Cvetko MOM^ILOVSKI

AKTIVNI PROGRAMI ZA VRABOTUVAWE I SOCIJALNATA POLITIKA VO EU

Mo}ta na socijalnata za{tita

ekoja moderna i demokratska dr`ava se karakterizira so tri vida na mo} a toa se: ekonomska, politi~ka i voena. Za ekonomskata mo} se veli deka go pretstavuva krvotokot na dr`avata, no isto taka vo ovoj del se sodr`i i eden drug vid mo}, a toa e organiziranosta na socijalnata za{tita za onie koi ostanale bez rabota, invalidiziranite lica kako i licata na koi im e potrebna doobuka, konsultacii i sl. Ovaa ~etvrta mo} na dr`avata e socijalnata mo} ili humanosta na dr`avata. Bidej}i najgolemiot del od lu|eto vo re~isi sekoja dr`ava e srednata klasa mora da se akcentira deka bez dobro organiziran sistem na socijalna za{tita nema ni da postoi srednata klasa, a so samoto toa i dr`avata stanuva nestabilna i navleguva vo vodite na sopstvenata destrukcija. Novoto vreme nosi novi i

Avtorot e magister na interdisciplinarnite Evropski studii po integracija i komunikacii na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje

106

Cvetko MOM^ILOVSKI

brzi promeni i navistina se potrebni novi pristapi i poinakva organizacija na procesite povrzani so vrabotuvaweto i opisot na rabotnite zada~i i uslovi zaradi konkurentnosta na pazarot. No, drugata strana na medalot e i mora da bide za{titata na pravata na rabotnikot i za{titata na trudot zaradi ovozmo`uvawe na uslovi za normalno prodol`uvawe na sekojdnevniot `ivot i mo`nosta na doekipirawe i doobrazovanie na pazarot na rabotna sila prepoln so tehnolo{ki novini koi se navistina te{ki za sledewe. Republika Makedonija koja so EU go potpi{a Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so tekot na vremeto i brzinata na pribli`uvaweto do standardite na EU }e mora da gi po~ituva i implementira standardite na Unijata vo domenot na za{titata na trudot i site drugi standardi od socijalnata sfera. Podatocite dobieni od Zavodot za vrabotuvawe na Republika Makedonija se alarmantni i prika`uvaat deka od 166000 nevraboteni vo 1991g. brojot na nevraboteni se zgolemil na 319316 iljadi vo 2006g1. Ovaa brojka pretstavuva svoeviden rekord na teritorijata na Evropa kako celina. So ovie parametri navistina e ~udno kako nekoja dr`ava bi sakala da se priklu~i kon EU kade nevrabotenosta iznesuva okolu 8%, i kade e najstrogo zabraneto i sankcionirano postoeweto na monopoli i privilegii od bilo kakov vid, odnosno kade transparentnosta e zakon. Padot na BDP ili vkupnoto nivo na proizvedeni stoki i uslugi vo edna dr`ava so zapo~nuvaweto na procesot na tranzicijata od centralnoto odnosno planiranoto kon pazarnoto stopanstvo vo zemjite od na Centralna i Isto~na Evropa go zabrza i padot na vrabotenosta vo tie zemji. ,,Bugarija, Estonija, Latvija i Ungarija bea najmnogu pogodeni od gubeweto na rabotnite mesta, dodeka vrabotenosta opadna ne{to poumereno vo Polska, ^e{ka i Litvanija. Vo pove}eto od zemjite od Isto~na Evropa najgolemoto gubewe na rabotnite mesta se slu~i na samiot start na tranzicijata. Ekonomskoto zakrepnuvawe zapo~na vo pove}eto od zemjite vo 1993-94 godina i dovede samo do lesno i privremeno zgolemuvawe na vrabotuvaweto koe ne mo`e{e da bide zadr`ano.2
1 2

izvor zavod za statistika 2006 vtor kvartal. The World Bank edition of ,,Labour, Employment, and Social policies in the EU Enlargement Process,, 2002 Washington DC; edited by Bernard Funck and Lodovico Pizzati

