Andrea ALEKSOVSKI

RAMKOVNI USLOVI ZA IDNOTO PRISTAPUVAWE NA MAKEDONIJA KON EVROPSKATA UNIJA1

1. Uvod

aslovot Makedonskiot jazol poteknuva od eden napis vo ve~ernoto izdanie na avstriskiot Neue Freie Presse od 10 noemvri 1902, vo koj novinarot so inicijali R.L. ja prenesuva sodr`inata na razgovorot so pretsedatelot na Makedonskiot osloboditelen komitet, Stojan Mihajlovski. Mihajlovski se nao|al na patuvawe niz Evropa da go informira kontinentot za polo`bata vo Makedonija. Mihajlovski citiral eden ruski general, koj go upotrebil zborotgordiski jazol koj datira od aziskiot front na Aleksandar Makedonski, koj go primenil vo kontekst na Makedonija, velej}i: Rakata, koja }e go odvrze
1

Tekstot e del od magisterskata teza odbraneta na Evropa Univerzitetot - Viadrina, vo Germanija, Frankfurt (Odra) vo dekemvri 2006 god.

Avtorot e magister po evropski studii, generalen sekretar na Evropsko Dvi`ewe Republika Makedonija

124

Andrea ALEKSOVSKI

makedonskiot jazol, nema da ja najdete doma, tuku vo Evropa (Hans- Stephan Lotar, 2006, S. 3) Se ~ini deka, i generalot i makedonskiot narod ova go imaat seriozno proceneto. Po raspadot na Jugoslavija, Makedonija morae da bara eden demokratski pat koj na zemjata bi i garantiral sigurnost, stabilnost i prosperitet. Bidej}i osnovite na Unijata - sloboda, demokratija, respektirawe na ~ovekovi prava, osnovni slobodi vladeewe na pravoto - seto ova go garantiraa, Makedonija se odlu~i da im se priklu~i na evropskite vrednosti, da gi prisvoi i natamu da gi prodlabo~uva. So toa nastanaa prvite odnosi pome|u EU i Makedonija. Ottoga{, Makedonija prokni`i niza krupni ~ekori vo pribli`uvaweto kon EU. Kako edna od retkite zemji vo regionot dr`avata potpi{a niza dogovori so zaednicata i stoi pred zapo~nuvawe na pregovorite so EU za nejzino polnopravno ~lenstvo. Deka ovoj proces nema da bide lesen, deka }e se odviva na podolgoro~no nivo, deka nema da zavisi samo od reformskoto tempo na Makedonija i deka vo najgolema mera }e bide usloveno od vnatre{nite relacii na ~lenkite na Unijata, bee realno da se o~ekuva, pa od tuka potrebata za podetalna analiza na ovie odnosi. 2. Politikata na EU kon EU integriraweto na Makedonija Na posledniot EU-samit vo Brisel celoto makedonsko naselenie so netrpenie go o~ekuva{e pozitivniot epilog t.e. dodeluvaweto na kandidatskiot status i eventualnoto zakauvawe na datumot za pregovori so Evropskata unija. Vtoriot den od sredbata be{e posveten na zemjite od Zapaden Balkan. Temi na razgovorite bea pra{awa vrzani za trgovijata, borbata protiv organiziraniot kriminal, olesnuvawe na vizniot reim kako i zacvrstuvawe na evropskata perspektiva. 2.1 Novata pozicija na EU kon EU- ~lenstvoto na Makedonija to se odnesuva do makedonskiot slu~aj, krupnite ~ekori koi gi napravi Makedonija na patot kon EU bea priznaeni i pofaleni. Samo {to bea pomislile vo Skopje deka naporite

Ramkovni uslovi za idnoto pristapuvawe na Makedonija kon EU

125

kone~no na ovoj den }e bidat honorirani, se najavi nova estoka debata okolu pro{iruvaweto na Evropskata unija. Francija za nae iznenaduvawe reterira{e od svojata dosegana pozicija i izrazi golema skepsa vo vrska so novata balkanska runda na pro{iruvawe, a so toa i na priznavawe na kandidatskiot status na Makedonija. (European Stability Initiative, 2005, S.4) Francija pobara dopolnitelna potemelna debata pred EU ponatamu da se otvori. Najliberalnata drava vo Evropa, Holandija i se priklu~i na ovaa akcija. Iako ovaa drava vai za edna od najtolerantnite zemji koja e soosnova~ na EU, i ka`a na 1vi juni 2005 edno ne na idejata za ute poliberalna i pointegrirana Evropa i nekolku meseci podocna pridonese za zaostruvawe na pristapnite kriteriumi za novite zemji-kandidati. (Hewel, 2006, S.78) Unijata ne bila vo toa vreme nitu institucionalno, nitu finansiski podgotvena za novi ~lenki, bidej}i ne raspolaga nitu so planiraniot ustav nitu so nov buxet za periodot po 2006. (Sander/Vlad, 2006, S.163) Po objavata (17.12.2005) za kompromisot vo pregovorite za EU-buxetot za period od 2007-2013 godina, patot na Makedonija blagodarenie na ova stana sloboden za steknuvawe so kandidatski status. Imeno, od pozitivnata preporaka na Evropskata komisija od 9ti noemvri 2005 godina, ne bee jasno dali Makedonija voop{to }e se stekne so kandidatskiot status, delumno be{e duri i neizvesno dali Makedonija }e se najde na dnevniot red. Vo raspravata okolu britanskiot rabat i barawata na Pariz se zakanuva{e opasnost Makedonija da stane rtva na nerazjasnetiot EU- buxet. (Dnevnik, 15.12.2005) Nervozata vo Skopje vode{e kon edna redica ponatamo{ni iskazi i zgolemeno lobirawe na site frontovi. Taka na primer, Gerald Knaus od Evropskata inicijativa za stabilnost (European Initiative for Stability) citira, deka EU bi napravila katastrofalna gre{ka dokolku ne bi go dala kandidatskiot status na Makedonija. Ekspertot za Balkanot od Evropskata krizna grupa (European Crisis Group), Nikolas Vajt (Utrinski Vesnik, 16.12.2005) uveruva deka kandidatskiot status e formalna rabota. Bukvalno: Veruvam deka Makedonija stori s {to EU pobara od nea za dobivaweto na kandidatskiot status. Toa ne e samo moe mislewe. Preporakata na komisijata od 9 noemvri 2005 godina, potvrdi deka Makedonija s ute ima golemi deficiti

