Makedonka DIMITROVA

MAKEDONIJA KON EVROPSKA STRATEGIJA ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

Globalen energetski pazar i EU

asproti predizvicite od izminatite 50 godini, koga prioritet na Evropa be{e postignuvawe na mir i prosperitet preku zajaknuvawe na me|unacionalnite odnosi, poslednite dvaesetina godini Evropa se fokusira{e na vnatre{nite predizvici, nejzinoto pro{iruvawe i vospostavuvawe re`im na edinstvena valuta. Denes EU e naso~ena nanadvor. Ne mo`eme da o~ekuvame deka }e bideme bezbedni i prosperitetni, ednostavno gri`ej}i se za sebe. Pra{aweto za evropskata energetska bezbednost ja ilustrira ovaa poenta. Vladite na EU treba da kreiraat edinstven energetski pazar za energija {irum Unijata.1

Energy Security: A new agenda for Europe, Nick Butler, CER Bulletin, Issue 38 October/November 2004

Avtorot e magister po primeneta politika i menaxment, analiti~ar vo Centarot za energetska efikasnost na Makedonija (MACEF)

116

Makedonka DIMITROVA

Vo ovaa oblast, EU e vo pozicija na lider. Taa, se soglasi deka }e go po~ituva Kjoto Protokolot, u{te pred formalnata ratifikacija vo 1997, zalo`uvaj}i se da ja namali emisijata na stakleni~kite gasovi2. I, noviot sistem na pravila za trguvawe so CO2 emisii (Carbon Trade Agreement), ima vlijanie nadvor od Evropa, i toa tokmu preku demonstrirawe deka mo`e da se vlijae na klimatskite promeni bez da se zagrozi konkurentnosta i prosperitetot. Od druga strana, u{te edna zakana za energetskata bezbednost e i faktot {to proizvodstvoto na energija ne mo`e da ja zadovoli zgolemenata potreba za nea. Sekako, pobaruva~kata za energija zavisi od dva faktori i toa, od demografijata i ekonomskiot rast. Spored predviduvawata na Obedinetite nacii3, svetskoto naselenie, koe broi nad 6,3 milijardi `iteli, a e so tendencija da se zgolemuva natalitetot za 10.000 `iteli na ~as uka`uva na broj ednakov na 7,2 milijardi `iteli do 2015 koj {to direktno e povrzan so pobaruva~kata na energija. S pove}e lu|e }e mo`at da si ja dozvolat energijata koja {to im e potrebna, osobeno vo brzorazvojnite zemji kako {to se Kina i Indija. Kina ve}e prerasna vo vtor najgolem potro{uva~ na energija vo svetot po SAD. Me|unarodnata agencija za energetika (IEA)4 predviduva deka pome|u denes i 2015-tata godina globalnata energetska potro{uva~ka }e se zgolemi za edna tretina. Glavniot rizik za odr`uvawe na energetska bezbednost doa|a od faktot {to zemjite so najgolem potencijal za proizvodstvo na energija ne se tipi~no i najgolemite korisnici/ potro{uva~i. Taka do 2015, pribli`no 70 otsto od svetskata naftena pobaruva~ka }e bide me|unarodno trguvana. Golemi uvoznici }e bidat Evropa, Japonija, Kina kako i SAD. Iako, energetskata pobaruva~ka na Evropa raste bavno vo sporedba so drugite zemji vo svetot, sepak taa }e bide pogolema od onaa na Kina do 2015g. So padot na proizvodstvoto na nafta i gas vo Evropa, 75 do 80 otsto od potrebnite nafta i gas }e bide neophodno da bidat uvezeni.5 Taka, gri`ata okolu obezbeduvaweto na uvoz
2

3 4 5

CO2, CH4, N2O, PFCs, HFCs SF6. , 2005 Energy Policy Analysis, OECD/International Energy Agency, 1997 http://europa.eu.int/comm/energy/intelligent/call_expert_evaluators.html, accessed on 12, March 2005

