Za Makedonskite Raboti - Misirkov PDF

Krste Petkov Misirkov
Za makedonskite
raboti
Izdava:
Fondacija Ramkovski
Skopje, maj 2007
Biblioteka:
Vrvici
Uredile:
Georgi Barbarovski
Goce Ristovski
Spored redaktiraniot tekst na
akademikot Blaè Ristovski
Kompjuterska obrabotka i korici:
Marjan Delevski
Korektura:
Suzana Mitrevska
Pe~ati:
IPK Rodina AD, Sofija
Krste Petkov Misirkov
Za makedonskite
raboti
Prazna
Kon izdanievo
Da si ja sakame tatkovinata - toa e patriotizam. Vo

toa nema ni{to lo{o! Naprotiv. Bez patriotizam nitu
dràvata ne moè da opstane.
Misirkov go napravi toa za Makedonija i ni ostavi skapocen podarok. Objavuvaj}i ja Za makedonskite
raboti vo 40.000 primeroci i delej}i ja besplatno,
nie samo go prenesuvame podarokot na Misirkov do
mladite generacii za da go za~uvame vo kolektivnata
memorija.
Velija Ramkovski
Prazna
Predgovor
Sekoj ~ovek, kako ~len od nekoja op{tina ili od nekoe drugarstvo, ima
izvesen dolg i izvesni prava kon i od niv. Narodot ne e ni{to drugo, osven edno
golemo drugarstvo, osnovano na krvno rodstvo, na op{t proizlez, na op{ti
interesi. Pametuvaweto na toa rodstvo, toj proizlez i tie interesi go nateruvaat sekoj ~len od nekoj narod da se odre~e od nekoi svoi prava i interesi za
da mu posveti del od svoite sili na op{toto dobro. Toa e dolgot kon narodnite
interesi, za {to ~lenot od narodnosta dobiva za{tita na svoite li~ni interesi tamu, kade {to ne se dosta samo negovite sili. Dolgot kon narodot e tesno
vrzan so dolgot kon tatkovinata, za{to poimot narod e tesno vrzan so poimot
tatkovina. Dolgot kon narodot i tatkovinata zavisi od istoriskite priliki {to
gi preìvuva eden narod i edna zemja. Toj se primenuva spored prilikite.
Dolgot kon tatkovinata i narodot, do negovoto ispolnuvawe, se vika naroden
ideal i kon negovoto ispolnuvawe treba da se stremi sekoj svesen ~ovek.
Narodniot ideal se primenuva spored istoriskite priliki, i toa {to deneska
bilo naroden ideal-utre, po negovoto osa{testvuvawe, }e mu otstapi mesto na
drug, za koj ponapred malku se mislelo. êsto pak od eden narod istoriskite
priliki baraat ili korenoizmenuvawe na narodnite ideali, korenen obrat na
idealite vo drug pravec, ili go zagrozuvaat nego so polno uni{toùvawe.
Narodnite ideali, ili dolgot kon tatkovinata, se razbiraat od razni ~lenovi na
narodot razli~no. Koj najverno go razbral vistinskiot i najpraviot naroden
ideal se gleda so poramnuvaweto na razbiraweto na narodniot ideal od razni
lica. Za da moè da se napravi poramnuvawe i ocenuvawe na razli~no razbranite narodni ideali, treba tie da bidat iskaàni usno ili na kniga.
Iskaùvaweto na svoeto razbirawe na narodnite ideali i kritikata na takvite
ne e prazna rabota, za{to idealite se du{ata na op{tata narodna rabota i od
zdravosta na taa du{a zavisi i zdravosta i plodovitosta na samata op{tonarodna rabota. Lo{o razbranite narodni ideali samo gi zgolemuvaat narodnite
nesre}i, bez da mu donesat polza na narodot.
Taka razbiraj}i go dolgot kon tatkovinata, jas se re{iv, prvo, da go izloàm
moeto razbirawe na narodnite ideali na Makedoncite vo eden red rasuduvawa,
pro~itani vo petrogradskoto Makedonsko slovensko nau~noliteraturno drugarstvo Sv. Kliment , a posle i da gi nape~atam vo ovaa kniga, kade {to se pomesteni
i rasuduvawa nepro~itani vo spomenatoto drugarstvo. So toa mislam deka ispolnuvam, sproti moite sili, eden del od mojot dolg kon narodot moj i kon tatkovinata moja.
Mnozina od makedonskite ~ita~i }e bidat za~udeni od pojavuvaweto na taa
kniga. Za za~uduvawe }e im bide vo nea mnogu. Nekoi }e re~at: zo{to otcepuvawe
od Bugarite, koga nie dosega sme se velele Bugari i soedinuvaweto, a ne rascepu-
K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI
vaweto, ja pravi silata? Drugi }e rasuduvaat oti so polnoto otcepuvawe, od edna

strana, }e likuvaat na{ite neprijateli, koi{to gi naso~uvaat site svoi sili da gi
oslabnat balkanskite Sloveni za da si podgotvat po~va za razdeluvawe na balkanskite zemji pome|u niv, a od druga strana, oti toa }e ne natera nas Makedoncite
da se otkaème od na{iot prv dolg, da se borime za politi~ka slobodija, da
razru{ime se dosega napraveno i da zafatime se odnovo, taka da se re~e, od azbuka. Treti }e najdat oti jas propoveduvam nekakva nade` za popravuvawe na Turcite
sproti nas i na evropskite reformi vo na{ata tatkovina, koga dosega jasno bilo
dokaàno oti ni Turcija sakala, saka i }e saka reformi vo Makedonija, ni
golemite dràvi se nakloneti da ja prinudat Turcija za da ni dade nekakvi, pa i
najmali reformi. Golemite dràvi, velat mnozina, samo igraat diplomatska igra
so reformi za da ne sklonat nas da se otkaème od oruènata borba so Turcija, od
koja se naru{uva nivniot mir, a koga }e se odre~eme od taa borba tie }e oslabat
da baraat od Turcija reformi za Makedonija.
Tie se najglavnite prigovori {to gi o~ekuvam od mnozina od moite sonarodnici. Mi se ~ini oti oni ne se pravi i ete zo{to: Vo novata kniga se zboruva, vistina, i za otcepuvawe i za soedinuvawe, no za otcepuvawe od tie {to sme ve}e otcepeni
i so koi nikojpat ne }e ni dozvolat da se soedinime, a za soedinuvawe so tie so koi
sme moralno zadolèni da se soedinime i so koi soedinuvaweto e vozmo`no. Ako
so na{eto otcepuvawe od balkanskite slovenski narodi go postigneme soedinuvaweto na seto makedonsko slovensko naselenie vo edno celo, nie ne }e oslabneme,
tuku }e se usilime, taka {to od ispolnuvaweto na ideite {to se razvieni vo taa
kniga samo }e se opravda poslovicata deka silata e vo soedinuvaweto.
Sega se pra{uva: dali od na{eto otcepuvawe od balkanskite narodi }e se
vospolzuvaat na{ite neprijateli i koi se tie? Sega vo Bugarija e moda da zboruvaat deka najgolemi neprijateli na balkanskite Sloveni se: Rusite i AvstroUngarcite, koi sakaat na po~va na makedonskoto pra{awe da se zafati i da se
prodolì edna borba me|u Srbite i Bugarite, koja }e gi oslabi silite i na ednite
i na drugite do takva stepen {to }e treba da se nabrkaat vo balkanskite raboti
Rusija i Avstro-Ungarija i prvata }e gi zavojuva Bugarija i Stambol, a vtorata
Srbija i Solun. Jas }e si dozvolam da ne se soglasam so takvo dlaboko politi~ko
dalekoviduvawe. Moè Bugarite i se pravi koga mislat oti Rusija bez Bugarija
ne moè da sa{testvuva, ni politi~ki ni ekonomski, no toa e bugarska politika, a
jas ne sum nameren da politikantstvuvam bugarski. Jas sum Makedonec i interesite na mojata tatkovina mi se pretstavuvaat taka: ne Rusija i Avstro-Ungarija se
neprijatelite na Makedonija, a Bugarija, Grcija i Srbija. Samo energi~nata borba
so tie tri dràvi }e ja izbavi od pogubuvawe na{ata tatkovina.
Borbata so trite balkanski dràvi ne im protivre~i na na{ite interesi,
koi se dostigaat i so revolucija i so evolucija, ili postepeno razvivawe na
na{iot narod vo moralno-religiozen pravec. Revolucijata stana i iako ima
najuàsni posledici za nas, pak dade nekoi blagodatni rezultati so koi{to
moàt da bidat zadovoleni na{ite borci za nacionalna slobodija: toa se
PREDGOVOR
Mirc{tegskite reformi, koi }e bidat ra{ireni sproti nu`dite {to }e se

pokaàt so vreme. Ideite za polno otcepuvawe na na{iot narod od drugite balkanski narodi ne se protivre~je na dosega{noto rabotewe na na{iot narod za sloboda, a samo prodolènie na negovoto dosega{no rabotewe, vrz evoluciona po~va.
Dosega na{iot narod se interesuva{e pove}e samo za polna politi~ka avtonomija, a vo nacionalnite na{i interesi dopu{ta{e ba{ibozu~ki da mu se nabrkuvaat
razni nekaneti gosti, kako: Bugari, Grci i Srbi. Po politi~kata borba ide zna~i
nacionalnata. No borbata so propagandite vo Makedonija ne e ~ekor nazad, tuku
napred, za{to i tuka imame rabota so borba za sloboda, so borba so mra~nite sili
{to ne & dozvoluvaat na na{ata tatkovina sama so svoi o~i da gi gleda svoite
interesi, ami & navrzuvaat o~ila {to ja zamra~uvaat vistinata i & pridavaat
bugarska, srpska i gr~ka boja. Vreme e da gi otfrlime od o~ite na{i mreìte {to
ni gi kladoa nacionalnite i verskite propagandi vo Makedonija.
Za na{ite odnosi kon Turcite jas moàm da re~am samo edno: nie sme
zadolèni da napravime se {to se bara od nas za da & dokaème na Turcija oti
nejzinoto ostanuvawe kako evropska dràva sre}ava vo nas polno so~uvstvo. Nie
sme zadolèni da bideme lojalni podanici na Negovoto Carsko Veli~estvo
Sultanot. No pritoa barame i }e barame od Negovoto pravitelstvo cel red reformi, koi }e ni gi so~uvaat najglavnite interesi na na{eto nacionalno i kulturno
razvivawe. Jas mislam oti nie treba da bideme lojalni kon Turcija, no pretpolagaj}i oti turskoto pravitelstvo i narod }e razberat najposle oti interesite na
nivnata dràva vo Evropa se sovpa|aat so na{ite i zavisat najmnogu od niv, a ne
si protivre~at, i zatoa Turcite prvi }e treba da go dokaàt iskrenoto sakawe da
se vo mir so nas i so toa da ja zasluàt na{ata poddr{ka na nivnite interesi. Ako
pak tie mislat so nas da ne se ceremonat i da ne laàt Evropa i nas so reformi
{to ne gi ispolnuvaat, toga{ ne }e se za~udi Turcija ako i nie gi obrneme na{ite
pogledi kon Evropa i od nea barame da se vovedat vo na{ata tatkovina so sila tie
reformi {to se priznavaat od silite evropski za vistinska trebnost za uspevaweto na religiozno-nacionalnoto i kulturnoto razvivawe na makedonskite
risjani. Evropa }e gi obrne pogledite na na{ite barawa, za{to taa e zadolèna
da go napravi toa so dva me|unarodni akta: proektot za reformi vo Makedonija od
fevruari i Mirc{tegskiot proekt. Tie dva me|unarodni akta ni obe}avaat postepeno ra{iruvawe na reformite vo Makedonija i so toa ni davaat pravo da se
obra}ame do dvete reformatorski dràvi so memorandumi i po drugi pati{ta za
da im ukaème na na{ite religiozno-nacionalni i ekonomski nu`di, kako i na
toa {to go pravi Turcija, za da se ispolnat tie na{i nu`di.
Znam mnogu arno oti mnozina so ironija }e se odnesat kon moite nadeì za
evropski reformi. No na tie ironii eve so {to jas }e odgovoram: Ne e vistina
kaùvaweto deka ne }e izleze ni{to od usilbite na Rusija i Avstro-Ungarija da
se uredat rabotite vo Makedonija. Proektite za reformi i usilbata da se vovedat tie ne se, kako {to mislat mnozina, samo igra da pomine vreme i da si ostane
se kako {to si bilo. Proektite za reformi na Rusija i Avstro-Ungarija se
me|unarodni akti, neispolnuvaweto na koi od Turcija e nasme{ka i oskrbuvawe

za reformatorskite dràvi i im dava polno pravo za represalii protiv
naru{uva~ot na me|unarodnoto pravo. Da bilo taka lesno i beznakaàno
prestapuvaweto na me|unarodnoto pravo, dosega dràvite deneska }e primaa na
sebe razni zadolènija i utre }e se otkaùvaa od niv. No ne bilo taka.
Reformite rusko-avstriski, {tom se me|unaroden akt, }e im davaat pravo
sekoga{ na Makedoncite da nastojuvaat pred golemite sili da se ispolnat vo
celost. Neka ne mislat oti tie moàt da bidat zakopani, kako {to e zakopan
Berlinskiot dogovor so negoviot 23 ~len za Makedonija. Berlinskiot dogovor
vistina e zakopan, no ne od Evropa, a od Bugarija, koja go izvr{i soedinuvaweto
so Isto~na Rumelija so nasilstven prevrat - bez soglasnost na dràvite {to go
potpi{aa Berlinskiot dogovor, a so naru{uvaweto na eden paragraf se naru{uva
i celiot dogovor. Sega{nite rusko-avstriski reformi mnogu se razlikuvaat od
Berlinskiot dogovor so toa {to tie se samo me|unaroden akt sklu~en me|u tri
dràvi. Osven niv, vaèn faktor se javuvame samo nie Makedoncite. Voljata na
dvete sojuzni dràvi: Rusija i Avstro-Ungarija moè da sretne protivdejstvo samo
od Turcija i od nas, no najpove}e od nas, za{to so reformite se baraat, ne od nas,
a od Turcija, zadolènija i ako nie so na{ite raboti pokaème oti tie
zadolènija {to se baraat od Turcija ne n$ zadovoluvaat, toga{ nie samo }e &
pomogneme na Turcija ni{to da ne vovede od reformite {to se baraat od nea.
Turcija }e veli oti taa se {to moè da napravi }e napravi i napravila, a pove}e
ne moèla da napravi zatoa {to komitetite ne mu davaat na naselenieto da se
uspokoi, a vo edna zemja kade {to se e vo voena sostojba site dobri nameri na vladata se ru{at od sprotivstavuvaweto na nemirnoto naselenie; a ako voenata sostojba se prodolì pove}e od edna godina, reformite }e zastarat po na{a vina i
}e se zakopaat. Takva edna slu`ba nie & isluìvme na Turcija po objavuvaweto na
fevruarskite reformi. Isto taka, ako ne sakame nikakvi reformi, moème da &
posluìme i za napred. I posle, kako i dosega, pak }e ja frlime vinata na
golemite sili, koi sekojpat izleguvaat krivi za na{ite gre{ki.
Nastanite {to se razvija dosega ni pokaàa jasno kolku nie samite moème
da si napakostime, mislej}i oti postapuvame pravilno.
Za da se predupredat `rtvite od edno sekade{no vostanie, se izraboti
fevruarskiot rusko-avstriski proekt za reformi, vistina ne sovr{en, no so
dogovor oti toj }e bide postepeno ra{iren. Pominaa mesec, 2, 5, 7 i ni{to od nego
ne izleze. Se pra{uva: zo{to? ]e odgovorat na{ite: za{to Turcija i Evropa ne
sakaat seriozno reformi. No ne e taka. Turcija moè i ne saka reformi, no sakaat
tie {to go izrabotija proektot. Se pra{a{e samo: komu prilikite }e mu dozvolat
da naddeli? A vo tie priliki najvaèn faktor bevme nie. Da se sklonevme pred
voljata na Evropa i ~etite ili da se predadea ili da se ottrgnea vo Bugarija, ili
barem da se napravea nekoi pregovori so reformatorskite dràvi, vo koi prosto
moè{e da se re~e oti ili }e se ottrgnat ili }e se predadat, no neka ne go ma~at
Turcite mirnoto naselenie zatoa {to moè nekade se imaat pu{ki, toga{ }e
10
PREDGOVOR
nastape{e vo Makedonija mirno vreme koga }e se bara{e od Turcija da se vovedat

vo polnost reformite i da se otteglat vojskite od Makedonija. No {to napravi
komitetot? Toj re{i 4 meseci da gi ~eka rezultatite od voveduvaweto na reformite i posle so ~ista sovest go objavi vostanieto. Vo vreme na objavuvaweto na
vostanieto komitetot moè{e da re~e oti toj ne im pre~el na golemite dràvi da
gi vovedat reformite. No toa ne e to~no. Vistina, ~etite gi izbegnuvaa bitkite,
no toa u{te ne zna~i deka ne pre~ea da se vovedat reformite. Tie gi izbegnuvaa,
no Turcite baraa bitki i uspeaja pove}e od komitetot. Komitetot kaùva{e deka
nema ~eti, nema protivdejstvo na reformite od negova strana, a pak Turcite
kaùvaa deka ima ~eti, naselenieto deka ima oru`je i se gotvi za vostanie, vojskata ima postojani sudiri so ~etite, ~etite gi ubivaat mirnite ìteli {to ne gi
slu{aat i mu se verni slugi na padi{ahot. Ako gi zememe novinite od vremeto na
publikuvaweto na fevruarskite reformi do i po objavuvaweto na vostanieto vo
Bitolsko na 20 juli i gi pregledame vo niv telegramite od Stambol, toga{ }e
vidime oti Portata postojano im pretstavuva na ruskiot i na avstro-ungarskiot
ambasador spisoci od bitkite na turskiot asker so ~etite, spisoci od najdeno
oru`je pri pretresite kaj naselenieto, spisoci od ubistva izvr{eni od ~etite
nad mirnoto naselenie. I najposle spisoci od vovedeni reformi. [to saka{e da
re~e Turcija so tie spisoci e mnogu jasno: Jas sakam da vovedam reformi vo
Makedonija, no namesto reformi sega-zasega }e vovedam asker i maki, za{to zemjata se gotvi za revolucija, podgotvuvana od prestapnoto rabotewe na komitetite,
koi{to pretstavuvaat kako dràva vo dràva: }e mi dozvolite prvin da ja smiram
zemjata i da vovedam mir, a posle }e se vovedat nu`nite reformi. So drugi
zborovi: komitetot mi dava vozmo`nost za edna godina da se izvinuvam za neispolnuvaweto na reformite a posle ne }e gi vovedam, za{to tie }e ostarat. Ete
kakva usluga nie & napravivme na Turcija so na{eto nedoveruvawe kon avstroruskiot proekt od reformi. Sakame li u{te edna{ da ne & posluìme na Turcija i
pak da ne gi napravime krivi drugite za na{ite gre{ki? Jas mislam oti ni{to
drugo ne ni ostanuva da napravime, osven da se odneseme so polna doverba kon
reformatorskite usilija na dvete zainteresirani sili i so toa da gi angaìrame
~as poskoro da se vovedat obe}anite reformi.
So ovie nekolku zborovi jas sakav da ja pojasnam sodrìnata na
predloènata na makedonskite ~ita~i kniga za najva`nite za nas pra{awa. Kako
sledbenik na idejata za polno oddeluvawe na na{ite interesi od interesite na
balkanskite narodi i za samostojno kulturno-nacionalno razvivawe, jas i ja
napi{av na centralnoto makedonsko nare~je, koe za mene otsega natamu ima da
bide literaturen makedonski jazik. Neramnostite {to }e se pokaàt vo jazikot
na mojata kniga se sosem prirodni i }e moè da se otstranat samo pri edno podlaboko znaewe na centralnoto makedonsko nare~je, so {to ne moàm da se
pofalam. No i pritoa se nadevam oti za Makedoncite vakviot jazik }e bide
poprijaten i pozvu~en od jazikot na na{ite sosedi, so koi nie sega-zasega se
digame nagolemo.
11
[to napravivme i {to treba

da pravime vo idnina?
Dolgopodgotvuvanoto i mnoguo~ekuvanoto vostanie najposle izleze na jave.