126

Andrea ALEKSOVSKI

vo vanite oblasti kako {to se pravniot sistem, policiskite reformi kako i slobodniot promet na kapital ili pravata na intelektualna sopstvenost. (Preporaka od Evropskata komisija za baraweto na Makedonija za pristapuvawe kon EU, noemvri 2005) So dodeluvaweto na kandidatskiot status bez utvrduvawe na datum za pregovori be{e jasno deka utvrduvawe na podlogata za pregovori }e bide tesno zavisna od prestoe~kite parlamentarni izbori koi se odr`aa vo septemvri 2006 niz koi }e se ocenuva nivoto na politi~kata zrelost vo Makedonija. Stravuvawata od povtoruvawe na scenarioto so la`irawe na izbori be{e test za integrativnite procesi vo zemjata. Skepsata, deka pregovorite nema da zapo~nat vo 2006 godina i deka toa }e se slu~i najverojatno po priemot na Bugarija i Romanija se poka`a za opravdana. Blagodarej}i na Germanija, koja vo posleden mig i dodeli u{te 100 milioni evra za Konferencijata da zavr{i so kompromis, se iznajde soglasnost okolu buxetot na EU za period od 2007 do 2013 godina. Ova za Makedonija bez somne` ima edno istorisko zna~ewe ne samo poradi faktot {to be{e donesen prviot buxet za edna pro{irena Evropa od 25 ~lenki koj ve}e dostigna 27, tuku isto taka poradi dostignuvawe na edna pogolema skala na patot kon EU kako i nadeta vo Skopje za eden brz po~etok na koristewe na strukturnite i kohezioni fondovi. Te{koto soglasuvawe i dodeluvawe na kandidatskiot status sekako deka se odrazi so ne taka golema ramnodu{nst vo odnos na tekot na Konferencijata. Po ovaa EU-konferencija sekako deka vo Skopje be{e ve}e jasno deka ~lenstvoto na Makedonija }e bide direktno zavisno od finansiskata sostojba, mo}ta za apsorbirawe kako i nadminuvawe na vnatre{nata kriza. Da bide u{te pojasno, problemite vo EU lesno }e se reflektiraat na kandidaturata, ~lenstvoto na Makedonija kako i na celiot region. (European Stability Initiative, 2005, S.3-4) Kone~no, pra{aweto na neuspe{nite referendumi za Ustavot na EU vo Francija i Holandija ne aktivira kriza samo vo EU tuku vakviot razvoj mo`e da pridonese i za zabavuvawe i destablizirawe na integrativnite procesi na Makedonija i ostanatiot Zapaden Balkan. Eden od najgolemite uspesi na EU e izvozot na stabilnost preku svoeto unikatno oruje: vetuvaweto

Ramkovni uslovi za idnoto pristapuvawe na Makedonija kon EU

127

za ~lenstvo vo eden demokratski i prosperiteten klub (Hewel, 2006, S.67). Ako EU ja zagubi ovaa privle~nost, najverojatno }e se soo~i so nestabilna i haoti~na periferija. Makedonija ima nov Ustav - Evropa ne! Povik za promena na politikata na EU So potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor, Makedonija uspea da formira nov Ustav. Noviot Ustav ne opfa}a samo nekoi promeni tuku ima za cel temelno da ja promeni dr`avata. Makedonija treba da stane drava so koja }e se identifikuvaat site nejzini gra|anki i gra|ani i site narodni grupi. Toa zna~i deka Makedonija mora ponatamu da bara balans i kompromis so cel interesite na site gra|ani da bidat garantirani. So sli~na cel be{e predlo`en i Ustavot na EU, koj na Unijata treba{e da go dade del~eto {to fali. (Sander /Vlad, 2006, S.122) Kako {to pominuva vremeto stanuva s pojasno deka neuspe{nite referendumi za Ustavot na EU vo Francija i Holandija otvorija postepeno edna kriza koja samo se prodlabo~uva. Dodeka za Makedonija i drugite zemji od regionot e od golemo zna~ewe pra{aweto za vlijanieto na krizata za procesot na EUpro{iruvaweto, za gra|anite na Unijata e biten na~inot kako i dinamikata na razvojot na EU-instituciite. Dosega procesot na pro{iruvawe be{e vo prva linija razbran kako zajaknuvawe na pazarot i strukturata na EU kako globalen faktor. (Khnhardt, 2005, S.89) Kako {to veli makedonskiot profesor Fr~kovski, EU poleka zali~uva na nekoj prepoln brod koj od dopolnitelen tovar bi bil vo opasnost, pa sega se obiduva ako mo`e nekoi od patnicite sepak da ne gi zeme so sebe (Dnevnik, 16 aj 2006). 2006 poka`uva jasno deka vo EU nepromeneto postoi bezidejnost vo vrska so idninata na integrativnite procesi. Vo momentov izgleda kako EU-pro{iruvaweto da se usporuva dodeka se najdat odgovori na fundamentalnite pra{awa za smisolot i vizijata na Unijata. to se odnesuva do pra{aweto za EU-pro{iruvawe na Balkanot, mo`eme da konstatirame deka ova stoi pred golem predizvik. Unijata, i pokraj slabiot entuzijazam go odr`a vetuvaweto i gi otvori vratite za Romanija i Bugarija i toa so eden dopolnitelen monitoring t.e sledewe na tempoto na zavr{uvaweto na vnatre{nite reformi. EU-~lenkite na pregovorite {to gi 2.1.1

