MALA MIKA IN VELIKO RDEE JABOLKO Mika pride na oder ob pesmi Teka mika.

MIKA: Joj, e cel dan tekam naokrog, pa nisem nala niesar za pod zob. Moj trebuek pa je tako prazen. Joj, kako sem lana! (zagleda jabolko) O, kaj pa je tukaj? Jabolko! Veliko rdee jabolko! Mmmmmmm, kako dii. To bo prava pojedina zame. Kar domov ga odnesem. (kotali jabolko; glasbena spremljava) MIKA: Komaj akam, da zasadim zobke v slastno jabolko! (jabolko pade v ribnik) Ojoj, moje jabolko! (ga poskua dobiti iz vode) Kakna nesrea, le kaj naj storim. Kako naj pridem do jabolka? (joe) (glasba za abico; abica priskaklja do mike) ABICA: Mika, zakaj pa joe? Se ti je kaj hudega zgodilo? MIKA: Nesrea, kakna nesrea! Nala sem veliko rdee jabolko. Tako zelo sem lana. Ampak jabolko je padlo v ribnik. Le kaj naj zdaj storim? ABICA: Ni hudega mika, jaz ti lahko pomagam. (si ogleduje jabolko) Mmmmm, kako veliko in kako rdee mmmmm, kako dii to jabolko. Gotovo je zelo okusno. Ali lahko ugriznem vanj? Samo malo bi ga poskusila, isto malo. MIKA: Ne, ne abica. To je moje jabolko. Sama sem ga nala in sama ga bom pojedla. ABICA: Daj no, samo malo ga bom poskusila, isto malo, prosim. MIKA: Tudi malo ne, abica. To je moje jabolko. ABICA: (alostno) No prav, pa izvoli mika. MIKA: Hvala abica. Res prijazno od tebe, da si mi pomagala. Pa nasvidenje. ABICA: Adijo mika. (glasba, mika odkotali svoje jabolko) MIKA: e dobro, da sem dobila nazaj svoje jabolko. Mmmmm, e vedno tako lepo dii. Zdaj pa le hitro domov, da si pripravim pojedino. (jabolko se ji odkotali v grmovje) Ojoj, ti neumna mika. Le kaj sem storila. Jabolko se mi je zapletlo v trnove veje. Le kako naj ga reim! (ga poskua reiti) Au, au! Kako pika. Ne morem ga izvlei. Moje lepo jabolko! Pa tako zelo sem lana. Au! (zane jokati) (glasba, elva se poasi priplazi do mike) ELVA: O, poglej jo, poglej jo! Mika! Pozdravljena mika! MIKA: (cmeravo) Zdravo elva! ELVA: Ja mika, zakaj pa si tako alostna? Kaj se ti je zgodilo? MIKA: Ve, tako zelo zelo sem lana. Nala sem jabolko, kotalila sem ga proti domu, pa se mi je zapletlo v to grmovje. Moje lepo rdee jabolko! Ne morem ga dobiti ven. (poskusi izvlei jabolko) Av, av! Pika! ELVA: Ja, ja. Sem si kar mislila, da si v teavah. Ampak ni ne skrbi mika, jaz ti bom pomagala. Trni mi ni ne morejo, ker imam tako trden oklep. (zleze v grmovje) Aha, ga e vidim. Tukaj je torej tvoje rdee jabolko. Mmmm, je pa res veliko... rdee.... in diee! Kakno lepo jabolko. Se mi kar sline cedijo. Mmmmmmmm, kaj pa e ga samo malo, mmmm, isto malo poskusim. Tako lepo dii... mmmmm. Samo malo bi ga poskusila.... MIKA: Ne, ne, ne! To je moje rdee jabolko! Sama sem ga nala in sama ga bom pojedla. ELVA: Daj no mika. Lahko bi bilo najino jabolko, dovolj veliko je. In tako lepo dii! MIKA: Ne, ne elva! To je moje jabolko. Sama ga bom pojedla. ELVA: No, prav, e tako pravi. Izvoli mika. MIKA: Hvala elva. Res si prijazna! Zdaj pa moram br domov. Zelo sem e lana! ELVA: Nasvidenje mika! MIKA: Nasvidenje elva in hvala za pomo! (glasba; elva se skrije za grmovje, mika odkotali jabolko) (pride do hloda in ne more naprej) MIKA: Ojoj! Kaj pa je to? Kaken velik hlod. Pa ravno sredi moje poti! (se trudi, da bi spravila jabolko ez) Joj, tako sem e utrujena... in tako zelo lana! e enkrat bom poskusila. Oooo... joj! Ne gre in ne gre! Hm, mogoe bo lo pa takole.... joooooooj. Daj no, moje veliko rdee jabolko! Kako naj te spravim ez? Ne gre... ne gre.... (joe)