Na{ite zemjaci si ja pokaàa seta juna{tina i gotovnost da se po`rtvuvaat za
interesite na svojata tatkovina. Borbata be{e i e o~ajna. Siot evropski svet gi
obrna svoite pogledi na nea. Novinite se prepolnija so izvestija od teatarot na
vostanieto. Redum so izvestijata za borbata me|u ~etite i Turcite, vo novinite se
pe~atat i izvestija za turskite yverstva nad mirni ìteli. Evropejcite se potresoa i se uàsija od tie izvestija i zafatija da im go ukaùvaat nu`noto vlijanie
na svoite vladi za da se prese~e koleweto na mirnoto naselenie i da mu se
pomogne na nesre}noto makedonsko ìtelstvo. Vo Birmingem vorsterskiot
vladika napravi vo crkvata moleben za spasenieto na makedonskite hristijani.
Kenterberiskiot arhiepiskop se obrna kon angliskiot minister-prezident
Balfur so molba od imeto na Anglikanskata crkva da im se pomogne na
Makedoncite. Evropskoto op{testvo po~nuva da podgotvuva pomo{ti za makedonskite stradalnici. Na patuvaweto na germanskiot imperator mu se pridava politi~ko zna~ewe, me|u drugoto i za makedonskite raboti. Turcija, kako {to se gleda,
kako da se najde na tesno, pa & predloì na Bugarija da se dojde me|u niv do edno
soglasuvawe za makedonskoto pra{awe. Razni vladi pravat oficijalni
deklaracii po na{ite raboti. Od Stambol telegrafiraat vo razni evropski
novini (Standard) oti angliskata i francuskata sredozemna flota dobile
povela da se nao|aat blisku do makedonskite vodi. Pak od tamu telegrafiraat oti
vojnata me|u Bugarija i Turcija e neizbe`na. Od Sofija telegrafiraat oti
tamo{niot voen minister zel od oficeri na razni evropski i amerikanski
dràvi predlog da se primat tie vo bugarskata armija.
[to pokaùvaat site ovie fakti? Dali pokaùvaat oti dvièweto ja
dostigna svojata cel? Dali moàt rakovoditelite na dvièweto da se pofalat so
uspeh? Dali prinesenite `rtvi za osloboduvawe ne se naprazno?
Moèbi nekoj, a moèbi i mnozina me|u nas }e re~at oti u{te e rano da se
sudi za rezultatot na vostanuvaweto. Glavnata rabota na Komitetot i ~etite e
napred. Dosega moè ne e ispolneta ni polovinata, ni ~etvrtinata od celiot
plan izraboten od Komitetot i negoviot Glaven {tab.
Da. Sekoga{, po sekoe pra{awe imalo razni pogledi. Taka }e bide i vo dadeniov slu~aj.
Jas od moja strana }e si dozvolam so ~istosrde~na àl da vidam vo
sega{noto dvièwe polno fijasko. Site tie dopolnuvawa {to }e se pridodavaat
kon ponapre{niot rusko-avstriski proekt za reformi ne samo {to ne ~inat
100.000 obezdomeni du{i, 3.000-5.000 ~ove~ki `rtvi i polno obeskuraùvawe
na ìtelstvoto vo Makedonija, ami ne ~inea ni 100 ~ove~ki `rtvi. Tie pridodav-
12
[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA
ki }e se dobieja i bez kapka krv.

Po rezultatite {to }e se dobijat od sega{noto vostanie, poslednovo }e moè
da se nare~e edna od najgolemite, ako ne i najgolema nesre}a za na{iot narod. Ne
e rano da se predvidat rezultatite i krajot na na{eto vostanie. Tie moèa da se
pridvedat u{te pred negoviot zafatok.
U{te vo vremeno na fevruarskoto rusko oficijalno soop{tenie be{e jasno
oti Evropa nikojpat nema da gi zadovoli vo polna stepen barawata na Komitetot.
Za da se ispolnat na{ite sakawa treba{e da se vojuva so Turcija; samo po pobeduvawe }e moè{e da se natera Turcija da gi ispolni na{ite sakawa. A se pobeduva Turcija ne od nas i ne od Bugarija, ami ili od golema sila ili od nas, Bugarija,
Srbija i Crna Gora zaedno, pri neutralnosta na drugite dràvi. A ni ednoto ni
drugoto toga{ za toga{ ne moè{e da se zamisli. Komitetot toa treba{e da go
znae i mislam go znae{e. No, negovite rakovoditeli mislea drugo: tie vo idninata, kako i vo sega{noto, go gledaa samo toa {to im e prijatno da go vidat. Tie
velea: Nie ne sakame ni edna dràva da vojuva za nas: tie moàt prosto da gi
ispratat svoite floti vo Solun i da ja prinudat Turcija da ni dade reformi. Nie
sakame da napravat i so Makedonija kako {to napravija; so Krit. Ne edna{ sme
sporele oti ima razlika pome|u Krit i Makedonija, oti ima dràvi {to se zainteresirani za status kvoto i }e napravat s$ vozmo`no da nema zame{uvawe vo
na{a polza. Ta i da ima zame{uvawe, ima li osnova da se misli oti toa
zame{uvawe, imeno, }e bide vo na{a polza, a ne na na{a pakost? Se pokaùva{e
oti sega{niot moment e najneblagoprijaten za vostavawe. No, na{ite
rakovoditeli zamiàa pred vistinata i vostanieto se zafati; se zafati slavno
za da se zavr{i pla~evno i pogubno. Ne bev jas sam {to gledav na predvremenosta na vostanieto. Taka gledaa i mnozina drugi. No, nikoj ne si go kreva{e glasot
protiv. Kritikata na drèweto na Komitetot be{e samo vo doma{nite krugovi.
No, taa be{e bespolezna, pa i opasna, ne samo za tie {to se kritikuvaat, ami najposle za tie {to kritikuvaat: Komitetot be{e sesilen; toj gi ima{e vo svoite
race ìvotot i smrtta na site gra|ani i ne prima{e nikakva kritika na svoite
postapki. Tie {to ne se so nego, se protiv nego i se negovi neprijateli {to treba
da se istrebat. Da gi kritikuva rabotite na Komitetot moè{e samo drug komitet
{to raspolaga so sila. Organizacijata pak na kontrakomitet be{e i docna i
bespolezna. Me|u komitetite toga{ }e se zafate{e pogubna me|usebna borba.
I taka borbata se zafati protiv baraweto na sekoe blagorazumie. Taa dade
mnogu rezultati, samo ne onie {to se o~ekuvaa. Me|u site pojavi {to go
pridruùvaat dvièweto najgolemo vnimanie zasluùva ruskoto Vladino
soop{tenie od 11 septemvri ov.g. Po nego promemoriite od ruskiot i od avstroungarskiot pratenik do Portata i vo Sofija i pismoto na angliskiot ministerprezident Balfur do kenterberiskiot arhiepiskop.
Vladinoto soop{tenie izjavuva oti ruskata vlada }e gi bara za
Makedonija onie reformi {to se izraboteni vo mesec fevruari od Zinovjev i
Kali~e i oti tie reformi se samo po~etokot i }e bidat razvieni ponatamu soo-
13
brazno so nu`dite na ìtelstvoto. Toa mesto be{e i vo fevruarskoto Vladino

soop{tenie. Ne pokaùva li toa oti po{iroki reformi od onie {to ni bea
dadeni }e moèvme da dobieme i bez revolucija, a samo so ve{ti, mali narodni
dvièwa? Ako e taka, toga{ sega{noto vostanie ni za edna jota ne ja izmeni
polo`bata.
No, vo Vladinoto soop{tenie ima u{te edno mnogu va`no mesto: revolucionernite komiteti, spored izrazuvaweto na ruskata vlada, sakaat da sozdadat
Bugarska Makedonija, a Rusija, za koja{to se bliski i interesite na drugite
hristijanski narodnosti vo Makedonija, ne moè da gi `rtvuva nivnite interesi za Bugarite.
Razbraa li vo Bugarija {to ozna~uvaat tie zborovi? Razbraa li vo
Makedonija? Razbravme li, najposle, nie?
Rusija otvoreno ni kaùva zo{to taa ne raboti i ne moè da raboti inaku.
Dali e prava Rusija vo svoite tvrdewa? Dali moè taa da postapi inaku?
Ako se postavevme vo polo`bata na ruskata vlada, i nie ne }e moèvme da
postapime inaku.
Do 1878 god. site, pa i ruskata vlada, velea oti Makedoncite se Bugari. Po
Berlinskiot dogovor Srbite istapija so svoite pretenzii na Makedonija. Pravi
li se tie ili ne, ne e va`no za diplomatite. Srbite vo tekot na 25 godini,
osobeno vo poslednive 20 godini uspeaja, ako ne da gi napravat Makedoncite
Srbi, toga{ barem da sozdadat vo evropskoto javno mislewe ubeduvawe oti vo
Makedonija ima i Srbi. Ako selskoto naselenie i sega si zboruva kako {to si
zboruvalo i ponapred i zboruva odred niz cela Makedonija samo na eden slovenski jazik, - vo gradovite, redum so bugarskite ma{ki i ènski gimnazii i
osnovni u~ili{ta; nasekade }e najdeme i srpski. Edni sela imaat srpski, drugi
bugarski u~ili{ta. Edni selani so nivnite u~iteli i popovi ja priznavaat
Patrijar{ijata i se pod pokrovitelstvoto na srpski ili gr~ki konzuli, a drugi
go priznavaat bugarskiot egzarh i gi slu{aat bugarskite trgovski agenti. Seto se
fakti za diplomatijata, koja{to ima da se soobrazuva so dejstvitelnosta, a ne so
teorijata za narodnosta na Makedoncite. Politikata nema rabota so naukata. Pa
i da ima rabota, zar e dokaàno, kako dva i dva se ~etiri, oti se Makedoncite
Bugari? Do Rusko-turskata vojna ima{e samo edna teorija za na{ata narodnost.
Sega se dve. Kon niv se pridodava i treta - oti Makedoncite se ne{to sredno me|u
Srbite i Bugarite Privrzanicite na taa teorija pak se podrazdeluvaat: 1. na
koi{to kaùvaat oti toa sredno e ednakvo daleku i od Srbite i od Bugarite; 2.
oti toa e poblisko do Srbite; 3. oti e poblisko do Bugarite; 4. oti del e poblisko
do Bugarite, del - do Srbite. Ne e va`no za diplomatite kade e vistinata. Vaèn
e faktot oti vo makedonskoto pra{awe se zainteresirani etnografski, redum so
Bugarite i Grcite, u{te i Srbite. Osven toa, i politi~ki Srbija e ne pomalku
zainteresirana za sudbinite na Makedonija. Poslednava za Srbija ima pogolemo
zna~ewe, otkolku za Bugarija, oti Bugarija moè da izleze na Egejskoto More i
preku Kavala i Dede-Aga~.
14
Ako e taka, zar moème da se ~udime na povedenieto na Ruskata vlada po

makedonskoto pra{awe i na nejzinata izjava oti Rusija nema da mu pomogne na
Komitetot da se sozdade Bugarska Makedonija?
Nekoj od nas moè naivno }e zabeleì: Komitetot ne saka da ja napravi
Makedonija bugarska; toj saka pravina za site Makedonci, bez razlika na vera i
narodnost.
Kako moè komitetot da dokaè oti toj raboti vo takva smisla? So edni
zborovi ne se dokaùva. Povedenieto na samiot Komitet zboruva protiv negovite
tvrdewa. Za da se digne revolucija vo polza na site narodnosti vo Makedonija,
treba Komitetot da bide obrazuvan od pretstavnici na site makedonski narodnosti. Inaku, koj mu dal pravo na Komitetot da raboti od imeto na site Makedonci
i vo polza na site niv?
Komitetot moè{e da raboti i od imeto i vo polza na eden ogromen del od
Makedoncite, t.e. od najsilnata narodnost. No, treba{e da ima cel red
dokaùva~ki oti rabotata na Komitetot ne e vrzana so interesite na sosednite
dràvi i narodnosti, a im protivre~i i e vo polza ne samo na gospodstvuva~kite,
no i na site drugi nacionalnosti.
Ni{to sli~no nema. Organizacijata e tesno vrzana so Bugarija. [umot od
organizacionoto dvièwe otprvin se digna vo samata Bugarija. Toa pokaà koj
najmnogu e zainteresiran za makedonskoto dvièwe zatoa go prenesoa centarot
negov vo Makedonija i napravija u{te eden cel red fokusi za da se pokaè oti
brkanicata e odnatre i e samorodna pojava. No, kogo go izlagaa so taa manevra?
Ne e li jasno kako bel den oti brkanicata e tesno vrzana so Bugarija, so bugarskoto ime i so bugarskite pari?
]e re~ete oti narodot gi napravil najgolemite `rtvuvawa vo polza na
dvièweto. Toa e taka, no ne treba da se zaborava oti organizatorite na
dvièweto vo pove}eto slu~ai bea ~inovnici egzarhiski. Se razbira samo od
sebe oti tie so svoeto u~estvo vo revolucionernite raboti odea vo ras~ekor so
interesite na Egzarhijata; no, pri se toa, tie bea bugarski ~inovnici.
I taka Revolucionerniot komitet be{e ~isto makedonska organizacija po
proizlez i po negoviot sostav, no toa be{e samo rabota na eden del od edna od
makedonskite nacionalnosti, vrzana po ime i po crkovno-u~ili{nite raboti so
bugarskiot narod i dràva i nivnite interesi. Toj komitet, vo su{nost makedonski, za nadvore{niot svet i za hristijanite vo Makedonija neegzarhisti be{e
komitet bugarski.
Komitetot ne moè da im dokaè ni na nadvore{niot svet, ni na samite
Makedonci neegzarhisti oti toj ne e bugarski.
Radev so svojot Movement Macedonien misle{e da ja ubedi Evropa oti
dvièweto e ~isto makedonsko i nema ni{to op{to so Bugarija. Istoto sakaa da
go dokaàt i Pravo i drugite makedonski i bugarski vesnici. No, ja dostignaa
li tie celta? - Ne.
Pokojniot A. A. Rostkovski ne edna{ vele{e: Bugarite mislat oti samo tie
15
imaat um na svetov, a site drugi se budali. Kogo mislat da go izlaàt tie so statiite vo 'Pravo' i vo drugite vesnici oti Makedoncite ja sakaat Makedonija za
Makedoncite? Znaeme nie mnogu arno {to sakaat tie! A kakov vpe~atok mu pravea
na diplomatskiot svet novinarskite uveruvawa na komitetot i na Bugarite za
makedonskoto dvièwe? Ne treba da se zaborava i toa kako se izrazuvaa vo
evropskite vesnici za bitkite na ~etite so Turcite: ~etite se vikaa bandi i toa
bugarski, a ne makedonski. Za ubienite ~etnici ne kaùvaa: Ubieni se tolku
du{i Makedonci, ami tolku du{i Bugari.
Se pra{uva, kogo go ubedija Movement Macedonien, Pravo,
Avtonomija i dr. vo toa oti se borat za sloboda Makedoncite, a ne onie {to se
vikaat Bugari i se od Makedonija i Bugarija? - Nikogo.
Moèbi Komitetot uspea vo samata Makedonija da bide op{tomakedonski,
samo ne dobi priznanie od nadvor, vo Evropa? - Odvaj li.
Revolucijata treba da bide rabota na site Makedonci, ili na mnozinstvoto
od niv, za da moè da se nare~e op{ta. Vo samiot Komitet treba da bidat
zastapeni site, ili nekolku narodnosti. Inteligencijata na tie narodnosti
treba da si podade edna na druga raka i sekoja od niv da zeme da ja popularizira
idejata vo svojot narod. A {to vidovme vsu{nost? Ne samo inteligencijata na
site narodnosti, ne i na mnozinstvoto od niv, ami pa i inteligencijata na
najsilnata makedonska narodnost - Slovenite, ne seta be{e zastapena vo
Komitetot: srbomanskata i grkomanskata makedonska slovenska inteligencija
be{e nastrana od Komitetot, pa i neprijatelska. Zna~i, Komitetot vo
patrijar{iskite sela i gradovi, i vo delovi od sela i gradovi, be{e nekanet
gostin. Patrijar{istite Sloveni moèa i da mu so~uvstvuvaat, no zatoa {to nivnata inteligencija be{e protiv Komitetot, nema somnenie oti i samite selani
troa mu so~uvstvuvaa, no toa so~uvstvo be{e pobrkano so neuverenost i so somnenie vo ve}avawata na Komitetot. Kon toa neopredeleno ~uvstvo se prisoedini
i strav. Selanite se najdoa me|u dva ogna: vojskata i komitetskite ~eti.
Koga edno dvièwe vo edni mesta se rasprostranuvalo so ubeduvawe, a vo
drugi so sila, moè li da se nare~e op{to?
Nie moème da go velime kako {to sakame, no vo dejstvitelnost toa be{e
samo ~asti~no. Toa be{e i e rabota na egzarhistite, koi{to se veli~aat Bugari,
pa sledstveno, toa e bugarski manevar za da se re{i makedonskoto pra{awe samo
vo bugarska polza; toa e da se sozdade edna Bugarska Makedonija. Moè da ne e
u{te jasno oti ako se zadovolat sakawata na Komitetot, Makedonija i navistina
}e se napravi bugarska? ]e se postaram da pokaàm pojasno kako reformite
moàt da ja pobugarat Makedonija.
Se pra{uva: koj jazik }e bide oficijalen? Odgovaraat: jazikot na mnozinstvoto. - Na koe mnozinstvo? - Toga{ }e se vidi.
Ne se zapra{uvaat potamu: kako }e uznaat koe e mnozinstvoto.
Da si pretstavime nie sega oti ja kade Mitrovden doa|a me|unaroden odred
i ja okupira zemjata. Toj, me|u drugoto, }e treba da go re{i i pra{aweto za ofi-
16
cijalniot jazik, a pak da go ostavime oficijalniot, pra{aweto za jazikot vo

u~ili{tata.
Za nekoi toa pra{awe e mnogu lesno: neka se priznaat nekolku oficijalni
jazici, t.e. i turski, i bugarski, i srpski, i gr~ki, i vla{ki i albanski, spored
naselenieto na oblasta. Zboruvaat pritoa: kako {to be{e vo Isto~na Rumelija
(Ju`na Bugarija), a tamu }e se vidi kade ima Grci, kade - Srbi, Bugari, Turci,
Vlasi i Arnauti. Nekoi u{te dodavaat: i za Isto~na Rumelija velea oti imalo
Grci vo nea, no po osloboduvaweto se pokaà kolku Grci ima tamu. So drugi
zborovi, dajte im ja vie vlasta vo racete na Makedoncite, toa treba da se razbere
na onie od niv {to se vikaat Bugari, ta od nekolku godini posle vie }e vidite
oti i vo Makedonija od drugite narodnosti }e ostane toa {to ostana od Grcite vo
Isto~na Rumelija, po osloboduvaweto na poslednava. So drugi zborovi, cela
Makedonija }e stane bugarska.
Od tuka ne e li jasno oti Bugarija i Komitetot sakaat da sozdadat Bugarska
Makedonija na {teta na drugite hristijanski makedonski narodnosti?
Ama zo{to bugarska, zo{to ne srpska? ]e stane bugarska, za{to i e takva; da
ima{e vo nea pove}e Srbi, }e se stane{e cela srpska i bugarskiot element }e
oslabne{e. Seto toa e jasno i spravedlivo od bugarsko gledi{te. No, neka ne se
zaborava deka ima i drugo, i pritoa mnogu drugi gledi{ta na makedonskoto
pra{awe, kako: srpskoto, gr~koto, vla{koto, ruskoto, slovenskoto, avstriskoto i
na drugite zapadnoevropski dràvi. Ako e taka, toga{ pretpolaganiot okupaciski odred na ~ie gledi{te }e treba da zastane?
Nema somnenie deka najlesno toj }e go re{i pra{aweto za jazikot vo
u~ili{teto i vo mesnata uprava vo tie mesta kade {to ìveat patrijar{isti so
gr~ki jazik, Arnauti muslimani i katolici i Turci muslimani. Poma~no }e moè
da se re{i pra{aweto vo tie mesta kade {to ima: 1. patrijar{isti Arnauti, 2.
patrijar{isti Vlasi, 3. patrijar{isti Sloveni, 4. Sloveni muslimani i 5.
egzarhisti Sloveni.
Sakaj}i da go napravat pogolemo zna~eweto na slovenskiot jazik vo
Makedonija, Slovenite }e baraat od okupaciskiot odred da se priznae za oficijalen vo mestata so Sloveni Muslimani - slovenskiot jazik: a samite Sloveni
Muslimani, po religiozni pri~ini, moàt da go baraat turskiot jazik.
Okupacionite vlasti kogo poskoro da go zadovolat? Ako postapat pravilno bez
soobrazuvawe so religioznite potrebi, }e napravat nasilstvo. Istata te{kotija
i vo u{te posilna forma }e se sretne pri re{avaweto na pra{aweto - koj jazik
treba da se priznae za vo u~ili{tata i vo op{tinskata uprava vo
patrijar{iskite reoni. Romanskata vlada }e bara za Vlasite romanski jazik, a
Patrijar{ijata so vidnite parohijani }e baraat gr~ki. Ako ne se zadovolat
barawata na romanskata vlada, }e se postapi nepravilno i nepravedno; ako pak
se zadovoli baraweto na romanskata vlada, protiv èlbata na parohijanite, }e se
napravi nasilstvo.
Patrijar{ijata }e bara gr~ki jazik i za pravoslavnite Albanci - Toskite.
17
Samite Toski nemaat dozreano do nacionalno samosoznanie, zatoa