128

Andrea ALEKSOVSKI

vodi Hrvatska so EU gledaat pozitivno i cvrsto smetaat deka tie vodat kon ~lenstvo. Makedonija, ostanatiot Balkan i Turcija ostanuvaat na agendata za potencijalno ~lenstvo. Unijata e vo sekoja od ovie zemji dlaboko involvirana i prezema finansiski kako i obvrski od oblasta na ~ove~kite resursi koi pri eventualen neuspeh i naruuvawe na vrskata so Unijata, bi ja ote`nalo polobata na Unijata. (Sitzler, 2006, S.16) Makedonija tuka se nao|a vo isklu~itelno te{ka situacija, kade pregovorite so Unijata doprva treba da zapo~nat. Unijata ima komplicirana zada~a pri odlu~uvaweto, kolku skapo bi ~inela odlukata za pomestuvaweto ili odlo`uvaweto na po~etokot na pregovorite so Makedonija. Se razbira, klu~noto pra{awe glasi: kolku e vana odlukata za pregovorite so Makedonija?2 Kako mala i poslu{na zemja, Makedonija e pogodna za pribli`uvawe kon EU, so to bi rastel kredibilitetot na golemata Unija kako klub koj se isplati. Uspe{noto asocirawe bi bilo od golema korist, bidej}i bi se poka`alo so toa deka, Unijata i natamu ostanuva konstruktivna i principielna. So natamo{en pozitiven pristap na Unijata bi se pridonelo do relaksirawe na ostanatiot Balkan, koj s u{te spa|a vo zonata bure barut.3 Celata debata za Zapadniot Balkan t.e. apsorpciskata mo} na Unijata e samo mala tema vo diskusijata za idninata na Unijata. Problemite koi gi ima Unijata so nejzinoto pro{iruvawe kon jugo-istok, se nao|aat pove}e vo pra{aweto; {to treba da napravi Unijata so ve}e prezemenite obvrski, koga ve}e bara promena na celata strategija. Koga zboruva Unijata za apsorpciskata mo} misli vo prva linija na zemjite od prethodnoto pro{iruvawe i te{kotiite koi tie gi donesoa, a pomalku na zemjite koi se nao|aat vo EU- ~ekalnata. (Reljic, 2005, S.3-4) No, {to e vsu{nost pri~ina za ovoj presvrt? Vrz osnova na {to se baziraat procenkite na EU, deka vremeto e dojdeno da se posvetat na apsorpciskata mo} na EU. Pozicijata na francuskata politika kon Makedonija ostanuva i natamu konstruktivna, no kako {to veli francuskata ambasadorka vo Skopje Veronik Bijon, pra{aweto za idninata na Evropa po francuskiot referendum otvori edna debata (Dnevnik, 13 juni, 2006).

2 3

Vgl. Reljic, 2005, S. 3-4. Vgl. European Stability Initiative- Discussion paper, 2005, S. 3.

Ramkovni uslovi za idnoto pristapuvawe na Makedonija kon EU

129

G-|a Bijon veli deka Francija ne go stava pod znak pra{alnik ponatamo{noto pro{iruvawe, tuku deka saka da ja napravi evropskata perspektiva poverodostojna za zemjite-kandidati. Za da bide poverodostojna, Evropjanite bi trebalo pred s da bidat vo monost da odgovorat na ednostavni pra{awa, kako {to se: kako }e izgleda zaedni~kata politika na pro{irena Evropa; kako }e funkcionira finansiraweto; koi institucii }e bidat zadoleni za toa; kako moe da se dobie poddr{ka za ova od evropskite narodi za ovoj proces.4 Edna od pri~inite e sekako promenata na vnatre{nata politi~ka karta na EU. Na prvo mesto doa|a primerot so najnovata pojava na multikulturalizam vo EU, koja radikalno gi pomestuva dosega{nite iskustva. Dosega{nite avtohtoni kultura i nacija vo edna dr`ava se soo~uvaat so multikulturalizam t.e razli~nost. O~igledno, razli~nosta zadava novi dimenzii, koi se grani~at so zgolemena kulturna netolerancija kon emigrantite, ksenofobija i op{t strav od natamo{ni pro{iruvawa, iako pro{iruvaweto dosega se smeta za najuspe{niot del od nadvore{nata politika na Evropskata unija (Sander/Vlad, 2006, S.137). Ova najubavo se ilustrira preku primerot na liberalna Holandija, koja e lulka i pribe`i{te na najliberalnite subjekti, koja po nizata smrtni zakani na vidni politi~ari od strana na fundamentalni islamisti, kako i smrtta na re`iserot Van Gog go promeni raspolo`enieto na Holan|anite vo odnos na evropskata integrativna politika i delewe na isti vrednosti vo ramkite na moderna Evropa. Dodeka francuskite pri~ini za odbivawe na Ustavot se pred s od ekonomska priroda, stravot na Holan|anite kako relativno mala zemja, e od ekonomska no pred s kulturna priroda. Imeno, Holan|anite imaat mnogu pove}e strav od is~eznuvawe na svojot identitet, kultura, jazik kako i gubewe na svojata pozicija so slednite EU-pro{iruvawa. Vtorata pri~ina e sekako podelbata na parite i fondovite na novite pristapni ~lenki i posiroma{nite zemji ~lenki na EU. Do 1992 dobiva{e Holandija od Brisel mnogu pove}e otkolku {to pridonesuva{e. Po reformite zaedni~kata zemjodelska politika ja promeni ovaa tendencija i od 1999 Holandija pla}a
4

Vgl. Hewel, 2006, S. 56.