Aktivni programi za vrabotuvawe i socijalnata politika vo EU

107

Mnogu e interesen i karakteristi~en primerot na Polska koja iako poka`uva{e permamenten rast na BDP i be{e na nekoj na~in uspe{na vo kreireweto na novi rabotni mesta vo sredinata na devedesetite, ili poto~no vo 1999 se soo~i so golema zaguba na rabotni mesta vo ~eli~nata i tekstilnata industrija kako rezultat na procesot na rekonstrukcija i realokacija na trudot. Vsu{nost, so samoto zapo~nuvawe na procesot na reformi koi zna~at poinakva organizacija na iskoristuvawe na resursite i kapitalot, no i poinakvo organizirawe na ~ove~kiot faktor za razlika od dotoga{niot, poto~no prethodniot na~in dojde do nekoi problemi od nemo`nost za uspe{no prestruktuirawe na ~ove~kiot faktor kon novite barawa od rabotodava~ite i napredokot na novata tehnologija. No, so tek na vreme i so vistinskiot pristap na vladite prvenstveno preku centrite na socijalna rabota, vakvite problemi bi trebalo da bidat nadminati. Vo najgolemiot broj dr`avi od Centralno-isto~na Evropa procesot na prestruktuirawe i prenaso~uvaweto na vrabotuvawata se slu~ija od zemjodelskiot i industriskiot sektor, kade {to be{e registrirana prevrabotenost vo ramkite na prethodniot sistem, kon tretiot sektor, odnosno kon sektorot na uslugi koi gi nudat malite i srednite firmi. Najkarakteristi~na vo ovaa smisla e Ungarija kade okolu 400000 rabotni mesta koi bile realno postojni vo prethodniot sistem vo sferata na zemjodelstvoto is~eznale odnosno se ukinati po zapo~nuvaweto na procesot na reformite kon pazarnata ekonomija i priznavaweto edinstveno na ekonomski isplatlivite rabotni mesta. Romanija e sprotiven slu~aj kade se slu~i porast na realnite vrabotuvawa vo sektorot na zemjodelieto i od vkupniot broj vraboteni vo celata dr`ava, duri 43% se vrabotija vo zemjodelieto koe do`ivuva porast i vo apsolutni i vo relativni cifri. Sli~ni nagorni trendovi na porast ili na zgolemuvawe na procentot na novovraboteni rabotnici vo sektorot na zemjodelieto iska`ano vo procenti od vkupno vrabotenite vo edna nacionalna dr`ava se slu~ija i vo Bugarija so vkupno 26% vraboteni vo toj sektor i Litvanija so 20% vo zemjodelieto vo 2000 godina. ,,Ovie nagorni trendovi se slu~ija delumno so zgolemuvaweto na brojot na mali privatni firmi posle procesot na sopstveni~kata transformacija na golemite zemjodelski kompleksi, no i kako rezultat na te{kite ekonomski uslovi koi gi prinudija lu|eto da se vratat na samovrabotuvaweto vo farmerstvoto (Burda 1996).

108

Cvetko MOM^ILOVSKI

Padot na vrabotenosta vo sektorot na industrijata isto taka mnogu te{ko se odrazi na zemjite od CIE bidej}i vo prethodniot sistem ima{e golema prevrabotenost i vo ovoj sektor. Karakteristi~ni se primerite na Bugarija i Latvija kade vo 1999 za okolu polovina bea namaleni rabotnicite vraboteni vo ovoj sektor za razlika od godinata koga zapo~naa promenite i transformacijata kon pazarnata ekonomija. Vo Slovenija i vo ^e{kata Republika vrabotenosta vo sektorot na industrijata pretrpuva pad od edna tretina od vkupnata vrabotenost vo 1989 godina. Sepak, podatocite govorat deka i pokraj vakvite masovni gubewa na rabotni mesta i prestruktuirawa od eden vo drug sektror, procentot na vkupno vrabotenite rabotnici vo industrijata vo zemjite na CIE, sporedeno so zemjite od EU e i natamu mnogu povisok. Taka, na primer, vo Ungarija i Estonija industriskoto vrabotuvawe pretstavuva edna tretina od vkupnoto, dodeka vo Slova~ka ovoj procent e najgolem i iznesuva 40% od vkupno vrabotenoto naselenie. Vo Latvija i Litvanija ovoj odnos e najmal i iznesuva samo edna ~etvrtina od vkupniot broj vraboteni lica.3 Koga vo eden sektor se gubat rabotni mesta toga{ se sozdavaat perspektivi za otvorawe novi rabotni mesta vo nekoj drug sektor, a toa e sektorot na uslugite kako na primer vo trgovijata i zanaet~istvoto, finansiskite firmi za posreduvawe i davawe najrazli~en tip na uslugi, agenciite za nedvi`nosti, malite firmi za uslugi vo oblasta na turizmot i ugostitelstvoto, porast na vrabotuvaweto vo javnata administracija, nevladinite organizacii, privatnite kolexi i univerziteti, gradinki i osnovni u~ili{ta, slu`bi odnosno agencii za obezbeduvawe i tn. Novoto op{testvo nudi i novi mo`nosti, postepeno odumiraat nekoi od starite zanimawa, no se ra|aat novi prvenstveno koi poteknuvaat od privatnata inicijativa i pretpriema~kite sposobnosti na onaa nova klasa koja ne mo`e{e da dojde do izraz vo porane{noto op{testveno ureduvawe so planirano proizvodstvo, so pregolema uloga na dr`avata vo biznisot i proizvodstvoto i so protekcionisti~ko proizvodstvo koe sozdava{e nekonkurentni i skapi proizvodi i uslugi.
3

site podatoci se prevzemeni od The World Bank edition of ,,Labour, Employment, and Social policies in the EU Enlargement Process,, 2002 Washington DC; edited by Bernard Funck and Lodovico Pizzati