Makedonija kon evropska strategija za energetska efikasnost

117

e opravdana, no uvozot nema da go opravda nervoznoto povlekuvawe vo faza na nezavisnost (samostojno obezbeduvawe energensi) - koe bi mo`elo da pri~ini golemi izdatoci za za{tita na `ivotnata sredina i konkurentnosta. Namesto ova, evropskite vladi i energetskite kompanii ve}e zaedno da pristapuvaat kon nepre~eno snabduvawe so energija po prifatlivi ceni pritoa kontroliraj}i gi vlijanijata na `ivotnata sredina. Tokmu zatoa, vladite na EU se zalagaat da sozdadat edinstven pazar za energija vo Unijata i da izgotvat strategii koi }e garantiraat visoko nivo na primeneta energetska efikasnost. Energetska Efikasnost vo EU Energetska efikasnost (EE) ne zna~i uprosteno {tedewe na energija na smetka na kvalitetot na `iveewe, tuku podrazbira proizvodstvo, ili ostvaruvawe na kvalitetni uslovi za rabota i `iveewe, pa duri i nivno podobruvawe so pomala potro{uva~ka na energija.6 EE doveduva do namaluvawe na emisija na stakleni~kite gasovi preku sogoruvawe na pomali koli~estva fosilni goriva i na toj na~in go namaluva zagaduvaweto na `ivotnata sredina, a od druga strana go podobruva finansiskiot bilans namenet za energija. Svetskata komisija za odr`liv razvoj za prv pat vo 1987 i go svrte vmimanieto na po{irokata javnost kon vlijanieto na proizvodstvoto i konsumacijata na energija vrz `ivotnata sredina, i ottoga{ na ovaa relacija i se pristapuva so golema serioznost. Kako odgovor, raznovidni politiki za energetska efikasnost bea tretirani so brojni me|unarodni dogovori koi kako glaven atribut imaa za cel postignuvawe na povisoki celi za za{tita na `ivotna sredina, taka{to ve}e ne se postavuva pra{aweto dali treba da se implementiraat politiki za EE. Za taa cel bea podgotveni nekolku me|unarodni dogovori i protokoli, vklu~uvaj}i gi i Dogovor za Povelbata za energetika, Protokolot za EE i soodvetnite aspekti na `ivotnata okolina PEEREA7 i Dogovorot za stabilizacija i asocijacija.
6

, , 2003 Protocol of energy efciency and related environmental aspects, 1994 1998 50 .

118

Makedonka DIMITROVA

Kjoto Protokolot, Dogovorot za Energetska povelba, Protokolot za tranzit na energija i Atinskite Memorandumi, Evropskata energetska inicijativa i drugi formalni forumi se alatki preku koi Evropa se realizira na poleto na EE. EU ima i nekolku programi za poddr{ka na ovie dogovori so finansiska i tehni~ka pomo{, kako {to se SAVE, PHARE, TACIS, SYNERGY i ALTENAL. Ovie aktivnosti se intenziviraat po 1997g., i toa vklu~uvaj}i industrijalizirani zemji i onie so ekonomii vo tranzicija, na koi pripa|a i Republika Makedonija. Vo 2005g. Evropskata komisija objavi Green Paper8 za EE, otslikuvaj}i gi dolgoo~ekuvanite inicijativi koi }e im pomognat na evropskite zemji da ja stavat agendata za EE na prioritetno mesto. Od druga strana, Evropskata regulativa i Direktivi vo golem del se odnesuvaat na sproveduvawe na EE na op{tinsko nivo. Vo taa nasoka deluva i Mre`ata na EE gradovi, ~ij koncept i be{e dobli`en na makedonskite op{tini duri vo po~etokot na 2006 preku MACEF-Centarot za EE na Makedonija9. Energetska sostojba vo Republika Makedonija Vo ~ekor so pro{iruvaweto na Evropskata unija, Makedonija naskoro }e treba da gi zadovoli strogite barawa vo domenot na proizvodstvoto na energija, nejzinata upotreba i za{teda. Pod liderstvo i zalo`ba na makedonskite energeti~ari i upateni vo ovaa problematika, zasegnati NVO - i kako i prezemenite aktivnostite od strana na Vladinite institucii, vo zemjata se sozdava klima za podigawe na svest za evropskite energetski pobaruvawa i kako rezultat se prezemaat po~etni merki za zadovoluvawe na istite kriteriumi. Razvojot na energetskiot sektor vo Makedonija e pri~inet od zgolemenata pobaruva~ka na energija vo industrijata, javniot sektor i doma}instvata. Se o~ekuva deka ekonomskiot razvoj na zemjata }e pridonese za u{te pogolema potreba od energija.
8 9

Green Paper on Energy Efciency, EU Commission, 2005 www.macef.rg.mk, 5 2006 - Misijata na MACEF, 2002, e da ja zgolemi energetska efikasnost na nacionalno nivo preku sorabotka so sorabotka vladinite institucii, in`enerite, finansierite i ekologistite - - .

