ploevina1/barvano
61
pocinkana ploevina1/barvano jeklo2/baker3/aluminij voda/etilenglikol: 70/30% 7,70/24,00 C 80,00/60,00 C 32,92 kW
hladilni medij: temp. zraka (vstop/izstop): rel. vlanost (vstop/izstop): temp. medija (vstop/izstop): hladilna mo: prazna enota; Prazna enota doline 90,0 mm. prostotekoi ventilator;
jeklo2/baker3/aluminij voda/etilenglikol: 70/30% 28,30/18,00 C 62,0/88,0 % 7,00/12,00 C 39,67 kW
V enoti je nameen prostotekoi ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami, opremljen s frekvennim pretvornikom Danfoss x. Motor ventilatorja je montiran na nosilni ploi, ki je pritrjena na okvir ventilatorja. Rotor ventilatorja je dinamino balansiran. Ventilatorski sklop je montiran na nosilnem okvirju iz vzdolnih in prenih profilov in preko izolatorjev vibracij elastino pritrjen na ohije enote. tehnini podatki: eksterni padec tlaka: t. vrtljajev ventilatorja: mo elektromotorja: nivo hrupa: sred. frekv. oktave [Hz] ohije (ob steni) [dB] vstop [dB] izstop [dB] Vsota ohije (ob steni): vstop: izstop: 63 125 250 500 1000 2000 4000 8000 53,0 52,0 62,0 57,0 63,0 55,0 51,0 40,0 60,0 56,0 61,0 63,0 67,0 54,0 41,0 37,0 73,0 67,0 69,0 63,0 59,0 60,0 62,0 60,0 64,8 dB(A) 68,1 dB(A) 68,5 dB(A) 350 Pa 3.437 min-1 4,00 kW
prikljuek: poloaj L - ventilator, vodoravni duilna enota; tehnini podatki: dolina enote: duenje zvoka: srednja frekvenca oktave [Hz] duenje zvoka [dB] 965,0 mm 20,0 dB pri frekvenci 250 Hz 63 6,0 125 250 500 1000 2000 4000 8000 11,0 20,0 22,0 23,0 16,0 12,0 9,0
62
prikljuek: poloaj E - elni jadrovinasti nastavek - prikljuek E popis funkcijskih enot (v smeri toka zraka) - odvodni del duilna enota; tehnini podatki: dolina enote: duenje zvoka: Srednja frekvenca oktave [Hz] duenje zvoka [dB] 965,0 mm 20,0 dB pri frekvenci 250 Hz 63 6,0 125 250 500 1000 2000 4000 8000 16,0 12,0 9,0
11,0 20,0 22,0 23,0
prikljuek: poloaj E - elni jadrovinasti nastavek - prikljuek E kasetni filter; V filtrski enoti so nameene kasete irine 100 mm s filtrskim medijem iz sintetinih vlaken, utrjenim z umetnimi smolami in ojaenim s pocinkano jekleno mreico. Filtrski medij ustreza razredu filtracije G4 po standardu DIN EN 779. Kasete so vstavljene v okvir, pritrjen na ohije. Okvir je izdelan iz pocinkane ploevine in tesnjen proti ohiju s trajno elastinim kitom. Na okviru je nalepljen tesnilni trak, na katerega so pritisnjene kasete s posebnim zapiralnim profilom. Posluevanje filtra je mono preko vrat na filtrski enoti. prazna enota; Prazna enota doline 90,0 mm. prostotekoi ventilator; V enoti je nameen prostotekoi ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami, opremljen s frekvennim pretvornikom Danfoss x. Motor ventilatorja je montiran na nosilni ploi, ki je pritrjena na okvir ventilatorja. Rotor ventilatorja je dinamino balansiran. Ventilatorski sklop je montiran na nosilnem okvirju iz vzdolnih in prenih profilov in preko izolatorjev vibracij elastino pritrjen na ohije enote. tehnini podatki: eksterni padec tlaka: t. vrtljajev ventilatorja: mo elektromotorja: nivo hrupa: sred. frekv. oktave [Hz] 63 125 250 500 1000 2000 4000 8000
63
350 Pa 3.265 min-1 3,00 kW
ohije (ob steni) [dB] vstop [dB] izstop [dB] Vsota ohije (ob steni): vstop: izstop:
53,0 76,0 75,0
52,0 69,0 71,0
62,0 69,0 73,0
57,0 59,0 76,0
63,0 63,0 69,0
55,0 65,0 59,0
51,0 69,0 58,0
40,0 66,0 54,0
64,8 dB(A) 73,2 dB(A) 75,1 dB(A)
prikljuek: poloaj L - ventilator, vodoravni ploni rekuperator; sesalna (tlana) enota; Sesalna (tlana) enota doline 510,0 mm. prikljuek: poloaj B - levo standardna regulacijska aluzija, vgrajena znotraj ohija - prikljuek B zaitna havba - prikljuek B Kanalski razvodi; Kanali so predvideni iz pocinkane ploevine. So pravokotnega oz. okroglega preseka in se pritrjujejo na strop s primernimi obeali. Debeline ploevine so standardizirane glede na notranjo mero kanala. Kanale vejih dimenzij je potrebno ob straneh ojaati z jeklenimi kotniki. Vsi kanali naj bodo zvono in toplotno izolirani. Prezraevalni kanali so izdelani iz pocinkane ploevine ustrezne debeline po DIN. Medsebojno jih spajamo s na mestih, kjer bodo vgrajeni regulatorji pretoka, so potrebni prirobnini spoji na kanalih. Na ostalih delih so mone druge oblike spojev kot so: prirobnini spoj, S spoj, vzdolna guba, s spoj s stojeo gubo, Na odcepih prezraevalnih kanalov kjer vpihovalni ozir. odvodni elementi nimajo monosti nastavitve koliin dovedenega ozir. odvedenega zraka se vgradijo regulacijske lopute z monostjo fiksiranja poloaja. Zajem sveega zraka vodimo po ploevinastem kanalu iz okolice ter odpadnega izpihujemo nazaj v okolico tako, da sta zajem in izpih primerno oddaljena v izogib meanju. Kanali potekajo od klimatske naprave po intalacijskem jaku navzdol do vsakega nadstropja. Odcepi v nadstropja so speljani nad spuene stropove. Etani razvodi so speljani v zanki in s konstantnim presekom po celotni dolini nadstropja, da se tako zagotovi enakomeren tlak na vseh ventilih in difuzorjih. Priporoene hitrosti zraka v kanalih so sledee: Glavni kanal do 12 m/s Stranski kanali do 4 m/s Posamini elementi za vpih in odvod zraka so na kanalski razvod prikljueni preko gibljivih cevi. Poarne lopute