Aktivni programi za vrabotuvawe i socijalnata politika vo EU

109

Najgolem rast vo uslu`niot sektor e registriran vo Slovenija koj vo 1999 godina vo vkupnata brojka na vraboteni e zastapen so 15%. Sli~ni vaka dobri i uspe{ni rezultati predizvikani od transfrerot od zemjodelieto i industrijata kon uslu`niot sektor poka`uvaat i Polska koja za periodot 1998-1999 godina kreirala novi 820000 rabotni mesta vo ovoj tret sektor i ^e{ka koja prijavila zgolemuvawe za novi 280000 rabotni mesta vo istiot period. Mora da se napomene deka spored podatocite na Svetskata banka zabele`ano e i gubewe na rabotnite mesta i vo telekomunikaciite i transportot. Firmite koi po op{testvenite promeni treba{e da preminat vo privatna sopstvenost pretstavuvaa predizvikot i realnata mo`nost za otvorawe novi rabotni mesta - proces koj so razli~no tempo se sproveduva{e vo sekoja dr`ava. Vo ponaprednite dr`avi od CIE koi mnogu seriozno gi sfatija, no i gi baraa promenite vo porane{niot sistem, vrabotenosta kako procent od vkupnata vrabotenost dostigna re~isi po 70% vo privatniot sektor, {to e navistina edna brojka za sekoe ~estitawe bidej}i procutot na privatnite firmi bi trebalo da go zafati ne samo edno op{testvo tuku i celiot region. Vo ^e{ka i Slova~ka ovoj procent na vraboteni vo privatnite firmi iznesuva{e okolu 60% dodeka najslabo kotiraa Bugarija, Romanija i Slovenija so okolu 50% vrabotenost vo privatniot sektor (podatok za 1999). Vo Makedonija, spored pokazatelite od vkupnata brojka na vraboteni od 280000 iljadi, duri polovinata se vraboteni vo javnata administracija i javnite dr`avni slu`bi, odnosno na buxetski finansirani rabotni mesta, pri {to ne se zabele`uva re~isi nikakvo preminuvawe kon tretiot i privatniot sektor, osven apsolutno zgolemuvawe vo javnata administracija. Vrabotenosta vo privatniot sektor vo Makedonija e navistina mala ako se zeme predvid i brojot na nevraboteni koj iznesuva okolu 400.000 so postojana tendencija na zgolemuvawe zaradi neseriozniot odnos na minatite vladi vo sozdavaweto na biznis klima i nedovolno posvetuvawe vnimanie na ekonomskite i socijalnite potrebi. Kako generalen zaklu~ok od prezentiranite informacii i statisti~ki pokazateli samo Slovenija i Ungarija uspeale da sozdadat novi rabotni mesta i borbata so nevrabotenosta da ja stavat pod kontrola. Za pouspe{no re{avawe na ovie problemi nacionalnite dr`avi bi morale da se fokusiraat na sopstvenite

110

Cvetko MOM^ILOVSKI

makroekonomski i buxetski problemi i da dadat pogolem prioritet na socijalnite i socioekonomskite problemi so edinstvena cel otvorawe novi rabotni mesta vo privatniot sektor. Zna~i, procesot na tranzicija zna~i realokacija na vrabotenite od dr`avniot vo privatniot sektor i zborot reforma bi trebalo da go opfati ovoj moment kako klu~en, a ne kako {to toa ~estopati se odviva preku namaluvawe na brojot na vraboteni vo javnata administracija preku nivno otpu{tawe bez nudewe alternativno re{enie za vrabotuvawe, bidej}i takviot pristap kreira nov tip problemi: namesto tranzicioni - socijalni.

Modelot na socijalna politika vo CIE i realokacijata na trudot vo tranzicionite procesi Pravnikot }e re~e deka e s vo pravoto i sproveduvaweto na zakonite i funkcioniraweto na pravnata dr`ava; ekonomistot stoi zad toa deka vo osnova na s e ekonomijata i parite; sociologot }e re~e deka e s vo sociologijata kako edna kralica na naukite za op{testvoto. Dilemata e navistina te{ka i slo`ena da bide re{ena mnogu ednostavno, no vistinata e nekade vo sredinata na ovie tri nauki koi postojat vo op{testvoto i zaradi op{testvoto. Istoto toa op{testvo e izgradeno od institucii koi treba da ovozmo`uvaat nepre~eno funkcionirawe na site elementi i procesi bez koi samoto op{testvo ne bi postoelo kako takvo. Dobro op{testvo e ona vo koe promenata e normalna rabota, s se ostvaruva vo ramkite na sistemot i postoe~kite institucii, postoi pazarna i liberalna ekonomija bez mo`nost za postoewe na dr`avni monopoli koi bea karakteristika na prethodniot sistem koj vladee{e vo zemjite od CIE, i so zapo~nuvaweto na procesot na privatizacijata i tranzicijata vo drugo op{testvo ednostavno da prerasnat vo privatni monopoli zaradi ovozmo`uvawe na osnovniot princip na koj po~iva EU i site onie koi sakaat da stanat ~lenovi, a toa e principot na zadol`itelna konkurencija, pri {to pravniot poredok gi garantira i {titi pravata na site gra|ani podednakvo, bez razlika na etni~kata pripadnost i mo}ta na funkcijata na poedincite ili grupite vo op{testvoto. Duhovniot tvorec na principite na Evropskata unija, @an