Makedonija kon evropska strategija za energetska efikasnost

119

Momentno, 50% od potebite za energensi se uvezuvaat (gas, te~no gorivo i jaglen), a ostatokot do 100% se crpi od rezervite na fosilni goriva i mal del otpa|a na hidropotencijalot. Prirodnite resursi so koi raspolaga Makedonija ne se dovolni za zadovoluvawe na energetskite potrebi, poradi {to vo idnina snabduvaweto so energija vo golema mera }e zavisi od uvozot na energensi. Na primer, zalihite na cvrsti goriva kako {to se jaglen i lignit koi se upotrebuvaat kako energensi vo lokalnite termocentrali, spored konzervativno scenario, se predviduva da bidat iscrpeni do 2025 godina. Ova e dovolen signal deka Makedonija treba da se fokusira na Strategijata za EE i da zapo~ne {to poskoro so implementirawe na merki za EE, kako i na strategija za inteligentna upotreba na alternativnite odr`livi izvori na energija. Vo vreme na zastarena tehnologija kaj energetskite postrojki, neophodno e iznao|awe energetski i ekonomski efikasni sistemi za sovremeno proizvodstvo na energija. Praktikata poka`uva deka dosega ima duzina ekspertski studii za potencijalite na energetskiot sektor vo Makedonija, no brojot na realizirani proekti e s u{te mal i nedovolen za da pretstavuva primer za dobra praksa i pottik za ponatamo{en razvoj na ova pole. ZAKON ZA ENERGETIKA Direktni i indirektni opredelbi za energetskata efikasnost se sodr`ani vo Zakonot za energetika10, Nacionalnata strategija za ekonomski razvoj, kako i drugi srodni zakoni i regulativi. Ovoj zakon, ja odreduva nacionalnata politika za energetika koja pome|u ostanatoto, ja potencira va`nosta na: zgolemuvawe na upotrebata na priroden gas, kako prioritetno ekolo{ko gorivo; vklu~uvawe na EE vo standardite za izgradba na zgradi; odvojuvawe na potrebnite finansiski sredstva za realizacija na proekti za energetska efikasnost; identifikacija na mo`nosti za efikasna potro{uva~ka na energija; usvojuvawe merki i aktivnosti za realizacija na spomenatite aktivnosti. Zakonot, so odredeni otstapuvawa, e vo soglasnost so evropskoto zakonodavstvo, no ponatamo{niot razvoj vo golema mera }e zavisi od donesuvaweto i primenata na podzakonskite akti.
10

2006., . 63/2006

120

Makedonka DIMITROVA

REGULATORNA KOMISIJA ZA ENERGETIKA Pove}e alternativni re{enija se razgleduvaa pred formiraweto i rabotata na Komisijata da bidat propi{ani so Zakonot za energetika od 2003 godina.11 Pozitivnoto iskustvo, od nekolku evropski zemji, uka`uva{e na pogolemi rezultati vo procesot na pocentralizirano donesuvawe na odluki vo poleto na energetikata. Makedonija gi primeni najuspe{nite praksi prilagoduvaj}i gi na doma{ni uslovi i priliki i ja osnova Regulatornata komisija za energetika. Nejzina zada~a e da go kontrolira i regulira nepre~enoto snabduvawe so energija do potro{uva~ite, kako i da osiguruva funkcionirawe na konkurenten energetski pazar na baza na principite na objektivnost, transparentnost i ne-diskriminacija. Komisijata, isto taka, celosno gi zadovoluva i raboti vo soglasnost so osnovnite postulati obrazlo`eni vo acquis communautaire, a osobeno vo Direktivite na EU 2003/54 EC i 2003/55 EC, Atinskite Memorandumi za razbirawe od 2002 i 2003. Komisijata e ~len na Regionalnata regulatorna asocijacija za energetika i Regulatoren komitet za energetika na JEE. Dosega{nata rabota na Komisijata se relizira soglasno zakonskite na~ela za nejzina rabota, koi vklu~uvaat javni raspravi na koi redovno u~estvuvaat pretstavnici od Stopanskata komora, Ministerstvoto za ekonomija, univerzitetite, NVO i drugi zasegnati strani. Osobeno e naglasen procesot za javno informirawe pri donesuvawe odluki vo vrska so nejzinite nadle`nosti. Komisijata, kako dopolnitelna alatka za poddr{ka na transparentnata rabota, vo 2006 napravi i svoja veb strana (www.erc. org.mk). MINISTERSTVO ZA EKONOMIJA - SEKTOR ZA ENERGETIKA Ako vo mnogu sektori na vladinata administracija treba da se namaluva personalot, Sektorot za energetika, vo koj rabotat samo 9 vraboteni ima potreba od pro{iruvawe ako se zemat predvid nadle`nostite na oddelenijata za elektroenergetika, fosilni goriva, energetska efikasnost, obnovlivi izvori na energija i oddelenieto za investicioni proekti vo energetikata.