Patrijar{ijata }e uspee. No drugite makedonski narodnosti, zaedno so drugite
Albanci, }e pozaviduvaat na usiluvaweto na gr~kiot jazik za smetka na drugite i
}e organiziraat partija protiv gr~kiot jazik. Nema somnenie deka tuka nema da
bide taka lesno okupacionite vlasti da se orientiraat.
No najma~no e pra{aweto za oficijalniot i u~ili{niot jazik vo slovenskite delovi na Makedonija. Tuka se: edni patrijar{isti, drugi egzarhisti po
veroispoveduvawe, ako ne se zboruva za katolicite i muslimanite.
Patrijar{istite se priznavaat od Turcite za Grci-urummilet, a od Srbite i
Bugarite za Srbi i za Bugari. Egzarhistite, sami i od turskite vlasti, se brojat
za Bugari, Srbite pak gi brojat Srbi. I taka, Patrijar{ijata }e saka vo
pogolemiot del na Makedonija so slovensko naselenie da go ustanovi gr~kiot
jazik za vo u~ili{tata i vo upravata. Vo svoite poèlbi Patrijar{ijata }e
sretne otpor od Srbite i Bugarite. No poslednive, osporuvaj}i mu go pravoto na
gr~kiot jazik vo slovenskite kraini, sami ne }e moàt da se razberat i da opredelat kade }e treba da bide bugarskiot i kade srpskiot jazik.
Misli li komitetot oti ako toj saka da go ignorira pra{aweto za jazikot vo
razni delovi na fantaziranata, barem sega za sega, avtonomna Makedonija, go
ignoriraat istoto pra{awe i zainteresiranite balkanski narodnosti, osobeno
Srbite? Misli li toj oti Srbite mu veruvaat deka se raboti na Makedonija za
Makedoncite, ako se ignorira pra{aweto za jazikot na Makedonskite Sloveni, i
deka toa pra{awe lesno i pravedno }e se re{i so dobivaweto na avtonomni
prava? Ako mislat taka, mnogu se laàt.
Ako avtonomijata na Makedonija se javi kako rezultat na sega{noto
vostanie, toga{ makedonskoto pra{awe }e se re{i ne vo polza na Makedoncite, a
vo polza na Bugarite, za{to komitetot, kako {to vidovme pogore, raboti pod
bugarska firma. Tie od Makedoncite {to dobija obrazovanie vo Bugarija ja zedoa
inicijativata za osloboduvawe i tie dosega ja igraa, moè da se re~e, ne samo
glavnata, ami i isklu~itelnata uloga. Ako nivnoto rabotewe se oven~a so uspeh,
tie, a so niv zaedno i bugarskite interesi, }e zemat vrv nad tu|ite interesi vo
Makedonija. Ako vostanieto uspee, ne e li jasno oti za nego }e ima da se blagodari na Bugarite, i zatoa tamu, kade {to sega Srbite konkuriraat so svoite pari
i svojata propaganda so bugarskite pari i propaganda, }e go izgubat sekoe vlijanie na svoite klienti? Zar ne mu mislat Srbite oti so uspehot na vostanieto,
ako se pra{a: na koj jazik }e treba da zboruva sudijata, da re~eme, vo Tetovo? avtonomnata vlada {to }e bide od mnozinstvoto }e odgovori: na bugarskiot:
istoto }e go odgovorat i mesnite ìteli, za{to vo nivnite o~i Bugarite, a ne
Srbite izlegoa heroi. Isto taka vo polza na Bugarite }e se re{i i pra{aweto za
jazikot vo gradskite i selskite u~ili{ta. A bidej}i vo avtonomna Makedonija }e
nema mesto za propagandite, toga{ Srbite }e treba da im otstapat mesto na
Bugarite. No }e se soglasat li na toa Srbite? Tie moè i bi se soglasile da e
tetovskiot govor mnogu blizok so bugarskiot literaturen jazik. No tie znaat oti
18
ne e taka. Tie znaat oti vo toj govor vistina se imaat osobini op{ti so
bugarskiot jazik, no isto taka se imaat i osobini op{ti so srpskiot jazik, pa i
takvi {to se nemaat ni vo srpskiot ni vo bugarskiot jazik, a im se svojstveni
samo na makedonskite nare~ja. Se pra{uva: }e dozvoli li i moè li da dozvoli
Srbija vo tetovskiot govor da se razvivaat namesto makedonskite i srpskitebugarski osobini, a zaedno so jazikot da se razvivaat vo Tetovsko namesto makedonski i srpski-bugarskite interesi? Ima li taa pravo da protestira protiv
bugariziraweto na Tetovsko i da bara za{tita na svoite interesi tamu protiv
bugarskite posegnuvawa? Ima li Rusija moralno pravo da gi za{tituva naramno
so bugarskite i srpskite interesi?
Ottuka jasno se gleda deka pra{aweto za jazikot, osobeno za jazikot vo
oblastite so slovensko naselenie, e edno od najva`nite pri razre{uvaweto na
makedonskoto pra{awe. Da ima{e me|u Slovenite vo Makedonija nacionalno i
religiozno edinstvo i da ima{e soznanie za niv vo ìtelstvoto, dosega napolovina }e be{e re{eno makedonskoto pra{awe. A do koga edni Makedonci se
kaùvaat patrijar{isti, drugi egzarhisti: edni Bugari, drugi Srbi, treti Grci i
go baraat pokrovitelstvoto kaj razli~ni balkanski dràvi, davaj}i im so toa
pravo da se brkaat vo makedonskite raboti, do togaj ne moè da se misli za op{to
vostanie: do togaj }e bide samo parcijalno: so bugarski, srpski ili gr~ki, no
nikako ne so ~isto makedonski karakter.
Toa ne{to e jasno za site, samo ne za nas Makedoncite i za rakovodcite na
sega{noto vostanie. Tie rakovodci gi pravat site usilbi da gi pokaàt motivite
i samoto dvièwe kako {to im se saka nim; ama rabotata e oti ne samo nie, ami
i drugite imaat razum i o~i da vidat i da razberat kako e vistinata. Komitetot
se srdi zo{to konzulite ne gi osvetluvaat rabotite kako {to se. No ako se osvetlat tie kako {to se, toa ne }e mu se bendisa na komitetot. Komitetot, so drugi
zborovi, bara evropskite vladi da gledaat na rabotite vo Makedonija so makedonski o~i, t.e. so o~ite na komitetot: a da be{e taka rabotata, nema{e zo{to
evropskite vladi da imaat svoi agenti vo Makedonija.
No ako imavme nie moralno pravo da barame od pretstavnicite na evropskite dràvi vo Makedonija to~no i nepristrasno da gi osvetluvaat svoite vladi
i evropskoto op{testveno mnenie za rabotite vo Makedonija, toga{ na{ moralen
dolg be{e da sme i nie osvetleni za evropskite interesi vo na{ata tatkovina,
osobeno za interesite na balkanskite dràvici.
Nie treba{e da znaeme oti protiv na{eto vostanie }e bidat: i Karavla{ko,
i Srbija i Grcija. Karavla{ko ne moè ramnodu{no da gleda na zasiluvaweto na
Bugarija so davaweto avtonomna uprava na Makedonija. Na avtonomijata se gleda
kako na preoden stepen kon soedinuvawe na Makedonija so Bugarija. Karavla{ko
ne moè da go dopu{ti na negovite granici sozdavaweto na edna golema Bugarija,
koja, moè, posle }e ja bara od nea Dobruxa! Po tie politi~ki soobrazuvawa, i da
ima vo Makedonija ~isto bugarsko i samo bugarsko naselenie, taa ne }e go
dopu{ti soedinuvaweto me|u turski i bugarski Bugari, taa ne moè da go dopu{ti
19
vo svoja {teta naru{uvaweto na teritorijalnata celost na Turcija. A Karavla{ko

e vo sojuz so Trojniot sojuz, koj{to }e gi pokrovitelstvuva karavla{kite interesi na Balkanskiot Poluostrov.
Interesite na Grcija vo Makedonija se u{te pogolemi. Iako nema mnogu Grci
vo Makedonija, pak Grcija e ne pomalku zainteresirana vo na{ite raboti od
drugite balkanski dràvici. Sekoja dràva se ma~i, ako ne da pravi novi
zavladuvawa, politi~ki, ekonomski i kulturni, toga{ da gi za~uva onie {to se
napraveni od ponapred. Grcite so svojata Carigradska patrijar{ija im go imaat
naloèno gr~kiot jazik vo u~ili{tata i crkvite na mnogu makedonski krai{ta,
kade {to nema Grci. Prirodno e deka }e gi upotrebi Grcija site diplomatski
pati{ta za da se zadrì vo Makedonija na tie pozicii, kade {to se nao|a od srednite vekovi, osobeno od vremeto na turskoto zavladuvawe na Makedonija, a
gr~kite interesi vo Makedonija se branat ne od edna Grcija, a i od golemite sili
{to ne sakaat da se zasili slovenskiot element.
No, najmnogu e zainteresirana vo makedonskite raboti Srbija. Taa projavuva etnografski i istoriski pretenzii na Makedonija. No osven niv, ima i politi~ki pri~ini {to nikojpat ne }e & dadat na Srbija da dopu{ti da se re{i makedonskoto pra{awe vo polza na edna od balkanskite dràvi, osobeno vo polza na
Bugarija. Avtonomna Makedonija, kako pat po koj{to }e se dojde do soedinuvaweto na Makedonija so Bugarija, Srbija nikojpat ne }e ja dopu{ti. Zgolemuvaweto na
Bugarija od prisoedinuvaweto na Makedonija ne moè da bide dopu{teno od
Srbija ne samo zatoa {to so toa }e se naru{i ramnoteàta na Balkanskiot
Poluostrov, a najmnogu zatoa {to po negovoto izvr{uvawe Srbija }e se najde
pome|u dve posilni od nea dràvi: Avstro-Ungarija i Bugarija taa }e bide od niv
politi~ki i ekonomski zadu{ena i }e treba da & se pot~ini ili na ednata ili na
drugata. Zna~i, dràvnite interesi na Srbija nikojpat ne }e dopu{tat da se
obrazuva bugarska Makedonija. Nema somnenie oti i srpskite interesi, kako i
interesite na Karavla{ko i Grcija, si imaat svoj pokrovitel.
Zna~i, malite balkanski dràvi, iako na vid i da ne igraat uloga vo
re{avaweto na makedonskoto pra{awe, koe kako da e samo vo racete na golemite
dràvi, vsu{nost imaat najgolemo zna~ewe.
Golemite dràvi izjavuvaat oti nemaat neposredni interesi vo
Makedonija, a rabotat samo vo imeto na pravednosta. No taa pravednost, kako
{to rekovme, se razbira inaku od Grcite, Srbite, Vlasite, Bugarite, pa i
golemite dràvi, pokrovitelki na malite, se javuvaat kako pretstavni~ki na
svoevidni pravednosti. Ottuka i ne moè da se o~ekuva op{to rabotewe po
makedonskoto pra{awe. Zadru`na rabota e vozmo`na samo vo najmali reformi.
Ako e taka, toga{ na kogo se nadevavme vo vostanieto? Ne na Rusija li? No,
Rusija nekolku pati oficijalno si gi izmi racete pred krvoprolevaweto. Nie,
namesto da im se lutime na ruskite pretstavnici I. D. Zinovjev, A. A. Rostkovski
i Ma{kov, poarno }e napravevme da se pozamislime za ruskata politika na
20
Balkanskiot Poluostrov. Rusija e slovenska i pravoslavna dràva. Taa gi oslobodi Srbija i Bugarija; taa im pomogna na Karavla{ko, Grcija i Crna Gora da se
oslobodat. Taa sekoga{ go pokrovitelstvuvala pravoslavjeto i slovenstvoto. Ako
e taka, toga{ {to moè da napravi za nas Rusija, koga vo makedonskite raboti se
zabrkani nekolku slovenski i pravoslavni narodi? Moè li taa za ater na
Bugarija da gi navredi drugite balkanski samostojni pravoslavni dràvi, ~ija
samostojnost e izvojuvana so ruska krv i so ruski pari i da gi napravi tie
dràvi da se odvratat od nea kon drugite zapadnoevropski dràvi i da se napravat vo nivnite race orudija naso~eni protiv Rusija? Moè li Rusija so svojata
politika da gi otkloni od sebe balkanskite pravoslavni dràvi? I {to dobiva
taa za taa zaguba? Blagodarnosta na Bugarija. Moè! No, bugarskata blagodarnost
e samo eden den do pladne, a posle Bugarite }e re~at oti toa go napravi Rusija so
svoi planovi da go zavladee Balkanskiot Poluostrov, spasuvaweto na koj }e se
nao|a vo Anglija, i zatoa Bugarite, namesto da se vo sojuz so velikata osvoboditelka, }e se frlat vo skutovite ili na Anglija ili na drugite neprijateli na
Rusija i na slovenstvoto. Zna~i, pri sovremenata postavka na makedonskoto
pra{awe, nie o~ekuvavme za na{ ater Rusija so svoi nepromisleni postapki da
se otkaè od nejzinite interesi na Dale~niot Istok i zaedno so toa da pretrpi
poraz na Bliskiot Istok. Arno ama, ne bilo taka kako {to mislevme nie.
I taka, neuspehot na vostanieto e jasen kako bel den. Toa od samiot po~etok
e postaveno na lo{a osnova: ne e op{tomakedonsko, tuku e parcijalno, i ima
bugarska boja. Vo nego imaat rakovodna uloga samo Makedonskite Sloveni {to se
vikaat Bugari. Inteligencijata ne samo na drugite makedonski narodnosti, ami
i na samite Makedonski Sloveni be{e bez u~estvo vo upravata na komitetot.
Komitetot kako trajna organizacija, se pla{e{e da pu{ti kaj sebe ramnopravni
~lenovi od drugite narodnosti, od Sloveni srbomani i grkomani, ili pak i samo
so srpsko i gr~ko obrazovanie, od strav negovite tajni da ne im stanat dostapni
na balkanskite dràvici. Organizacijata be{e i e zaviena vo tajna, taka {to
dolnite nejzini ~lenovi se slepi orudija za ispolnuvawe samo na raboti diktirani od gorni pri~ini i interes. Tie pri~ini im se poznati samo na nekolcina,
tukure~i samozvanci ili slu~ajno isplivani na povr{inata Makedonci. Tie lu|e
se vr{itelite na sudbinite na Makedonija. Nivnata dejnost ne podleì na kritika. Ako se osmeli nekoj da ja kritikuva dejnosta na takvite lica, se re{ava da
zagine od Organizacijata. I takvata organizacija se vika idealna! Razbiram oti
ne site ~lenovi moàt da gi znaat site raboti. No ako i ima ograni~uvawa, tie
ograni~uvawa treba da bidat razumni. Vo Organizacijata treba da bidat sosredoto~eni najdobrite inteligentni sili vo Makedonija. Treba da ima lu|e {to moàt
po{iroko da poglednat na pra{aweto i nepristrasno i bez zanos da gi izmerat
rezultatite na sekoj eden ~ekor na komitetskite raboti.
Ima li ne{to sli~no vo Organizacijata? Koi se vo Bugarija glavnite pretstavnici na Organizacijata? - Tatar~ev i Matov.
Moèbi i edniot i drugiot se lu|e so visok patriotizam i znaewe na
21
polo`bata vo Makedonija. No, tie se privrzanici na krajni merki, bez da

gledaat na politi~kata polo`ba. Posle, kako {to se gleda, tie ja mislat za
edinstveno pravilna gledna to~ka na pra{aweto za narodnosta na
Makedonskite Sloveni - bugarskata; a moè si mislat oti pra{aweto za narodnosta na Makedoncite e vtorostepeno i lesno }e se razjasni so osloboduvaweto na Makedonija. No, tie treba da ja gledaat vo idninata realnosta, a ne
toa {to im se bendisuva.
I site drugi rakovoditeli, kako Radev, Stani{ev, Karajovov i dr. i dr., se od
istata kategorija. Tie si mislea, dosta e edno izjavuvawe oti Makedonija }e bide
za Makedoncite.
Komitetot moè da se pofali i so poumereni rakovoditeli, no i tie mislea
oti spasenieto na Makedonija e samo vo duhovnoto obedinuvawe, pa i gospodstvuvawe na Bugarite vo Makedonija.
Moè toj da se pofali i so lu|e {to sakaa duhovno da se oddelat
Makedoncite od Bugarite. No, tie lu|e ili se ograni~ija so izdavaweto na
nekolku kni{ki na makedonski jazik, ili pak se ograni~ija so zboruvawe makedonski doma ili so svoite zemjaci.
I taka, bugarskata boja na dvièweto e glavnata pri~ina za neuspehot. Ako
e taka, toga{ {to se bara od makedonskata inteligencija za da se olesnat
nesre}ite na Makedoncite od sega{nata nesre}na avantura?
Prvoto ne{to {to se bara od nas e: da gi znaeme nu`dite na{i i na na{iot
narod.
Ne edna{ na mitinzite vo Sofija i vo drugite gradi{ta se imaat primano
rezolucii so izlagawa na nu`dite na Makedoncite. No tie rezolucii se imaat
primano vo Bugarija, pod vlijanieto na bugarskoto op{testvo i od makedonskata
emigracija vo Bugarija. Na tie mitinzi ne be{e pretstaven siot makedonskoslovenski narod so negovata inteligencija, zatoa rezoluciite bea i nepolni
i ednostrani.
Makedonskiot narod ne tolku ima nu`da, barem sega-zasega, za oficijalen
jazik na mnozinstvoto, za general-gubernator od narodnosta so mnozinstvo i za
sloboden pe~at, kolku: za otstranuvawe ili paralizirawe na dejnosta na
nacionalnite i religioznite propagandi; za otstranuvaweto na neprijatelstvoto me|u privrzanicite na raznite nacionalni i religiozni propagandi; za
otstranuvawe na taa nedoverba i obosobenost {to e sega me|u makedonskata
inteligencija vospitana vo razni balkanski dràvici i im sluì na religiozno-nacionalnite propagandi vo Makedonija; za oficijalno priznavawe na
makedonskata narodnost i za vnesuvawe na imeto Makedonec vo nufuzite i vo
drugite oficijalni dokumenti na licata od slovensko poteklo vo Makedonija;
ima nu`da za zemji{ten del, kako {to na selanite im be{e dodelena zemja pri
ukinuvaweto na kreposni{tvoto vo Rusija, Galicija i vo dr. zemji. Tuka doa|aat i
cel red drugi reformi, vo koi vleguvaat i onie {to bea izraboteni od ruskiot i
avstro-ungarskiot ambasador vo Stambol i bea primeni od N.I.V. sultanot.
22
Zada~ata na makedonskata inteligencija otsega natamu }e treba da bide da