Aktivni programi za vrabotuvawe i socijalnata politika vo EU

111

Mone veli deka celiot napor vo sozdavaweto na edno dobro op{testvo e praviloto vo instituciite da preovladuva pravoto na zakonot namesto pravoto na silata. Mnogu ~esto Mone go citiral {vajcarskiot filozof Amiel koj veli sekoe ~ovekovo iskustvo e nov po~etok. No, samo instituciite stanuvaat pomudri: tie go sobiraat kolektivnoto iskustvo i blagodarenie na toa iskustvo i taa mudrost, prirodata na lu|eto koj se podredeni na istite pravila nema da se promeni, no nivnoto povedenie ili odnos }e se promeni vo golema merka.4 Zna~i, tajnata e skriena vo modelot na socijalnata politika odnosno menaxiraweto so instituciite i ~ove~kiot faktor na na~in koj }e ovozmo`i najdobro i najlesno preminuvawe na vrabotenite, no i trudot od sektorot na industrijata i zemjodelieto vo privatniot uslu`en sektor, promeni vo goleminata na firmite so ednostaven procut na mali i sredni firmi za razlika od golemite firmi vo prethodnoto ureduvawe i promenata vo firmite na odnosot kon sopstvenosta odnosno privatiziraweto, kako proces i karakteristika na noviot sistem nasproti dr`avnoto ili zaedni~koto kako karakteristika na porane{niot sistem. Zemjite od porane{niot Sovetski Sojuz kako Litvanija, Latvija, Ukraina i Rusija izvedoa mnogu brz proces na privatizacija i tranzicija za razlika na primer od Slovenija, ^e{ka i Polska, no tuka ne se krie odgovorot na uspehot vo prilagoduvaweto na novite principi i prestruktuirawa potrebni za noviot sistem, bidej}i zgolemenoto nivo na vrabotuvawe i rastot na BDP vo Slovenija, ^e{ka i Polska za razlika od porane{nite sovetski republiki go demantira toj fakt. Zna~i, odgovorot treba da se bara na drugo mesto. Zemjite na porane{niot CIE zapo~naa da se prilagoduvaat i da stanuvaat uspe{ni vo mnogu makroekonomski karakteristiki nekade po ~etvrtata godina od zapo~nuvaweto na tranzicijata dodeka zemjite na porane{niot Sovetski Sojuz duri neodamna zapo~naa so procesot na zakrepnuvawe i prilagoduvawe. Mo`ebi tajnata se krie vo sistemot na prilagoduvaweto na platite. Od samata ekonomska teorija na ponudata i pobaruva~kata, visinata na platite e od isklu~itelna va`nost
4

A new idea for Europe ; Luxemburg; Ofce for ofcial publication of the EC.2000; p:18

112

Cvetko MOM^ILOVSKI

vo odreduvaweto na nivoto na vrabotenost i realokacijata na trudot i vrabotenite od eden vo drug sektor. Podatocite govorat deka platite bile odr`uvani na visoko nivo vo zemjite od CIE za razlika od porane{nite sovetski republiki, i tuka se krie dobar del od odgovorot na pra{aweto zo{to nekoi dr`avi mo{ne uspe{no go izvedoa procesot na tranzicija a nekoi kako Makedonija - ne. Zna~i zaradi visokite plati stariot sektor vo CIE koj so tranzicijata se na{ol vo nezavidna pozicija nasproti vitalnosta i silata na novite pretpriema~i vo privatniot sektor, trudot i vrabotenite zapo~nale da preminuvaat vo privatniot sektor bidej}i stariot dr`aven ili s u{te neprivatiziran sektor ne mo`el da go odr`uva toa visoko nivo na plati i moral da gi otpu{ti vrabotenite, za razlika od porane{nite sovetski republiki kade platite bile na nisko nivo i vo dvata sektora, pa ne se slu~ilo preminuvawe od eden vo drug sektor. Zatoa, u{te na po~etokot na tranzicijata, zemjite od CIE se soo~ile so zgolemena stapka na nevrabotenost zaradi otpu{tawata od stariot sistem i bile prinudeni da pobaraat vrabotuvawe vo noviot privaten sektor na uslugi koi bil vo ekspanzija i nudel perspektiva za novi vrabotuvawa. Platite vo zemjite na CIE od edna strana bile na visoko nivo, no i nemalo prilagoduvawe ili izedna~uvawe na platite kako vo nekoi drugi dr`avi, {to pretstavuval svoeviden katalizator za preminuvaweto vo privatniot sektor. Drug va`en faktor vo uspe{nata tranzicija na edni za razlika od drugi dr`avi e organiziranosta na rabotnicite vo sindikalnite unii. Vo stariot sistem re~isi site vraboteni pripa|aa vo sindikalnite unii dodeka po procesot na prestruktuirawe podatocite govorat deka samo okolu 30% od rabotnicite se sindikalno organizirani vo unii koi se borat za rabotni~kite prava; nekade ovoj procent e u{te pomal, kako na primer 13% vo Litvanija. Toa uka`uva na faktot {to ne postoi forma na branewe na pravata vo novo formiranite privatni sektori. Za da go pronajdeme klu~niot ~initel ili tajnata na uspehot }e gi razgledame beneficiite za nevrabotenost odnosno sistemite na organizirana i seopfatna socijalna politika. Beneficiite za nevrabotenost ja igraa ulogata na plafon vo visinata na platite vo zemjite na CIE, odnosno procentot od BDP potro{en na ovie beneficii vo CIE e mo{ne povisok za