11

. 38/03

Makedonija kon evropska strategija za energetska efikasnost

121

Golemoto zna~ewe na ovoj Sektor e vo celokupnata koordinacija na energetskite aktivnosti vo zemjata. Mnogu ~lenki na EU, prepoznavaj}i ogromen potencijal za razvoj na ovoj sektor, imaat osnovano Ministerstvo za energetika. Oskudnite informacii koi se publikuvani na veb stranicata na Ministerstvoto ne ja otslikuvaat vistinskata uloga na Oddelot. Vrabotenite se vo postojan is~ekor da gi sledat site slu~uvawa na energetsko pole, a nivnite napori se nedovolno komunicirani so po{irokata javnost. AGENCIJA ZA ENERGETIKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Za uspe{no i navremeno sproveduvawe na reformite vo energetskiot sektor, podgotvuvawe i sledewe na realizacijata na strate{ki dokumenti od oblasta na energetikata, formirawe na otvoren i konkurenten pazar na elektri~na energija i priroden gas i negovo integrirawe vo regionalniot i evropskiot pazar, intenzivirawe na aktivnostite vo oblasta na energetskata efikasnost i pogolemo vklu~uvawe na obnovlivite energetski vidovi vo energetskata potro{uva~ka, vo 2005 godina Vladata formira{e Agencija za energetika na Makedonija. Agendata za rabota na Agencija me|u drugite gi opfa}a i: unapreduvawe na energetskata efikasnost i pottiknuvawe na koristeweto obnovlivi izvori na energija; odr`liviot razvoj na energetskite izvori; za{tita na `ivotnata sredina od {tetnite vlijanija pri vr{ewe na energetskite dejnosti. Energetskata politika se utvrduva so Strategija za razvoj na energetikata i programata za realizacija na Strategijata za razvoj na energetikata. Soglasno ovoj dokument, po procesot na decentralizacija, Sovetot na op{tinata, odnosno Sovetot na gradot Skopje na predlog na gradona~alnikot, a po prethodno pribaveno mislewe od ministerstvoto donesuva programa za razvoj na energetikata na op{tinata odnosno programa za razvoj na energetikata na gradot Skopje. Soglasno len 122 od Zakonot za energetika od 2006, agencijata dava poddr{ka na Ministerstvoto vo podgotovkata na Strategija za unapreduvawe na energetskata efikasnost i Strategija za iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija i nivno implementirawe.

122

Makedonka DIMITROVA

Agencijata za energetika na Republika Makedonija treba da obezbedi poddr{ka na Vladata na vo sproveduvaweto na sevkupnata energetskata politika, no toa e odlo`eno vo ovoj moment bidej}i Agencijata iako postoi pove}e od edna godina seu{te nema personal. STRATEGIJA I AKTIVNOSTI ZA EE Soglasno upatstvata od Strategijata za razvoj na energetikata, vo 1999 godina Vladata donese Programa za efikasno koristewe na energijata vo Republika Makedonija do 2020 g., a vo 2004 g. donese Strategija za EE do 2020 g. izgotvena so tehni~ka i finansiska pomo{ na USAID, ~ii osnovni celi se: definirawe na punktovite i mo`nostite za energetski za{tedi po kategorii na potro{uva~i, po vidovi na energija i po nejzinata namena; sozdavawe na materijalni mo`nosti za poddr{ka na realizacijata na aktivnostite za poefikasno koristewe na energijata, obezbeduvawe na soodvetna investiciono-tehni~ka dokumentacija, efikasna organiziranost na nositelite na ovaa aktivnost vo dr`avata, postavuvawe na ekolo{kite aspekti vo korelacija so koristeweto na energijata, donesuvawe na zakonski i drugi stimulativni re{enija za {to pogolema realizacija na proekti od ovaa oblast. Pobitni programski inicijativi opi{ani vo Strategijata se: Programa za stanbeni objekti; Programa za komercijalni objekti; Programa za zgradi na javni institucii; Programa za industriski objekti; Programa za uli~no osvetluvawe. Vo tabelata dadena podolu grafi~ki se pretstaveni za{tedi od primena na predlo`enite merki za EE.12 Glavni postulati na Strategijata se osnovawe na Agencija za EE, Fond za energetika, primena na stimulativni merki i pro{iruvawe i popularizirawe na upotrebata na prirodniot gas. Po predlog na Ministerstvoto, Vladata na Republika Makedonija gi donesuva Strategijata za unapreduvawe na energetskata efikasnost i Strategijata za iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija. Agencijata za energetika na Republika Makedonija dava poddr{ka na Ministerstvoto vo podgotovkata na Programa za realizacija na Strategijata za unapreduvawe na energetskata efikasnost i na propisite od ~lenovite 130 i 132 na ovoj zakon.
12