130

Andrea ALEKSOVSKI

po 180 evra po itel pridones vo briselskata kasa, {to ja pravi edna od najgolemite neto-pla}a~i vo EU. Ova e bez somnenie eden od bitnite elementi vo analizata za holandskoto ne# (European Stability Initiative, 2005, S.2). Ova za razlika od Holan|anite, vo Francija i Germanija be{e ilustrirano preku primerite na nelojalna konkurencija, koja sozdade otpor protiv ponatamo{no pro{iruvawe na EU.5 Na praaweto {to ni donese EU-pro{iruvaweto skoro site se ednoglasni, deka toa e, gubewe na rabotni mesta, preselba na fabriki kon istok. Vsu{nost i evrobarometarot jasno poka`uva deka stravot na Evropjanite od zgolemen priliv od istok e golem. Vo prosek 63% odgovaraat deka pro{iruvaweto }e im na{teti. Vo Kipar, Germanija, Avstrija, Belgija i Francija se 80%, dodeka vo panija i Polska 45%. (European Commission, Special Eurobarometer, Attitudes towards European Union Enlargement, 2006, S.66-69) Treta pri~ina e sekako ogromnata centralizirana birokratija, izrazenata pojava na slepo sledewe li~ni interesi vo Brisel kako i postoeweto na metaforata za briselsko olicetvorenie na Evropskata unija. ^etvrtata pri~ina e tursko ~lenstvo koe {to stana simbol na sevkupnoto EU-pro{iruvawe, i istovremeno jabolko na razdor pome|u onie koi ja poddr`uvaat i onie koi ne ja gledaat Turcija kako del od Unijata. Ova, vo prva linija e sekako vnatre{na borba na interesite t.e na aktuelnite politiki na golemite evropski zemji, kako i neutralnosta t.e nemo}ta na malite zemji ~lenki na EU koi s u{te bavno se obiduvaat da se nametnat i pozicioniraat vo ramkite na EU. (Goulard, 2005, S.48) Vo ovoj vrtlog na branewe na sopstvenite interesi, Makedonija ~ekaj}i go epilogot na intra-evropskata debata, lesno moe da se najde vo nezavidna pozicija. Faktot deka efovite na vladi go odobrija predlogot na Francija, vo koj vo juni 2006 na konferencijata odlu~ija deka doprva }e treba da se utvrdat tempoto i pravilata po koi }e se vodat ponatamo{nite pregovori za pro{iruvawe. Iako to~no Francuzite vo poslednite godini ja odigraa edna od najva`nite ulogi, za Makedonija blagodarenie na novata francuska politika ne be{e utvrden datum za pregovori so Evropskata unija.
5

Vgl. European Stability Initiative- Discussion paper, 2005, S. 2.

Ramkovni uslovi za idnoto pristapuvawe na Makedonija kon EU

131

3. Novata politika na Francija kon EU-~lenstvoto (integracijata) na Makedonija Neposredno pred EU Samitot, Francija predupredi deka na Makedonija treba da bide dodelen oficijalen kandidatski status za pristap kon Evropskata unija. Jasnite is~ekori koi Makedonija gi napravi na patot za pribli`uvawe kon EU bea verificirani, no nedostatokot na raspolo`iv instrumentarium za institucionalno i finansisko upravuvawe od predizvikot na pro{iruvawe za 10 novi ~lenki bea navedeni kako glavna pri~ina. (Beunderman Macedonia feels enlargement blues as Paris blocks EU status, http:// euobserver.com/920529) Makedonija bez somnenie pretstavuva edna od najuspe{nite nadvore{ni politiki na EU i va`i pome|u politi~arite za uspe{na prikazna#. Vo eden kratok vremenski rok, zemjata uspea da se izvle~e od vrtlogot na me|uetnikite konflikti, da go obraboti tekiot ramkoven dogovor i istiot da go primeni. Za poddr{ka na ovoj proces EU gi koriste{e mehanizmite koi so Zaednikata nadvore{na i sigurnosna politika (ZNSP) i stoea na raspolagawe: Voena misija na EU, policiska misija na EU, vlijatelni specijalni pratenici na EU, Evropska agencija za obnova, aktivirawe na razni finansiski fondovi i pred s kredibilno vetuvawe za eventualen pristap kon EU. (Oschlies, 2004, S.145) Najbitno vo sevo ova e toa {to pokraj site drugi EU-~lenki, tokmu Francija ja igrae najbitnata uloga vo EUanga`manot vo Makedonija. Francija vo ramkite na voenata misija na EU be{e najzastapena, a podocna so po~etokot na policiskata misija na EU domirira{e so svoite francuski oficeri. Porane{niot francuski minister za odbrana Fransoa Leotar, kako prestavnik na EU, igra{e edna od najva`nite ulogi vo ohridskite pregovori. Francuskiot ustaven sudija Rober Badinter be{e ispraten vo Skopje da pomogne pri ustavnite reformi. Prviot specijalen pratenik na EU vo Makedonija bee francuskiot diplomat, Alen Leroa. Na samiot samit vo Zagreb 2000, francuskiot Pretsedatel @ak irak javno i nedvosmisleno ja izjavi neophodnosta od ~lenstvo na balkanskite zemji. (Oschlies, 2004, S.145) Makedonija vo 2004 god. go predade svoeto barawe za ~lenstvo vo EU. Vrz osnova na ve}e poznatite kriteriumi, Komisijata vo