se oddelat nagledno za site: za samite Makedonci, i za Turcija, i za balkanskite dràvi i za golemite sili, interesite na Makedoncite od interesite na
drugite balkanski dràvi i narodi i da se izu~at podrobno site pra{awa
svrzani so izbavuvaweto na na{iot narod i na{ata tatkovina od sega{nata
golema nesre}a i so procvetot na na{iot narod vo duhoven i vo materijalen
odnos.
Taa zada~a e mnogu te{ka i bara golemi zaedni~ki usilbi. Zatoa izu~uvaweto na taa zada~a i ispolnuvaweto nejzino baraat u~estvo na site Makedonski
Sloveni vo nea, bez razlika na verska i nacionalna boja. Zatoa makedonskata
inteligencija treba da prestane da se odnesuva me|u sebe so nedoverba. Od propagandite vo koi sluì }e treba da bara sloboda da se nao|a vo postojano
op{tewe so inteligencijata i op{testvoto od drugite propagandi. Vo slobodnite
balkanski dràvici, odvreme-navreme, makedonskata inteligencija, bez razlika
na propagandite, treba da organizira svoi makedonski sobiri, na koi }e se razgleduvaat i }e se re{avaat pra{awa za duhovniot i nacionalniot rascvet na
Makedoncite. Makedonskata inteligencija sekoga{ koga e nadvor od svoite oficijalni raboti treba da zboruva me|u sebe na centralnoto makedonsko nare~je
/vele{ko-prilepsko-bitolsko-ohridsko/, koe }e treba da se vovede vo site religiozni i nacionalni propagandni i turski u~ili{ta kako zadolìtelen predmet. Toa nare~je ima da bide literaturen jazik na Makedoncite.
Ako religioznite i nacionalnite propagandi ne posakaat da go vovedat
na{iot jazik vo svoite u~ili{ta, se razbira deka samo tamu kade {to ìveat
Sloveni, i ako im zabranuvaat na svoite u~iteli i popovi da drugaruvaat so
makedonskata inteligencija i op{testvo od drugite propagandi, toga{ makedonskata inteligencija i narodot, bez razlika na propagandite, treba da iznajdat pat
so koj{to }e moè da se kazni taa propaganda. Ako taa propaganda se vospolzuva
so spletkarewa protiv nejzinite neprijateli, toga{ inteligencijata treba da mu
go objasni na narodot nedostojniot obraz na raboteweto na taa propaganda i da
go povika samiot da si gi brani ìvotnite svoi interesi. Ako narodniot protest
vo verskite i u~ili{nite raboti, vo koi op{tinite treba da se priznaat slobodni, se pokaè od zainteresiranata propaganda kako bunt so dràvna boja i se
baraat dràvni merki protiv buntovnicite, toga{ narodot i inteligencijata
treba da se obrnat kon konzulite, kako kon arbitra`ni sudii.
Ako nekolku ili site propagandi se sprotivstavat na tie na{i barawa i nastojuvaat vo u~ili{tata i crkvite da se izu~uvaat i pominuvaat samo jazicite na
propagandite, toga{ da se prezemat op{ti i energi~ni merki protiv site i religiozni i nacionalni propagandi vo Makedonija.
Slobodata na sovesta e priznaena nasekade; taa e i }e bide priznaena i kaj
nas. Eksploatacijata na taa sloboda se progonuva nasekade i treba da bide progonuvana i kaj nas. Jezuitite se isterani tukure~i od site evropski zemji zatoa
{to ja eksploatiraa narodnata sovest. Crkovnite ordeni vo Francija se
23
ograni~eni vo u~ili{nite raboti, oti so niv zloupotrebuvaat. [to bilo

nasekade vo Evropa, moè da bide i kaj nas, vo Makedonija.
Sekoj }e ima pravo da ispoveduva i muslimanstvo i hristijanstvo vo trite
glavni formi: pravoslavjeto, katoli{tvoto i protestanstvoto. Religioznite
potrebi i ubeduvawa za site se neprikosnoveni. No religijata nikako ne treba
da bide sredstvo za prestapni politi~ki i nacionalni celi, kako {to e sega vo
Makedonija.
Ako gi razgledame sega rasprostranetite vo Makedonija religiozni propagandi, toga{ tamu }e gi najdeme religioznite propagandi vo pove}eto slu~ai da
sluàt kako orudie za nacionalni i politi~ki celi.
Protestantstvoto i katoli{tvoto vo Makedonija imaat samo religiozni
celi, oti pretstavnicite na ovie propagandi so uvaènie se odnesuvaat sprema site i najdrobni nacionalni osobini na site makedonski nacionalnosti.
Ete zo{to nikoj nema pravo da se sprotivi protiv rabotata na tie propagandi.
Pravoslavjeto - najstarata, najrasprostranetata i osnovnata religija na
site makedonski narodnosti, za soàluvawe, sosem ja zagubilo od vidot svojata
glavna cel da see bratstvo me|u narodite, da gi oblagoroduva srcata na vernicite. Namesto tie blagorodni zada~i, pravoslavjeto see samo razdor i omraza.
Toa e sega samo najglavnoto sredstvo vo racete na razni propagandi so ~isto
nacionalni i politi~ki zada~i. Pravoslavjeto vo Makedonija sega do tolku e
iskrivokol~eno {to i ne moè da stanuva zbor za edna pravoslavna crkva, - sega
tamu ima 3 crkvi, no ne pravoslavni, a: gr~ka, bugarska i srpska. Zo{to toa da
bide taka? Zar i crkvata ne treba da bide: Edina, Soborna, Vselenska i
Apostolska?
- Da. Crkvata treba da bide imeno Edina i Soborna, a ne srpska, gr~ka i
bugarska. Crkvata kaj nas si ja zagubila svojata glavna cel, pa zatoa makedonskata inteligencija i narodot imaat polno pravo da gi upotrebat site svoi
sili za da ja li{at crkvata vo Makedonija od ~isto nacionalnite celi i da &
gi vratat onie celi {to & gi zapovedal nejze nejziniot Boèstven Osnova~: da
go propoveda evangelieto na site jazici, t.e. na site narodi i nivnite jazici.
Ako religioznite propagandi se postaraat da mu popre~at na zdruùvaweto
na makedonskata inteligencija i makedonskiot narod me|u sebe, toga{ prvoto
ne{to {to }e potreba, toa e da se obrazuva vo Makedonija: Edina, Soborna i
Apostolska crkva, t.e. da se vostanovi Ohridskata arhiepiskopija {to }e bide
Arhiepiskopija vseja Makedonii.
Religioznite propagandi moàt da imaat ne{to protiv zdruùvaweto na
makedonskata inteligencija i narodot samo od nacionalni pri~ini. Ako e
taka, toga{ prirodno e oti so baraweto crkovna reforma }e se soedini i
baraweto u~ili{na reforma, t.e. Arhiepiskopijata }e ja zeme vo svoi race
u~ili{nata rabota i }e se soobrazuva vo nea so narodnosta na svojata pastva;
vo gr~kite eparhii i parohii }e se u~i vo u~ili{teto i }e se sluì vo crkvata na gr~ki jazik; vo vla{kite - na vla{ki; vo slovenskite - na makedonski.
24
Toga{ site nacionalni i religiozni propagandi, koi{to go cepea narodot

na razni grupi, neprijatelski edna kon druga, }e se otstranat i }e nastapi mir za
narodot, za Makedonija, za Turcija i za Evropa.
I vistina, odvaj li ima ne{to poarno od vakvoto svr{uvawe na makedonskata kriza: za narodot toa e arno, bidej}i }e se oslobodi i od intrigantite od
razni narodnosti i }e se otkaè od razni poddupuvawa {to go odvlekuvaat od
negovite mirni raboti: crkvata }e go pomiri neosnovanoto neprijatelstvo me|u
raznite narodnosti.
Takviot izlez od krizata e ne{to najarno i za Turcija. Turskite diplomati
se laàt mnogu ako mislat deka pove}e }e ja za~uvaat Turcija vo Evropa ako se
pridrùvaat spored politikata: divide et impera. Dodeka ima vo Makedonija
po~va za nacionalni propagandi, dodeka ne se otstranat pri~inite tu|ite dràvi
da imaat vo Makedonija pove}e vlijanie od samata Turcija, do toga{ Turcija }e
ima samo rashod vo Makedonija, a ne }e ima od nea nikakva polza, do toga{ sekoja minuta }e treba da se pla{i da ne ja zagubi Makedonija; a ako se priznae oficijalno oti vo Makedonija nema nekolku slovenski narodnosti, ami ima samo
edna oddelna, ni bugarska ni srpska, i ako se oddeli Makedonija vo samostojna
arhiepiskopija, naedna{ Turcija }e se oslobodi od me{aweto vo makedonskite
raboti od site 3 sosedni dràvi.
Na{ite nacionalni interesi & diktiraat na makedonskata inteligencija i
na makedonskiot narod da & se pomogne na Turcija da izleze od ote`natata
polo`ba vo koja{to ja kladoa religioznite i nacionalnite propagandi vo
Makedonija i dràvite zainteresirani za niv. Nam ne ni treba prisoedinuvawe
kon Bugarija, ni kon Srbija, ni kon Grcija. Celosta na Turcija za nas e pova`na,
otkolku za Rusija i za Zapadna Evropa. Turcija e zemjata {to se nao|a vo najdobra
geografska polo`ba. Turskoto podanstvo i za~uvuvaweto na celosta na Turcija ni
dava pravo na Makedoncite niz cela Turcija da se polzuvame so pravoto na
gra|anstvo. A toa pravo moè da ni dade golema materijalna polza. Ete zo{to
makedonskata inteligencija, ako gi prou~i podrobno svoite interesi, toga{ na
prvo mesto treba da postavi i za sebe i za svojot narod: so site svoi moralni
sili da ja za~uva celosta na Turcija. Vo zamena za toa nie }e imame lice i pravo
da se nadevame od na{iot velikodu{en gospodar da dobieme polna avtonomija vo
crkovnoto i u~ili{noto delo i polna ramnopravnost pred zakonot i vo mesnata
samouprava vo Makedonija. Takvata samouprava nikako ne e, opasna za celosta na
Turcija. Naprotiv, taa }e gi uredi odnosite me|u makedonskite narodi za ve~ni
vremiwa.
I taka, usilbite na makedonskata inteligencija i na narodot treba da se
obrnat kon nacionalnoto obedinuvawe na Makedonskite Sloveni vo edno celo i
na obedinuvawe na interesite na site makedonski narod.
Nacionalnoto i religioznoto neprijatelstvuvawe treba da stanat samo eden
àlen spomen. Solidarnata rabota na makedonskite narodnosti treba da se
obrne kon za~uvuvawe na celosta na Turcija. Vo zamena za toa Turcija }e gi
25
pro{iri pravata na site makedonski narodnosti pred zakonot i vo administrativnoto upravuvawe i }e go pokrovitelstvuva nacionalniot razvitok na site
makedonski narodnosti.
Takvata mirna programa na Makedoncite }e sretne poddr{ka i odobruvawe
kaj golemite sili zainteresirani za za~uvuvaweto na celosta na Turcija.
Golemite sili }e & pomoàt na Turcija da se oddale~at site nepravini za makedonskite narodnosti od nacionalnite i verskite propagandi i da se obezbedi
nivnoto samostojno postoewe i razvivawe.
Male~kite balkanski dràvici, {to se zainteresirani i gi poddrùvaat
propagandite, vo prvo vreme }e & se rasrdat na Imperatorskata sultanska vlada
zatoa {to }e im gi prese~e vekovnite privilegii, no }e pomine vreme i tie }e
se primirat so otstranuvaweto na propagandite, za{to toa otstranuvawe }e bide
vo nivna polza: }e prestanat da gi pra}aat vo Makedonija svoite milioni
frankovi, od koi za niv nikoga{ nemalo i ne }e ima nikakva polza. Tie milioni
ne samo {to se propadnati dosega bez polza, no imaat poddrùvano neprijatelstvo pome|u balkanskite dràvi, koga tie po svojata geografska blizost i
ednakvite interesi treba edna so druga da go pomagaat zaedni~koto ekonomsko
razvivawe.
Pogore, koga zboruvav za neuspehot na Vostanieto, jas rekov oti neuspehot
se dolì na negovata parcijalnost. Jas zboruvav oti koga se pravi vostanie od
imeto i vo polza na site makedonski narodnosti, toga{ za toa treba da se ima
polnomo}nost i u~estvo na site narodnosti vo organizacijata.
Sega, koga zboruvam jas za isteruvaweto na propagandite od Makedonija, za
primiruvaweto i obedinuvaweto na makedonskata inteligencija i narodnostite,
moè nekoj da si pomisli oti toa obedinuvawe }e ni pomogne da se postigne edno
op{to vostanie {to }e ima pogolem uspeh. ]e pogre{i onoj {to }e napravi takov
zaklu~ok.
Jas u{te pogore rekov oti nie sme zainteresirani za celosta na Turcija. I
vistina, kakva polza za nas od prisoedinuvaweto so Bugarija, ili so Srbija ili
so Grcija? Tie dràvi se pokulturni od nas, a kako takvi samo tie }e imaat polza
od prisoedinuvaweto na Makedonija kon niv. Posle, takvoto prisoedinuvawe na
cela Makedonija kon edna od balkanskite dràvi~ki ne e vozmo`no - drugite
dràvi~ki }e mu pre~at. Vozmoèn e deleòt na Makedonija pome|u malite
dràvi~ki ili okupiraweto na Makedonija od Avstrija. No moè li da ima
pogolema nesre}a za Makedoncite od razdeluvaweto ili okupacijata?
Male~kite balkanski dràvi~ki bez ceremonija }e gi zemat vo svoi race
site dohodi od zavojuvanite delovi na Makedonija, a Makedoncite }e se obrnat
vo prosjaci, otkako }e si gi zagubat prvin svoite nacionalni osobini.
Moè li da se pretskaè kakva }e bide sudbinata na Makedonija pod AvstroUngarija: Bosna i Hercegovina jasno ni pokaùvaat oti ne }e pominat ni 10 godini od avstriskata okupacija koga }e zafatat Makedoncite, bez razlika na vera i
narodnost da si gi ostavuvaat svoite katovi i da se iseluvaat.
26
A ni prisoedinuvaweto kon edna od balkanskite dràvi~ki, {to ne e nikojpat vozmo`no, ni deleweto ni okupacijata ne se vozmo`ni bez revolucija odnatre. I imaat li smisla tie revolucii koga }e ni go obezbedi N.I.V. Sultanot
nacionalnoto i religioznoto postoewe i }e ni garantira ramnopravnost pred
zakonot i vo oblasnata samouprava so Turcite? A ima osnovi da misli oti
Imperatorskata vlada e ispolneta so dobri nameri za svoite makedonski narodnosti. Istorijata mu pomaga na sekoj narod da si gi vidi gre{kite {to gi ima
praveno i da se ~uva da ne se povtoruvaat. Sega{noto vostanie e mnogu pou~no,
kako za nas isto taka i za Turcite. Jas ne moàm da dopu{tam Turcite da ne se
pou~at od nego: jasno e za sekoj, pa i za Turcite, oti Turcija ne moè pove}e da ja
za~uva Makedonija ako prodolùva so istata politika kon nas {to ja vode{e
dosega. Turcija ne moè da ja za~uva taa svoja provincija bez sodejstvoto na mesnoto ìtelstvo. Samo vojskata ne e dosta, kako {to ne e dosta ni zadovolstvoto na
malcinstvoto od naselenieto. Turskoto gospodstvo vo Makedonija }e se za~uva
samo toga{ ako vo nea ima mnogubrojno naselenie {to ja gleda svojata blagosostojba obezbedena samo pod vlasta na Turcija. Toa naselenie }e ja pretstavuva
glavnata opora na turskite interesi vo Makedonija. A poddr{kata na mnozinstvoto Turcija }e ja dobie samo ako se pogriì da vovede vo Makedonija vistinski reformi, sposobni navistina da gi za~uvaat nacionalnite i religioznite
interesi na podanicite, nivnite gra|anski prava i snosnoto ekonomsko postoewe. Ako tie potrebnosti na podanicite ne se za~uvaat i ako Turcija
prodolùva da bide neiskrena vo prilagaweto na reformite, toga{ od toa }e:
nastrada najmnogu pak taa: 1/ taa }e bide prinudena so sila da vovede nekoi
reformi, 2/ ako i potoa naselenieto ne bide ogradeno vo nacionalno-religiozen i ekonomski odnos, toga{ toa }e go iskoristat neprijatelite na Turcija da
napravat brkanica vo Makedonija za da lovat riba vo matna voda.
I taka, prvoto ne{to {to }e treba makedonskata inteligencija da go izvojuva toa e: otstranuvaweto na nedoverbata me|u inteligencijata so razno
nacionalno i religiozno obrazovanie; obedinuvaweto na taa inteligencija
kako vo samata Makedonija taka i zad nejzinite granici; zaedni~koto opsuduvawe
na op{tite interesi na Makedoncite; otstranuvaweto na nacionalno-religioznata omraza; vospituvaweto na Makedonskite Sloveni vo ~isto makedonski
nacionalen duh; zadolìtelnoto izu~uvawe na makedonskiot jazik i literatura
vo sredno-u~ebnite ustanovi vo gradovite so slovensko naselenie; obu~uvaweto
vo selskite u~ili{ta so slovensko naselenie na makedonski jazik. Vo slovenskite sela vo crkvata slovenska bogoslu`ba. Ako ovie barawa sretnat otpor od
nekoja od propagandite, toga{ da se moli turskata vlada i golemite sili da se
oddale~at od Makedonija demoraliziruva~kite propagandi, da se vostanovi
Ohridskata arhiepiskopija, vo racete na koja }e premine crkovno-u~ili{noto
delo za site hristijanski narodnosti vo Makedonija. Drugoto ne{to {to se bara
od nas e da se obrneme kon na{ite bra}a {to vojuvaat vo tatkovinata na{a da go
poloàt oru`jeto za da im se dade vozmo`nost na Rusija i na drugite sili da gi
27
prezemat site merki {to zavisat od niv za da se zadovolat site na{i religiozni,
nacionalni i ekonomski interesi.
Jasno mi e so kakvo negoduvawe }e se odnesat mnozina kon ovoj moj predlog.
Moè }e go nare~at i predavstvo. Moè da se najdat i lu|e {to }e re~at oti treba
da se mavnat od ovoj svet licata so takvi misli.
Koj kako saka neka re~e, neka misli i neka pravi protiv mene. Dolgot kon
narodot i tatkovinata mi diktiraat da se iskaàm vo takva smisla. Jas sum edna{
uveren oti vo mojata postapka nema ni{to predavni~ko: 1/ oti mislite, ne samo
na privatni lica kako mene, no i na site Makedonci od bojnoto pole i od
Bugarija, i mislite, barawata i predlozite na celiot bugarski narod i na
bugarskata vlada ne se vo sostojba da gi izmenat pogledite na golemite sili i na
Rusija vrz potrebite na makedonskiot narod; 2/ site usilbi ponatamu odvaj li }e
go promenat povedenieto na dràvite po na{eto pra{awe. Najmnogu {to moè da
bide toa e - evropska konferencija; no taa konferencija ne moè da se zafati
porano od proletta; i toa toga{ }e se zafati samo ako vostanieto toga{ bide
posilno od sega{noto. No moè li da se predvidi odot na vostanieto? Pak i da
se dopu{ti oti vostanieto toga{ }e bide i posilno od sega i }e ja prinudi Evropa
da svika evropska konferencija, moè li nekoj da predre~e oti re{enijata na
taa konferencija }e bidat vo na{a polza? - Odvaj li.
Evropejcite dosega si imaat napraveno nepravilen zaklu~ok za narodnosta
na Makedoncite i ete zo{to poslednive, koi{to gi nosat na svoj grb site
te{kotii i nesre}i od sega{noto vostanie, }e imaat najmalku polza od re{enieto na konferencijata. Treba da bideme slepi za da ne go vidime toa {to e
o~igledno. Na konferencijata }e se zemat cel red merki vo polza na makedonskite narodnosti. No, koi se tie narodnosti? - Turci, Bugari, Srbi, Grci, Vlasi,
Arnauti.
Kogo treba da go brojat na konferencijata: Bugarinot, Srbinot, Grkot? Kade
e granicata me|u niv? Najposle, koj }e zasedava na taa konferencija? Koj }e dava
podatoci za makedonskite narodnosti i za nivnite potrebi? Zar ne e jasno kako
bel den oti pretstavnici od nas nema da ima, oti }e gi re{avaat na{ite sudbini
bez da n$ pra{aat nas {to barame nie, a zatoa }e gi pra{aat na{ite neprijateli
{to imaat svoi dràvi i svoi diplomati i koi }e ja izvle~at seta polza od
na{ata proleana krv?!
Ne, bra}a! Nikakva konferencija ne n$ spasuva. Mnogu podobro }e bide da
im se doverime na najzainteresiranite dràvi za na{ite raboti, osobeno na
pravoslavna Rusija, koja{to gi znae ubavo na{ite potrebi, a ne da se nadevame na
samite sebe i na nekoi konferencii. Da be{e bilo taka lesno i arno svikuvaweto na konferencija, i sega }e imavme drug na~in za tretirawe na na{ite raboti
i namesto Evropa da gi ostavi Rusija i Avstrija da go re{avaat na{eto pra{awe
- site evropski golemi sili }e sakaa vo nego da igraat ednakva uloga. A {to mu
pi{uva angliskiot minister pretsedatel na kenterberiskiot arhiepiskop za
politikata na golemite sili vo na{ite raboti: U~estvoto na site sili vo
28
razre{uvaweto na makedonskoto pra{awe samo moè da go zadrì, namesto da go

