U-I : vloeno dne:

______/____ ______________

Izpolni glavna pisarna Ustavnega sodia RS

Eva renik Maistrova 16 2360 Radlje ob Dravi

Vlonik

Pobudo poljite na naslov: Ustavno sodie Republike Slovenije p. p. 1713 SI-1001 LJUBLJANA Pobudo lahko vloite tudi osebno v glavni pisarni Ustavnega sodia v asu uradnih ur.
Obrazec vsebuje obvezne sestavine pobude za zaetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali ustavnosti oziroma zakonitosti drugih predpisov ali splonih aktov, izdanih za izvrevanje javnih pooblastil, ki so doloene z Zakonom o Ustavnem sodiu (Uradni list RS, t. 64/07 ur. p. b. ZUstS) in z II. toko Priloge Poslovnika Ustavnega sodia (Uradni list RS, t. 86/07).

za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti

Navedite predpis in njegove lene, ki jih s pobudo izpodbijate, ter tevilko Uradnega lista Republike Slovenije oziroma drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen:

POBUDA ZA ZAETEK POSTOPKA

Odlok o avto-taksi prevozih, Medobinski uradni vestnik, t. 034/2002-06/06 Izpodbija se preambula in leni: 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 15, 16, 18, 19, 20, 21.
Navedite organ, ki je predpis izdal:

Mestni svet Mestne obine Maribor

1.1 POBUDNIK
a) Osebno ime / naziv ali firma:

Janez Novak s.p. b) Naslov stalnega ali zaasnega prebivalia / naslov sedea:

Duplek 15 2241 Spodnji Duplek

c) Zastopnik pravne osebe: (navedite osebno ime ali firmo in pravni naslov za zastopanje: npr. pooblastilo v
statutu, sklep pristojnega organa, )

1.2 ZAKONITI ZASTOPNIK

To rubriko izpolnite le v primerih, ko ima pobudnik zakonitega zastopnika. (npr. roditelj mladoletne osebe, )

a) Osebno ime in priimek:

b) Naslov stalnega ali zaasnega prebivalia zakonitega zastopnika:

1.3 POOBLAENEC
To rubriko izpolnite le, e pobudnika zastopa pooblaenec.

a) Osebno ime / firma:

Eva renik
b) Naslov stalnega ali zaasnega prebivalia / naslov sedea:

Maistrova 16 2360 Radlje ob Dravi

1. 4. SKUPNI POOBLAENEC ZA SPREJEMANJE PISANJ

Pobudniki, ki skupaj vlagajo pobudo, navedejo skupnega pooblaenca za sprejemanje pisanj. Pobudnik, ki je v tujini in nima pooblaenca v Republiki Sloveniji, naj ob vloitvi pobude imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.

a) Osebno ime / naziv ali firma:

b) Naslov prebivalia/naslov sedea:

2. PRAVNI INTERES
POMEMBNO: Pobudo za zaetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splonega akta, izdanega za izvrevanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkae pravni interes (prvi odstavek 24. lena ZUstS). Pravni interes je podan, e predpis ali sploni akt za izvrevanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni poloaj (drugi odstavek 24. lena ZUstS).

2. 1. Navedite razloge, ki utemeljujejo pravni interes za vloitev pobude s podatki, iz katerih je razvidno, da
izpodbijani predpis neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni poloaj pobudnika:

Pobudnik izpodbija Odlok o avto-taksi prevozih Mestne obine Maribor, ki doloa, da se pravica opravljanja dejavnosti avto-taksi prevozov pridobi na podlagi dovoljenja, izdanega s strani Mestne obine Maribor. Pobudnik je pri pristojnem organu Mestne obine Maribor vloil vlogo za izdajo dovoljenja za izvajanje avto-taksi prevozov na obmoju Mestne obine Maribor. Vendar pa mu pristojni organ Mestne obine Maribor ni izdal dovoljenja za izvajanje omenjene dejavnosti oziroma mu je izdal negativno odlobo. V svoji obrazloitvi odlobe o neugodni reitvi izdaje dovoljenja pa se je skliceval na 3. len izpodbijanega Odloka, katerega vsebina je, da lahko pridobijo dovoljenje za opravljanje avto-taksi prevozov na obmoju Mestne obine Maribor le pravne osebe s sedeem v obini ali podjetniki s stalnim prebivaliem v obini, e izpolnijo vse pogoje, ki jih predpisuje zakon in ta odlok. Pobudnikova vloga za izdajo dovoljenja za opravljanje avto-taksi prevozov na obmoju Mestne obine Maribor je bila zavrnjena iz razloga, ker ni prebivalec te obine. Z izdano negativno odlobo na podlagi izpodbijanega odloka se neposredno posega v pravice in pravne interese pobudnika, saj mu je bila na podlagi izpodbijanega odloka onemogoena pridobitev dovoljenja za opravljanje njegove gospodarske dejavnosti v Mestni obini Maribor. To pa pomeni nedovoljen poseg v ustavno zagotovljeno pravico do svobodne podjetnike pobude (74. len Ustave RS), opravljanje dela in svobodne izbire poklica(49. len Ustave RS). Pobudnik meni, da je izpodbijani odlok v nasprotju z ZPCP-2 (Uradni list RS t. 131/2006, 123/2008) in Ustavo RS. 3. len Odloka kri 74. len Ustave RS, ker lokalna skupnost z njim omejuje njegovo pravico izvajanja gospodarske dejavnosti, ter 2. len in 3. alineja 5. lena Zakona o prepreevanju omejevanja konkurence ( Ur. L. RS, t. 56/99- ZPOmK), ker omejuje prosto nastopanje na trgu. Izpodbijani odlok je tudi v nasprotju z 1. odstavkom 14. lena Ustave RS, ki doloa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliino. eprav Ustava v 1. odst. 14. lena med osebnimi okoliinami ne navaja stalnega prebivalia oz. sedea, ni sporno, da gre za okoliino, na podlagi katere ni dopustno diskriminiranje v lovekovih pravicah. Zato vlagamo pobudo za zaetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o avto-taksi prevozih in Ustavnemu sodiu predlagamo, da odpravi izpodbijane dolobe Odloka o avto-taksi prevozih Mestne obine Maribor.
2. 2. e se izpodbija podzakonski predpis ali sploni akt, izdan za izvrevanje javnih pooblastil, ki uinkuje neposredno
POMEMBNO: Kadar podzakonski predpis ali sploni akt, izdan za izvrevanje javnih pooblastil, uinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni poloaj pobudnika, se pobuda lahko vloi v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek kodljivih posledic (tretji odstavek 24. lena ZUstS).
e izpodbijate podzakonski predpis ali sploni akt, izdan za izvrevanje javnih pooblastil, ki uinkujta neposredno, in je od njune uveljavitve poteklo ve kot eno leto, navedite okoliine, iz katerih bo razvidno, kdaj je pobudnik

5
izvedel za nastanek kodljivih posledic:

2. 3. e se izpodbija predpis, ki ne velja

POMEMBNO: e se s pobudo izpodbija predpis ali sploni akt, izdan za izvrevanje javnih pooblastil, ki v asu vloitve pobude ne velja ve, niso pa bile odpravljene posledice njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti, Ustavno sodie odloi o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti (prvi odstavek 47. lena ZUstS).
Navedite okoliine, iz katerih bo razvidno, katere posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene:

3. NESKLADNOST Z USTAVO ALI ZAKONOM

Navedite neskladje z Ustavo oziroma z zakonom in razloge za to neskladje:

Preambula Preambula doloa, da je pravna podlaga za sprejetje Odloka o avto-taksi prevozih Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, t. 59-3149/2001). Le-ta pa ni ve v veljavi, kar pomeni, da je odpadla pravna podlaga tega odloka. Ker odlok temelji na zakonu, ki ni ve v veljavi, prihaja do neskladja z naelom hierarhije pravnih aktov, ki izhaja iz naela ustavnosti in zakonitosti (153. len Ustave Republike Slovenije) in zahteva usklajenost hierarhino nijih pravnih aktov z vijimi pravnimi akti. Odlok vsebuje tudi naslednje nomotehnine napake: navedeni datum sprejetja predpisa (1. 7. 2002) je kasneji od datuma objave (1.6.2002). V odloku ni navedeno osebno ime upana. V 2. alineji 1. odstavka 18. lena pa je v oklepaju naveden 4. odstavek 4. lena, katerega pa odlok sploh ne vsebuje. Navedene nomotehnine napake pomenijo kritev naela pravne drave in pravne varnosti ter kritev naela jasnosti in dolonosti pravnih predpisov. Naela pravne drave (2. len Ustave RS) zahtevajo, da so predpisi jasni in doloni. Predpis je s stalia jasnosti in dolonosti skladen z Ustavo, e je mogoe z uporabo pravil o interpretaciji pravnih norm ugotoviti vsebino predpisa, kar pa v primeru natetih nomotehninih napak ni mogoe. 3. len Odloka o avto-taksi prevozih 3. len doloa, da lahko pridobijo dovoljenje za opravljanje avto-taksi prevozov na obmoju Mestne obine Maribor le pravne osebe s sedeem v obini ali podjetniki s stalnim prebivaliem v obini, e hkrati izpolnjujejo vse pogoje predpisane z zakonom ali tem odlokom. Tako je na podlagi kriterija sedea ali stalnega prebivalia omejen krog oseb, ki lahko pridobijo dovoljenje za opravljanje avto-taksi prevozov na obmoju Mestne obine Maribor. Omenjeni kriterij pomeni osebno okoliino, s katero obina (izdajatelj odloka) pogojuje izdajo dovoljenja. To pa pomeni kritev naela enakosti pred zakonom, ki je vsebovano v 14. lenu Ustave RS in doloa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine ne glede na katerokoli osebno okoliino. Torej tudi pravica do svobodne gospodarske pobude, ki je zaradi pogojevanja izdaje dovoljenja z