132

Andrea ALEKSOVSKI

noemvri 2005 god. go oceni baraweto i utvrdi deka na politi~ko nivo zemjata pretstavuva funkcionalna demokratija so stabilni institucii, koja implementacijata na ramkovniot dogovor ja gleda kako potvrda za politi~kata i sigurnosna sostojba. Na ekonomski plan, Komisijata zabele`uva krupni ~ekori kon osnovawe na funkcionalno pazarno stopanstvo, koe s u{te ne e spremno da go izdri konkurentniot pritisok na Zaedni~kiot pazar. Dodeka reformite se vo tek, Komisijata odlu~i deka Makedonija e na dobar pat da gi ispolni politi~kite kriteriumi i deka implementacijata na acquis communautaire se sproveduva so dobra dinamika. (Izvetaj na EK, 9 noemvri 2005) Seto ova be{e obrazloenie na Komisijata za dodeluvawe na noviot status na Makedonija koj go smeta za odli~na osnova za ponatamo{no intenzivirawe na poddr{kata i pomo{ za ispolnuvawe na prezemenite obvrski. Tekot na dosega{nata makedonska EU-politika zamalku }e pomine{e perfektno, dokolku Francija vo posleden moment ne go smeni kursot na novata EUpolitika za proiruvawe. Ovaa gorka ironija so pravo be{e so golemo iznenaduvawe primena vo Skopje, tokmu poradi tradicionalnata poddr{ka od strana na ovaa prijatelska zemja. Se razbira ovaa nova pozicija ne e isklu~ivo protiv Makedonija kako mala i lesna zemja za priem vo EU, tuku protiv celosnata agenda za pro{iruvawe, obremeneta so pretstojnite pretsedatelski izbori vo Francija koi se vo princip `estoka bitka na dva ogromni pro i kontra tabori za pro{irena Evropa. Francuskiot minister za nadvoresni raboti prilo`i dve opravdanija za francuskoto veto. Vo prvoto smeta, deka rundata na pro{iruvawe ne treba da po~ne pred da se parafira dogovorot za EU-buxetot 2007-2013. Za vreme na avstriskoto pretsedatelstvuvawe so EU buxetot be{e usvoen na 5 april 2006. Vo vtoroto, smeta deka javnoto mislewe na EU ne mo`e da tolerira nov bran na pro{iruvawe koj bi zapo~nal vedna{ (Sitzler, 2006, S.125) So drugi zborovi, Evropa bi bila umorna od ponatamo{no pro{iruvawe. Prviot argument e prili~no neubedliv. Makedonija so 2 milioni `iteli pretstavuva pribli`no polovina od turskiot glaven grad Ankara. Makedonskiot BDP pretstavuva samo 0,04 % od BDP na EU. Dokolku Makedonija ja dobiva{e istata suma za finansiska poddr{ka {to ja dobivaa drugite kandidati, mo`ebi bi bilo i realno objasnuvawe. Zna~i, dokolku Francija

Ramkovni uslovi za idnoto pristapuvawe na Makedonija kon EU

133

svoite finansiski izdatoci vo kontekst na EU-buxetot gi stava kako argument, toa ne dr`i. (European Stability Initiative, 2005, S.5) Vtoriot argument e isto taka neubedliv, no vo golema mera pridonesuva za intrigi na Balkanot. Se ~ini kako najavenite pregovori so Turcija, javnoto mislewe vo Evropa da gi razbra kako nov bran na pro{iruvawe, iako celiot Zapaden Balkan (so Hrvatska) broi pomalku od 20 milioni `iteli. Ovoj broj ne e sporedliv so turskiot i romanskiot. Ako francuskiot minister za nadvoreni raboti ima pravo i javnoto mislewe vo nekoi EU-~lenki ima negativno raspolo`enie okolu pro{iruvaweto, toga{ evropskata politika kon Balkanot treba odnovo da se konstruira. Poraka koja bi bila ispratena na ostanatiot Balkan bi mo`ela da bide katastrofalna. Obvrskite koi EU gi prezema na Samitot vo Zagreb, Solun kako i so procesot za SA mo`at da bidat sfateni kako {arada. Ako Makedonija koja u{te vo 2001 go potpi{a Dogovorot za SA kako prva zemja od regionot, i sega prestane da ja dobiva poddr{kata od Brisel, {to bi se slu~ilo so Bosna i Hercegovina, Srbija, Albanija, Crna Gora ili Kosovo koi {to s u{te kaskaat daleku zad Makedonija. Tempoto na politi~kite eliti vo reginot koi agendata za pribli`uvawe kon EU ja imaat staveno na visoko nivo, mo`e da pridonese za zabavuvawe ili vo najlo slu~aj da dobie kontraproduktivna dinamika. (European Stability Initiative, 2005, S.7) Dodeka najavenoto francusko veto vrz Makedonija gi naru{uva meritokratskite pristapni procesi, opasnosta od nastanuvawe na geto vo srceto na Evropa se zgolemuva. EU i ~lenkite zemji investiraa dosega mnogu vreme, resursi i politi~ki kapital vo procesot za stabilizacija i integracija na Makedonija i ostanatiot Balkan, pa ottamu ovaa sorabotka e na najdobar pat ovie zemji, pred s Hrvatska i Makedonija vo ramkite na EU da postignat konstantna stabilnost i prosperitet. Ottuka, izgleda deka francuskata strana pozitivnite rezulti t.e. napredokot na Makedonija go previde. (Sander/Vlad, 2006, S. 179) Denes, koga Makedonija stoi pred izvesno ~lenstvo vo NATO i ve}e od 2005 ima stacionirano mirovni trupi vo Irak, od 2006 e prisutna so miroven kontingent vo BiH jasno ka`uva ne samo za golemiot is~ekor na Makedonija tuku i za intenzivnata i uspe{na EU-politika vo ovaa balkanska dr`ava. So objavata za pauza za razmisluvawe# za reformite na instituciite na