zabrza, negovoto razre{uvawe. Vo dadeniov slu~aj najarno e inicijativata i
najglavnata uloga da e vo racete na najzainteresiranite golemi dràvi, koi{to
najarno gi znaat nu`dite na Makedoncite. - Da, nie treba da znaeme oti od
u~estvoto na siot koncert moè da se o~ekuva golemo neblagozvu~je, pomal pritisok vrz Portata, otkolku {to moè da se o~ekuva od rabotite na dvete najmnogu
zainteresirani dràvi. Dràvite razli~no gledaat na pra{aweto, a toa raznoglasje pre~i za ednodu{en pritisok vrz Portata. Moè li da se misli oti na konferencijata }e ima pogolemo ednoglasje od ona {to go gledame sega vo postapkite
na dvete zainteresirani dràvi?
Sega{nata konferencija }e bide vo sosem drugi uslovi od onie vo koi{to
rabote{e konferencijata pred poslednata rusko-turska vojna.Sega{nata konferencija }e izigra samo vo polza na malite dràvi~ki {to baraat za smetka na
Makedoncite da si gi zasnovuvaat i pro{iruvaat pravata na nivnite narodnosti.
Ako e taka, a inaku ne moè ni da bide, toga{ nalet neka mu e i konferencijata!
[tom e taka, toga{ nema smisla i ponatamo{noto sprotivstavuvawe. Znaete
li {to mislat tie {to se za ponatamo{no sprotivstavuvawe? - Edno imaat nade`
za zame{uvawe na silite; drugo, se nadevaat na konferencija, i treto, velat deka
ako ne bide ni ednoto ni drugoto, toga{ }e napravat Turcija ekonomski da
propadne so dolgoto odrùvawe golema vojska. Vedna{ se gleda oti dvete prvni
nadeì ne }e bidat vo na{a polza. A tretata u{te pomalku. Zo{to, }e pra{ate?
Evropa ima interes da se za~uva Turcija, ete zo{to }e & dava sredstva za da
se za~uva. A koj }e gi pla}a tie pari i procentite od niv? - Pak nie. No, da pretpostavime oti turskoto ekonomsko razoruvawe ne }e se odrazi na nas. No, ne e li
jasno oti ako Turcija oslabne ekonomski - nie }e oslabneme nekolku pati pove}e?
Ne znaeme li nie oti seto vreme do koga }e se prodolùva borbata so ~etite,
turskiot asker }e grabi, }e siluva i }e mu pravi sekakvi drugi pakosti na naselenieto? Narodot ne }e moè da si ja vr{i svojata rabota, a, od druga strana, }e
treba da gi rani gladnata turska vojska i ~etite?
Borbata ima ne tolku nacionalen, kolku religiozen karakter. Kako takva,
taa e opusto{uva~ka za nekolku pati pove}e od obi~nata vojna! Toa opusto{uvawe
ima smisla ako se ima nade` za uspeh. Seta na{a nade` e vo evropskoto
zame{uvawe. No jasno e oti takvo zame{uvawe nema da dojde. Nie mislime oti
Evropa }e se soàli nad mirnoto naselenie i zaradi nego }e se zame{a vo na{ite
raboti. No tokmu na{ite smetki ne im davaat na evropejcite mo`nost da mu
priteknat na pomo{ na mirnoto naselenie. Evropejcite kaùvaat oti ne moàt da
napravat ni{to, oti sekoja merka od Evropa komitetot }e ja primi za zaostruvawe
na negovata agitacija.
Zna~i, do toga{ do koga }e prodolì dvièweto im nie ne moème da o~ekuvame vistinsko zame{uvawe vo na{ite raboti i do toga{ na{iot narod }e bide
prinuden da trpi najgolemi bespolezni i besmisleni nesre}i.
Vo takov slu~aj, ima li smisla ponatamo{nata borba? - Po moeto mislewe,
29
nema. Nie nemame izli{ni narodni sili za da gi prineseme na `rtva za

bugarskite, srpskite i gr~kite interesi, za{to sega{nata borba e samo vo tu|a
polza. Na{ite narodni sili se nu`ni i za kulturna borba.
Da go dopu{time i sprotivnoto, deka sega{nata borba najposle }e ja prinudi Evropa da se zame{a vo turskite raboti i da ja prinudi Turcija da im dade
ramnopravnost na makedonskite narodi. Dali nie Makedoncite /Slovenite/ vo
takov slu~aj }e moème da se pozdravime so uspeh? Mislam, ne. Ramnopravnosta
}e bide za site narodi, pa i za Turcite, Grcite i dr. i dr. Zna~i, na{ata krv se
prolevala za pravata na tie narodnosti {to ili si sedea mirno vo vreme na borbata ili bea protiv nas. Malku e toa {to nie ja prolevavme krvta na na{iot narod
za tu|ite, pa i za interesite na na{ite neprijateli, no so na{ata krv i so razoruvaweto }e se vospolzuvaat na{ite neprijateli od slobodnite dràvi~ki za da
prodolùvaat so svoite religiozni i nacionalni propagandi da ne delat na
sprotivstaveni i neprijatelski lageri: Srbi, Grci i Bugari.
Po borbata na bojnoto pole }e nastapi vreme da se borime na kulturna
po~va, i vo toa vreme, namesto da imame mo`nost da gi polzuvame plodovite od
proleanata krv i da napreduvame kulturno, nie i toga{, kako i sega, }e treba
na na{a {teta da gi pomagame tu srpskite, tu gr~kite, tu bugarskite interesi.
Pri takvata nacionalna razdvoenost i pri polnoto ekonomsko razoruvawe
besmisleni }e stanat sekakvi konferencii, zame{uvawa i reformi, za{to site
}e vodat kon eden dele` na Makedonija.
Po site tie pri~ini, kako i po polnata ubedenost vo toa oti ne samo
bespolezno i nevozmo`no e ponatamo{noto uspe{no sprotivstavuvawe, jas mislam deka na{ dolg e da ja zamolime makedonskata inteligencija {to ima vlijanie vrz sega{noto dvièwe da go obrne svojot pogled kon serioznosta na
polo`bata, da go izmisli patot i site sredstva kolku {to moè poskoro za da
iskaè polna doverba sprema postapkite na zainteresiranite golemi sili vo
polza na Makedoncite i, otkako }e im dade vetuvawe, da ja prekine
ponatamo{nata borba, da gi zamoli da mu se pomogne moralno i materijalno na
postradanoto naselenie da se popravi; da zamoli da se vovedat site
predloèni reformi i tie {to }e najdat silite za nu`no, kako pro{iruvawe
na izraboteniot proekt; da se otstranat propagandite i da se vostanovi
Ohridskata arhiepiskopija so crkovno-u~ili{nata avtonomija; amnestija na
emigrantite i na site ~etnici; priznavawe na Slovenite vo Makedonija za oddelna narodnost: Makedonci, i vnesuvawe na toa ime vo oficijalnite knigi itn.
So polnoto prekratuvawe na vostanieto }e se vostanovat me|u nas i Turcite
odnosi {to im odgovaraat i na na{ite i na nivnite interesi. Toga{ }e se ima
mo`nost da se vidi oti na{ite interesi se taka spleteni so nivnite {to so
zagubuvaweto na ednite gubat i drugite, a seta polza od na{eto neprijatelstvuvawe ja izvlekuvaat treti, }e se re~e, malite balkanski dràvi. Toa se gleda
osobeno jasno od mo`nite posledici na vostanieto, koi, za na{a i turska sre}a,
ne posleduvaa. Zborot mi e za deleweto na Makedonija me|u malite balkanski
30
dràvi~ki.
Vostanieto se digna i ne razori i nas i turskata dràva. [tetata od nego i
za nas i za Turcija e ogromna, no pak pomala otkolku {to moè{e da bide. Sre}a
i za nas i za Turcija e {to me|u Bugarija i Srbija nema{e nikakvo soglasuvawe
po makedonskoto pra{awe. A takvo soglasuvawe nema{e, za{to Bugarija misle{e
da si ja prisoedini kon sebe cela Makedonija sama, bez pomo{ na drugite sosedni i na golemite dràvi. Bugarija se izlaga vo smetkata. Vo toa se sostoi na{ata
sre}a i sre}ata na Turcija. Bugarija do sega{noto vostanie nema{e politi~ki
opit za re{enieto na makedonskoto pra{awe, ete zo{to site manevri da se re{i
toa izlegoa jalovi. Bugarija dosega ne znae{e oti re{enieto na makedonskoto
pra{awe ne e isklu~ivo vo Sofija, ami kolku vo Sofija tolku i vo Belgrad, t.e.
vo soglasuvawata me|u Sofija i Belgrad. Toa soglasuvawe dosega se smeta{e za
dràvno predavstvo, no otkako bugarskite diplomati si go ispitaa seto bessilie,
i pri najgolemite svoi usilbi sami da go re{at makedonskoto pra{awe, }e se najdat cel red bugarski diplomati {to }e poglednat na toa soglasuvawe kako na
neizbe`no zlo. Sega{niot politi~ki opit da be{e bil kaj Bugarite ponapred, }e
se pristape{e prvo kon razdeluvaweto na sferite za vlijanieto vo Makedonija
me|u Srbite i Bugarite, a posle, vo vreme na vostanieto, srpskite i bugarskite
vojski }e navlezea vo Makedonija. Takov }e be{e izlezot od vostanieto pri
pogolem opit me|u bugarskite diplomati. Za na{a sre}a, ovojpat nie se izbavivme
od deleòt na na{ata tatkovina i Turcija od zagubuvaweto na edna od prekrasnite svoi provincii.
Vostanieto ne go donese deleweto na Makedonija: toa e pozitivniot rezultat od nego. No toa delewe sre}no e izbegnato samo od slu~ajnata neopitnost na
na{ite neprijateli. Deleweto n$ zagrozuva u{te pove}e: vo idnina od pogolemata opitnost na na{ite neprijateli: Bugarija moè da sklu~i so Srbija dogovor za
razdeluvawe na sferite za vlijanieto vo Makedonija. Takvoto razdeluvawe na
sferi za vlijanieto neminovno }e & donese dele` na Makedonija. Ete zo{to, eden
od najglavnite dolgovi na makedonskata inteligencija e da se otstranat edna{ za
sekoga{ od Makedonija bugarskata i srpskata propaganda, da se osnova vo
Makedonija svoj duhoven centar za Makedoncite i toj centar, kako i samite
Makedonci, da nema nikakvo zemawe-davawe so sosednite balkanski dràvi i
narodi. Vo taa merka se sostoi predodvra}aweto na deleòt na Makedonija i
za~uvuvaweto na taa provincija za Turcija. Ottuka e jasno oti dobro razbranite
interesi na Turcite i na Makedoncite im diktiraat ne da si gi tro{at nivnite
sili vo me|usebna borba vo polza na zaedni~kite nivni neprijateli, ami da si
podadat eden na drug raka i da gi otstranat site faktori {to im pre~at vo
nivnite prijatelski odnosi i zaedni~ki interesi.
So prekratuvaweto na vostanieto }e se zapo~ne vo Makedonija mirna kulturna rabota. Taa }e bara od nas vo vospostavuvawe dobri odnosi kon site narodnosti {to ja naseluvaat Makedonija. Na{ata inteligencija dosega ne moè{e da
vospostavi najpoèlni odnosi pome|u nas i drugite makedonski narodnosti. Toa
31
delumno ne zavise{e od nea. Taka, odnosite na na{iot narod kon Turcite i muslimanite voop{to pove}e zavise{e od poslednive otkolku od nas: ako muslimanite gledaa na hristijanite kako na lu|e ramni na niv, toga{ nema somnenie oti
ne samo }e bea najarni odnosite me|u hristijanite i muslimanite, ami moè i da
nema{e vostanie. Za soàluvawe, muslimanite i do posledno vreme ne moèa da
se oslobodat od svojata stara predrasuda da gledaat na hristijanite kako na
podolna rasa od niv. ]e se nadevame oti turskata vlada i turskata inteligencija }e se uverat vo seta {teta {to ja pri~inuva takvata predrasuda i }e se potrudat da ja iskorenat i so toa }e gi popravat odnosite me|u hristijanite i muslimanite.
Dobrite odnosi pome|u Grcite i nas Makedoncite /Slovenite/ pak pove}e
zavisat od prvite otkolku od nas. Za da se popravat tie, Grcite }e treba da se
otkaàt od svojata megali ideja i da & go priznaat pravoto na postoewe i na
makedonskata narodnost redum so gr~kata vo Makedonija. Osobeno
Patrijar{ijata, kako ustanova vselenska, treba da prestane da postapuva kako
ustanova so gr~ki karakter. Taa treba sveto da gi ~uva pravata na site hristijani,
a ne da gi `rtvuva pravata na ednite vo polza na drugite. Osobeno e nu`no
Patrijar{ijata sveto da go ~uva pravoto na nacionalnoto postoewe na seta svoja
pastva. Toga{ }e se izbegne konfliktot pome|u i Grcite i Makedoncite, za{to
poslednive ne baraat tie {to zboruvaat gr~ki da imaat vo svoite crkvi staromakedonski jazik a vo u~ili{tata sega{niot makedonski jazik, ami toa se bara
samo za onie {to zboruvaat makedonski. Ako pak Patrijar{ijata go prodolì
progonuvaweto na makedonskiot jazik me|u Makedoncite i namesto nego go propagira gr~kiot jazik, so toa }e gi natera Makedoncite da gledaat na nea kako na
orudie na gr~kata nacionalna propaganda. Vo takov slu~aj i Grcite i
Patrijar{ijata }e ni se objavat za neprijateli na na{ata narodnost i na{ svet
dolg }e ni bide da gi odbieme site gr~ki napadi na na{ata narodnost. Za taa
borba me|u hristijani nie ja simnuvame od sebe odgovornosta na Grcite i
Patrijar{ijata, bidej}i nie vo toj slu~aj ne napa|ame, ami se branime od tu|i
napadi.
Najarni moàt i treba da ni bidat odnosite so Vlasite. Na{ite interesi
nikade ne se presre}avaat so vla{kite. Vlasite pove}e ìveat vo gradovite i
se trgovci, a nie pove}e sme vo selata i sme selski stopani. Onie od Vlasite
{to ìveat vo selata, se zanimavaat so ov~arstvo. Vlasite i na{iot narod se
razlikuvaat po jazikot, nosijata, karakterot, taka {to nikojpat Vlasite ne
moàt da pretendiraat na na{i sela; isto taka nikojpat nie ne sme kaùvale
oti vla{kite sela se na{i. Me|u nas i Vlasite nema nikakvo istorisko nedorazbirawe. Vlasite nikojpat ne imale nikakva vlast nad nas i nikojpat ne ni
storile nikakva pakost. Isto taka, tie nemaat ni{to pateno od nas. Obratno,
u{te od srednite vekovi i me|u nas i Vlasite imalo sekojpat soglasnost. Vrz
takva po~va moè da se razvie najsrde~na dru`ba pome|u nas i Vlasite. Taa
dru`ba treba da pu{ti dlaboki koreni pome|u dvata bratski naroda za da im
32
dade mo`nost raka za raka da odat po te{kiot pat na kulturniot progres.

[tom }e se ustanovat pravilni odnosi pome|u nas i drugite makedonski hristijanski i muslimanski narodnosti, {tom }e se priznae na{ata narodnost od
vladata na N.C.V. Sultanot, }e se vnese vo nufuzite imeto Makedonec, }e se napravat prvite postapki za na{eto nacionalno i religiozno osloboduvawe od propagandite i }e se vovedat politi~kite preobrazuvawa predvideni od reformatorskite sili, {tom }e se prezemat merki za ekonomskoto popravuvawe na na{ite
selski stopani, pa i do voveduvaweto na site tie podobruvawa vo na{eto
nacionalno religiozno i ekonomsko ìveewe, nie - makedonskata inteligencija
}e treba da napravime u{te edno, a toa }e bide i najva`noto: da gi vloìme site
svoi fizi~ki, intelektualni i moralni sili vo na{ata nacionalna prerodba.
Poslednoto vostanie ni pokaà oti ovoj pat po koj{to odevme sega e
pogre{en i opasen. Toj bara{e mnogu `rtvi, a dava{e malku polza. Revolucijata
ne kompromitira pred na{ata vlada i ne n$ pretstavi vo dobra boja pred evropskiot svet. No vo seto toa nie sme malku krivi. Od edna strana, ne poddupuvaa
kon vostanie, od druga nie sme mlad narod i se zanesovme so eden nezrel potfat. Kako mladite lu|e {to vo raboteweto pretpo~itaat skokovi namesto postepeno, no postojano rabotewe vo eden ist pravec, i mladite narodi gi
pretpo~itaat skokovite pred postojanata uporna rabota vo eden ist pravec.
Dosega{noto na{e rabotewe, osobeno vostanieto, be{e neobmislena mlade{ka
rabota, no toa ni se prostuva, edno, za{to dosega nie bevme mlad narod {to
odvaj se proniknuva so svoeto nacionalno samosoznanie, a drugo, za{to dosega,
ne ìveej}i kako oddelna nacionalno-religiozna edinica, se nao|avme pod
vlijanieto na razni nacionalni i religiozni propagandi. No toa {to ni se
pro{tava{e dosega, ne moè da ni se oprosti za napred.
Sega nie ne moème pove}e da gledame na sebe i na svojot narod kako na eden
nedorasten narod bez politi~ki opit. Nie pominavme vo svoeto istorisko razvivawe ve}e va`ni stadiumi {to moàt da pretstavuvaat epoha vo istorijata na
koj i da e narod. A novata epoha ni nalaga nam nova potreba - kulturno rabotewe.
Dosega rabote{e narodot so inteligencijata; zadru`no, no raboteweto
be{e raspredeleno neednakvo: narodot se javuva{e ispolnuva~ na planovite na
inteligencijata, koga poslednava ne prave{e ni{to pove}e od sostavuvawe
planovi ili organizirawe revolucionerno dvièwe.
Organizatorskata rabota e pak rabota, no ne moè da se re~e deka e od te{kite.
Podgotvuvaweto revolucija e rabota {to moèbi bara umstveno rabotewe, no toa
rabotewe ne e tolku ma~no i tolku ceneto kolku {to si mislat revolucionerite - mladata na{a inteligencija. Podgotvuvaweto na edno vostanie se prodolùva 5-10 godini i posle site zame{ani vo nego ili umiraat ili pak, ako ostanat ìvi, treba da
ostanat bez ni{to i da si izberat nekoja druga rabota {to }e treba da ja zafatat
odnovo i za koja moèbi i ne se sosem podgotveni. Organizatorskata rabota ne e
tolku ma~na zatoa {to organizatorite ~esto, mislej}i oti nivniot ìvot e povaèn
od ìvotot na selanite, gi postavuvaa na najma~nite raboti prostite rabotnici ili
33
narodot. Zatoa organizatorskata rabota, od edna strana, e rabota za eden ~ovek {to go
pretpo~ita privremenoto napregnuvawe na silite pred postojaniot uporen i ma~en
trud; od druga strana, taa e i nemoralna, za{to vo nea ~ovek ne `rtvuva vo polza na
op{testvoto, na narodot svoj ili na ~ove{tinata, a so narodot pravi opiti za svoite
fantasti~ni planovi. Makedonska inteligencijo! Vreme e da se pomisli deka e
gre{no da se pravi opit so tu|i ~ove~ki ìvoti za na{ite fantasti~ni planovi.
No, so toa jas ne sakam da kaàm nie da prestaneme da idealizirame i da
ìveeme so narodni ideali. Ne! Nie ne moème da ìveeme bez ideali: samo
na{ite ideali otsega }e treba da bidat po~isti od ponapre{nite Otsega nie }e
treba so na{ata patriotska rabota da iskupuvame na{ite grevovi pred na{iot
narod. Otsega nie }e treba da se `rtvuvame za negovite interesi i so toa da mu
otplatime za negovata vera vo nas i za negovoto poslu{no i to~no ispolnuvawe
na planovite na organizacijata. Kako moè na{ata inteligencija da se
oddolì pred na{iot narod za dadenite od nego `rtvi? Na toa pra{awe jas
odgovoriv koga zboruvav pogore za borbata so propagandite i za postavuvawe
na na{iot narod vo dobri odnosi sprema site makedonski narodnosti.
No glavno, kako {to napomnav pak pogore, }e mu se pomogne na na{iot narod
so kulturno rabotewe, a najpove}e so prosvetuvaweto.
Naukata i literaturata se najva`niot faktor za razvivaweto na eden narod
kako narod. Po stepenot na razvivaweto na naukata i literaturata kaj eden narod
se meri negovata kultura i po niv se delat narodite: na kulturni i nekulturni;
kulturnite narodi vladeat, a nekulturnite robuvaat. Samo so znaewe i prosvetuvawe, samo so kulturna rabota }e moè na{ata inteligencija da gi popravi i da
gi iskupi svoite gre{ki pred na{iot narod.
]e re~at nekoi oti kulturnata rabota e vozmo`na samo koga ima politi~ka sloboda; bez nea taa e nevozmo`na. - Vistina, vo taa zabele{ka ima
eden del vistina, no samo eden del. Glavniot uslov za kulturna rabota ne
e polnata politi~ka sloboda, a moralnata vospitanost na narodot i na
negovata inteligencija, soznavaweto na moralniot dolg pred narodot kaj
sekoj ~len na toj narod. Polnata politi~ka sloboda ne ~ini za ni{to, ako
eden ~ovek ne soznava oti negoviot ~ove~ki dolg, negoviot dolg pred svojata tatkovina i svojot narod e: trud, trud i pak trud. Slobodata ~ini samo
za polzuvawe na rezultatite od svojot trud, no ne tolku za samiot trud. A
za da moè ~ovek da gi polzuva rezultatite od svojot trud, treba prvo da se
potrudi. Da raboti i da se trudi moè ~ovek i pri postesneti politi~ki
uslovi.
Za da si ja o~istime sovesta pred narodot na{ za dadenite od nego `rtvi,
treba, zna~i, da se zafatime za kulturna rabota. A pri toa da go cenime svoeto rabotewe ne po nadvore{niot negov vid, a po negovata vrednost, a cenata na
trudot se meri so potrebnite za nego sili. Ako gledame taka na trudot i ako
iskreno sakame da se oddolìme pred na{iot narod, toga{ ne }e se izvinuvame deka nema po~va za kulturno rabotewe. Po~va za nego ima, no nema
34
sakawe. Pri sakaweto, ako ne }e moème da pe~atime mnogu raboti na na{iot