6 osebno okoliino krena (74. len Ustave RS). Izpodbijana doloba je oitno diskriminacijska. Odlok omejuje monost pridobitve dovoljenja na osebe s sedeem ali stalnim prebivaliem v Mestni obini Maribor in s tem onemogoa opravljanje te dejavnosti pravnim osebam s sedeem in podjetnikom s stalnim prebivaliem v drugih obinah. Podjetnikom in pravnim osebam, ki nimajo stalnega prebivalia oziroma sedea v Mestni obini Maribor, je podjetnika svoboda (74. len Ustave RS) v primerjavi s podjetniko svobodo podjetnikov in pravnih oseb s stalnim prebivaliem oziroma sedeem v obini, na podlagi te osebne okoliine, omejena. eprav Ustava RS v 1. odstavku 14. lena med osebnimi okoliinami ne navaja stalnega prebivalia oziroma sedea, gre vsekakor za okoliino, na podlagi katere ni dopustno diskriminiranje v lovekovih pravicah. ( Odloba UI-149/97 z dne 13. 11. 1997 Ur. L. RS, t. 73/97 in OdlUS VI, 143, U-I-309/02, Ur. L. RS, t. 92/2003 ter Ur. L. RS, t. 33/2003) Doloilo 3. lena odloka je tudi v neskladju s 3. odstavkom 56. lena ZPCP-2, ki doloa, da obine ne smejo omejevati tevila izdanih dovoljenj za avto-taksi prevoze ali jih vezati na pogoj, da ima izvajalec avto-taksi prevozov sede ali stalno prebivalie v obini, kjer prosi za pridobitev dovoljenja za opravljanje te dejavnosti. To pa pomeni tudi vsebinsko neskladnost odloka in ZPCP-2 in s tem posredno kritev naela usklajenosti pravnih aktov oziroma naela ustavnosti in zakonitosti pravnih predpisov (153. len Ustave RS), ki zahteva, da so vsi hierarhino niji pravni akti v skladu s hierarhino vijimi. Zaradi omenjene vsebinske neskladnosti odloka z zakonom je kreno naelo materialne zakonitosti, ki je del naela pravne drave in zahteva vsebinsko usklajenost pravnih aktov. 3. len Odloka je tudi v neskladju z 2. lenom in 3. alinejo 5. lena Zakona o prepreevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, t. 56/99 - ZPOmK), ki doloa, da je prepovedano doloati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za enakovrstne izpolnitve, e je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenno slabi poloaj. Ker 3. len doloa, da je za izdajo dovoljenja za opravljanje avto-taksi prevozov potreben sede oziroma stalno prebivalie podjetnikov oziroma pravnih oseb v Obini, so pravne osebe (podjetniki) s sedeem (stalnim prebivaliem) izven Obine postavljeni v konkurenno slabi poloaj oziroma se jim s tem pogojem omejuje prosto nastopanje na trgu. 4. len Odloka o avto-taksi prevozih 2. odstavek 4. lena Odloka doloa, da lahko pristojni organ izda najve 15 dovoljenj za opravljanje avto-taksi prevozov. Ta doloba je v nasprotju z 3. odstavkom 56. lena ZPCP-2, ki doloa, da obine ne smejo omejevati tevila izdanih dovoljenj za avto-taksi prevoze. To pa pomeni tudi vsebinsko neskladnost odloka in ZPCP-2 in s tem posredno kritev naela usklajenosti pravnih aktov oziroma naela ustavnosti in zakonitosti pravnih predpisov (153. len Ustave RS), ki zahteva, da so vsi hierarhino niji pravni akti v skladu s hierarhino vijimi. Zaradi omenjene vsebinske neskladnosti odloka z zakonom je kreno naelo materialne zakonitosti, ki je del naela pravne drave in zahteva vsebinsko usklajenost pravnih aktov. Omejitev tevila izdanih dovoljenj pomeni tudi kritev naela enakosti (14. len Ustave RS), ki doloa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliino. Ter s tem posledino tudi kritev pravice do svobodne gospodarske pobude (74. len Ustave RS),saj je le-ta onemogoena oziroma omejena zaradi omejitve tevila izdanih dovoljenj. 5. len Odloka o avto-taksi prevozih 5. len in 3. alineja 1. odstavka 8. lena Odloka doloata obveznost nezgodnega zavarovanja za potnike. Vendar pa iz te dolobe ni mogoe razbrati, ali je potrebno, da imajo vozila ob