, Nexant Inc., 2004

Makedonija kon evropska strategija za energetska efikasnost

123

Od druga strana, politikata na op{tinite, odnosno na gradot Skopje za energetskata efikasnost se utvrduva vo programa za unapreduvawe na EE koja treba da bide vo soglasnost so dr`avnata Strategija za unapreduvawe na EE. Za realizacija na Strategijata za EE i Strategijata za iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija se predviduva i vospostavuvawe na mehanizam za finansiska poddr{ka. Sredstvata za finansiskata poddr{ka se obezbeduvaat od: buxetot na Republika Makedonija, buxetite na op{tinite odnosno buxetot na gradot Skopje, grantovi, donacii, sponzorstva od stranski i doma{ni pravni i fizi~ki lica, stranski i doma{ni krediti i dr`avna pomo{ soglasno so Zakonot za dr`avnata pomo{ i drugi izvori. Do 2000 godina, vo Makedonija bea realizirani pove}e od 100 proekti na poleto na EE. Denes osobeno mesto zazemaat proektite za EE koi se realiziraat so kofinansirawe od nekolku op{tini vo Makedonija, me|u koi Centar, Karpo{, Saraj, Gevgelija, donacija od Norve{kata vlada, i lokalniot implementator - MACEF. Za{tedata na finasiski sredstva koi se evidentni nabrzo po implementacijata na merkite za EE e dopolnitelen stimulus za op{tinite da prodol`at so novi proekti za EE. Vo ramki na ovaa programa, Makedonija gi dobi i prvite sertificirani kontrolori za EE, koi se ostru~eni da sproveduvaat energetska kontrola na objekti i

124

Makedonka DIMITROVA

da ispora~uvaat obuki od tipot na obuka za treneri (train-thetrainer), koi im pomagaat na op{tinite da gi vovedat i koristat sovremenite evropski tehnologii za implementirawe merki za EE i podobruvawe na istata. Sepak, pote{kotiite vo razvoj na EE vo Makedonija doa|aat i od nepostoeweto na telo ili agencija za EE koja postojano }e bide informirana za doma{niot razvoj i evropskite tekovi na ova pole. Preku formirawe na vakva agencija bi se eliminiral postoe~kiot problem od nedostatok na kvalifikuvani kadri i obezbeduvawe povisok stepen na koordinacija na proektite koi se izveduvaat na ova pole. Agencijata bi bila odgovorna za upravuvawe so nacionalnata strategija za EE, pribirawe informacii vo vrska so energetskoto iskoristuvawe za potrebite od planirawe i izvestuvawe, koordinirawe na razvojot na politikite za EE, kako i vospostavuvawe na energetski kodeks za objekti, standardi za primena i oznaki za EE i obuki za zgolemuvawe na kapacitetot kaj ~ovekovite resursi. Pogorespomenatite kodeksi i oznaki za EE ve}e se primenuvaat vo EU, a potrebno e da se spomene i faktot {to, na primer, site zastareni modeli na elektri~ni i drugi uredi koi ne gi ispolnuvaat standardite za EE se isfrlaat od upotreba vo EU i naj~esto zavr{uvaat vo pomalku razvienite zemji kako {to e slu~aj so Makedonija. Istiot problem, se javuva i pri uvoz na polovni ili stari vozila koi ne gi zadovoluvaat primenuvanite ekolo{ki standardi od zemjite na EU, trend koj {to e mnogu popularen vo izminatite nekolku godini vo Makedonija. Ottuka se sogleduva i neprocenlivata va`nost od aktivno rabotewe na Agencija za EE bidej}i toa bi zna~elo soo~uvawe i predlog za javna politika za EE pred da se pojavi potrebata od sanacija na pogolem i te{ko izle~iv problem. FOND ZA EE Formiraweto na Fond za EE }e ovozmo`i poddr`uvawe na proekti na pole na EE. Finansiraweto e eden od pova`nite ~ekori vo procesot na ostvaruvawe na uspe{na energetska programa. Finasiraweto, kako {to e spomenato pogore vo tekstot mo`e da se obezbedi od razni izvori. Zakonot duri i predviduva, prvi~no finansirawe od programski prihodi, kako {to se nadomestoci za grade`ni dozvoli, primena na priroden gas, a i od mo`ni dopolnitelni vladini dava~ki za goriva za greewe, benzin kako i individualni pridonesi.