Aktivni programi za vrabotuvawe i socijalnata politika vo EU

113

razlika od porane{nite sovetski republiki, kade istiot e relativno nizok. Klu~niot faktor go odigruvaat beneficiite za nevrabotenost i toa vo dolniot del na skalata na op{testvoto odnosno kaj najranliviot nizok sloj, na toj na~in {to pomagaat vo spre~uvawe na celosnoto raspa|awe ili kompletno fijasko vo dolniot del na niskata klasa, so pomo{ na socijalnata za{tita {to ja odigralo ulogata na pobrzo gubewe na rabotnite mesta, no i pobrzoto prestruktuirawe za razlika od nekoi od svetskite republiki. Na toj na~in povisokite beneficii za nevrabotenost napravile da bide vozmo`no implicitno ako ne i eksplicitno da se zapo~ne so pozajmici. Pa taka modelot vo CIE mo`ebi pomognal da se kreira noviot privaten sektor kako vo dr`avite Polska i ^e{ka.5

Evropski socijalen fond Samitot na {efovite na dr`avite ili premierite odr`an vo Amsterdam 1997 godina ja usvoi Povelbata za takanare~enata Evropska strategija za vrabotuvawe koja vnese golem broj novi zada~i i pravni regulativi od oblasta na socijalnata politika, i za prv pat vo evropskata istorija ja proglasi politikata na vrabotuvaweto, obukata, borbata za ednakvost protiv polovata i rasnata diskriminacija, za{titata na rabotnite uslovi i zdravjeto na rabotnicite za osnovna evropska zada~a i prioritet za idninata vo procesite na evropskoto povrzuvawe. Evropskiot socijalen fond (ESF) e institucijata zadol`ena da se bori protiv nevrabotenosta vo evropskoto op{testvo i da ja spremi rabotnata sila da bide maksimalno dobro i kvalitetno obu~ena, za da mo`e da se soo~i so predizvicite na modernoto vreme kako i da spre~i rabotnata sila da go izgubi kontaktot so pazarot na trudot zaradi promenite predizvikani so procesot na realokacijata na trudot od dr`avnite vo privatnite sektori i na dol`inata na periodot na nevrabotenosta na koj mora da mu se dade i nekakva sodr`ina. Nakuso, Evropskiot socijalen fond koj be{e formiran vo 1957 e finansiski instrument koj ima za glavna cel i zada~a da investira vo ~ove~kiot materijal za podobruvawe na negovite performansi.
5

Ibidem fn 31;edition of the World Bank; p. 55

114

Cvetko MOM^ILOVSKI

Kako glaven katalizator na evropskoto op{testvo ESF gi poddr`uva zemjite ~lenki na Evropskata unija vo nivnite napori da napravat {to e mo`no poaktivni socijalni programi za borba protiv nevrabotenosta so podobruvawe na ve{tinite i sposobnostite na konkretnite rabotnici vo konkretnite rabotni uslovi i posebnite uslovi koj vladeat vo posebnite regioni. Iako Evropa sozdade mnogu rabotni mesta, toa ima{e mnogu mal efekt na brojot na lu|eto koj ostanaa bez rabota i zatoa e utvrdeno deka nedostatokot vo ve{tinite e glavniot faktor: potrebata lu|eto da ja razvijat potrebnata ve{tina za da najdat rabota i kompaniite da ja razvijat vistinskata ekspertiza za da sozdadat zgolemuvawe na rabotnite mesta posebno vo novite sektori.6 Evropskata komisija odlu~uva kolku pari od buxetot na ESF }e dobie odredena dr`ava vrz osnova na odredena prioritetna programa. Potoa, rabotata preminuva vo nadle`nost na nacionalnite vlasti koi gi sproveduvaat programite na lokalno nivo od strana na golem broj i delokrug na provajderi od javniot i privatniot sektor, dobrovolni organizacii od oblasta na obrazovanieto i obukata, trgovski unii i rabotni~ki soveti, profesionalni asocijacii kako i individualni kompanii koi }e mora da napravat kvalitetni i specifi~ni programi za da konkuriraat za sredstva od ESF preku nacionalnite ministerstva za vrabotuvawe.