7 izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev polico obveznega nezgodnega zavarovanja potnikov ali da morajo imeti tudi dodatno nezgodno zavarovanje potnikov. Pomanjkljivost v omenjenih lenih pomeni kritev naela jasnosti in dolonosti predpisov, ki je izvedeno iz naela pravne drave. Naela pravne drave (2. len Ustave RS) zahtevajo, da so predpisi jasni in doloni. Predpis je s stalia jasnosti in dolonosti skladen z Ustavo, e je mogoe z uporabo pravil o interpretaciji pravnih norm ugotoviti vsebino predpisa, kar pa v tem primeru ni mogoe. e je imel izdajatelj predpisa namen doloiti le obveznost obveznega nezgodnega zavarovanja potnikov, gre za nepotrebno podvajanje, saj je takno obveznost taksi prevoznikov doloil e zakonodajalec v Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP, Uradni list, t. 93/2007), ki je hierarhino viji predpis od odloka. e pa je izdajatelj odloka nameraval doloiti obveznost dodatnega nezgodnega zavarovanja potnikov, pa je s samim odlokom postavil stroje pogoje, kot jih doloa hierarhino viji predpis-zakon, saj nikjer v zakonih ni doloena obveznost dodatnega nezgodnega zavarovanja potnikov za avto-taksi prevoznike. To pa pomeni kritev naela ustavnosti in zakonitosti, ki ga doloa 153. len Ustave RS in po katerem morajo biti vsi podzakonski akti in drugi sploni akti v skladu ustavo in zakoni. 6. len Odloka o avto-taksi prevozih V 1. odstavku 6. lena Odloka je doloeno, da morajo imeti vozniki avto-taksi vozil, razen tistih voznikov, ki so pred uveljavitvijo tega odloka opravljali avto-taksi prevoze ve kot 5 let, opravljen preizkus znanja o poznavanju mesta Maribor z okolico. Takna zahteva postavlja v neenakopraven poloaj voznike, ki so opravljali avto-taksi prevoze manj kot 5 let in tiste, ki so opravljali to dejavnost ve kot 5 let, za kar pa ni utemeljenega razloga in posledino gre za kritev naela enakosti pred zakonom (14. len Ustave RS), ki doloa, da smo vsi pred zakonom enaki. Gre za diskriminatorno dolobo, saj ni utemeljenega razloga za doloitev dodatnega preizkusa znanja za voznike, ki so opravljali avto-taksi prevoze manj kot 5 let. Izpodbijana doloba tudi ne doloa, ali je potrebno, da je oseba, ki je upraviena od opravljanja preizkusa o poznavanju mesta Maribor z okolico, opravljala slubo voznika avtotaksi ve kot 5 let na obmoju obine Maribor ali zadostuje tudi v kateri drugi obini. Takna nepopolna navedba pomeni kritev naela jasnosti in dolonosti, saj v tem primeru ni mogoe z uporabo pravne razlage opredeliti vsebino pravnega pravila. Poleg omenjene dolobe 1. odstavka 6. lena, Odlok v 2. In 3. odstavku doloa e naslednja dva pogoja za avto-taksi voznike. In sicer, vozniki morajo obvladati nemki ali angleki jezik na ravni najmanj srednje poklicne izobrazbe in voznik mora imeti vsaj 3 leta vozniko dovoljenje in mora biti stareji od 25 let. S taknimi pogoji posega obina v e pridobljene pravice tistih oseb, ki so opravljale slubo avto-taksi voznika pred uvedbo izpodbijanega odloka. Gre za kritev naela prepovedi retroaktivnosti. Te osebe so brez utemeljenega razloga postavljene v slabi poloaj. To pa pomeni kritev naela pravne drave (2. len Ustave RS) ter kritev naela enakosti (14. len Ustave RS). Gre za diskriminatorno dolobo. Osebam, vkljuno s pobudnikom, ki so e vrsto let povsem zakonito opravljale svojo dejavnost avto-taksi prevozov brez znanja tujih jezikov, je postalo onemogoeno opravljanje tega poklica zaradi sprejetega odloka, ki doloa omenjene pogoje. Le-ti pa niso v povezavi z osnovnim namenom opravljanja dejavnosti avto-taksi prevozov, to je varen prevoz potnikov. Prav tako pa doloitev tega pogoja predstavlja kritev prava Evropske Unije, natanneje kritev splonih doloil o prepovedi diskriminacije v PDEU. Omejitev iz 3. odstavka 6. lena, ki doloa kot pogoj starost vijo od 25 let, prav tako postavlja v slabi poloaj mlaje osebe, ne da bi za to obstajal upravien razlog. Tako starost kot osebna okoliina predstavlja kritev naela enakosti pred zakonom (14. len Ustave RS) in kritev pravice do opravljanja dela pod enakimi pogoji (49. len Ustave RS), saj se v tem primeru pojavlja razlikovanje na podlagi osebne okoliine starosti.