Makedonija kon evropska strategija za energetska efikasnost

125

Isto taka, Fondot mo`e da se odr`uva i funkcionira nezavisno od Vladata preku komercijalni banki. Fondot bi mo`el da se koristi i za obezbeduvawe na garancii za zaemi, koi bi gi davale bankite od nivniot sopstven kapital. Ovoj vid na finasirawe i uslugi se {iroko rasprostraneti vo zemjite na EU, a osobeno e naglasena ponudata na informacii za toa koi drugi fondovi i donatori obezbeduvaat pomo{ za EE. Nedovolnoto finansirawe i kofinansirawe na proekti doa|a i od nedovolnoto i pogre{no informirawe na biznisite i po{irokata javnost za pridobivkite od EE. IMPLEMENTACIJA NA STRATEGIJATA ZA EE - PRIVATEN SEKTOR I ESCO KOMPANII Implementacijata na merki za EE, po primer na uspe{na praksa od drugi zemji, po`elno e da se ostvari preku partnerstva me|u privatniot i javniot sektor t.n. ESCO13 kompanii. Predlo`enite programi ili merkite za EE pomesteni vo Strategijata za EE, upatuvaat na finansiski dobivki, taka {to soodvetno e i Vladata aktivno da se vklu~i vo nivnata implementacija preku dodeluvawe subvencii ili drugi primenlivi finansiski uslugi (pr. meki krediti). Na primer, vo Germanija i Avstrija, vladata subvencionira instalacija na son~evi kolektori - alternativen i odr`liv energetski izvor. So ovaa merka za EE, tie uspevaat da go namalat uvozot na energija i da ja namalat emisijata na {tetni gasovi na {to gi obvrzuva Kjoto Protokolot. Nedostatokot od obu~en personal za ovaa problematika nametnuva Vladata da odigra koordinativna uloga vo procesot na informirawe i programite za obuka, so cel da se razvie i zabrza implementacija na merki za EE. Vakvata politika }e pomogne vo formirawe na pazar za ESCO kompanii, koi vladinite ustanovi vklu~uvaj}i gi i op{tinite mo`e da gi koristat za implemetacija na merki za EE vo nivnite strukturi.14 Ovie kompanii se osobeno interesni za op{tinskite organi koi ne se vo mo`nost da zemaat pozajmici i otpla}aat anuiteti za sproveduvawe na merki za EE vo svoite objeki kaj komercijalnite banki.
13 14

ESCO Energy Service Company EU PHARE , 2003

126

Makedonka DIMITROVA

Vo ovoj slu~aj ESCO kompaniite se partnerot koj nudi stru~no znaewe, oprema i go prezema rizikot za implementacijata i otplata na pozajmicata. Interesen e podatokot deka vo Makedonija vo po~etokot na 2006 godina, se formira{e i prvata ESCO kompanija. MAKEDONIJA POTPISNIK NA PROTOKOLOT OD KJOTO Makedonija iako e potpisnik na Kjoto protokolot, s u{te nema pravna ramka za implementacija na Karbon Trejd i izdavawe na Karbon krediti. Trgnuvaj}i od postojnata infrastruktura i pozitivnite zakonski re{enija, ednostaven i najbrz na~in za formirawe ovlasten nacionalen organ za CDM15 proekti vo Makedonija, vo ovoj moment e pro{iruvawe na nadle`nosta na na postojniot sektor vo Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe.16 Ministerstvoto e fokusirano na usoglasuvawe na rabotata so evropskite normativi i ve}e e vo faza na izrabotka na Katastar na zagaduva~i na teritorijata na Makedonija {to pretstavuva preduslov za prakti~na primena na Kjoto Protokolot. Ministerstvoto ima nekolku ingerencii koi imaat vrska so EE; za ilustracija toa e nadle`no za izdavawe na Integrirani ekolo{ki dozvoli, A koristewe na energija, i sl. SOVREMENI INFORMATI~KI TEHNOLOGII E-vlada na pole na energetika?! Protokot na informacii bi se zgolemil enormno mnogu dokolku se napravi portalno povrzuvawe na telata koi deluvaat na pole na energetika. Ovaa inicijativa bi ne pribli`ila u{te pove}e do EU i do idejata za edinstven energetski pazar, nudej}i sve`i informacii za energetikata vo Makedonija. Vo nekoi evropski zemji sovremenite tehnologii se del od sekojdnevniot `ivot. Za ilustracija da go zememe primerot na upotreba na GIS vo privatnite avtomobili i taksi vozilata vo London i Istanbul (vo Istanbul ovie informacii se dostapni i na mobilnite telefonski uredi)17. Sistemot obezbeduva informacii za proodnosta na pati{tata na toj na~in za{teduvaj}i
15 16