Aktivni merki vo socijalnata politika na pazarot na trudot Vo Evropskata socijalna povelba odnosno vo pravnite zakoni pokonkretno vo ~lenot 14 pod naslov Pravoto da se dobijat beneficii od socijalnite slu`bi e navedeno deka ovoj ~len ne opfa}a samo pasivna pomo{ kon korisnicite na socijalnata pomo{ tuku mnogu po{iroko od toa i ja vklu~uva bilo koja akcija prezemena od instituciite za razvoj na poedinecot i negovoto vklu~uvawe vo op{testvoto. Pokonkretno, stavot na Komitetot na ministri za socijalna politika e deka pokraj odredenoto nivo na socijalen razvoj {to dr`avata mora da go napravi...e i da promovira oformuvawe na servisi koi }e obezbeduvaat sove6

European employment ande social policy; European Kommission, Luxemburg; 2000g; p. 13

Aktivni programi za vrabotuvawe i socijalnata politika vo EU

115

ti i pomo{ na poedincite, otkolku samo da ohrabruva dobivawe na materijalna pomo{.7 Pravo da ja davaat ovaa pomo{ pokraj dr`avnite institucii ja imaat i nevladini i privatni organizacii zaradi podobro i pouspe{no obezbeduvawe na potrebnite uslugi, naj~esto i na lokalno nivo. Za da odgovori {to e mo`no pouspe{no na zgolemenata zagri`enost predizvikana od rastot na nevrabotenosta vo Evropskata unija i zemjite ~lenki na OECD, uvideno e deka e navistina mnogu podobro da se napravat aktivni programi vo domenot na socijalnata politika namesto pasivnite programi koi zna~at dobivawe socijalna beneficija vo pari~ni sredstva, no i pasiven odnos na individuata vo odnos na povtornoto aktivirawe vo rabotniot proces. Vo aktivni merki spa|aat nekolku programi kako: - Javni servisi za vrabotuvawe i administracija koja gi opslu`uva, a nivnata aktivnost se sostoi vo upatuvawe na bara~ite na rabota na konkretni programi na pazarot na trudot, ispla}awe na beneficiite za nevrabotenost, aktivnosti povrzani so pronao|awe na rabota za slobodnite rabotni mesta i sl. - Podgotovki za pazarot na trudot (treninzi) koe e podeleno vo dve kategorii: a) tro{ewe na vokaciono i remedijalno pripremawe za nevrabotenite; i b) trening ili priprema za vozrasnite nevraboteni od pazarni pri~ini na pazarot na trudot. - Mladinski merki vklu~uvaat: a) treninzi i vrabotuvawe na mladite nevraboteni; i b) pripravni~ka podgotovka nameneta za onie koi go napu{taat {koluvaweto, a ne za nevrabotenite. - Dodatoci za vrabotuvawe e podeleno vo tri kategorii: a) najmuvawe ili anga`irawe na onie koi se subevncionirani odnosno subvencii plateni na rabotodavcite od privatniot sektor zaradi pottiknuvawe na vrabotuvaweto na nevrabotenite; b) pomo{ na nevrabotenite rabotnici koi sakaat da zapo~nat svoj sopstven biznis; v) direktno sozdavawe na rabota za nevrabotenite vo javniot ili neprofitniot sektor.
7

Fundamental social rights; The case low of the european social charter; Article 14; Printed at the Council of Europe 1995; p.332

116

Cvetko MOM^ILOVSKI

- Merki za lica so posebni potrebi koi vklu~uvaat i vokaciona rehabilitacija i podgotovki za osposobuvawe na licata so posebni potrebi, poatraktivni za rabota i specijalni za{titeni programi koi direktno vrabotuvaat vakvi lica.8 Ministrite za socijalna politika i trud ja ovlastija organizacijata da prodol`i so analiti~kata rabota vo konkretnite istra`uvawa vo poodelni oblasti za preku implementacijata na aktivnite socijalni programi da izgradat eden nov pristap i nov model na socijalnata politika vo borbata so nevrabotenosta na edno poaktivno nivo, a potoa ja zamolija organizacijata da dade detalni preporaki za politikata i da gi prisposobi istite kon potrebite i prilikite koi vladeat vo sekoja poedine~na zemja ~lenka na OECD, da go nadgleduvaat progresot vo implementacijata na preporakite i da se vidi kakov e impaktot na performansite na pazarot na trudot.9 Ekonomskiot ekspert Ri~ard Lajard nabrojuva nekolku specifi~ni predlozi za namaluvawe na nevrabotenosta koja e realen problem pove}e ili pomalku nasekade: reforma na beneficiite za nevrabotenost i pomo{ta koja im se dava na nevrabotenite. Lajard konstatira deka e najesencijalno da se napravi reforma na sistemite za dodeluvawe pomo{ zatoa {to spored nego, {to podolgo vreme se dava beneficija za nevrabotenost tolku podolgo trae nevrabotenosta. Zna~i, toj trgnuva od pretpostavkata deka postoi mrzlivost i inertnost na rabotobara~ite i samozadovoluvaweto so socijalnata beneficija koja e razli~na po visina vo razli~ni zemji vo Evropa. Najesencijalnata rabota na koja sekoja edna seriozna vlada bi morala da posveti maksimalno vnimanie e dali pome|u nevrabotenite vo edna nacionalna dr`ava e pogolem brojot na onie koi se bez rabota do period od edna godina ili e mo{ne golem brojot na onie koi se bez rabota podolgo od edna godina - onoj kriti~en prag {to pretstavuva golem problem zaradi nivnoto gubewe na smislata i kontaktot so pazarot na trudot i namaluvawe na nivnata atraktivnost za rabotodava~ite. Nevraboteno8 9