8 Poleg tega pa ti pogoji predstavljajo kritev naela ustavnosti in zakonitosti, saj odlok ni v skladu z ustavo in zakoni. Saj je s postavljanjem pogojev v 6. lenu Odloka prilo do kritve ZPCP-2, ki doloa, da obina izdajanja dovoljenj ne sme vezati na razline diskriminacijske ali omejevalne pogoje. Kar pa pomeni kritev naela ustavnosti in zakonitosti (153. len Ustave RS), po katerem morajo biti vsi niji pravni akti usklajeni z vijimi pravnimi akti. 7. len Odloka o avto-taksi prevozih V 1. odstavku 7. lena je doloeno, da se upoteva kot dokazilo o poznavanju Maribora z okolico, preizkus znanja, ki se opravi po posebnem programu za taksiste v okviru usposabljanja za turistine vodnike, doloenem v predpisu o turistini vodniki slubi. S to zahtevo je prav tako postavljen stroji pogoj za pridobitev dovoljenja, kot ga doloa zakon. Zakon doloa pogoje za pridobitev licence za opravljanje avto-taksi prevozov. V 1. odstavku 7. lena Odloka pa je doloen e dodaten pogoj- preizkus znanja za turistine vodnike, ki ga zakon ne predvideva. Tako tudi zaradi te neskladnosti odloka z zakonom prihaja do kritve naela ustavnosti in zakonitosti (153. len Ustave RS), saj z odlokom ni mogoe nalagati nove, dodatne obveznosti preko okvira, doloenega z zakonom. 2. odstavek 7. lena Odloka doloa, da se kot dokazilo o znanju nemkega ali anglekega jezika upoteva sprievalo o uspenem zakljuku olanja na najmanj srednji poklicni oli, ki ima v unem programu tudi nemki ali angleki jezik, ali opravljen preizkus znanja nemkega ali anglekega jezika, na ravni srednje poklicne izobrazbe, pri izobraevalnem zavodu, ki je registriran za to dejavnost. Tudi tukaj gre za doloanje dodatne obveznosti oziroma pogoja. Zakon doloa pogoje za pridobitev licence, zato ni dopustno doloanje dodatnih pogojev z odlokom. Zakon ne predvideva znanje tujega jezika kot pogoj za pridobitev licence, zato gre tudi v tem primeru za kritev naela ustavnosti in zakonitosti (153. len Ustave RS). 8. len Odloka o avto-taksi prevozih 1. odstavek 8. lena Odloka doloa, da morajo pravne osebe k vlogi za izdajo dovoljenja priloiti: licenco Gospodarske zbornice Slovenije, prometno dovoljenje za avto-taksi vozilo, vozniko dovoljenje voznika avto-taksi vozila. Gre za uradna potrdila iz uradnih evidenc, ki si jih mora pristojen organ po uradni dolnosti pridobiti iz uradnih evidenc ter ne sme zahtevati od stranke postopka predloitev teh dokazil (3. odstavek 66. lena ZUP in 139. len ZUP). Vzporedno s tem gre za kritev naela ustavnosti in zakonitosti (153. len Ustave RS), saj odlok doloa dodatno obveznost, ki ni predvidena v okviru Zakona o upravnem postopku oziroma je ta doloba Odloka v nasprotju z ZUP in Ustavo RS. Niji pravni predpisi pa morajo biti v skladu z vijimi pravnimi predpisi. S tem doloilom odloka se tudi kri naelo ekonominosti postopka (14. len ZUP), ki doloa, da je treba postopek voditi hitro, s im manjimi stroki in im manjo zamudo za stranke in druge udeleence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odloba. Z doloitvijo obveznosti stranki, da mora sama prilagati vlogi uradna potrdila se to naelo kri, saj bi bilo potrebno stranki navesti le identifikacijska tevila, s katerimi bi pristojni organ pridobil potrebna dokazila. 7. alineja 1. odstavek 8. lena Odloka doloa, da morajo pravne osebe k vlogi za izdajo dovoljenja priloiti potrdilo o nekaznovanosti. To doloilo ne doloa, na katera dejanja se nanaa prekrke ali kazniva dejanja ali celo na oboje. Takna doloba predstavlja kritev naela jasnosti in dolonosti predpisov, ki je izpeljava naela pravne drave in doloa, da so pojmi in norme v pravnih aktih zapisani jasno in razumljivo ter nedvoumno. Naela pravne drave (2. len Ustave RS) zahtevajo, da so predpisi jasni in doloni. Predpis je s stalia jasnosti in dolonosti skladen z Ustavo, e je mogoe z uporabo pravil o interpretaciji pravnih norm ugotoviti vsebino predpisa, kar pa v tem primeru ni mogoe.