64
Na prehodih skozi stene poarnih sektorjev so nartovane poarne lopute. Le te morajo biti skrbno vgrajene skladno z navodili proizvajalca in zatesnjene z ekspandirajoo tesnilno maso ustrezne kakovosti. Duilne lopute So predvidene za nastavljanje pretokov pri uravnoteenju sistema. Vgrajene morajo biti skrbno in skladno z navodili proizvajalca. Difuzorji, reetke in prezraevalni elementi; Prezraevanje preko vpihovalnih difuzorjev, prezraevalnih ventilov in odsesovalnih reetk proizvajalca kot Hidria godovi je projektirano za izmenjavo zraka v vseh prostorih. Montaa, preizkuanje in nastavitev se izvede skladno z navodili proizvajalca. Vsi elementi so na pocinkane kanale povezani z gibljivimi rebrastimi cevmi. Nastavitev sistema Optimiranje je potrebno izvesti za vsak odsek posebej. Na podlagi projektnih parametrov se najprej na vseh odsekih nastavijo regulatorji pretoka (na podlagi podatkov merjenja pretokov). Sistem se umerja, ko delajo vse veje istoasno. Po nastavitvi regulatorjev pretoka za odvod zraka se pristopi k nastavitvi delovanja prezraevalnih ventilov in difuzorjev za dovod sveega zraka na posameznem odseku. Po konanih nastavitvah se testira celoten sistem. 3.3.5. PREIZKUS IN PREVZEM PREZRAEVALNEGA SISTEMA Izvajalec vgradnje prezraevalnega sistema mora le-tega pred preskusom hidravlino uravnovesiti in nastaviti skladno s podatki iz projektne dokumentacije ter dokazati njegovo zrano tesnost. Izvajalec mora v dogovoru z investitorjem najpozneje do tehninega prevzema poskrbeti za preskus sistema. Delovanje sistema mora biti preskueno pri razlinih vremenskih razmerah. Izvajalec mora poskrbeti za preskus funkcionalnosti sistema, ki se izvede pred koliinsko nastavitvijo zranih tokov. Pred preskusom funkcionalnosti sistema se preveri pravilnost izvedbe sistema, da sprememba funkcionalnosti sistema ne bi vplivala na zrane tokove. Funkcionalnost elektrine opreme prezraevalnega sistema se preskusi po prikljuitvi na elektrino omreje. Zrani kanali morajo biti isti. V asu preskusa mora sistem obratovati z nazivno mojo, koliine zraka morajo biti nastavljene na najveje nartovane vrednosti. Nartovani tlani pogoji se preverjajo z meritvijo pretoka zraka ali z meritvijo padcev tlaka ali z dimnim preskusom. Parametri toplotnega okolja in kakovosti zraka, toka zraka, karakteristike elektrinih naprav in drugi nartovani podatki morajo biti preskueni s pretokom zraka, ki ustreza nartovanim vrednostim. Pri preskusu sistema so dopustna naslednja odstopanja izmerjenih vrednosti: koliina zraka za posamezni prostor 20 % koliina zraka za posamezni sistem 15 % temperatura zraka 2 C
65
relativna vlanost zraka 15 % abs. hitrost zraka v bivalni coni 0,5 m/s temperatura zraka in obutena temperatura v bivalni coni 1,5 C raba energije, preraunana nartovano koliino zraka do +5 % Podana odstopanja iz prejnjega odstavka vkljuujejo dovoljeni odklon od nartovanih vrednosti in tudi merilno negotovost. e funkcionalnost sistema in/ali delov sistema zahteva manja odstopanja, kot so opredeljena v prvem odstavku tega lena, jih mora projektant posebej navesti v projektni dokumentaciji. Vse temperature in karakteristike ogrevanja ali hlajenja morajo soasno ustrezati danim odstopanjem. Meritve se opravijo z merilnimi instrumenti skladno z meroslovnimi predpisi. Tonost uporabljenih merilnih instrumentov mora biti v okviru odstopanj, kot so navedena v tem lenu. Po konanem pregledu, preskusu oziroma meritvah se izdela poroilo, ki mora vsebovati: podatke o izvajalcu preskusa, podatke o naroniku, definicijo zahtevka za opravljanje preskusa, podatke o lokaciji stavbe in/ali sistema, ki se preskua, podatke o metodologiji preskusa in uporabljenih merilnih instrumentih, podatke o meteorolokih pogojih v asu preskusa, rezultate preskusa, analizo merilnih rezultatov in ugotovitve, oceno merilnih pogrekov, sklepne ugotovitve z odloitvijo glede na veljavne predpise. Preskusni postopek in merilne metode, skupna celotna kontrola, preskus delovanja, preskusne in specialne meritve prezraevalnega sistema se izvajajo skladno s standardom SIST prEN 12599. Izvajalec mora o pregledih, preskusih, merjenjih, koliinski nastavitvi zranih tokov, nastavitvi avtomatske regulacije in kontrole izdelati zapisnik in poroilo iz zgornjega dela poroila, ki ju izroi investitorju oziroma lastniku po opravljenih preskusih oziroma najpozneje ob predaji sistema. Vse spremembe na sistemu, ki so bile izvedene med gradnjo, morajo biti zapisane v projektni dokumentaciji (projekt izvedenih del) in na shemi vgrajenega sistema, ki se izroita investitorju oziroma lastniku. Investitor oziroma lastnik mora prejeti tudi vsa navodila o delovanju sistema, njegovem upravljanju in vzdrevanju v slovenskem jeziku. Projektna dokumentacija prezraevalnega sistema PID mora vsebovati vse postopke nartovanja, procesne in kontrolne diagrame, risbe, sheme, tehnine specifikacije delovanja, navodila za uporabo in vzdrevanje ter tehnina navodila za vse sisteme, vse v slovenskem jeziku. Sistem sme biti predan v upravljanje le osebju, ki je strokovno usposobljeno (v nadaljnjem besedilu: (upravljavec) v zvezi z uporabo, obratovanjem in vzdrevanjem sistema. Pri prevzemu sistema je treba pregledati celoten sistem glede na njegovo delovanje in vzdrevanje in druge pomembne okoliine v prisotnosti investitorja Od vgradnje dalje mora upravljavec voditi knjigo delovanja, servisiranja in vzdrevanja prezraevalnega sistema oziroma naprave z navedbo asovnih intervalov in odgovornih oseb.