jazik, zatoa pak na{ata inteligencija }e moè da posluì kako ìva narodna
enciklopedija vo koja }e se imaat to~ni i provereni informacii po site oddeli na naukata i literaturata.
No to~ni i provereni informacii se dobivaat pri mnogugodi{no uporno
rabotewe, i toa koga se raboti so svesta deka so raboteweto se ispolnuva dolgot
kon tatkovinata i kon svojot narod. A takvoto mnogugodi{no uporno rabotewe e
popolezno poma~no i pomoralno od revolucionernoto. Toa e porazumno.
Polzata za narodot od nau~noto rabotewe na na{ata inteligencija }e se
vidi od toa {to na{iot narod sam so svoi o~i }e moè da pogledne na sebe i na
drugite narodi, }e gi izu~i svoite i tu|ite dostoinstva i nedostatoci. Eden
prosveten narod moè da se sramni so eden umen ~ovek; zatoa na{ dolg e da gi
vloìme site svoi sili so svoeto rabotewe da go prosvetime na{iot narod.
Kulturnoto rabotewe e poma~no od revolucionernoto, za{to prvoto e
umstveno, a vtoroto pove}e fizi~ko. Za ilustracija zemete go izu~uvaweto na
klasi~nite i novite jazici i korespondencijata na komitetot ili raspredeluvaweto na ~etite. Revolucionernata dejnost e privremena i razru{uva~ka, a ne
ve~na, soyiduva~ka. A kulturniot ~ovek, za da ima pravo da se nare~uva takov,
treba da gradi, a ne da ru{i. Za da bide gradbata zdrava treba temelot da & bide
ubav. Zatoa ~ovek ne treba, samo za olesnuvawe na svojata rabota, negativno da se
odnesuva kon mnogu nauki ma~ni, kako starite jazici, no {to pretstavuvaat osnova za mnogu pozitivni informacii i nauki. Celta da se dobijat pozitivni podatoci od site oddeli na naukata, ne samo za nas li~no, a kako narodni ~lenovi, }e
treba da go natera sekogo od nas da gi posveti svoite sili, seto svoe slobodno
vreme za izu~uvawe na site tie nauki {to se najnu`ni za na{iot narod i {to
baraat najmnogu rabota, za{to za polesnite sekojpat }e se najdat dosta dobrovolci. Nie ako sakame da imame ~ista sovest pred na{iot narod i pred sebe, treba
da gi zememe na sebe i najma~nite nau~ni raboti za da mu pomogneme, a ne da se
izgovarame, izbiraj}i go najlesnoto, deka nemame sposobnosti ili vle~ewe za
onie nauki {to baraat najmnogu trud i èlba za rabota.
Kulturnoto rabotewe e pomoralno od revolucionernoto, za{to so prvoto
inteligencijata se ~ini vistinski sluga na svojot narod, a so revolucijata taa se
obrnuva vo nemilosrden eksperimentator.
I najposle, kulturnoto rabotewe e razumno. Inteligencijata so nego gi razjasnuva najva`nite pra{awa za sebe i za narodot. A najva`ni se tie pra{awa {to
se vrzani so narodnoto samosoznanie.
Vo posledno vreme nie istapivme so barawe politi~ka sloboda, bez da se
dopra{ame dali sme nie dozreani za nea i dali sega toa ni e najnu`noto? Na{ite
posledni barawa kolku se pravilni ili ne, ne zemam da gi re{avam. Za mene e
pova`no pra{aweto za na{ata nacionalno religiozna i ekonomska prerodba; a
toa moè da stane samo so izu~uvaweto na svojot narod, prvo kako oddelna edinka, posle vo vrska so drugite Makedonski i balkanski narodi i najposle kako
35
~len na slovenskata familija narodnosti. Takvoto izu~uvawe }e vnese razumnost

vo na{ite odnosi kon site spomenati narodi.
Ete pribli`no kakvo moè da bide najglavnoto rabotewe na makedonskata
inteligencija za da se popravat site gre{ki napraveni so poslednoto vostanie.
I taka, raboteweto na{e }e treba da bide vrz po~vata na narodnoto prosvetuvawe: mirno, legalno, evoluciono; toa }e ima za cel inteligencijata da bide
vistinska sluginka na narodot, a ne naopaku. No za da bide taa slu`ba blagodatna, nam }e ni treba da sozdademe narodni sluìteli, narodna inteligencija {to
}e mu gi posveti site svoi sili na narodnoto blago. Ni treba inteligencija so
jasna svest za moralniot dolg na ~ovekot pred negovata tatkovina i negoviot
narod. Ni treba inteligencija moralno i umstveno sovr{ena.
Sega{nata na{a inteligencija treba da go posveti seto svoe rabotewe nad
moralnoto i umstvenoto usovr{uvawe na svojot narod i sozdavawe na edna idealna makedonska inteligencija.
Ako ovoj dolg se osoznae, ako obedinuvaweto na na{ata inteligencija so
bugarsko, srpsko i gr~ko obrazovanie se postigne, ako se paralizira raboteweto
na propagandite i se uspee tie sosem da se otstranat od Makedonija, ako se
ustanovat dobri odnosi kon site makedonski narodnosti i se podobri
politi~kata i materijalnata sostojba na Makedoncite, toga{, pri site dadeni
`rtvi, }e moème, pokraj drugoto, da bideme zadovolni od edno: vostanieto ni gi
otvori o~ite za gre{niot pat po koj{to odevme dosega, po koj{to }e odevme i za
napred, i bez vostanieto sami }e podgotvevme po~va za dele`; toa ni gi otvori
o~ite za mnogu na{i nu`di {to i ne gi pretpostavuvavme ponapred.
Daj boè, sega{noto vostanie da ni posluì kako eden urok za na{iot
narod, urok za site nas Makedoncite, bez razlika kade sme se obrazuvale i kako
dosega sme se vikale. Daj boè, sega proleanata krv da posluì kako zavet me|u
ìvite, koi{to se dol`ni pred taa krv da se zakolnat za edna zaedni~ka kulturna rabota, za polza i sre}a na na{ata zaedni~ka mnogu napatena tatkovina Makedonija.
36
Ima li potreba za makedonski

nacionalni nau~noliteraturni dru{tva?
Idejata za obrazuvaweto na na{eto dru{tvo be{e - polnoto oddeluvawe na

na{ite interesi od bugarskite. So nego nie sakavme da im pokaème na Rusite
oti kaj nas vo Makedonija nema nacionalen antagonizam i e vozmo`no zadru`no
rabotewe od site makedonski narodnosti vrz kulturna po~va. U{te pove}e, nie
sakavme da im pokaème na Rusite deka nema vo Makedonija nekolku slovenski
narodnosti, a ima samo edna; deka Makedonskite Sloveni moàt sami da ja
razru{at taa pregrada {to e postavena me|u niv od propagandite i od nivnoto
obrazovanie vo Bugarija, Srbija ili Grcija. Nie sakavme da pokaème oti i
pokraj na{eto obrazovanie i vospitanie vo razni dràvi ili propagandi, nie
pretpo~itame site da napravime otstapki od svoja strana za op{tomakedonskite
interesi, za da ne bideme orudie vo racete na propagandite i na nivnite celi:
za da ne se stremime kon soedinuvawe ni so Bugarija, ni so Srbija ni so Grcija.
No se najdoa me|u lanskite ~lenovi lica {to go nao|aat za izli{no postoeweto na takvo dru{tvo, za{to nemalo oddelna makedonska narodnost vo
Makedonija, a imalo samo srpska i bugarska, i bidej}i vo Petrograd imalo
bugarsko i srpsko studentsko dru{tvo, nemalo potreba za makedonsko.
Imaj}i ja predvid taa kritika za potrebata i celesoobraznosta na na{evo
ovde{no dru{tvo, nie sme dol`ni da si dademe to~en ot~et za pri~inite {to go
predizvikaa negovoto obrazuvawe. Toa moè da se napravi otkako }e se odgovori
na glavnite prigovori na na{ite protivnici, so koi tie se ma~at da pokaàt deka
nema potreba za oddelno makedonsko dru{tvo i deka negovoto formirawe ne e
svoevremeno.
Na{ite protivnici velat oti sega ne mu bilo vremeto da se podigaat
nacionalni pra{awa vo Makedonija, koga e zborot za edno snosno postoewe, na
site narodnosti. Sega ne e vremeto da se oddeluvame od Bugarija, koga taa napravila tolku `rtvi za na{eto osloboduvawe i }e napravi u{te za napred. Neumesno
i nerazumno e da gi oddeluvame svoite interesi od op{tobugarskite, koga vo
soedinuvaweto, a ne vo rascepuvaweto, e silata. Ako se podigne sega pra{aweto
za nacionalnosta na Makedoncite, toga{ nie }e treba da se vratime nazad za 30
i pove}e godini. Zar e i vozmo`no sega nacionalnoto obedinuvawe na
Makedoncite, koga vo Makedonija ima mnogu, a ne edna nacionalnost, i koga nema
edna oddelna makedonska slovenska nacija?
Najnapred treba da se re~e deka ne e vistina toa {to go velat oti sega ne mu
bilo vremeto da se podiga pra{aweto za narodnosta na Makedoncite. So ignoriraweto na ova pra{awe nie ne pravime ni edna stapka napred, za{to ako go
ignorirame nie - toa ne go ignoriraat site, i mali i golemi dràvi, osven
Bugarija. Nie, zna~i, prosto si gi zatvorame o~ite pred neprijatnata za nas realnost. Ako, zna~i, go razgledame toa pra{awe, nie ne se vra}ame nazad, a odime
napred, soznavaj}i ja negovata va`nost. Vistina, so nacionalnoto pra{awe nie
37
}e se zanimavame 20-30 godini, no krivinata za toa leì vo na{ite prethodnici

{to ne ja soznaa seta negova va`nost i ne go kladoa da zree. Da bea go napravile
toa, nema{e zo{to nie sega da se zanimavame so nego. Ako pra{aweto za narodnosta na Makedoncite ima prvostepeno zna~ewe za Bugarite, Srbite i Grcite i
sekoja od ovie narodnosti go tretira po svoe, toga{ zo{to i nie toa pra{awe da
ne go zememe vo svoi race i da go razgledame sestrano - i od bugarsko, i od srpsko i od gr~ko gledi{te, i kritikuvaj}i gi site niv da ne si izrabotime makedonsko gledi{te za na{ata narodnost, a se zadovoluvame, spored mestoto kade {to
sme se u~ele, ili so srpskoto, ili so bugarskoto ili so gr~koto gledi{te? Da ne
si izrabotime svoe, makedonsko gledi{te za na{ata narodnost, ubedlivo i
spravedlivo za site Makedonci, zna~i deka nie ne sme vo sostojba samostojno, bez
tu|o vlijanie, da se izu~uvame samite sebesi. Jas ne moàm da go dopu{tam
poslednovo i go smetam navredlivo za mene, ete zo{to i ne se otkaùvam na prvo
mesto da si izrabotam svoj samostoen pogled vrz pra{aweto za mojata narodnost
i vrz onaa na moite sonarodnici. Zna~i moe gledi{te, na{eto dru{tvo po
pra{aweto za na{ata narodnost ne pravi nikakva netakti~nost i samo im ukaà
izvesna usluga na duhovnite interesi na Makedoncite.
Sega }e treba da odgovarame na prigovorot deka neumesno e i nesvoevremeno
da gi oddeluvame na{ite interesi od op{tobugarskite, za{to, od edna strana,
silata bila vo soedinuvaweto, a od druga, Bugarija napravila tolku `rtvi za
na{eto osloboduvawe i }e napravela i za napred.
Ovoj prigovor e mnogu sloèn, zatoa }e treba da mu se odgovara na sekoj del
pooddelno.
Prvoto ne{to {to moè da se re~e toa e deka nie ne sega se oddeluvame od
Bugarija i so toa razdrbuvame edno sozdadeno celo, tuku sme oddelni i ìveeme
ve}e oddelno pove}e od 25 godini. Drugi ne razdelija i sozdadoa od nas i
Bugarite razli~en ìvot, razni potrebnosti, neramna polo`ba. Drugi i ne ni
davaat da se soedinime. Od makedonsko gledi{te soedinuvaweto na cela
Makedonija so Bugarija, ili so Srbija ili so Grcija ne e poèlno, no ne e ni
stra{no. Zna~i, nema zo{to da se borime so nego. No takvoto soedinuvawe ne }e
go dopu{tat ni malite balkanski, ni golemite evropski dràvi. Zna~i, nie ne
sakaj}i da gi me{ame na{ite interesi so bugarskite ja davame svojata soglasnost
i go ozakonuvame postojniot red. Se postavuva pra{aweto samo, dali toa ozakonuvawe e vo na{a polza, za{to velat oti Bugarija ni napravila mnogu dobrini i }e
ni napravela u{te. Da vidime {to arno sme videle nie dosega od Bugarite?
Bugarite go zgolemija buxetot na Egzarhijata od pojavata na srpskata propaganda: so drugi zborovi ja zasilija nivnata propaganda i nivnite interesi vo
Makedonija. Kladoa tie nekolku vladici i otvorija nekolku trgovski agentstva,
go poddràa so pari vostanieto vo Makedonija i prehranija vo Bugarija mnozina, obezdomeni Makedonci izbegani vo Bugarija. Tie se arnotiite {to gi vidovme
od Bugarite.
Kako vi se ~ini: dali se dosta? dali se mnogu? dali se pove}e od dobrinite
38
IMA LI POTREBA ZA MAKEDONSKI NACIONALNI DRU{TVA?
{to ni gi napravija Srbite? -Ako ne bideme bugarski {ovinisti i pristrasno ne

gledame na rabotite, ne moème da ne konstatirame oti vo Makedonija Bugarite
ne napravija za nas Makedoncite ni{to pove}e od toa {to go napravija Srbite.
Pak i smelo moè da se re~e oti napravija pomalku od Srbite. Gore izbroenite
bugarski dobrini ne se napravija vo polza na samite Makedonci, a na interesite
na Bugarija vo Makedonija. Zatoa, bugarskite milioni za Makedonija nemaat
pogolemo zna~ewe od srpskite za tamu. Bugarite ni kladoa vladici vo
Makedonija; imajte na um oti tie vladici vo pove}eto slu~ai i na najva`nite
mesta se Bugari, a ne Makedonci. Preku vladicite Bugarite sakaat da istrebat se
{to ne im e prijatno, a najmnogu crkovno-op{tinskata samouprava. No takva usluga so srpski vladici sakaa da ni ukaàt i Srbite. [to se tie krivi {to nie pretpo~itavme da sme orudie na Bugarite, namesto da sme orudie na Srbite? Bugarite otvorija vo Makedonija trgovski agentstva! No za ~ii interesi? Se
razbira oti ne za makedonski, a za bugarskite. Srbite im gi predadoa svoite
interesi vo Makedonija na svoi konzulstva i generalni konzulstva. Ako
bugarskite trgovski agentstva vo Makedonija se blagodejanie za nas, toga{ srpskite generalni konzulstva se u{te pogolemo. - Bugarite ni go poddràle
vostanieto. I Srbite go poddrùvaa. Bugarite go poddrùvaa pove}e, za{to
nivnite interesi toa go baraa, a ne za aterot na{. Srbite go poddrùvaa da ne
ostanat ponazad od Bugarite; no da bea srpskite interesi taka vrzani so vostanieto, toga{ Srbite stopati }e & objavea dosega vojna na Turcija bez da ~ekaat od
nekade pomo{, bez da gledaat dali }e bide izlezot za niv blagoprijaten ili ne.
- Bugarite hranat obezdomeni Makedonci, no istoto go pravat i Srbite.
Toa e seta arnotija {to ja dobivme od Bugarija. Sega da vidime so {to plativme nie za taa arnotija, ili kolku ne ~ini taa?
Ako gi pogledneme nastanite od poslednata rusko-turska vojna dosega }e
vidime oti sekoja arnotija od Bugarija za Makedoncite ne e ni{to, osven edna
kompenzacija za glupostite {to gi ima napraveno Bugarija po na{eto pra{awe.
Makedonskoto pra{awe vo racete na bugarskite diplomati i narod e red gluposti napraveni samo na makedonska smetka i nare~eni me|unarodni pobedi na
bugarskata samostojna politika. Tie gluposti na bugarskiot narod se za nas
Makedoncite kako praroditelski grev {to }e pominuva od pokolenie na
pokolenie.
Eve vo {to se sostoi toj praroditelski grev:
Bugarite se oslobodeni od Rusite. Vo toa vreme ruskoto op{testvo se zanesuvalo so slovenofilstvo. Toj zanes im zede okolu 250.000 du{i vojska i milijardi rubli. No kakov be{e rezultatot od taa vojna? Rusite i ponapred vojuvaa so
Turcija i gi oslobodija so svoja krv skoro site balkanski dràvi~ki. No nikoga{ do toga{ Rusite ne se razo~aruvaa taka kako {to se razo~araa vo vremeto na
poslednata vojna. Toa dojde do takva stepen {to Rusite sakaa da kladat krst na
svoeto ponatamo{no zanesuvawe i osloboduvawe na Slovenite na Balkanskiot
Poluostrov. Poslednite sokovi od zanesot na Rusite, i so toa i nadeìte na
39
Makedoncite na Rusija, bea goltnati od Bugarija. Povedenieto na bugarskiot