10. len Odloka o avto-taksi prevozih 2. odstavek 10. lena doloa obveznost ureditve avto-taksi postajalia ob jugovzhodnem delu Trga svobode. Takna navedba je premalo natanna, saj uporabnik predpisa ne more vedeti, kje se nahaja navedeno mesto. Kar pomeni, da je s tem kreno naelo jasnosti in dolonosti, ki zahteva, da so pojmi definirani vsaj toliko dolono, da jih je mogoe opredeliti in izvajati. Naela pravne drave (2. len Ustave RS) zahtevajo, da so predpisi jasni in doloni. Predpis je s stalia jasnosti in dolonosti skladen z Ustavo, e je mogoe z uporabo pravil o interpretaciji pravnih norm ugotoviti vsebino predpisa, kar pa v tem primeru ni mogoe. 3. odstavek 10. lena doloa, da se po potrebi ob upotevanju namembnosti prostora doloeni v prostorskih izvedbenih aktih uredijo postajalia tudi na drugih lokacijah,kjer se ugotovi veje povpraevanje po avto-taksi prevozih. Ta doloba je nepotrebna, gre za obliko prenormiranja, saj je to urejajo prostorski plani v obini. Prav tako ta doloba vsebuje nedoloen pojem- veje povpraevanje, kar je v nasprotju z naelom jasnosti in dolonosti. Naela pravne drave (2. len Ustave RS) zahtevajo, da so predpisi jasni in doloni. Predpis je s stalia jasnosti in dolonosti skladen z Ustavo, e je mogoe z uporabo pravil o interpretaciji pravnih norm ugotoviti vsebino predpisa, kar pa v tem primeru ni mogoe. 12. len Odloka o avto-taksi prevozih V 12. lenu se od voznika zahteva, da ta opravi naroeno vonjo do cilja, ki ga doloi naronik, po najhitreji moni poti. Tako je tudi v tem doloilu uporabljen nedoloen pravni pojem, ki je sam po sebi nedololjiv. Uporaba taknega pojma je sporna, ker niso doloeni kriteriji za njihovo dololjivost. Brez slednjih pa objektivno ni mogoe doloiti vsebine potrebnega ravnanja. To pa pomeni e eno kritev naela jasnosti in dolonosti. Naela pravne drave (2. len Ustave RS) zahtevajo, da so predpisi jasni in doloni. Predpis je s stalia jasnosti in dolonosti skladen z Ustavo, e je mogoe z uporabo pravil o interpretaciji pravnih norm ugotoviti vsebino predpisa, kar pa v tem primeru ni mogoe. 14. len Odloka o avto-taksi prevozih V 2. odstavku 14. lena je vsebovana prepoved prevaanja mladoletnih oseb brez spremstva starev oziroma polnoletne osebe. Takna omejitev za mladoletne osebe pomeni kritev naela enakosti pred zakonom (14. len Ustave RS), ki ne dovoljuje razlikovanja glede na starost in druge osebne okoliine. Ta doloba prav tako pomeni kritev naela ustavnosti in zakonitosti (153. len Ustave RS), saj je v oitnem nasprotju z ustavnimi naeli. 15. len Odloka o avto-taksi prevozih 15. len Odloka doloa, da voznik ni dolan voziti oseb, ki bi lahko pokodovale vozilo zaradi zauitega alkohola ali mamil, napadalnih oseb ali oseb, ki bi same ali s svojimi stvarmi, obleko ali na kaken drug nain lahko pokodovale ali onesnaile vozilo, razen v primerih, ko je treba nuditi pomo osebam, ki so se ponesreile v prometni nesrei ali kako drugae. Gre za kritev naela enakosti (14. len Ustave RS), ki doloa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na katerokoli osebno okoliino. Vozniki niso primarno usposobljeni za odloanje, ali so osebe pod vplivom alkohola ali mamil, obstajajo doloena bolezenska stanja, pri katerih so znaki zelo podobni stanju alkoholiziranosti oziroma omamljenosti. Zato lahko pride do onemogoenja oziroma omejevanja monosti vonje z avto-taksi prevozi za nekatere osebe, kar pa bi bilo v nasprotju z naelom enakosti, saj bolezen kot osebna okoliina ni dopusten razlog za diskriminacijo oziroma razlikovanje v tem primeru. Prav tako vozniki primarno nimajo znanja o nudenju zdravstvene pomoi. Zdravstvena stroka predpisuje, da se ponesreenca ne premika, ampak se poaka na pomo. Zato Odlok ne sme