66
Projektant in izvajalec klimatizirane stavbe sta dolna zagotoviti izvedbo meritev v prvem letu rednega obratovanja sistema po izdaji uporabnega dovoljenja. Meritve se opravijo v zimskem asu, ko je zunanja temperatura zraka pod 5 C, in v letnem asu, ko je zunanja temperatura zraka nad 25 C. Osnovni namen teh meritev je ugotoviti skladnost izvedbe in doseganje projektiranih parametrov notranjega okolja.
67
3.4. KLIMATIZACIJA/PODHLAJVANJE
3.4.1. SPLONO Za podani objekt MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI je potrebno doloiti delni nain potrebnega podhlajenja prostorov v poletnem asu. Za podhlajanje se uporabi sistem hladilne vode sistema 7/12 C ( ohlajevanje zraka za dvorano za predavanje ) in sistem split iz inverterskih naprav za posamezne prezraevalne enote. Iz hladilnega agregata se izvede razvod do posameznih porabniko ( hladilnikov ). Cevi se izolirajo s penasto izolacijo zaprtih celic, da ne pride do roseno. Ogrevne in hladilne razvode v celoti izoliramo z Armaflex cevaki tip ITS debeline 13 mm. Spoje lepimo s lepilom tip 520. Oskrba s hladilno vodo je predvidena: Hlajenje vode v sistemu 7C/12C ( za klimat ) v hladilnem agregatu postavljen na strehi opremljen s rpalkami in varnostno armaturo in suhi hladilnik montiran na podkonstrukciji na strehi. To je kvalitetni hladilni stroj proizvajalca kot proizvod Termocold. Opremljen je tudi z akumulatorjem vode 500 l, ki omogoa gladko delovanje regulacij. V samem stroju je vgrajeno tudi varovanje sistema pred previsokim tlakom z uporabo razteznih posod. Stroj je grajen kot multikompresorski, kar omogoa delovanje pri zelo razlinih toplotnih obremenitvah. Stroj ima tako na uparjalni kot kondenzatorski strani hidronic sistem s potrebnimi rpalkami za obtok primarne vode (kondenzator) kot sekundarne vode (kompresor). Stroj je namenjen za hlajenje potreb v prezraevalni napravi za podhlajevanje zraka. Za potrebe hlajenja stavbe je predvidenih 39,20 kW ( dvorana ). Oskrba z mehano vodo za potrebe delovanja klimata in konvektorjev je predvidena v toplotni kotlarni kot pretona mehalna naprava, prikljuena na vodovodni vod. Zagotavlja mehanje na trdoto manjo od 4dH. Ta mehalna naprava omogoa tudi polnjenje sistemov z mehano vodo, kar se lahko izvede tudi iz sistema toplovodnega dovoda. Obtone rpalke naj imajo integrirano frekvenno regulacijo, Predvideno je hidravlino uravnoveanje na porabnikih ABQM ventili.
Po konani montai je potrebno ves sistem uravnoteiti in opraviti potrebne nastavitve, da vse enote na istih sistemih enakomerno hladijo. Ves vgrajen material naj odgovarja obstojeim normativom, oziroma naj ima atest proizvajalca. Dela naj izvajajo delavci, ki imajo veljavni atest varilca in potrebno registracijo. Dela se smatrajo za konana, ko ga prevzame investitor ali njegov predstavnik. 3.4.2. IZRAUN HLADILNIH OBREMENITEV Skupne potrebe po hladu za vgarjeno klimatsko napravo je Q = 39,20 kW. Potreba po Za omenjeni objekt so skupne hladilne potrebe Q = 39,200 W in odgovarja naslednji hladili agregat tip HIDRIA tip POLARIS 1PS 41.
68
3.4.3. ZAKLJUEK Izvajalec je dolan dela izvajati po pravilih stroke, vse spremembe beleiti, pri emer spremembe predhodno potrejuje odgovorni projektant ali arhitekt. Vgrajena oprema mora biti ustrezne kakovosti. Poleg osnovnih karakteristik o zmogljivosti oziroma nominiranih kapacitetah, ki ustrezajo izraunanim, mora biti oprema ali njeni elementi tudi energijsko varni, kar najmanj kodljivi za okolje ( hrup, emisije in drugi moni kodljivi vplivi ). Ob primopredaji del izvajalec preda investitorju naslednjo tehnino dokumentacijo: - zapisnik o funkcionalnih preizkusih, overjen s strani izvajalca in investitorja oz. njegove nadzorne slube, ter meritev ustreznosti ter izdelava poroila o ustreznosti mikroklime. - zapisnik o tlanih probah za posamezne vrste del na istalaciji, - ateste in garancijske liste, - projekt izvedenih del strojnih instalacij in strojne opreme ogrevanja/hlajenja, - izjavo, da so napeljave izvedene po odobreni projektni dokumentaciji in da so doseeni s projektom predvideni parametri. Ves vgrajen material naj odgovarja obstojeim normativom, oziroma naj ima atest proizvajalca. Dela naj izvajajo delavci, ki imajo veljavni atest varilca in potrebno registracijo.
69
3.5. POARNA ZAITA