narod kon ruskata vojska i na bugarskata inteligencija kon ruskite vlasti i
diplomati be{e takvo {to Rusite iljada pati se kaeja za svoeto zanesuvawe so
bratu{kite. Toa raskajuvawe e vlezeno dlaboko vo du{ite na site Rusi, koi sega
ne sakaat ni da ~ujat za nekakvi bratu{ki, a osobeno za Bugarite. Koj pla}a sega
za povedenieto i gre{kite na Bugarite, ako ne nie Makedoncite?
Zanesuvawata na Rusija rodija edna Bugarija, no so nejzinoto, roduvawe
Rusija umre za nas. Site nadeì kaj Makedoncite pominaa na nedonos~eto Bugarija. Nie pomislivme deka toa nedonos~e {tom }e porasne, }e okrepne i }e
ni podade raka i nie so nego da zaìveeme sloboden ìvot. Pri imaweto edna
slobodna Bugarija nie mislevme zo{to ni e Rusija. Na{ite nadeì se
poddrùvaa od Bugarija i kako da se zafatija da se realiziraat. Bugarija, kako
pokojniot srpski kral Aleksandar, se objavi samata za polnoletna i zafati
samostoen red gluposti {to se nare~uvaa od nea samostojna politika:
Gi razru{i arnite odnosi so Rusija i go povika Stambolova toj da ja predade
Bugarija vo racete na Trojniot sojuz i Anglija, i da ja napravi nivno orudie protiv Rusija. Taa nova era vo istorijata na Bugarija, taa samostojna politika se
zapo~na od prisoedinuvaweto na Bugarija so Isto~na Rumelija i od naru{uvaweto na Berlinskiot dogovor od Bugarija vrz koj{to po~iva{e i pravoto na
Makedoncite na avtonomija so hristijanin general-gubernator. Naru{uvaweto na
Berlinskiot dogovor i stambolovskiot reìm krsteni samostojna nacionalna
politika na Bugarija, na toa politi~ko, kapriciozno, nepolnoletno nedonos~e, e
vtor udar za politi~kata sloboda na Makedoncite. Evropa i Rusija nastojuvaa da
se izraboti plan za reformi vo Makedonija i vo 1882 godina toj plan be{e ve}e
gotov i }e se nastojuva{e da se vovede, koga noviot politi~ki faktor na
Balkanot go kaùva svoeto veto i namesto reformi - saka za Makedonija bugarski vladici. Beratite za vladici se dadoa i nie zaslepenite Makedonci & poveruvavme na Bugarija oti taa so nejzinata samostojna politika ni{to drugo ne
pravi, tuku odrùva politi~ki pobedi i ne oblagodetelstvuva nas Makedoncite.
- Arno ni gi zama~kaa o~ite. - No ne pominaa ni 5-6 godini koga se otreznaa
Bugarite od svoeto zanesuvawe vo samostojnata politika. Se ubedija so napreduvaweto na srpskata propaganda vo Makedonija oti tie ne se edinstveniot faktor vo makedonskoto pra{awe, a oti ima, osven niv, i drugi i oti uspehot pri
konkurencijata }e bide tamu kade {to }e bide poddr{kata na Rusija. Bugarite pak
stanaa rusofili, no toa go napravija ne so ~isto srce, a za da ja napravat ruskata vlada orudie na svoite interesi vo Makedonija. Pri nadvore{noto prijatelstvo na Rusija, tie ne moèa da se primirat so mislata zo{to ruskite konzuli vo
Makedonija da ja poddrùvaat srpskata propaganda tamu. Za taa pri~ina nekoi od
politi~kite partii ja klevetea Rusija kako neprijatelka na Bugarija i na se
bugarsko, najmnogu za poddr{kata na srpskata propaganda od strana na Rusija.
Bugarskite politikanti ne moèa da vidat oti povedenieto na Rusija e plod na
nivnite gluposti {to se vikaat samostojna i nacionalna politika. Koga taa
40
samostojna i nacionalna politika e orudie na neprijatelite na Rusija, protiv interesite na poslednata na Balkanskiot Poluostrov, moàt li da baraat tie
bugarski politikanti od ruskata vlada da bide taa sovr{eno bezu~esna vo nastanite na Balkanskiot Poluostrov koga toj Poluostrov bil griàta na Rusija celo
stoletie i pove}e? Taa treba da si gi za~uva svoite interesi tamu, pa i ako toa
za~uvuvawe ne }e bide po vkusot na samostojnata i nacionalna politika.
Bugarite vo svojata nadvore{na politika stanaa rusofili i Rusite ja izmenija
malku politikata sprema Bugarite. No bugarskoto rusofilstvo be{e so smetka i
ne be{e trajno, zna~i, i ruskata politika nema{e da se izmeni kone~no {tom ne
se znae{e do kolku e iskrena i trajna bugarskata nadvore{na politika. Bugarite
bea nezadovolni od ruskata politika vo posledno vreme, osobeno poradi
pra{aweto za rakopolagaweto na Firmilijana66a a i za makedonskoto vostanie.
Tie velat: vo toa vreme koga ministerstvoto na Danev ja predade nadvore{nata
politika na Bugarija, vo racete na Rusija, poslednava, namesto da ni pomogne,
napravi da se rakopoloì Firmilijan vo Skopje, i drugo, ne napravi ni{to za
Makedonija. Bugarija da be{e vodela samostojna i nacionalna politika, taa
ne }e go dopu{te{e prvoto i }e go re{e{e makedonskoto pra{awe so pogolemi
reformi.
Tie se rasuduvawata na Bugarite. No nie, ako zastaneme na samostojno makedonsko gledi{te, }e treba da go re~eme slednovo: Bugarija so nejzinoto rusofilstvo ne im napravi nikakva usluga ni na Rusija ni na Makedonija. No od rusofilstvoto taa se vospolzuva so zaemot, napraven pri rusko sodejstvo, a drugo i
najglavno, ne gi poar~i pozajmenite milioni za voeni potrebi i so toa gi ostavi
polni dràvnite kasi. Bugarija i da vode{e samostojna i nacionalna politika, t.e. da be{e orudie na Trojniot sojuz protiv Rusija, pak nema{e da napravi
ne{to, za{to sega gi nema tie nategnati odnosi pome|u niv {to bea pri
Stambolova. Sega ~lenovite od Trojniot sojuz imaat oddelni spogodbi po
me|unarodnite pra{awa, rabotat zaedno po niv i gi paraliziraat site kaprici
na malite dràvi, koi so tie kaprici sakaat da ja izmenat politi~kata ramnoteà vo nivna polza. Sega nema mesto za stambolovska politika.
Preroduvaweto na stambolovskiot reìm vo Bugarija sega ne se opravduva so
ni{to i pretstavuva eden nov obid na politi~koto nedonos~e da pokaprizni~i.
No od tie kaprici ne nego, a nas Makedoncite }e ne boli glavata, kako {to i ne
boli ve}e. No novite upravnici vo Bugarija ni velat: toa e Rusija kriva; Rusija
se pla{i od edna golema Bugarija i zatoa: taa go klade Firmilijana, taa sega ne
saka da & dade na Makedonija avtonomija, taa ne n$ ostavi nas da se podgotvime i
da vojuvame so Turcija.
Drugari! Takvite tvrdewa ne se ni{to drugo, tuku edna laga, edna kleveta
frlena na osloboditelkata Rusija od eden osloboden ropski narod {to u{te ne
e sloboden od negovite ropski instinkti so koi se polzuva za da ja opravda svojata glupava samostojna i nacionalna politika. Toj narod, koj{to e prvata i
poslednata pri~ina za site na{i nesre}i, so svoite glupavi postapki n$ navede
41
vo edna neramna borba so Turcite vo najre{ava~kiot moment n$ ostavi na

proizvol na sudbinata. Toj go napravi klaweto vo Makedonija, kako {to go napravija vo Ermenija Angli~anite, i so toa go zagubi svoeto vlijanie vo Makedonija.
No toa vlijanie mu e nu`no, ete zo{to, od edna strana ne uveruva oti do koga ja
ima slobodna Bugarija makedonskoto pra{awe ne e zakopano, od druga strana, za
da go opravda svoeto egoisti~ko povedenie, seta vina za nesre}ite kaj nas ja prefrla na Rusija.
Bra}a! Zar ne e apsurdno da se misli oti Rusija se pla{ela od golema
Bugarija i ne go sakala na{eto osloboduvawe i oti poradi tie pri~ini ne go
sakala na{eto osloboduvawe i pomagala da se rakopoloì Firmilijan?
Prvo da vidime koj e kriv za sega{noto vostanie na kogo pa|a najgolemata
odgovornost za nego?
Ne edna{ Rusija ni ima re~eno oti taa ne }e prolee ni edna kapka krv i ne
}e ni dade ni najmala materijalna pomo{ ako nie Makedoncite podigneme
vostanie. Rusija po makedonskoto pra{awe tolku pati ima objaveno vladini
soop{tenija, tolku pati se praveni pretstavki do bugarskata i do turskata vlada
po na{eto pra{awe. Vo site niv napravo ni se vele{e: sedete si mirno, oti ako
napravite brkanica - ne moàm i ne sakam da vi pomoàm. So drugi zborovi, taa
si gi izmi racete za site nesre}i od edno vostanie vo Makedonija. Moème li
nie po toa da ja obvinuvame Rusija vo neiskrenost i poddupuvawe? Zo{to toga{
da & se lutime na Rusija?
Ako ne se laàm, Komitetot i Organizacijata o~ekuvaa pomo{ ne od Rusija, a
od Bugarija, za{to vo Makedonija, spored razbirawata nivni i na Egzarhijata
bugarska, ìveat Bugari. Rusi tamu nema. Zna~i, Bugarija treba{e da im pomogne
ili najkategori~ki da re~e: ne ~ekajte od mene ni{to. No Bugarija ne go napravi
ni ednoto ni drugoto: ne go napravi prvoto, za{to Bugarite se smetkaxii i se
gotovi da si ja zemat Makedonija ako im ja podari nekoj, a inaku - ako saka neka
bide zapustena. Nikoj drug od balkanskite narodi nema{e taka spokojno da gleda
na zapustuvaweto na eden kraj, kade {to ima negovi sonarodnici. Da be{e inicijativata vo vostanieto gr~ka ili srpska i da znaeja tie narodi oti vostanieto
}e bide taka silno, ne gledaj}i na nikakvi neblagoprijatni priliki, }e objavea
vojna, pa makar taa vojna da se svr{e{e so poln poraz nivni. No Bugarite ne se
od taa kategorija: tie }e objavat vojna samo toga{ ako ima nekoja dràva {to da
im gi obezbedi plodovite od vojnata. A bidej}i takvoto obezbeduvawe nikojpat
ne e sigurno, bez da se angaìra edna od golemite dràvi ili nekolku od niv so
oru`je v raka da go potkrepat toa obezbeduvawe, toga{ od Bugarija ne moè{e da
se o~ekuva zame{uvawe vo makedonskite raboti. No ako be{e taka, toga{ Bugarite
moèa da im kaàt jasno na Makedoncite, da ne se nadevaat na niv i moèbi ne
}e se dobieja tie rezultati. Dalekuvidnata politika na knezot i na negovite
samostojni i nacionalni pomo{nici treba{e da predvidi se i da gi
predupredi nesre}ite. No tie toa ne go napravija. Ostavija da stane vostanieto,
mislej}i deka ako ne samostojnata politika, toga{ krvta na Makedoncite }e ja
42
natera velikata osloboditelka da si gi ostavi svoite raboti i da dojde da vojuva za nas, za da ja povikaat posle vo Berlin i da ja zagubi Manxurija i vlijanieto vo Persija. Toa be{e prestapni~ko povedenie kon makedonskite raboti i
glaven prestapnik vo niv se javuva oficijalna Bugarija i bugarskiot narod,
koj{to ne moè{e da ja natera svojata vlada da se zastapi za svoite makedonski
klienti. I za toa prestapno povedenie se pravi sega vinovna Rusija, i toa oficijalna Rusija {to nemala ni{to zaedni~ko so nejziniot narod. Oslobodenite
bratu{ki sega ne sakaat da si gi priznaat svoite gre{ki; ete zo{to izjavuvaat
deka tie se site rusofili, i deka go miluvaat ruskiot narod, no ne ja miluvaat
ruskata vlada, koja ne gi izrazuvala narodnite ~uvstva kon Makedoncite i negativno se odnesuvala kon sekoja iskaàna od narodot simpatija kon niv. Za
dokaùvaweto na poslednovo pokaùvaat tajni cirkulari od vladata da ne se
pe~atat ve}e statii za makedonskite raboti.
Kaj nas vo Makedonija i vo Bugarija na takva vladina rasporedba moàt da &
pridadat nepravilno zna~ewe, ete zo{to }e treba da se kaàt ovde nekolku zborovi
i za nea. Najprvin treba da se kaè oti po makedonskoto pra{awe nema nikakva
razlika pome|u pogledite na ruskoto op{testvo i narodot, od edna strana, i vladata, od druga, a ima samo razlika vo stepenot na interesot za nego: op{testvoto i
narodot mnogu pomalku se interesiraat od vladata {to se gleda od pomo{tite za
Makedoncite. Ako se sporedat tie so pomo{tite za Burite /Transvalcite/, toga{ }e
se dobie golema razlika, za{to za borbata na Burite se interesiraa mnogu pove}e
od na{ata borba. A toj slab interes e rezultat na razo~aruvaweto na Rusite od
bratu{kite. 3na~i, i za toa treba da im re~eme na Bugarite: Spolaj vi! Ruskata
vlada sekoga{ mu dava polna sloboda na ruskiot pe~at da pe~ati statii po site
pra{awa do toga{ do koga nekoe pra{awe se razgleduva i ne e primeno nikakvo
re{enie po nego. Otkako pra{aweto }e bide iscrpeno i po nego e primeno nekakvo re{enie, se ispra}aat cirkulari deka pra{aweto e iscrpeno. No toa se pravi
ne za da se li{at vesnicite od slobodata da pi{uvaat, a zatoa {to na Balkanskiot
Poluostrov im pridavaat golemo zna~ewe na site statii {to se odnesuvaat za
balkanskite raboti i mislat oti vladata pod vlijanie na pe~atot }e ja izmeni svojata politika. Vladata prosto saka da ne izbavi nas od prazni nadeì.
Ako e seto toa taka, toga{ so {to moè da se objasni politikata na Rusija po
pra{aweto za Firmilijana? - }e se zapra{aat nekoi. - Jasno e oti taa e srbofilska. - Da vidime dali e tolku jasno.
Pri~inite za rakopolagaweto na Firmilijana u{te edna{ jasno }e ni
pokaàt kakva nesre}a za nas Makedoncite e noseweto na imeto Bugarin. Od niv
}e se vidi oti politi~koto nedonos~e - Bugarija ne e vo sostojba da gi za{tituva ne samo na{ite, no i negovite interesi.
Bugarija nema diplomati, a u{te pomalku - vo stranstvo. I tie {to se od
poslednite, ne se da go ~uvaat i da go podigaat zna~eweto na Bugarija, a da go
namaluvaat i da go ismejuvaat, i sebesi i svojata dràva. Za potvrduvawe na toa
dosta e da se potsetime na trojcata: gospodata Be{kov, sekretar i gerant na
43
Trgovskoto agentstvo vo Bitola, Cokov, diplomatski agent vo London, i Stan~ev,

takov vo Petrograd.
Za g. Be{kov popra{ajte kogo sakate vo Bitola, bilo toa od personalot na
tamo{nite konzulstva, bilo od bugarskite u~iteli, bilo od vla{kite, bilo od
gra|anite ili najposle od Cigan~iwata so koi ima razgovarano g. Be{kov, postojano odej}i po gradot bez rabota, i site }e vi kaàt koj e g. Be{kov. Zatoa Srbite
imaat vo Bitola prekrasen pretstavnik {to se polzuva so polno uvaènie kaj
konzulite. Toa e g. Risti}.
Seta svoja diplomatija si ja iskaà g. Cokov vo razgovorot negov so korespondentot na Rojter.
No najinteresen e g. Stan~ev, edno, kako privatno lice, drugo, kako diplomat
i, treto, kako diplomat na najva`noto za Bugarija od site diplomatski mesta.
Prvoto ne{to {to bie v o~i toa e {to g. Stan~ev si ostanuva na istoto mesto vo
seto vreme otkako znam za nego /ima okolu 9 godini/. Toj fakt na vid e mnogu
ute{en, za{to toj kako da pokaùva postojanstvo vo politikata na Bugarija.
Srpskite poslanici vistina sedat vo Petrograd po nekolku godini so red, no po
4-5 godini se menuvaat. No toj ute{en fakt e ute{en samo na vid. U{te vo prvata
godina na moeto studentstvo mene me zapra{aa: kakov ~ovek e g. Stan~ev? Jas za
nego ne znaev ni{to, zatoa rekov oti malku go poznavam. Toga{ mi dadoa edna germanska kniga so naslov Die Wahrheit uber Bulgarien. Jas zamoliv da mi ja dadat
da ja pro~itam doma. Mi ja dadoa i taka jas se zapoznav prvpat so g. Stan~ev i so
bugarskite raboti, osobeno so polo`bata i avtoritetot na bugarskiot pretstavnik vo Petrograd. Posle jas ~uv u{te nekoi sluhovi za g. Stan~evi od nivniot
ìvot vo Petrograd, sli~ni na pasaìte za niv vo spomenatata kniga. Od razgovor so ùrnalisti jas ~uv oti g. Stan~ev pravel obid da povlijae na niv, no
neuspe{no. Voop{to, site tie so koi imav slu~aj da se vidam ili da zboruvam g.
Stan~ev ili ne go znaeja ili lo{o se odzivaa za nego. No vo poslednata godina g.
Stan~ev, kaùvaat, se spu{til tolku dolu, taka nisko go spu{til bugarskiot
presti` vo Petrograd kako {to ne }e moè{e da napravi i najgolemiot neprijatel na bugarskite interesi.
A znaat li Bugarite oti vo toa vreme koga tie go imaat vo Petrograd eden
Stan~ev, Srbite go imaat tamu eden Pa{i}, ili eden Grui} ili eden Novakovi}?
Ovie diplomati posledovatelno se ili vo Petrograd ili vo Stambol; i na ednoto i na drugoto mesto tie ostanuvaat po nekolku godini so red. Vo Petrograd tie
imaat {iroki poznanstva i se polzuvaat so mnogu aren do~ek od gornite sloevi
na ruskoto op{testvo i imaat golemo vlijanie na nego. Tie se znaat so diplomati, profesori, redaktori i izdateli na vesnici. Tie zboruvaat ubedlivo i so
dlaboko znaewe na rabotite. Dodadete kon toa deka srpskata nadvore{na politika e ustanovena, kako i toa deka imaat tie i cel red drugi, osven spomenatite
diplomati, i }e razberete zo{to rakopolagaweto na Firmilijana e pobeda na
srpskata diplomatija i poraz na bugarskata; pobeda dobiena so svoi, t.e. srpski sili, a ne ne{to navrzano od Rusite; porazot pak na Bugarite e rezultat na
44
nemaweto bugarski diplomati {to da gi razbiraat bugarskite interesi i da gi

za{tituvaat so avtoritet i znaewe.
Ama g. Zinovjev im pomagal i im so~uvstvuval na Srbite. Toa moè da bide
vistina, no toj go pravi toa ne za{to gi mrazi Bugarite, a za{to srpskite
poslanici vo Stambol se logi~ni, gi znaat arno nivnite interesi i moàt da gi
za{tituvaat. Isto taka, moèbi ruskite konzuli gi za{tituvaat srpskite interesi vo Makedonija, ne za ater, ami edno, za{to i Srbite kako i Bugarite se Sloveni,
a drugo, za{to Srbite poarno gi imaat razbrano i znaat da gi branat nivnite
interesi.
Zna~i, bugarskata nadvore{na politika ne izdrùva nikakva kritika. Taa e
glavniot izvor na site na{i nesre}i. Zatoa ne moè i da se zboruva za nekakvi
arnotii od Bugarija za Makedonija. Arnotija li e materijalnata pomo{ od
Bugarija za vostavaweto, koga taa poddr{ka samo n$ natera da si gi rasfrlime
narodnite sili, so koi nie bevme silni, a sega sme ni{to? Arnotija li e raneweto na izbeganite vo Bugarija Makedonci, koga Bugarija e prvata i poslednata
pri~ina da im se razorat ku}ite? Arnotija li e toa {to prima taa na svoja slu`ba
Makedonci, koga poslednive so slu`bata, ili zaradi nea, ja zaboravaat svojata
tatkovina i nejzinite interesi gi `rtvuvaat na bugarskite? Zar ne se
Makedoncite {to se na slu`ba ili kandidati za slu`ba tie {to go izopa~uvaa
me|u naselenieto vo Makedonija zna~eweto na ruskite vladini postapki i gi
tolkuvaat pred nego stambolovski i go tiskaa da vostane, protiv sovetite na
Rusija za blagorazumnost? Makedonci! Vreme e da se ubedime oti lo{iot demon
za Makedonija ne e nikoj drug osven Bugarija. Ete zo{to ~as poskoro treba da si
gi oddelime na{ite interesi od bugarskite. Toa go bara od nas blagorazumnosta.
Od seto gorere~eno se gleda oti bugarskite arnotii za nas Makedoncite ni
najmalku ne se razlikuvaat od srpskite, no zatoa pak n$ ~inat stopati pove}e:
1/ za bugarskoto ime {to ni go podari Egzarhijata nie gi zedovme na sebe
site dobrini {to se vrzani so nego i so koi se ukrasi toa ime vo najnovata
istorija na Balkanskiot Poluostrov.
2/ za bugarskite u~ili{ta i bugarskoto pokrovitelstvo na na{ite interesi nie nemame nikakvo so~uvstvo od strana na Rusite, ne zatoa {to tie gi mrazat
Bugarite, a po tie pri~ini {to tie tolku mnogu napravile za Bugarite, kolku za
nikoj od slovenskite i pravoslavni narodi: izleguva oti tie i za nas
Makedoncite napravile mnogu i nemalo zo{to u{te ne{to da o~ekuvame od niv.
Ruskoto pokrovitelstvo stanuva nenu`no koga nie si imame samostojno i
nacionalno bugarsko pokrovitelstvo.
3/ Za bugarskite vladici {to ni gi podari Stambolov nie plativme so
nemaweto na avtonomni prava, predvideni so Berlinskiot traktat. Taa arnotija
dobiva u{te pogolemo zna~ewe so toa {to taa be{e pri~inata da se obrazuvaat
komiteti, organizacii, ~eti, vostanija, da ima ubistva, grabeì, kolewa i dr. i vo
seto toa Bugarija ni pomogna i so pari i so trpewe na komitetite na svoja zemja.
4/ verata vo bugarskoto ~uvstvo kon nas si ja plativme so vostavaweto, od
45
koe Bugarija vistina ne n$ zadrà i ne ni pomogna, no... go isprati Na~evi~a da