17

CDM Clean Development Mechanism Projects CDM CDM , . . . - , 2006, , , 2006

Makedonija kon evropska strategija za energetska efikasnost

127

im vreme i sredstva na voza~ite, a so toa direktno vlijae na emisijata na {tetni gasovi i namaluvawe na potro{uva~kata na gorivo. Barieri za napredok Vo domenot na EE se soo~uvame so tri vida pre~ki za razvoj; pravni, za koi stana zbor vo dosega{niot tekst, i organizacskite i finansiskite barieri, na koi nakuso }e se osvrneme podolu. Od organizaciskite koi ne gi spomenavme dosega se nepostoeweto na ekspertski, stru~ni ustanovi tretiraat EE problematika, vo dene{ni uslovi dejstvuvaat samo nekolku NVO-i koi ne dobivaat finansiska pomo{ od Dr`avata. Osven toa, prisuten e nedostatok od ~ove~ki resursi obu~eni da deluvaat na ova pole kako vo vladinite/op{tinski taka i vo organizaciite koi imaat ingerencii vo EE. Edinstvena NVO koja ima kapacitet i tretira pove}e sektori od oblasta na energetikata i EE e MACEF. Finanskite nedostatoci proizleguvaat od slabata ekonomska klima i nedovolno raspolo`ivi fondovi za implementirawe na merki za EE. Iako, spored zakonot e predvideno formirawe na Fond za energetika toj s u{te ne e funkcionalen. Ovoj nedostatok go prodlabo~uva i faktot {to Ministerstvata s u{te ne se vo mo`nost da zemaat pozajmici, a poradi nedovolna informiranost komercijalnite banki ne se osmeluvaat za finasiraat op{tinski i drugi proekti za EE.18 Generalno zemeno, ogromna praznina se ~uvstvuva vo informiranosta na {irokata javnost za pridobivkite od EE i voop{to tabuata koi se prisutni za odredeni pra{awa od energetskiot sektor. Nivoto na minimalno tehni~ko poznavawe za li~ni potrebi e na mnogu nisko nivo, i vo toj domen se potrebni itni reakcii. Preporaki Za Makedonija seriozno da se zafati so predizvikot za namaluvawe na {tetnite vjijanija vrz svetskata klima preku
18

. , . , - 2006, , 2006

128

Makedonka DIMITROVA

merki za EE, vo domenot na energetikata potrebno e slednite preporaki da se zemat predvid; Podigawe na javnata svest preku mediumski kampawi direktno naso~eni kon {irokata javnost i edukacija na mediumite vo Makedonija; Zgolemuvawe na nivoto na primena na osnovni i napredni informati~ki tehnologii za energetski i informativni celi; Pro{iruvawe na gasifikaciskata mre`a i zgolemuvawe na dostapnosta do krajnite potro{uva~i;19 Realizacija na pilot proekti vo domenot na EE; Pottik za formirawe na ESCO kompanii za implementacija na pove}e proekti za EE od strana na vladinite institucii; Primeri za uspe{ni proekti i energetski kampawi od zemjite na EU, primeri od mre`ata na EE gradovi i Zerocarbonicity kampawata na Britanskiot sovet; Involvirawe na po{irokata javnost vo procesot na donesuvawe va`ni odluki i dokumenti preku javni raspravi i izvestuvawa do javnosta; Realizacija na proekti za energetska efikasnost vo javnite ustanovi. Pristapot e centralen i polesno izvodliv; i Razbivawe na tabua i podigawe na kulturata za tehni~kite instalacii vo doma}instvata, javnite objekti, industrijata. Zaklu~ok Denes, svedoci sme na pogolema efikasnost i posvetenost na vrabotenite vo javnata administracija, a toa e va`en preduslov za organizaciska poddr{ka na razvoj na energetskiot sektor vo slu`ba na ekonomski razvoj i namaluvawe na stapkata na siroma{tija vo Makedonija. Implementacija na zakonodavstvoto na Evropskata unija treba da se izvr{i do 2014 godina, a Makedonija ve}e gi napravi prvite ~ekori za asocijacija so EU.
19

. .

Makedonija kon evropska strategija za energetska efikasnost

129

Predpristapnite EU fondovi, po~nuvaj}i od 2007, }e otvorat nova stranica mo`nosti za finansirawe i uspe{no sproveduvawe na zakonite, pravilnicite i aktivnostite na poleto na EE. Klu~ot za uspeh le`i vo pointenzivno mre`no povrzuvawe i aktivirawe na poleto na energetika i EE20, so cel da se nadminat gre{kite na zemjite ~lenki na EU koi minaa ili se vo faza na zaokru`uvawe na asocijacijata. Sredstvata za{tedeni so EE rabotewe }e mo`e da se upotrebat za podobruvawe na `ivotniot standard i rabotnite uslovi. EE e edna od najdobrite merki za za{tita na `ivotnata sredina pred site drugi alternativni i odr`livi izvori na energija, zaradi pomaloto zagaduvawe, namaluvawe na tro{ocite za uvoz na energensi, no vo uslovi na niski ceni na elektri~na energija nema stimulacija za investirawe vo gorenavedenite izvori. Realnoto zgolemuvawe na cenata na ~inewe na elektri~nata energija, naglo }e gi promeni energetskite tekovi vo dr`avata. EE zna~i namaluvawe na efektot na staklena gradina i direkten pridones vo za{titata na neposrednata `ivotna sredina. Duri toga{, vo uslovi na primeneta EE, Makedonija }e se posveti celosno na sozdavawe konkurentna ekonomija i proizvodi so dodadena vrednost, klima koja e ve}e prisutna vo pogolemiot del od zemjite na EU. Samo dobro informirani i upateni gra|ani mo`at da donesat prosperitet na zemjata i pobrz vlez vo EU.