3.5.1. SPLONO Projekt je izdelan na osnovi podatkov ELABORAT ZASNOVA POARNE VARNOSTI, ki ga je izdelalo podjetje M G d.o.o. Muta. Projekt zajema vkljuitev vgradnje novih evro notranjih hidrantov in vgradnja gasilnikov za gaenje zaetnega poara. Poleg tega so podane tehnine smernice za vgradnjo stropnih instalacij pri prehodih iz enega v drugi poarni sektor. Projektna dokumentacija obravnava celotni objekt. Objekt je zasnovano lenjen tako, da ga zlahka lahko oblikujemo v ve poarnih sektorjev in eno lastno poarno evakuacijsko zaiteno poarno stopnie. Tako nastalo zaiteno stopnie je osnova za varno evakuacijo iz objekta. Prioritetne naloge elaborata so; izvedba evakuacije za vse osebe, z oblikovanjem zaitenih evakuacijskih poti, poarno loevanje med dvema loenima stopnia ter zagotovitev pogojev za notranjo hidrantno vodo ter ureditev pogojev za splono varstvo pred poarom. Bistvene zahteve po ER2 za zadostitev pogojev za poarno varno stavbo so: zagotovljena nosilnost konstrukcije za doloen as, omejen nastanek in irjenje ognja in dima po objektu, omejeno irjenje poara na sosednje stavbe, zagotovljena varna evakuacija, upotevana varnost reevalcev, STROJNE INSTALACIJE IN OPREMA Strojne intalacije je potrebno izvesti po veljavnih tehnikih predpisih in upotevati delitve objekta na poarne sektorje iz zasnove poarne varnosti. Vsi preboji instalacije ogrevanja, vodovoda in prezraevanja iz poarnega sektorja morajo biti izvedeni tako, da zdrijo poarno obremenitev enako kot poarni sektor. Pri prebojih je potrebno upotevati razdelitev na poarne sektorje ter preboje tesniti s poarno odpornimi elementi, kot so poarne lopute in in poarne objemke. GASILNA SREDSTVA zunanje hidrantno omreje; Glede na navedene podatke najvejega poarnega sektorja je max. volumen najvejega poarnega sektorja do 3000 m3. Tako je potrebno zagotoviti poarno vodo s pretokom 10 l/s s tlakom 2,5 bar, skupne notranje hidrantne vode! Voda za gaenje mora biti na razpolago za vsaj 2 uri gaenja. - roni gasilniki; Gaenje naj poteka z ronimi gasilnimi aparati. Gasilnik se usmeri v goreo povrino, izvlee varovalko, pritisne ronik ter gasi. Primerni gasilniki za gaenje predvsem poarov poarnega razreda A /trdnih snovi/ so polnjeni s prahom (ABC) in B /gorljivih tekocin/ / so polnjeni s prahom (ABC) ali s CO2. Rocni gasilni aparati se namestijo tako, da je glava ronega gasilnika z mehanizmom za aktiviranje v viini 80 do 120 cm od tal. Gasilnik se oznai s fotoluminiscentnimi oznaevalnimi tablami. Vsi nameeni gasilni aparati morajo imeti veljavni EN 3 certifikat.
70
3.5.2 TEHNINI OPIS IN DOLOITEV PRESEKA -splono Notranje hidrantno omreje se zane s priklopom na prvem notranjem ero hidrantu v kletnih prostorih stopnia. Razvod gre vertikalno do mansardne etae. Hidrantne omarice so priklopljene zaporedno in se ustrezno temu izvede cevovod. Iz vsake etae se izvede priklop hladne vode za porabnike, s tem onemogoimo zastajanje vode v hidrantnem vodu. -cevni razvod Cevni razvod hidrantnega omreja je izveden iz pocinkanih navojnih cevi. Cevi se spajajo navojno s pocinkanimi fitingi iz temprane litine in pocinkani. Obeajo se na konzole privarjene ali zavijaene v nosilni zid, podprte z fiksnimim in drsnimi podporami. Po izvedbi instalacije se izdela tlana proba. Za celotno omreje hidrantnega voda se izvede tlani preizkus, ki je za 1,3 bar veja od delovnega tlaka. Pri tlanem preizkusu sodeluje nadzorni organ, ki uspenost potrdi z zapisnikom. Pregledajo se vsi vijani spoji in prikljuna mesta. Po konanem tlanem preizkusu se cevovod izolira s penasto izolacijo zaprtih celic debeline 2,5 cm. 3. Euro hidrant -namen Euro hidrant se vgrajuje ob cev notranjega hidrantnega omreja in omogoa hitri dostop do vode za gaenje poarov. -postavitev v objekt Kot notranji hidranti se uporabljajo EURO hidrantne omarice s kolutom in izpustnim ventilom z obo 12 mm. Medsebojna oddaljenost hidrantov in lokacija postavitve je razvidna iz poarne tudije. Pri postavitvi je potrebno paziti, da ne pride do zamrznitve v zimskem asu in je potrebno cev iz tlaka ogrevati z grelnim kablom. Pogosta napaka je previsoka postavitev. Hidranta omarica naj se dogradi na takno viino, da je gornji rob na viini priblino 1,40 m. -pretok in potreben tlak Euro hidrant namenjen neposrednemu gaenju mora imeti najmanji tlak 4 bare. e se tlak ne more dosei, ga lahko zagotovimo z prikljukom gasilskega vozila ali s rpalno postajo za dvig tlaka. V tem primeru je lahko tlak manji od 4 bare, vendar ne sme biti manji od 2,5 bar. V tem primeru je potrebno urediti dovoz za gasilsko vozilo. Hidrant je pripravljen za delovanje po prikljuitvi gasilske cevi in odprtju ventila. Ventil se odpira s kljuem B po DIN 3223 z vrtenjem v levo. 4. Izraun potrebnega preseka cevovoda Iz podatkov meritev tlaka hidrantnega omreja: -tlak omreja 6 bare. Hidrantne omarice so tri. -dimenzija cevovoda Izberem dimenzijo cevovoda DN 50 za notranji poarni razvod. Padec tlaka za 1 m cevi je 4,5 Pa.
71
Tlak v cevovodu na mestu prikljuka Tlane izgube pri pretoku preko cevi d = 50 ( m 14 x 0,45 ) Razpololjivi tlak Tlane izgube pri pretoku skozi vodomer Razpololjivi tklak Geodetska viina 12 m Razpololjivi tlak oziroma
+ 6000,00 6,30 5993,70 250 5743,7 1200 4543,7 4,54
m bar m bar mbar m bar mbar mbar mbar bar
Tlak na zadnji hidrantni omarici je tlak 4,54 bar, kar je ve, kot minimalni tlak, ki mora biti 2,5 bar na najviji toki vgrajenega hidranta. Naprave za dvig tlaka ne rabimo.
3.5.3. ZAKLJUEK
Ves montani material mora ustrezati tehninim predpisom ter standardom. Izvajalec del mora po konani montai predati investitorju vse potrebne ateste in garancije za vgrajeno opremo. Pravilno izveden in preizkuen kompletni poarni sistem prevzame za investitorja nadzorni organ. Po konani montai pred obratovanjem je potrebno izvesti tlani in funkcionalni preizkus z vodo po navodilih proizvajalca cevi in hidrantov. e se pri tlanem preizkusu cevovoda pokaejo netesna mesta na spojih, se mora preizkus prekiniti, voda izprazniti, netesno mesto popraviti, ter preizkus ponoviti. Enako je potrebno ponoviti funkcionalni preizkus v kolikor, se pokae za neuspenega. O uspenem tlanem in funkcionalnem preizkusu je potrebno narediti zapisnik, ki ga podpieta nadzorni organ in izvajalec pregleda. Pred uporabo je potrebno izvesti klorni ok, ki ga opravi pooblaeni zavod za zdravstveno varstvo in izda ustrezni atest.
72
3.6. PLINSKA INSTALACIJA