10 doloati voznikom obveznosti nudenja pomoi osebam, ki so se ponesreile. Odlok ne sme doloati pravila pomoi, saj zdravstvena stroka doloa drugae. 16. len Odloka o avto-taksi prevozih V 16. lenu je doloeno,da kadar voznik zaradi okvare ali drugih okoliin, ne more dokonati zaete vonje, mora v najkrajem monem asu zagotoviti potnikom nadomestno avto-taksi vozilo. Uporaba nedoloenega pojma v najkrajem monem asu, je sporna s stalia naela jasnosti in dolonosti, saj uporabnik ne more opredeliti vsebine navedenega pojma ob upotevanju predstav, ki veljajo v ivljenju. Naela pravne drave (2. len Ustave RS) zahtevajo, da so predpisi jasni in doloni. Predpis je s stalia jasnosti in dolonosti skladen z Ustavo, e je mogoe z uporabo pravil o interpretaciji pravnih norm ugotoviti vsebino predpisa, kar pa v tem primeru ni mogoe. 18. len in 19. len Odloka o avto-taksi prevozih Navedena lena doloata kazenske dolobe, ki doloajo prekrke in viino denarnih kazni. Vendar navedene dolobe odloka niso v skladu z Zakonom o prekrkih (ZP-1, Uradni list t. 3/2007), ki taksativno doloa mone sankcije za prekrke. Med taksativno doloenimi sankcijami za prekrke ni navedena denarna kazen, kot jo doloa odlok. Tudi z odlokom predpisane kazni so previsoke in nesorazmerne. Saj niso v skladu z Zakonom o prekrkih, ki v 3. odstavku 3. lena doloa, da se smejo z odlokom samoupravne lokalne skupnosti doloiti prekrki in predpisati zanje globe samo v doloenem znesku ter samo za kritve predpisov, ki jih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti in e jih uredba ali zakon e ne sankcionirata. V tej zvezi je v 6. odstavku 17. lena doloeno, da se z odlokom samoupravne lokalne skupnosti lahko predpie le globa v doloene znesku. Za posameznika in odgovorno osebo ta viina ne sme presegati 400. Za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, viina doloene globe ne sme presegati 1400. Prav tako niso upotevana doloila Zakona o prekrkih, ki doloa, da je potrebno globe v tolarjih pretvoriti v evre. S tem, ko je vsebina kazenskih dolob odloka v neskladju z zakonom, je kreno naelo ustavnosti in zakonitosti (153. len Ustave RS) in naelo usklajenosti pravnih aktov in hkrati kritev naela materialne zakonitosti. Saj je v tem primeru prilo do vsebinske neskladnosti splonega akta-odloka z zakonom. 20. len Odloka o avto-taksi prevozih 2. odstavek 20. lena Odloka doloa, da se predloitev dokazila o opravljenem preizkusu znanja o poznavanju mesta Maribor z okolico, kot pogoj za izdajo dovoljenja zahteva po preteku estih mesecev od dneva, ko bo organizirano opravljanje preizkusov znanja po 2. odstavku 7. lena tega odloka. 2. odstavek 7. lena pa tega ne doloa, zato gre za kritev naela jasnosti in dolonosti. Ta doloba vsebuje tudi asovno nedoloen pravni pojem od dneva, ko bo organizirano, gre za nejasno doloilo. Naela pravne drave (2. len Ustave RS) zahtevajo, da so predpisi jasni in doloni. Predpis je s stalia jasnosti in dolonosti skladen z Ustavo, e je mogoe z uporabo pravil o interpretaciji pravnih norm ugotoviti vsebino predpisa, kar pa v tem primeru ni mogoe. 3. odstavek 20. lena doloa, da morajo taksisti, ki ob uveljavitvi tega odloka e opravljajo avto-taksi prevoze manj kot 5 let, izpolniti pogoje iz 6. lena tega odloka v roku petih let od njegove uveljavitve. Dovoljenje iz 1. odstavka tega lena se v teh primerih izda za dobo petih let. Ta doloba se navezuje na 6. len odloka, ki je v nasprotju z naelom enakosti, z naelom jasnosti in dolonosti ter z naelom ustavnosti in zakonitosti, kot je e obrazloeno zgoraj. Zato tudi za to dolobo velja napisano za 6. len.