134

Andrea ALEKSOVSKI

EU pred da bidat vizirani natamo{ni pro{iruvawa, francuskiot minister za nadvore{ni raboti pravi zanemaruvawe na ogromnata socio-kulturna i bezbednosna dobivka na evropskata ideja. Imeno, pro{iruvaweto na EU kako ansa za nadminuvawe na podelena Evropa i nadminuvawe na nacionalizmot i delbata pome|u bogata i siroma{na Evropa, koja bi se zacvrstila pod polno respektirawe na demokratijata i ~ovekovite prava kako i osnovnite socijalni prava, za `al ne be{e spomenata. Isto taka, be{e zaboraveno da se napomene EU-pro{iruvaweto kako eden socijalen proekt. (Calic, 2004, S.34) Na Samitot vo Brisel 2005 godina, Francija ne bee edinstvenata zemja koja se zakani na Makedonija so veto za kandidatskiot status. Grcija, se javi od svoi pri~ini i ne ja propu{ti {ansata da ja potseti Makedonija na nivnoto pravo na veto.

4. Ulogata na Grcija prema EU-~lenstvoto (integracija) na Makedonija So osamostojuvawe na Republika Makedonija na 8 septemvri 1991 godina, od svoite sosedi za razlika od slu~ajot na Slovenija i Hrvatska- Makedonija kako nov sloboden i nezavisen ~len ne be{e prijatelski pozdravena. Na Makedoncite im be{e osporena nivnata istorija i kultura, nivniot etnicizam i jazik, duri i nivnoto ustavno ime.6 Imeno, Grcija insistira{e deka nejziniot petpati pomal severen sosed ne smee da go koristi svoeto sopstveno ustavno ime, bidej}i navodno Skopje ima pretenzii kon istoimenata severno-gr~ka provincija Makedonija. (Hans-Lothar Staphan, 2004, S.15) Sporot so imeto kulminira{e vo fevruari 1994 godina, koga Grcija go izvri najsilniot diplomatski, politi~ki i ekonomski pritisok vrz Makedonija od nejzinata nezavisnost. So ekonomskoto embargo vrz Makedonija se zadade dopolnitelna {teta na makedonskata ekonomija od 2 milijardi amerikanski dolari koja i onaka be{e vo nezavidna sostojba. Ovde ne stanuva zbor samo za toa dali ovoj ~ekor be{e vo ramkite na evropskata politika za stabilizacija, tuku dali voopto ima{e zaedni~ka evropska politika. Grcija vo toj period ja opredeli politikata na Zaednicata. (Oschlies, 2004, S.133)
6

Vgl. Hans-Lothar, 2004, S. 5.

Ramkovni uslovi za idnoto pristapuvawe na Makedonija kon EU

135

Blagodarej}i na amerikanskiot anga`man, so posredstvo na Amerikanecot Ri~ard Holbruk i specijalniot pratenik na ON Sajrus Vens, dojde do Interim-dogovorot (13 septemvri, 1995) kade spornite pra{awa bea privremeno zatvoreni, i bea sklu~eni diplomatski odnosi, so priznavawe na obostran teritorijalen integritet i politi~ka nezavisnost, i dogovor za sorabotka vo oblasta na ekonomijata, turizmot, obrazovanieto i stailnosta. Nemaj}i re{enie za sporot so imeto, se odlu~i pregovorite da prodolo`at po pokrovitelstvo na ON, koi vsu{nost traat do dene{en den preku posrednikot Metju Nimic. Tuka zapo~na prvata faza na odnosite me|u Makedonija i zemjata-~lenka na EU, Grcija koja vo ramkite na Unijata e bezprimerna i do denes te{ko mo`e da se nare~e produktivna. Ovoj spor bez somnenie ja stava EU me|u dva ogna, imeno dodeka starite EU-~lenki go gledaa priznavaweto na Makedonija kako prilog vo stabiliziraweto na regionot, Grcija naglasuvae deka priznavaweto e ~ekor kon destabilizirawe. Deka ovoj spor fakti~ki ja stava EU megu dva ogna, poka`uva i politikata na Makedonija koja svoite strate{ki interesi gi neguva preku izrazena pro-amerikanska politika. Napregnatata situacija me|u Grcija i SAD kako i potpiuvaweto na bilateral impunity agreements me|u Skopje i Vaington, koj vo princip zna~i garancija za neispora~uvawe na site amerikanski vojnici stacionirani vo stranstvo t.e. amnestija pred Tribunalot vo Hag, koj e vo su{tina i nagrada odnosno priznavawe na ustavnoto ime na Makedonija. Seto ova gledano niz makedonska prizma ostava prostor, da ka`eme deka amerikanskata voena pomo{, golemata poddr{ka za ~lenstvo vo NATO i priznavaweto na ustavnoto ime e vrabecot vo raka# nasproti gulabot na granka# odnosno neizvesniot EU-epilog, t.e gr~kite zakani za razni blokirawa. (Oschlies, 2004, S.133-134) Dodeka gr~kata politika vo odnos na sporot so imeto deluva kategori~no, evropskata diplomatija od dvete strani bara zaedni~ko re{enie. Spored EU-komesarot za pro{iruvawe Oli Ren, sporot e bilateralno praawe koe Makedonija i Grcija treba da go re{at vo ramkite na razgovorite pod pokrovitelstvo na ON. Toj ceni deka dvete zemji treba da dojdat do rezultati preku konstruktiven dijalog. No, vo praktika seto ova izgleda poinaku, iako Atina so dogovori na nekolku istoriski samiti vo imeto na evropskite integracii se obvrza na toa.