3.6.1. SPLONO Do uhajanja plina iz plinske instalacije lahko pride le zaradi mehanske pokodbe, zaradi korozije, zaradi netesnosti spojev ali zaradi nestrokovnega izvajanja vzdrevalnih del. Materiali in elementi, zbrani za izdelavo plinske instalacije, so odporni proti kemijskim vplivom transportiranega plina. Cevi in vgrajeni elementi so pri proizvajalcih preizkueni s tlanim preizkusom, ki pa ga izvajalec instalacije ponovi po konani montai. Za zunanji podzemni plinovod so cevi lahko plastine ali jeklene, vendar ustrezno zaetene proti koroziji. Protikorozivna zaita jeklenih cevi obsega: -razmaevanje povrin, -ienje povrin do SA 2,5, -premaz s tekoim osnovnim premazom, -dvakratno ovijanje z protikorozijskim trakom. Nadzemni razvod plina je z jeklenimi brezivnimi LI Cu cevmi, obeenimi ali podprtimi z elastinimi konzolami. Proti koroziji je jeklen cevovod zaiten po sledeem postopku: -razmaevanje povrin, -ienje povrin do SA 2,5, -temeljna barva ( 2 x hitro suei minij do minimalne debeline 60 mikronov ), -suenje, -2 x pokrivni premaz do debeline 60 mikronov ( rumena barva ) Skupna debelina premazov bo najmanj 135 mikronov. Za nadzemno instalacijo se uporablja naslednja barvna skala: - rumena barva: vsi cevovodi in armatura, - modra barva: podstavki in podpore, - rna barva : odzraevalni vodi, roice in kolesa na ventilih, Za dosego im bolje tesnosti instalacije je potrebno za tesnenje razstavnih spojev uporabljati kvalitetni atestirani material. Tesnila za prirobnine spoje so izdelana iz trde tesnilne ploe, debeline do 2 mm. Za tesnenje navojnih spojev pa uporabljen teflonski trak ali delno elastina tesnilna pasta. Uporaba konopljinega prediva in firnea ni dovoljena. Po konani montai, vendar pred korozijsko zaito, je potrebno celotno plinsko instalacijo tesnostno preizkusiti. Pred preizkusom je potrebno obutljive dele plinske instalacije loiti od vijega tlaka, kot je dovoljen obratovalni tlak. Preizkus se izvede z inertnim plinom ali zrakom na sledei nain: 1.1. TLANI PREIZKUS SPLONO Tlani preizkus se naj izvede po DVGW TRGI normah. Instalacijo preizkuamo z zrakom ali inertnim plinom. Med preizkuanjem instalacija ne sme biti opleskana ali zazidana. Vsi spoji morajo biti vidni, pri tem mora biti najmanja razlika med delovnim tlakom in tlakom preizkuanja 1 bar. Med preizkuanjem je potrebno zvarne spoje in vijane spoje premazati z neagresivnim peneim sredstvom in cevovod rahlo potoli. Preizkus se izvaja na trdnost in tesnost.
73
1.2.TLANI PREIZKUS INSTALACIJE Tlani preizku na trdnost se izvede za celotno instalacijo brez armatur (plinomer, regulator tlaka, plinski porabniki ) in predno je ta zametana in pobarvana. Preizkus se izvede po tabeli za tlani preizkus doloenega cevovoda. Po izravnavi temperatur tlak naslednjih 10 min ne sme pasti. Med preizkusom je potrebno cevovod zmerno obtoli. Preizkus navojnih spojev se izvri s premazovanjem s peneim sredstvom, ki ne sme povzroati korozije. Preizkus je uspeno opravlje e se ne pojavi noben mehurek. Preizkusni medij se izpusti iz instalacije na mestu najvejega preseka cevovoda. Glavni preizkus na tesnost se po tabeli za tlani preizkus za posamezni cevovod. Po izravnavi temperatur tlak v naslednjih 10 min. ne sme pasti. Prikljuki na plinomer, regulator tlaka, plinsko pipo in s plinskimi porabniki se preizkuajo s peneim sredstvom s premazovanjem pod obratovalnim tlakom in so izkljueni iz preizkusa na trdnost iz glavnega preizkusa. 3.6.2. PROJEKTNA NALOGA Za podani objekt je potrebno izdelati rekonstrukcijo in razvod plinske instalacije po objektu do posameznih porabnikov. Plinska instalacija zajema obstojei razvod za propan butan. Projekt ne zajema plinske podpostaje, regulator tlaka, poarno pipo in razvodni cevovod do objekta, z vsemi prehodi skozi zidove. V plinski razvod se vgradi na fasadi obstojeega objekta poarna pipa in elektromagnetni ventil z vklopom preko vklopa kuhinjske nape in izdelavo novih odvzemnih mest. Cevovod je izdelan iz brezivnh jeklene cevi .1212 po JUS C. B5. 122. cevovod je poloen na konzole, ki so vijaene na zidove ali strop. Paziti je potrebno, da so glede na presek cevi razponi med konzolami pravilni, da ne pride do poveanja cevi. Prav tako je po konani tlani probi potrebno cevi oistiti jih 2 x pobarvati s temeljno barvo in nato s konno barvo po predpisani Ral lestvici za posamezne tehnine pline. 3.6.3. PLINSKA POSTAJA Celotna plinska postaja je izvedena iz plinskih postaj za posamezne tehnine pline, ki so med seboj loeni s predelnimi zidi debeline 20 cm. Plinska postaja zajema plinske postaje za kisik, propan-butan, oksigul. Kompresor za komprimiran zrak in vakumska rpalka sta montirani v kotlovnici. - Plinska postaja za propan-butan; - splono, Plinska postaja se sestoji iz stojeega plinskega plinohrama, ustreznega reducirnega ventila, ki reducira visoki tlak na niski tlak na 1,40 bar. Prav tako je ob plinskem rezervoarju vgrajen regulator 2. Stopnje. S elne starni so nameena kovinska dostopna vrata iz reetk. Vse kovinske dele je potrebno ustrezno ozemljiti, da ne pride do statinega iskrenja. - tehnine karakteristike plina, A) Butan gostota vrelie pri 760 Torr:
2,113 kg/m3 - 0,50 C