11 Prav tako ta doloba nakazuje, da se dovoljenja izdajajo za nedoloen as, kar pa ni mogoe e po naravi, saj so loveka ivljenja omejena. 21. len Odloka o avto-taksi prevozih Ta len doloa, da se odlok objavi v medobinskem glasilu in zane veljati takoj. Tudi v tem primeru je uporaba nedoloenega pojma neustrezna. Izraz takoj nam namre ne pove, od katerega asovnega trenutka zane veljati predpis. Tako nas lahko razline interpretacije pripeljejo do razlinih odgovorov. Kar pa je v nasprotju s naelom jasnosti in dolonosti predpisov ter pomeni tudi kritev prepovedi retroaktivnosti. Prav tako je v tem primeru kreno tudi publicitetno naelo in naelo ustavnosti in zakonitosti. Saj na ta nain ni upotevano ustavno doloilo, ki je hkrati tudi publicitetno naelo in doloa obveznost objave predpisa pred zaetkom njihove veljavnosti (154. len Ustave RS). Hkrati pa je kreno tudi naelo pravne varnosti, ki zahteva pravno predvidljivost. emur pa v tem primeru ni zadoeno, zaradi nedololjivosti zaetka veljavnosti predpisa. Naela pravne drave (2. len Ustave RS) zahtevajo, da so predpisi jasni in doloni. Predpis je s stalia jasnosti in dolonosti skladen z Ustavo, e je mogoe z uporabo pravil o interpretaciji pravnih norm ugotoviti vsebino predpisa, kar pa v tem primeru ni mogoe.

4. DRUGE NAVEDBE

5. PRILOENI DOKUMENTI
-

Pobudnik mora predloiti listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa. Pobudnik, ki ni fizina oseba, mora predloiti dokazilo o svojem pravnem statusu. e pobudnika zastopa pooblaenec, mora predloiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek pred Ustavnim sodiem. Pooblaenec, ki ni odvetnik, mora predloiti posebno pooblastilo za prenos pooblastila za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiem na drugo osebo.

Zap.t .1.

Dokument

Odlok o avto-taksi prevozih, Medobinski uradni vestnik, t. 034/2002-06/06 Pooblastilo za zastopanje pred ustavnim sodiem Negativna odloba organa Mestne obine Maribor o opravljanju avto-taksi prevozov

2. 3.

12
4.
Dokazila o pravnem statusu pobudnika

Kraj in datum:

Maribor, 27. 10. 2012

Podpis vlonika: Eva renik