136

Andrea ALEKSOVSKI

Va`en e specijalniot Interim-dogovor od 1995 godina, koj be{e potpi{an od dvete zemji pri organizacijata na ON. Imeno, spored ~len 11 Grcija se soglasuva, da ne go popre~uva ~lenstvoto na Makedonija vo internacionalnite, multinacionalnite i regionalnite organizacii, vo koi Grcija e ve}e ~lenka. (Interim Accord between the Hellenic Republic and the FYROM, 13. September, 1995) So ovoj poseben dogovor Grcija de jure se obvrza svoeto pravo na veto da ne go upotrebuva pri eventualno ~lenstvo vo EU i NATO. Sepak, na posledniot Samit vo Brisel 2005, koga se razgore diskusijata za dodeluvawe kandidatski status za Makedonija, Atina povtorno se obide da ja iskoristi svojata nadredena pozicija i da se zakani so veto. Ovoj pat, Grcija dobi edna odmerena reakcija od Skopje, no iznenaduva~ki silna rekcija od brojni evroparlamentarci. Grcija se soo~i so kanonada od ostri izjavi od najgolemite parlamentarni grupi, po~nuvaj}i od narodna partija, na ~elo so Doris Pak (http.//www.doris-pack.de), pa do zelenite (Angelika Beer, Kalenbah Gisela) koi vo princip bea edinstveni vo svoite stavovi deka, po referendumot vo Crna Gora imeto Jugoslavija zasekoga{ otide vo istorijata i deka referencata porane{na jugoslovenska republika e anahrona i absurdna. (Intervju- Angelika Beer, pratenik na zelenite vo EU-parlament, DW-Radio, 06.12.2005) Dodeka evroparlamentarcite, koi vo osnova se isklu~itelno pozitivno nastroeni vo odnos na ustavnoto ime na Makedonija, Komisijata e pretpazliva so komentarite i reakciite. Fakt e deka Grcija e ~lenka na EU i spored toa drugite EU-~lenki se ~uvstvuvaat obvrzani da poka`at solidarnost. Ova, se razbira, vo golema mera ja jakne gr~kata pozicijata i ja prinuduva EU da im slu`i na gr~kite interesi, tokmu poradi idejata za solidarnost na EU. Ottuka, razbirlivo e deka EU ne mo`e da ja igra ulogata na nezavisen medijator bidej}i zemjata imeno, doa|a od istiot klub. No, ovaa podgotvenost za solidarnost vo posledno vreme bee naru{ena preku nekolku besprimerni ~ekori na Grcija. Neodamnenite izve{tai na Amnesti Interne{nl za Grcija: Nadvor od glavnatra scena - pravata na strancite i malcinstvata se s u{te siva zona...#7, ili na Evropskiot sud za ~ovekovi prava: Evrodpskiot sud za ~ovekovi prava ja os-

Ramkovni uslovi za idnoto pristapuvawe na Makedonija kon EU

137

uduva Grcija za odnosnot kon makedonskoto malcinstvo i ja prekr{uvaat Evrospakta konvencija za ~ovekovi prava...#8 ili pak na Evropskata kancelarija za pomalku koristeni jazici (European Bureau for Lesser Used Languages): Evropskata kancelarija za pomalku koristeni jazici dopolnitelno go ohrabruva g-din Karamanlis da ja zabrza ratifikacijata i implementacijata... koja Grcija ja potpi{a odamna, ako navistina saka da go stori ona za {to zboruva{e pred Samitot: za{tita na malcinstvata, ~ovekovi prava i demokratski principi.9 Brojnite izve{tai za postoewe na diskriminacija, netolerantnost, ksenofobija i nepo~ituvawe na elementarnite ~ovekovi i malcinski prava vo Grcija, se apsolutno sprotivni na idejata na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, ovoj biten dokument na Zaednicata ~ij potpisnik e i Grcija. Sekako deka odnesuvaweto na severniot sosed te{ko mo`e da se razbere kako faktor na stabilnost vo regionot ili promoter na evropskite vrednosti i napori koi me|udrugoto bea del od agendata na samitot vo Solun, kade gr~kite politi~ari se obvrzaa pred celata evropska javnost. Brojni organizacii i EU-institucii se obiduvaat da ja potsetat Grcija na toa, deka taa e ~lenka na EU i deka osnovite na koi po~iva Zaednicata mora bez isklu~ok da bidat po~ituvani. Godini nanazad atinskata vlada ja proputi {ansata, da igra edna odlu~uva~ka uloga pri pribli`uvawe na Makedonija kon EU. I pokraj nacionalnata retorika koja makedonskite vladini pretstavnici javno ja formuliraat, koga se raboti za sosedi - preferentni partneri, site si ja posakuvaat Grcija. (Altman, 2005, S.13) Samiot fakt, deka Grcija e edinstveniot sosed na Makedonija koj od poodamna e ~lenka na NATO i EU, ja objasnuva neophodnosta za s potesna politi~ka i ekonomska sorabotka so ju`niot sosed. I pokraj site vidovi na uceni i pritisoci od gr~ka strana, politi~arite vo Skopje ostanuvaat i ponatamu edinstveni deka Atina e vistinskiot pravec za podobruvawe na ekonomskata polo`ba vo Makedonija.