74
plamenie Meja eksplozivnosti v zraku 1,50 8,40 vol% B) Propan gostota vrelie pri 760 Torr: plamenie Meja eksplozivnosti v zraku 2,10 9,50 vol%
- 60 C
1,5542 kg/m3 - 42,10 C
Propan butan ne smatrmo za toksini plina. Na loveki organizem nimata nobenega neposrednega keminega uinka, kot na primer mestni plin, ki vsebuje ogljikov monoksid. Kljub temu pa opozarjamo na naslednje nevarnosti: * V atmosferi TNP se zaduimo. S poveano koncentracijo TNP zmanjamo vsebnost kisika v zraku. Posebno je to nevarno v jakih, kletnih prostorih, itd..Simptomi pomanjknja kisika so podobni onim, e vdihavamo zrak z mono poveano koncentracijo ogljikovega dioksida., nastopita omotninost in glavobol. e veje koncentracije TNP v zraku so lahko smrtne. * TNP mono ohlaja okolico, e pride do uhajanja tekoe faze in se hipoma uplini. Pri tem se ostanek tekoe faze ohladi na priblino 42 C. To pomeni, e brizgne TNP v nezaiteno loveko telo, tekoa faza pri uplinjanju odvzame telesu preko koe doloeno koliino toplote, kar privede do podhleditve in zamrznitve tkiva. - plinski rezervoar za propan - butan, Utekoinjeni naftni plin uporabljamo kot meanico propan butan ali najvekrat kot isti propan. Skladiimo ga v plinskih rezervoarjih. Ti so bili do sedaj najvekrat postavljeni na vrtu ali zelenici na vidnem mestu, kar se pri nekaterih potronikih ni ujemalo z ureditvijo okolice. Zato se v vse bolj uveljavlja praksa postavitve podzemnih rezervoarjev za plin in imajo naslednje prednosti: - ne zasedajo dragocenih povrin vrta ali zelenice, - niso motei za okolico, ker je viden samo zelen plastini pokrov, - z daljinskim kazalom nivoja je omogoeno nadziranje nivoja plina v rezervoarju. Pri postavitvi podzemnega rezevoarja je potrebno upotevati enake odmike, kot veljajo za nadzemni rezervoar ( Pravilnik o utekoinjenem naftnem plinu Ur. list RS 22/91 ). V grobem velja, da ni ovir za postavitev, e v razdalji 3 metre od sredine rezervoarja ni nobenih podzemnih odprtin, okenj ali vrat, meja zemljia parkirie in podobno. Na rezervoarju je montirana vsa varnostno regulacijska armatura in regulator I. stopnje. Od rezervoarja do objekta se izvede izkop jaka v katero se polaga cev v globino najman 0,60 m. Po tlani probi se cev zasipa z zemljo brez kamenja. Pred dokonnim zasutjem se 30 cm nad cevjo poloi opozorilni trak POZOR PLIN. Rezervoar se dobavlja skupaj z betonskimi podstavki, tako, da je pred postavitvijo potrebno izvriti samo izkop jame. Izkop gradbene jame se opravi po ogledu in navodilih dobavitelja plinskega rezervoarja. Pred montao je potrebno preveriti ali je na mestu postavitve nevarnost talne vode. V tem primeru se betonski podstavek dodatno obtei. Izkop take jame mora biti ustrezno veji. - hini prikljuek,
75
Cevovodi s fazonskimi kosi in armaturo, krmilne, regulacijske, varnostne in merilne naprave morajo biti tesne in tako dimenzionirane in vgrajene, da ustrezajo predvideni potronji. Cevovodi v zgradbah vkljuno z izolacijo ali drugimi oblogami, ne smejo povzroiti nevarnosti eksplozije med poarom. Te zahteve so izpolnjene, e napeljave izopnjujejo navedene zahteve: - prosto poloeni zunanji plinovodi so lahko iz jeklenih cevi po DIN 2440 ( srednjeteke navojne cevi ), spojene med seboj z zvarjenjem ali spojene s priemnim spoje po DIN 3387, - pripadajoi fazonski spojni kosi po DIN 2566 ( navojne prirobnice z nastavkom ), po DIN 2605 ( varilni cevni loki ), - tlane cevi iz duktilne litine po DIN 28600, - pripadajoi fazonski kosi in spojni kosi po DIN 28622, - cevi in deli napeljave iz polietilena s pridobljenim znakom DVGW, dobavljive z dimezijo od 20 mm do 110 mm v kolutu ali v ravnih palicah doline 6 12 m. a) jeklene cevi; Protikorozivna zaita jeklenih cevi obsega: -razmaevanje povrin, -ienje povrin do SA 2,5, -premaz s tekoim osnovnim premazom, -dvakratno ovijanje z protikorozijskim trakom. Nadzemni razvod plina je z jeklenimi brezivnimi cevmi, obeenimi ali podprtimi z elastinimi konzolami. Proti koroziji je zaiten po sledeem postopku: -razmaevanje povrin, -ienje povrin do SA 2,5, -temeljna barva ( 2 x hitro suei minij do minimalne debeline 60 mikronov ), -suenje, -2 x pokrivni premaz do debeline 60 mikronov ( rumena barva ) Skupna debelina premazov bo najmanj 135 mikronov. Za nadzemno instalacijo se uporablja naslednja barvna skala: - rumena barva: vsi cevovodi in armatura, - modra barva: podstavki in podpore, - rna barva : odzraevalni vodi, roice in kolesa na ventilih, Za dosego im bolje tesnosti instalacije je potrebno za tesnenje razstavnih spojev uporabljati kvalitetni atestirani material. Tesnila za prirobnine spoje so izdelana iz trde tesnilne ploe, debeline do 2 mm. Za tesnenje navojnih spojev pa uporabljen teflonski trak ali delno elastina tesnilna pasta. Uporaba konopljinega prediva in firnea ni dovoljena. b) plastine cevi PE Morajo imeti izredno dobre lastnosti, kot so niska specifina masa, odlina udarna ilavost, elastinost, dobra elektrina upornost, kemina obstojnost, idealna hrapavost cevi, hitro spajanje. Enakih lastnosti morajo biti tudi spojni elementi in kompatibilni z materialom cevi zaradi elektro uporovnega varjenja pri spajanju. Mere cevi za izbrane premere in delovne tlake so usklajene z DIN 8074 in ISO/DIS 4437. Za delovni tlak do 4 bar ( 0,10 MPa ) so cevi SDR 17, za delovni tlak plina do 10 bar ( MPa ) pa SDR 11. Cevi premerov DN 20 do 110 mm se dobavljajo navite v kolutih ali v ravnih palicah doline 6 ali 12 m. Cevi vejih premerov od 110 mm pa le v palicah doline 6 do 12 m. Cevi so rne z vzdolnimi rumenimim rtami ali v celoti rumene ( RAL 1018 ). Da doseemo ustrezno kakovost
76