20

Energie-Cites, MUNEE - , BISE Forum , EU Comissions Menage Energy Network, Alliance to Save Energy, RENEUR

130 Rezime Energetska efikasnost (EE) ne zna~i uprosteno {tedewe na energija na smetka na kvalitetot na `iveewe, tuku podrazbira proizvodstvo, ili ostvaruvawe na kvalitetni uslovi za rabota i `iveewe, pa duri i nivno podobruvawe so pomala potro{uva~ka na energija. EE doveduva do namaluvawe na emisijata na stakleni~kite gasovi preku sogoruvawe na pomali koli~estva fosilni goriva i na toj na~in go namaluva zagaduvaweto na `ivotnata sredina, a od druga strana go podobruva finansiskiot bilans namenet za energija. Predpristapnite EU fondovi, po~nuvaj}i od 2007, }e otvorat nova stranica mo`nosti za finansirawe i uspe{no sproveduvawe na zakonite, pravilnicite i aktivnostite na poleto na EE. Spored avtorot na trudot, klu~ot za uspeh le`i vo pointenzivno mre`no povrzuvawe i aktivirawe na poleto na energetika i EE, so cel da se nadminat gre{kite na zemjite ~lenki na EU koi minaa ili se vo faza na zaokru`uvawe na asocijacijata. Napravenata analiza uka`uva na faktot deka vo uslovi na primena na merki za

Makedonka DIMITROVA

Makedonka DIMITROVA MACEDONIA TOWARDS EUROPEAN STRATEGY FOR ENERGY EFFICIENCY Abstract Energy Efciency (EE) does not mean just a simple energy saving at the expence of the quality of life, but it means production, or creation of high quality living and working conditions, or even their improvement with lower energy spendings. EE enables decreased emission of greenhouse gases as a result of decreased consumption of fosil fuels, thus decreasing the pollution levels of the environment, and on the other side improved nancial balance used for energy purposes. Preaccession EU funds, starting from 2007, will open a new page of opportunities for nancing and successful implementation of the legislation, bylaws and activities in the eld of EE. Accoding to the author of this article, the key to the success lays in the more intensive networking and acting in the eld of EE, in order to overcome the mistakes that have already been made by the other EU member states that have already completed or are in the phase of completing the association phase. The analysis in this paper points to the fact that in the case

Makedonija kon evropska strategija za energetska efikasnost

131

EE, Makedonija }e se posveti celosno na sozdavawe konkurentna ekonomija i proizvodi so dodadena vrednost, klima koja e ve}e prisutna vo pogolemiot del od zemjite na EU. Samo dobro informirani i upateni gra|ani mo`at da donesat prosperitet na zemjata i pobrz vlez vo EU.

of application of measures for EE, Macedonia will have chance to completely devote to creation of competitive economy and products with added value - climate that is already present in most of the EU countries. Only well informed citizens can bring to the country prosperity and faster EU accession.

132 Bibliografija

Makedonka DIMITROVA

Godi{en izve{taj na ON, 2005 Energy Policy Analysis, OECD/International Energy Agency, 1997 Protocol of energy efciency and related environmental aspects, Brussels, 1997 Green Paper on Energy Efciency, EU Commission, 2004 Energie Cites, G. Magnin, Paris, April 2005 More confort with less energy, EnEffect, Soa 2004 Municipal Energy Planning, EnEffect, Soa 2004 A new agenda for Europe, Nick Butler, CER Bulletin, Issue 38, October/November 2004 Zakon za energetika, Slu`ben vesnik na RM br. 38/2003 Zakon za energetika, Slu`ben vesnik na RM br. 63/2006 Energetska politika i instrumenti,Nacionalna konferencija za EE, K. Dimitrov, J. Kapac, Belgrad, 2006 Materijali od rabotilnica za CDM, Voved vo CDM potencijal vo Makedonija, prof. B. Davitkovski i A. Pavlovska- Daneva, Skopje 2006 IGDA[, Istanbul, 2006 Intelligent Transportation Systems, Isbak, Istanbul, 2005 Strategija za EE na RM, EU FARE - Mo`nosti za investirawe vo energetski sektor, Skopje, 2003 Strategija za EE, Nexant Inc., Skopje, 2004 Acquis Communautaire http://europa.eu.int/comm/energy/intelligent/call_expert_evaluators. html, posetena na 25 septemvri 2005 http://erc.org.mk, posetena na 30 septemvri 2006 http://economy.gov.mk , posetena na 30 septemvri 2006