7 8 9

http://web.amnesty.org/library/index/engeur250162005 http://www.echr.coe.int http://www.eblul.org

138

Andrea ALEKSOVSKI

Koga zboruvame za odnosite kon Makedonija, Grcija ima ekonomski kalkulacii, koi se vo preden plan. Na listata na stranski investitori vo Makedonija gr~kite kompanii se skoro na vrvot. Od sklu~uvaweto na Interim-dogovorot vo 1995 godina, bilateralnata trgovija so Makedonija se zgolemi za 750%. So enormnata trgovska ekspanzija na gr~ki proizvodi vo Makedonija, Grcija stana vedna po Germanija najva`niot trgovski partner. (Veremis, s.18) Se ~ini deka ne treba podlaboki objasnuvawa, za toa od kolkava va`nost e stabilna i bezbedna Makedonija za ekonomskite perspektivi na Grcija kako i za garantirawe i zgolemuvawe na istite.

Ramkovni uslovi za idnoto pristapuvawe na Makedonija kon EU

139

Rezime Trudot ja analizira aktuelnata politika na EU vo pogled na ustavnata kriza i pro{iruva~kata sposobnost na EU, i kandidatskiot status na Makedonija. Ova objasnuvawe treba da poslu`i za podobro razbirawe na vnatrenata kriza na EU, kako i potencijalnata mo`nost, ova da se odrazi negativno vrz malata i fragilna Makedonija, kako i da dojde do zabavuvawe na reformskoto tempo. Dodeka Makedonija kratko pred dobivaweto na kandidatskiot status, u`iva isklu~itelno silna poddr{ka od oddelni ~lenki na EU, se pojavuvaat novi slu~uvawa koi mo`at da predizvikaat seriozni posledici vo idniot proces na pro{iruvawe na EU. Avtorot ova go analizira pred s na primerite na Francija i Grcija.

Andrea ALEKSOVSKI FRAMEWORK CONDITIONS FOR FUTURE EU ACCESSION OF MACEDONIA Abstract The article analyses the current policy of the EU with respect to the Constitution crisis and the enlargement capacity, and the candidate status of Macedonia. It is aimed at better understanding of the internal crisis in EU, as a potential possibility this to have a negative impact on the small and fragile Macedonia, as well as to inuence the dynamics of the reforms. While Macedonia shortly before the candidate status enjoyed exceptionally strong support by some EU member states, the newly emerging events can have a serious consequences on the future EU enlargement process. The author analyses this through the examples of France and Greece.

140 Literatura

Andrea ALEKSOVSKI

Altman, Franz-Lothar (2005): EU und Westlicher Balkan- Von Dayton nach Brssel: ein allzu langer Weg?, SWP- Studie, 01-2005, S. 10-11. Altman, Franz Lothar (2005): EU-Erweiterungsmdigkeit und westlicher Balkan, SWP- Aktuell 60, 12-2005, S.1-4. Calic, M.J. (2004): Der Stabilisierungs- und Assoziierungsproze auf dem Prfstand. Empfehlungen fr die Weiterentwicklung europischer Balkanpolitik. Stiftung Wissenschaft und Politik, Berlin 2004 Calic, M.J. (2003): Studien zur lnderbezogenen Koniktanalyse. Makedonien, Friedrich-Ebert-Stiftung, Berlin 2003 Calic, Marie- Janine (2003): Welche Zukunft fr den Balkan- Stabilittspakt? Stiftung Wissenschaft und Politik, Berlin 2003 European Commission, (2006) Special Eurobarometer, Attitudes towards European Union Enlargement, Brussels, Juli 2006, S.65-69. European Stability Initiative (ESI), Untersttzung, Kohsion und die neuen Grenzen Europas. Ein Aufruf zur Reform der Politik der Europischen Union, Berlin 2002 European Stability Initiative (ESI), Macedonia, the EU budget and the destabilisation of the Balkans, Berlin 2005 Interim Accord between the Hellenic Republic and the FYROM, United Nations, New York 13 Sep. 1995 Goulard, Sylvie (2005): EU- Trkei. Eine Zwangsheirat? BWV Berliner Wissenschafts- Verlag, Berlin 2005 Hans Lothar, Steppan (2004): Der Mazedonische Knoten. Die Identitt der Mazedonier dargestellt am Beispiel des Balkanbundes 1878 -1914. Peter Lang GmbH, Frankfurt am Main 2004 Hewel, Lars (2006): Hegemonie und Gleichgewicht in der europischen Integration. Eine Untersuchung der Fhrungsproblematik der Fortentwicklung der Europischen Union. Nomos, Baden- Baden 2006 Khnhardt, Ludger (2005): Erweiterung und Vertiefung. Die Europische Union im Neubeginn. Schriften des Zentrums fr Europische Integrationsforschung (ZSI), Bd. 62, Nomos, Baden- Baden 2005 Oschlies, Wolf ( 2004): Makedonien 2001 2004. Kriegstagebuch aus einem friedlichen Land. Berlin: Xenomos Verlag Relji, Duan (2005): Der Westbalkan ohne Zukunftsplan. Die Erweiterungsdebatte gefhrdet die Stabilitt im schwchsten Teil Europas. SWP- Studie 2005, Berlin 2005, S. 1-4. Sander, S.G./Vlad, M. (2006): Quo vadis, Europa? Europas Verfassung und knftige Erweiterungen. Verlag Dr. Kova , Hamburg 2006

Ramkovni uslovi za idnoto pristapuvawe na Makedonija kon EU

141

Sitzler, Kathrin (2006): Wie weiter mit der Erweiterung? Dokumentation, Sdost-Europa, Heft 1/2006, S.121-122 Van Meurs, Wim (2003): Den Balkan integrieren Die europische Perspektive der Region nach 2004, Aus Politik und Zeitgeschichte, Band 10-11/2003 Veremis, Thanos (1998): Greece, the Balkans and the European Union. Bon Rheinische Friedrich Wilhelms Universitt, Bonn 1998 http://www.esiweb.org http://www.utrinski.com.mk http://www.dnevnik.com.mk http://www.euobserver.com http://www.ec.europa.eu htp://www.dorispack.de