plinovoda je potrebno pri izvajanju montanih in varilnih del upotevati vse navodila proizvajalca cevi. Cevi in spojni elementi morajo imeti ustrezne ateste. Po konani montai, vendar pred korozijsko zaito, je potrebno celotno plinsko instalacijo tesnostno preizkusiti. Pred preizkusom je potrebno obutljive dele plinske instalacije loiti od vijega tlaka, kot je dovoljen obratovalni tlak. Preizkus se izvede z inertnim plinom ali zrakom na sledei nain: c) Cu cevi; Bakrene cevi SANCO za izvajanje plinske instalacije s tehniko hladnega zatiskanja se proizvajajo po normativih zveze DVGW-TRGI 1986/96. Cevi so izdelane iz minimalno 99,9 % istega bakra in je z notranje strani po posebnem postopku dodatno zaitena proti luknjiasti koroziji. Cevi se izvajajo v palicah ali v kolutih, mehke, poltrde in trde izvedbe z oznako bakrena cev SANCO: DIN EN 1057, DIN 1786/1754. Cevi se spajajo s sistemom PROFIPRESS G s fitingi DVGW-TRF 1996 in tesnilom HNBR iz akrilnitril-butadin-kavug tesnila, rumene barve. Fitingi so izdelani iz bakra, navojni prehodi pa iz rdee litine. Fitingi imajo e vgrajenoHNBR tesnilo in so na zunanji strani oznaeni z rumeno oznako Gas, PN 5, GT/1. Omenjene oznabe pomenijo: - Gas primerni za plin, - PN5 za maksimalno tlano obremenitev do 5 bar, - GT/1 za visoke termine obremenitve, Profipress G fitingi so primerni za nadometne in podometne instalacije po DVGW normativih delovni list G 600, pri temperaturi okolice - 20C do + 70C, niso pa primerni za izvedbo zunanjih instalacij v zemlji. Pri zatiskanju, kateri traja le nekaj sekund, se fiting in cev dvakrat esterorobo nerazdruljivo zatisneta in hkrati sinhrono preoblikujeta tesnilo v trajni fiksni spoj. Plinske instalacije ( DVGW-TRGI 1986/96 ) sistema PROFIPRESS G s fitingi ustrezne kvalitete je primerno izvajati od glavne zaporne pipe do prikljuka na plinsko troilo. Po konani montai, vendar pred korozijsko zaito, je potrebno celotno plinsko instalacijo tesnostno preizkusiti. Pred preizkusom je potrebno obutljive dele plinske instalacije loiti od vijega tlaka, kot je dovoljen obratovalni tlak. Preizkus se izvede z inertnim plinom ali zrakom na sledei nain: - Tlani preizkus; A) TLANI PREIZKUS SPLONO Tlani preizkus se naj izvede po DVGW TRGI 1986/96 normah. Zaetni preizkus izvede izvajalec plinske napeljave. Izpolniti mora ustrezni prijavni listin pisno izjaviti, da je upoteval doloila tok 7.1.2 in 7.2 predpisov. Instalacijo preizkuamo z zrakom ali inertnim plinom. Med preizkuanjem instalacija ne sme biti opleskana ali zazidana. Vsi spoji morajo biti vidni.pri tem mora biti najmanja razlika med delovnim tlakom in tlakom preizkuanja 1 bar. Med preizkuanjem je potrebno zvarne spoje in vijane spoje premazati z neagresivnim peneim sredstvom in cevovod rahlo potoli. Preizkus se izvaja na trdnost in tesnost. B) TLANI PREIZKUS INSTALACIJE Tlani preizku na trdnost ( toka 7.1.2 ), se izvede za celotno instalacijo brez armatur (plinomer, regulator tlaka, plinski porabnik ) in predno je ta zametana in pobarvana. Preizkus se izvede z 1 bar nadtlaka. Po izravnavi temperatur tlak naslednjih 10 min ne sme pasti. Med
77
preizkusom je potrebno cevovod zmerno obtoli. Preizkus navojnih spojev se izvri s premazovanjem s peneim sredstvom, ki ne sme povzroati korozije. Preizkus je uspeno opravlje e se ne pojavi noben mehurek. Preizkusni medij se izpusti iz instalacije na mestu najvejega preseka cevovoda. Glavni preizkus na tesnost ( 7.1.3 ), se izvede z nadtlakom 110 mbar. Po izravnavi temperatur tlak v naslednjih 10 min. ne sme pasti. Prikljuki na plinomer, regulator tlaka, plinsko pipo in s plinskimi porabniki se preizkuajo s peneim sredstvom s premazovanjem pod obratovalnim tlakom in so izkljueni iz preizkusa na trdnost iz glavnega preizkusa. - rokovanje z napravami za TNP, a) Osebje to je delavci, ki rokujejo z napravami, morajo biti dobro seznanjeni in izpraani o varstvenih ukrepih in nevarnosti pri delu s TNP, biti morajo strokovno usposobljeni, polnoletni in zdravi. b) Navodila za obratovanje je dolan dobaviti skupaj z napravami dobavitelj opreme v slovenskem jeziku. Z navodili morajo biti dobro seznanjeni vsi delavci, ki rokujejo z napravami. - Zgradbe; Plinska postaja je s poarnim zidom loena od ostalih prostorov in je enotni objekt varne proti udaru eksplozije. Tlak v prostorih mora biti material, ki ne iskri in ne gori. Streha mora biti iz lahke kritine ( na primer streha iz profilirane ploevine ) in pritrjena tako, da jo morebitna eksplozija lahko razkrije. Vrata morajo biti izdelana tako da ne iskrijo. Ventilacija prostorov je izvedena naravno z odpirtinami v vratih in pri stropu. Ventilacijske odprtine morajo meriti najmanj 10 % tlorisne povrine oddelka. 3.6.4. DIMENZIONIRANJE PLINOVODA - cevovodi; Propan-butan; ob upotevanju faktorjev istoasnosti = 0,70 pri porabi za posamezne porabnike, ki so podani iz tehnologije za kuhinjo je skupna poraba q = 4,73 m3/h. Potreben premer cevi;
IZRAUN PROPAN-BUTAN Medij Temperatura medija (C) Gostota (kg/m3) Z G (kg/h) 1 4 G (m3/h) 4,75 PROPANBUTAN 15,00 2,36 G (l/s) 0,42 L (m) 20 Kinematina viskoznost (m2/s x 10^6) Specifina toplota (kJ/kg K) Skupni padec tlaka za vejo (Pa) DN Cev Zeta (mm) 25 33,7 x 3,25 0,7 0,7 950,00 w (m/s) 0,72 R (Pa/m) 1,1 R*L (Pa) 84,6 7,750 1,004 660,9 Z (Pa) 576,3 R*L+Z (Pa) 660,9 sum(R*L+Z) (Pa) 660,9
Cevovod (kPa) = Definiraj rpalko Skupni padec tlaka (kPa)
Izraunani premer cevi DN 25
78
2.8.5. ZAKLJUEK Po konani tlani probi, kot se za vsako fazo zahteva se cevovod pobarva po namebnosti za vsak plin. Prekontrolira se, da nosilne konzole v plinovodu ne povzroajo notranjih nateznih ali tlanih sil. Plinsko instalacijo smejo izvajati le varilci z veljavnim atestom. Navojne zveze so dovoljene le na spojih z navojno armaturo. Kot tesnilni material se uperablja posebna tesnilna pasta.
DATUM: september 2010
PROJEKTANT: Linasi Peter dip.in.stroj.
79
5. NARTI IN SHEME
80
KOTLARNA NA LAHKO KURILNO OLJE, RADIATORSKO OGREVANJE
81
VODOVOD, ODTONA KANALIZACIJA IN PO. ZAITA
82
PREZRAEVANJE
83
PLINSKA INSTALACIJA
84