The OECD data base on active labour market programes Nick Adnett ;Labour market and social policy;; Straffordshire University-Business school-Division of Economics; TEMPUS PHARE; Joint European Project; Skopje 2001;p. 80

Aktivni programi za vrabotuvawe i socijalnata politika vo EU

117

sta vo visoko razvienite zemji e so razli~en intenzitet i zavisi od na~inot na konkretno spravuvawe na nacionalnata dr`ava so sopstvenite problemi povrzani so nevrabotenosta, no ne na evropsko tuku na nacionalno nivo. Glavnata cel na modelot na socijalnata politika e koga rabotnikot }e ostane bez rabotnoto mesto da prima socijalna beneficija za period od 6 meseci, a potoa da se pla}a samo za aktivni socijalni programi za aktivno pronao|awe rabota so aktivni merki na socijalna politika nabrojani prethodno. Toa e vsu{nost, modelot na socijalna politika nare~en tretiot pat ili umereniot pristap so humana dimenzija koja go obezbeduva opstojuvaweto na lu|eto, no i opstojuvaweto na op{testvoto vo celina kako vitalno i demokratsko op{testvo. Postoe{e vo zemjite nare~eni pozadi `eleznata zavesa, a nekade i s u{te postoi model vo koj socijalnite beneficii traat neograni~eno vreme kako rezultat na {to se kreira masa na poedinci bez volja i nagon za rabota, samozadovolni so niskite socijalni beneficii zaradi niskiot nacionalen dohod na dr`avata, a seto toa zna~i i odumirawe na op{testvoto ubieno od sopstvenata nacionalna politika na besperspektivnost, neinventivnost i ogromno nepoznavawe na rabotite. Negovata sprotivnost e modelot na desnite kapitalisti~ki partiski orientacii koi smetaat deka pazarot e kompleten i edinstveno potreben i samodovolen regulator na site socioekonomski pojavi vo edno op{testvo i pazarot samiot mo`e da gi regulira ponudata i pobaruva~kata na edno nivo na ramnote`a. Pazarot gi otfrla rabotnicite van ekonomskiot proces zaradi ogromen broj na pri~ini kako brziot tehnolo{kiot razvoj, psiholo{ki problemi, bolesti, nesoodvetna stru~na sprema i sl. Na rabotnata sila koja }e izleze od ekonomskiot ciklus e potrebna pomo{ od op{testvoto koja pomo{ ne ja davaat vo vakvite sistemi. Kako posledica se sozdava golema nevrabotenost koja nikoj ne se ni obiduva da ja menaxira a koga }e pomine period nad edna pa i pove}e godini rabotnata sila stanuva neupotrebliva vo procesot na povtorno vra}awe ili reaktivirawe. Zatoa e potrebno da se kombinira pristapot na menaxirawe na socijalnata politika naveden vo krajno sprotistsavenite rigidni modeli i da se zeme od dvata ona {to e dobro i napredno a da se otfrli ona {to e dekadentno i ne doprinesuva za socioekonomskiot razvoj.

118

Cvetko MOM^ILOVSKI

Kombinirana so pretpriema~kata energija koja mu dava mo}no oru`je vo racete na sekoj eden potencijalen rabotnik pazarnata ekonomija e najdinami~niot i barem do sega najdobriot ekonomski sistem od site drugi sistemi. No, celiot toj dinamizam kako primetuva Gidens koj {to e usmeren kon sozdavawe bogatstvo generira golemi socijalni tro{oci koi pazarot sam po sebe ne gi re{ava kako {to se socijalnoto raslojuvawe predizvikano od gubeweto na rabotnite mesta kako rezultat na ekonomskiot bran od tehnolo{kite promeni. Pazarot ne mo`e da se gri`i za ~ove~kiot kapital tuku toa mora da go pravi vladata, semejstvoto i op{testvoto.10 Za mladite lu|e pod 25 godini Vladata na Velika Britanija go ima usvoeno me{ovitiot pristap kombiniran so aktivni merki vo socijalnata politika. Po period od {est meseci nevrabotenost, mladite sekoj poedine~no vleguvaat vo period na intenzivno sovetuvawe od koe ili }e pronajdat rabota (nesupstituirana) ili }e odberat eden od ~etirite aktivnosti so celosno rabotno vreme: supstituirana rabota kaj redoven rabotodavec, rabota na dobrovolen proekt ili na proekt na okolinata, ili celosno vremeno vokaciono vodstvo ili obuka. Tie nema pove}e da bidat vo mo`nost da vle~at beneficii. Ako i posle period od {est meseci tie ne pronajdat regularna rabota sleduva u{te eden period na sovetuvawe.11 Ova e vsu{nost takanare~enata programa New Deal koja pretstavuva golem eksperiment vo socijalnata politika pri vrabotuvaweto i menaxiraweto so pazarot na rabotnata sila za rabotnikot da bide vo dobra forma za da go prifati predizvikot na novoto rabotno mesto vo ovoj brz i promenliv svet i sigurno }e stane model koi bi mo`ele da go primenat site onie dr`avi koi imaat problem so nevrabotenosta; toj e vo duhot so idejata voda~ na glavnite idni potezi vo socijalniot model usvoen od evropskite lideri vo Luksemburg. Pri usvojuvaweto na ovoj dogovor zemjite ~lenki se soglasija da se usvojat slednite zaklu~oci: - Na sekoj nevraboten vozrasen da mu bide ponuden nov po~etok - vo forma na rabota, obuka, reobuka, rabotna praksa
10 11