(glasba, pride krt) KRT: Dober dan mika! MIKA: Pozdravljen krt! KRT: Ja kaj pa ti pone tukaj? MIKA: Ve, danes sem nala tole veliko rdee jabolko, kotalila sem ga in kotalila, da bi prila do doma, sedaj pa ne morem naprej... Ali mi lahko ti pomaga? KRT: Seveda. Saj sem krt! Pod hlodom ti bom skopal rov in jabolko bo v hipu na drugi strani! (koplje) Samo malo e, Mika... e malo skopljem, takole in takole... pa je! Pridi mika! (skotalita jabolko skozi rov in zlezeta skozi) MIKA: e gre, e gre! KRT: (si ogleduje jabolko in se oblizuje) Ampak mika, tole jabolko pa tako lepo dii! MIKA: Res je! KRT: Ali ga lahko malo poskusim? Tako lepo dii, mmmm. MIKA: Neeee! To je moje jabolko! Sama sem ga nala in sama ga bom pojedla! KRT: isto, isto malo? Samo en majhen griljaj. MIKA: Tudi malo ne! KRT: No prav. Tukaj ga ima. MIKA: Hvala krt! Res prijazno od tebe. Zdaj pa moram hitro domov. Poteno sem e lana! (glasba; mika kotali jabolko naprej, pride do hribka, zane kotaliti jabolko navzgor) MIKA: Zdaj sem pa e isto blizu doma. Oh, kakno pojedino si bom privoila! Samo e malo, e malo navzgor. (jabolko ji vmes zdrsne nazaj) Ojoj, spet bom morala zaeti znova. Pa tako sem e utrujena in tako lana! (zopet kotali jabolko navzgor) Malo e potisnem, pa e malo! Juhu, uspelo mi je! (jabolko se odkotali) Ojoj! Ojoj! Ne! Moje jabolko! Izgubila sem ga! Le kje je (ga ie) (krt, aba in elva se zberejo okrog jabolka, ga odvleejo do grma) KRT: Poglejte, jabolko! ABICA: Mika si je premislila! KRT: Ja, pa si je res! ELVA: O, kako prijazno od mike! KRT: Kar pojejmo ga! ELVICA: Pa mislita, da nam ga je res poslala? ABICA: Seveda, kar poskusi ga! SKUPAJ: Kako je okusno! Kako je dobro! e meni ga daj! Mmmm, kako je sladko! (zamenjajo za olupek) KRT: Mene e trebuh boli, ne morem ve! ELVA: Jaz bi pa e lahko malo! Mmmmm. ABICA: Mmm, e tukaj malo... ELVICA: Zdaj pa sem e tudi jaz skoraj sita. Saj kar ne morem verjeti, da je bila mika tako prijazna in nam je privoila to svoje sladko jabolko. KRT: Res je bilo dobro! (mika pritee do njih) MIKA: O ne! Moje jabolko! Kako ste mogle! Kar pojedle ste ga! ELVICA: Kaj pa je mika? Ne bodi no tako huda. Mislile smo, da si nam ga poslala! MIKA: Nisem vam ga poslala! Izgubila sem ga, ve ste ga pa kar pojedle! ABICA: Oh mika, nikar se ne jezi! Tako dobro je bilo... Sicer smo ga pa tudi zate nekaj pustile poglej! KRT: Izvoli mika, poskusi ga! MIKA: (vzame jabolko, ga malo pogloda) Mmm, kako je sladko! Njam! Zares je dobro! Mnjam! KRT: Dobro pa dobro, kaj! MIKA: In kako dii!.... In e dobro premislim, prav je tako! Jabolko je bilo res veliko in dovolj ga je bilo za vse! Prijatelji si vedno delimo, kajne! VSI: Seveda mika, seveda! Tako je! MIKA: Pridite, pridite, bomo skupaj zapeli! (glasba Kam bi mika la, se primemo za roke in zapleemo)