Tehnicno Porocilo Hotel Radlje

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Tehnicno Porocilo Hotel Radlje

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

5.0.

NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NARTU

-------------------------------------ODGOVORNI PROJEKTANT: Linasi Peter dipl.in.stroj., IZS S 0900

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Marija PODPEAN ing. gr. G - 9213

-------------------------------------TEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NARTA:

t. proj. 01/10-A-PGD; Podgorje 130, september 2010;

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

KAZALO VSEBINE NARTA STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME t.01/10 A - PGD - S

5.0. 5.1. 5.2. 5.3. 1. 2. 3.

Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NARTA V PGD

Linasi Peter dipl.in.stroj. IZS S 0900

Podgorje; september 2010

Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

Podgorje; september 2010

Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE

t.narta. 01/10 - A PGD - S

3.1. IZRAUN OGREVANJA

NOTRANJI ZID U= 0,900

Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI

SIP Linasi Peter s.p. Podgorje 130 2381 PODGORJE VRATA U=

t.narta. 01/10 - A PGD - S

30,25 3,80 12,50 3,80 12,50 8,87 5299 2578 0

PREDAVALNICA 1 Viina nad tlemi (m) 0,2

0,33 0,00 0,00 0,00 0,00

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

10,29 4,25 10,00 3,33 14,25

15,00 3,80 1516 619 0