Anthony Giddens; The Third way and its critics; Polity Press; Cambridge 2000 fn 2; p 36. Ibid, fn 13, p. 259

Aktivni programi za vrabotuvawe i socijalnata politika vo EU

119

ili nekoi drugi merki za podobruvawe na rabotosposobnosta {to e mo`ebi najva`no od s pred da navleze vo kriti~nata doba na nevrabotenost nad edna godina; - Na sekoj mlad ~ovek mu se dava {ansa za nov po~etok pred da dostigne {est meseci period na nevrabotenost. Kako {to konstatira Lajard, ova e verojatno najdobriot na~in i najdobrata nade` za namaluvawe na nevrabotenosta vo Evropa. Ako ponudata na trudot se zgolemi, a ponudata na novi rabotni mesta ne, inflacijataa zapo~nuva da opa|a i ova ovozmo`uva zgolemuvawe vo agregatnata pobaruva~ka, koja pak od svoja strana go zgolemuva vrabotuvaweto vo ista linija so zgolemuvaweto na ponudata na trudot. No, rabotnite mesta reagiraat samo na efektivnata ponuda na trudot kako {to toa go narekuvaat rabotodava~ite dodeka atraktivnosta na rabotobara~ite na pazarot na trudot naglo is~eznuvaat ako se nevraboteni na dolg period i postoi realna i golema opasnost istite da bidat isklu~eni od svetot na rabotata, konstatira Lajard.12

12

Ibid, fn 15

120 Rezime Raspadot na prethodniot sistem predizvika zaguba na rabotni mesta, koi pretstavuvaa realna rabotna potreba, pri {to se javi zgolemena potreba od novi rabotni mesta vo nasoka na demokratskiot i pove}epartiski sistem. Realokacijata na trudot se slu~uva{e so razli~na brzina vo razli~nite zemji na CIE, i toa prete`no od industriskiot i zemjodelskiot sektor kon uslu`niot t.n. tret sektor. Nekoi dr`avi prili~no uspe{no go storija ovoj premin, dodeka nekoi se u{te imaat realen problem, plivaj}i vo vodite na ve~nata tranzicija. Golem broj merki i aktivnosti treba da prezeme Republika Makedonija na ova pole, bidej}i pazarot na trudot e ostaven sam na sebe, vrabotuvaweto odumira a ekonomijata opa|a. Sepak, ovoj proces treba da bide prilagoden na specifi~nite potrebi i mentalitetot na lu|eto, so cel rabotnata sila da se podgotvi aktivno i fleksibino da odgovori na potrebite na novite stranski i doma{ni investicii.

Cvetko MOM^ILOVSKI

Cvetko MOMCILOVSKI ACTIVE EMPLOYMENT PROGRAMS AND SOCIAL POLICY IN EU Abstract The colapse of the comunism caused strong processes of loosing previous jobs that were very real in the previous sistem, with a strong demand for new jobs that represented the new democratic and plural party sistem. Realocation of labour was happening with a different tempo in the states of CIE from industry and agriculture sector to a new third sector of services. Some of the states that got out of the previous sistem were very succesful and achieved very good results in this area, whereas some of them didnt and are still swimming in the waters of ever-lasting transition. A great deal of activities with respect to the unemployment now have to be undertaken in Macedonia because the labour market is left alone, employment process is in the phase of dying and economy is declining. Nevertheless, this process has to be adjusted to the specic needs and mentality of the people, in order to prepare the labour force to be ready and exible to answer the demands of the incoming foreign and domestic investments.

Aktivni programi za vrabotuvawe i socijalnata politika vo EU

121

Literatura 1) The World Bank edition of Labour, Employment, and Social policies in the EU Enlargement Process 2002 Washington DC; edited by Bernard Funck and Lodovico Pizzati 2) A new idea for Europe; Luxemburg; Ofce for ofcial publication of the EC 2000 3) European employment ande social policy; European Commission, Luxemburg; 2000 4) Fundamental social rights; The case low of the european social charter; Article 14; Printed at the Council of Europe 1995 5) The OECD data base on active labour market programes 6) Nick Adnett Labour market and social policy Straffordshire University-Business school- Division of Economics TEMPUS PHARE Joint European Project; Skopje 2001 7) Anthony Giddens The Third way and its critics Polity Press; Cambridge 2000