pregovara... Isto taka Bugarija so svojata iskusna diplomatija ne poddrà...!
5/ za hraneweto na izbeganite Makedonci vo Bugarija i kako najgolema
nagrada za imeto Bugarin {to go nasadija kaj nas, ni pokaàa barem da znaeme koj
e pri~inata za site na{i nesre}i, a toa bila... Rusija. I taka, zna~i, Bugarija ni
gi napravi dosega ve}e site arnotii, ostanuva{e samo i kaj nas da razvie klasa
samostojni nacionalisti {to }e razberat najposle kade e korenot na sekoe zlo
vo na{eto nacionalno razvivawe, t.e. Bugarija re{i i kaj nas da nasee rusofobstvo, ta i nie da ja izgubime sekoja vera vo pravoslavna Rusija. Misijata na
Bugarija e prekrasna, samo, za àl, nie tuka vo Petrograd sme daleku od Bugarija,
ta rusofobskoto seme ne moè da ni zapadne dlaboko vo du{ata i da dade arni
plodovi.
Od site prebroeni fakti se gleda golemata {teta za nas Makedoncite od toa
{to nie, ili barem mnozina od nas, gi izedna~uvame dosega na{ite interesi so
op{tobugarskite. Nie se vikavme Bugari. So toa, od edna strana, sakavme toa ime
da ni posluì kako centar okolu koj }e moème site da se zgrupirame, bez da
barame za taa cel nekoj drug, a moèbi i sosem nov, od druga strana, nie mislevme
oti vistina vo soedinuvaweto so Bugarite e na{ata sila.
I vistina, od na{eto vikawe deka sme Bugari nie imavme pravo da o~ekuvame za nas dobrini, a ne zla: nie moèvme da o~ekuvame od Bugarite
poddrùvawe na site na{i duhovni nu`di. Bugarija e slobodna dràva. Taa
raspolaga so pari, prosveta, dràvni maì i diplomati. Taa treba da gi soznae
nejzinite i na{ite nacionalni interesi i mo}no da gi brani. No vidovme deka
sme gorko izlagani vo na{ite nadeì i deka namesto arnotii nie vidovme samo
lo{otii.
Tie lo{otii gi nadminuvaat site o~ekuvawa. Se postavuva pra{aweto: koj e
vo seto toa kriv? - Na toa pra{awe jas ne moàm da odgovoram. Ne e moja rabota
da baram dali nekoj zol demon na Bugarija ni gi ima napraveno site lo{otii
bugarski nam na Makedoncite. Za mene e jasno samo toa deka golem del od site
na{i nesre}i se dolàt na bugarskiot narod. Ne e knezot kriv za toa, da re~eme,
{to nemaat Bugarite arni diplomati. Ako, na pr., g. Stan~ev e pretstavnik na knezot, a ne na Bugarija, toga{ ne se takvi Cokov, Be{kov i dr. Ne e izvinenie za
bugarskiot narod i toa {to nedostojnite diplomati & pripa|aat na ovaa ili na
onaa partija i knezot se polzuva so povikuvaweto na vlast, po li~ni nao|awa, tu
edna tu druga partija. Glavnata nesre}a za Bugarija i za nejzinite interesi e ne
vo toa {to ima mnogu partii i ne site gi znaele arno narodnite interesi, ami vo
toa {to Bugarite malku se proniknati so narodnite interesi, osobeno so nadvore{nite. Kaj Bugarite nema nacionalni ideali {to da bidat op{to dostojanie
i svetiwa za site Bugari. Tie ideali se izrabotuvaat od istorijata na narodot,
no se izrabotuvaat vo eden dolg istoriski period. Dolgo vreme ~lenovite od
eden narod treba da se zanesuvaat od edni isti narodni ideali, op{ti i sveti za
site ~lenovi na narodot. Tie ideali treba da bidat izraboteni od najvidnite
46
pretstavnici na narodot i usvoeni od site negovi ~lenovi. Idealite narodni

treba{e da bidat edna programa, kon realiziraweto na koja }e treba{e da bidat
naso~eni site sili na narodot. Narodnite ideali ne moè da bidat realizirani
site odedna{, no nivnoto realizirawe od treba da bide samo rezultat na op{tata
i samopregorna narodna rabota. Te{kotiite za dostigaweto na narodnite ideali
sluàt samo kako {kola vo koja se zakrepnuva narodniot duh i se gotvi za u{te
pogolema borba. Vo zamena za toa, ako eden narod dobie politi~ka sloboda ili
se ispolni ne{to drugo va`no za narodniot ìvot, bez negovo ili so malo negovo sodejstvo, toga{ koga kaj nego nema u{te izraboteni narodni ideali ili ako
se izraboteni ne se usvoeni od site ~lenovi na narodot, toga{, vo takov slu~aj,
narodot ne gi ceni narodnite ideali i, kako ~ovek bez opredelena cel i programa za rabotewe, se frla tu na edna tu na druga strana, pravej}i go toa ne zatoa {to
e ubeden oti taka treba da bide, ami zatoa {to gleda deka ima okolu nego lu|e {to
postapuvaat taka ili inaku.
[to gledame nie vo najnovata bugarska istorija? Bugarija dobiva politi~ka
sloboda, najva`noto ne{to vo narodniot ìvot, u{te toga{ koga kaj niv nema{e
narodni ideali, koga i samite ne znaeja {to sakaat. Slobodata ja dobija Bugarite
so najmali `rtvi i usilbi; nea im ja podarija Rusite. Osloboduvaweto napravi
edna golema propast pome|u porane{nata bugarska istorija i ìvot, i novata. Vo
prvata Bugarite vidoa samo eden mrak, zatoa tie se odvra}aa od nea. I taka
Bugarite vo noviot sloboden ìvot se javija kako narod bez tradicii, narodni
ideali, svest za narodnite i dràvnite interesi i istorisko nasledstvo. Zna~i,
Bugarija se javi kako dràva vo vid na istorisko nedonos~e. So usilbite na
Rusija toa nedonos~e zakrepna malku, no pri prvoto ose}avawe na svoite sili
najavuva pretenzii za samostojna politika - izvor na nesre}i za Makedoncite.
No ne samo vo taa samostojna politika se zaklu~uvaat na{ite nesre}i, a
sledstveno i pri~inata za oddeluvaweto na na{ite interesi od bugarskite, pa i
pri~inata za oddeluvaweto na Makedoncite ovde vo makedonsko dru{tvo.
Toa oddeluvawe si ima i drugi pri~ini, a imeno-upotrebuvaweto na na{ite
umstveni sili za izu~uvaweto na sebesi, kako ~lenovi na edna tatkovina i eden
narod. Za da se dostigne taa cel trebalo da se sostavi oddelno dru{tvo od lica
za koi izu~uvaweto na Makedonija vo etnografski, geografski i istoriski odnos
ima prvostepeno zna~ewe; a takvi lica sme nie Makedoncite.
Za da se dostigne taa cel nie treba da se oddelime od drugite balkanski
narodi i samostojno i kriti~ki da pogledneme na samite sebe i na na{ite
interesi, kako i na balkanskite narodi i nivnite interesi. Postapuvaj}i taka
nie }e se oslobodime od gre{kite {to gi pravat drugite balkanski narodi.
Za da bide pojasna polzata od takvoto oddeluvawe na{e od drugite narodi
dosta e eden kriti~ki pogled vrz raboteweto na tuka{nive studentski dru{tva:
bugarskoto i srpskoto.
Bugarskite studenti imaat golemi pretenzii da se pretstavnici na
najnovite te~ewa na ~ove~kata misla. Za niv nema nikakvo zna~ewe nacionaliz-
47
mot {to se smeta za ne{to {to si go ima odìveano svojot vek. Tie se internacionalisti. Tie se najnapred lu|e, pa posle, ako im ostane za toa vreme, se
Bugari. Za niv ~ove{tvoto ima pogolemo zna~ewe od Bugarija i zatoa pove}e gi
interesiraat niv [vajcarija, Soedinetite Amerikanski Dràvi i nivnata
istorija, otkolku Bugarija so nejzinite nacionalni interesi. Bugarskata mlade`
ovde gi upotrebuva site svoi sili i sredstva da se pokaè napredni~ava, t.e.
socijalisti~ka: dolgi i besmisleni govori, dolgi kosi i ubavo is~e{lana brada,
crvena ili sina ruska ko{ula i dr. So nacionalni pra{awa ne se zanimavaat i
so golema dosada slu{aat referati na tema po etnografijata, pa i po kakva i da
e druga nauka, osven politi~kata ekonomija. No zatoa sekoj smeta za svoj dolg da
kritikuva s$ {to }e mu dopadne. So nau~ni pra{awa ne sakaat da se zanimavaat,
no zatoa se ubavi organizatori: moàt da organiziraat lotarii, da propagandiraat nekoja rabota, da organiziraat nekoja ve~erinka so dobrotvorna cel, bez da
mu gledaat mnogu mnogu oti so nea }e se oskandalat i sebesi i idnoto pokolenie
od bugarski studenti vo Petrograd. Voop{to, tie se gotovi da se zanimavaat so
raboti {to baraat malku trud, no davaat golema popularnost i samouverenost.
Makedonija ja priznavaat za bugarska vo etnografski odnos, no mislat deka e
izli{no da si gi tro{at silite za da nau~at ne{to za taa zemja, zatoa ni{to ne
znaat za nea ni od istorijata ni od geografijata i etnografijata nejzina, osven
deka ima tamu ~eti i vostanie, na koe{to treba da mu se pomogne samo so lotarii
i ne so samite sebe. Toa platonsko i samo platonsko i evtino so~uvstvo kon
Makedoncite, toa nerazbirawe na nacionalnite interesi, toa otsustvo na
nacionalni ideali i taa èd za popularnost so privrzanost kon socijalizmot e
odraz na duhovnata sostojba na bugarskiot narod i negovoto op{testvo. Ottuka
mnogu jasno se gleda kolku Bugarite ne se vo sostojba da gi branat ne samo na{ite,
no i sopstvenite interesi.
Srpskite studenti pravat sosema drug i sprotiven vpe~atok. Srbite ne se
internacionalisti, a site bukvalno, bez razlika dali e nekoj od Srbija, Bosna,
Hercegovina ili Crna Gora, site se nacionalisti. Tie znaat deka tie se prvin
Srbi, a posle lu|e. Sekoj znae i se interesira za srpstvoto razmesteno vo razni
zemji. Tie ja znaat nivnata istorija i istorijata na sosednite narodi i zemji. Tie
se interesiraat site glavno za kulturno-istoriskite nauki i gi izu~uvaat. Gi
izu~uvaat kako sredstvo za dostignuvawe srpski nacionalni celi. So cel da gi
za{titat srpskite interesi pred Rusite, tie preveduvaat ili sostavuvaat na
ruski knigi so istoriska sodrìna. Takov utilitaren, tendenciozen i {pekulativen odnos kon naukata ne e za odobruvawe i e pri~ina i rezultat na nacionalen
{ovinizam, no posledniov e rezultat na tie istoriski priliki vo koi popadna
srpstvoto, osobeno po Berlinskiot dogovor. Srbite moème da gi obvinuvame za
{ovinizam; no tie ne se pogolemi {ovinisti od Bugarite. Srbite se nacionalisti so arno soznaeni narodni ideali i interesi, koi {to so trud, nauka, pero i
diplomatija site kako eden ~ovek odat po eden op{t za site pat i zatoa postignuvaat pobedi nad Bugarite na sekoj ~ekor. Srbite se {ovinisti; tie se o~aeni vo
48
borbata so svoite neprijateli za za{tita na nivnite nacionalni interesi. No

ako go sporedime srpskiot {ovinizam so bugarskiot nacionalen indiferentizam i gi razgledame od makedonsko, pa i od op{to~ove~ko gledi{te, toga{ }e
treba da priznaeme deka srpskiot {ovinizam, kako rezultat na osnovno
izu~enite narodni interesi, stoi mnogu povisoko, i mnogu pogore od bugarskiot
nacionalen indiferentizam, koj{to e rezultat na otsustvo na sekakvo razbirawe
na bugarskite dràvni interesi. Vo toa vreme, koga Srbite od kralot i ministrite do posledniot srpski amal se nacionalisti i nao|aat za nu`no site da
se splotat vo edno za da gi dostignat so op{ti sili narodnite ideali, Bugarite
se cepat na socijalisti i sekakvi drugi - isti, koi najmalku sakaat da ja opravdaat poslovicata deka soedinuvaweto ja pravi silata. - Tuku seto toa e rezultat
na politi~kata zrelost na narodot: Srbite vo tekot na cel vek gi izrabotuvaat
nacionalnite ideali i gi izu~uvaat nacionalnite interesi, a pak Bugarite go
pravat toa samo vo 1/4 vek.
Kako i da e, no oddeluvaweto na{e od Bugarite }e ni dade mo`nost kriti~ki
da se odnesuvame kon bugarskite raboti, a ne slepo da gi kopirame i da nasaduvame vo Makedonija, namesto nacionalizam, socijalizam, kako {to go pravela toa
Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija. Zna~i, oddeluvaweto na
na{ite interesi od bugarskite, pokraj drugoto, }e n$ izbavi od polo`bata kako
majmuni da gi kopirame bugarskite nepromisleni postapki i na vera da gi primame bugarskite uveruvawa deka Bugarija e na{ata arnotvorka, a Rusija na{iot
najgolem neprijatel; toa }e razvie vo nas kriti~ki odnos kon na{ite i kon tu|ite
postapki.
A od toa odvaj li moè da ima pogolemo opravdanie za postoeweto i programata na na{eto dru{tvo. Ako e taka, toga{ ne ni ostanuva ni{to drugo, osven da
mu se pomolime na Gospoda da gi umnoì makedonskite dru{tva, sli~ni na
Petrogradskoto - Sv. Kliment nasekade kade {to ìveat Makedonci.
49
Nacionalniot separatizam: zemji{teto

na koe se ima razvieno i }e se razviva za napred
Na prvoto zasedanie na Bugarskoto studentsko dru{tvo vo Petrograd od ovaa

godina jas rekov nekolku zbora za rezultatite od sega{noto vostanie vo
Makedonija. Tie rezultati jas gi rezimirav vo dva punkta: 1/ Makedonija po
Vostanieto e zagubena za bugarskata narodnost i 2/ Makedoncite }e si gi soznaat
gre{kite {to bea pri~ina za nesre}ite od vostavaweto, }e se otkaàt od
dosega{nata naso~enost na nivnoto nacionalno samosoznanie i }e im otvorat
sistematska borba na site nacionalni i verski propagandi vo Makedonija,
vklu~itelno i na bugarskata, za da moàt so oddeluvaweto na svoite interesi od
interesite na propagandite da go postignat nacionalnoto obedinuvawe pome|u
sebe.
Jas rekov toga{ deka takva e vistinata, koja{to ne }e im se bendisa na mnozina, no jas ne moàm da go zboruvam ona {to }e mu se bendisa na nekogo, tuku ona
{to e svr{ena rabota, so koja porano ili podocna }e treba da smetaat Ju`nite
Sloveni, pa zatoa e nu`no da se znae novoto te~ewe sred Makedoncite za da se
opredelat jasno odnosite na Ju`nite Sloveni kon nego i da se izbegne bespoleznata i {tetna borba pome|u niv.
Mnozina }e re~at oti moite utvrduvawa za nekakvo novo te~ewe vo razvivaweto na nacionalnoto samosoznanie sred Makedoncite e samo mistifikacija
na nekolcina Makedonci, no deka taa mistifikacija nema pod sebe zemji{te i
zatoa kako {to se imaat skoro pojaveno na beliot svet, isto taka skoro }e
is~eznat od nego.
Za da se uverime vo toa dali moive zaklu~oci za rezultatite od vostanieto
se pravilni ili pak prigovorite na moite protivnici se pravilni, }e treba da
se razgledaat tie nastani od najnovata istorija na Makedonija vo koi najsilno
se projavi nacionalnoto samosoznanie, a imeno, }e treba da se razgleda: prerodbata na Makedoncite, nastanite {to posluìja kako pri~ina da se razbudi narodniot duh na Makedoncite, kakvi razmeri i kakov pravec zede toa razbuduvawe?
Vo kakvi odnosi stanaa Makedoncite so nivnoto nacionalno razbuduvawe kon
balkanskite narodnosti i dali pozicijata {to ja zazema sega Vnatre{nata revolucionerna organizacija po pra{aweto za narodnosta na Makedoncite Sloveni
e takva od koja ne moè da se odi ponatamu, ili pak treba od nea da se napravi
u{te eden ~ekor i Makedoncite da se javat privrzanici na nacionalniot separatizam so primaweto na centralnoto makedonsko nare~je za op{t makedonski literaturen jazik? I najposle, ako Organizacijata i makedonskata emigracija vo
Bugarija, osobeno onoj del od nea {to ima ili dràvna slu`ba so ubavi plati ili
se zanimava so ùrnalistika i so toa ima ubavi dohodi i golemo vlijanie na
bugarskite raboti, taka {to se javuva so kandidatura za ministerski mesta vo
50
ZA NACIONALNIOT SEPARATIZAM
Bugarija ili si ima drugi zgodni potfati, -dali, velam, i bez pomo{ta na taa
na{a kolonija e vozmo`no nekakvo osobeno projavuvawe na na{ata prerodba, a
imeno vo takva smisla kako {to ja spomnav, t.e. vo polno oddeluvawe na na{ite
interesi od onie na balkanskite narodi i vo razvivawe me|u makedonskata
inteligencija i narodot makedonsko narodno samosoznanie?
Povr{en pogled na nastanite {to izvrvea pred Vostanieto ni dokaùva oti
najsilniot pottik za nacionalnoto razbuduvawe na Makedoncite ni posluì
zafatokot na srpskata propaganda vo Makedonija. Do toa vreme na{eto nacionalno samosoznanie be{e razbudeno samo na polovina. Specijalno so pra{aweto za
na{ata narodnost nikoj ne se zanimava{e. Se vikavme vistina Bugari i hristijani vo nacionalna smisla, no zo{to toa e i dali e navistina taka - nie ne se
zapra{uvavme mnogu- mnogu.
Vrskite na{i so Bugarite stanaa mnogu tesni so op{tata polo`ba vo
Turcija: nie bevme bra}a po svojata sudbina i bevme vo ednakvi odnosi kon vladata i fanariotskoto duhovenstvo. Op{nosta vo sudbinite na{i ni go zakrepi
op{toto ime Bugari u{te do osloboduvaweto na Bugarija, koe{to si ostana po
tradicija vo Makedonija i po osloboduvaweto na prvata. Vrz taa osnova Bugarite
gi postavija svoite pretenzii na Makedonija i Makedoncite o~ekuvaa osloboduvawe od Bugarija.
No konkurencijata so Bugarija od strana na Srbija po makedonskoto
pra{awe od politi~ka i nacionalna strana gi izvika na politi~kata scena i
samite Makedonci. Makedoncite fatija usileno da se interesiraat za pra{aweto
na nivnata narodnost i nivnata sudbina.
Odot na toa nacionalno razbuduvawe, kako i rezultatite do koi dovede toa,
se pretstavuvaat pribli`no vo ovoj vid:
Srbite i Bugarite fatija da si gi osporuvaat eden na drug pravata vrz
Makedonija: i ednite i drugite velat oti cela Makedonija bila nivna. Ednite si
vikaat kako svedoci za spravedlivosta na nivnite pretenzii edni, drugite drugi
avtoriteti.
Srede toj beskraen spor pome|u dvata bratski sosedni naroda makedonskoto
slovensko naselenie, zaradi koe tie se karaat, malce po malce zree vo nacionalnoto samosoznanie i saka da se oslobodi od pokrovitelstvoto na sosednite narodi za da moè samo da si bide vr{itel na svoite sudbini.
Makedoncite baraat nacionalno obedinuvawe pome|u niv, no pritoa sakaat
toa obedinuvawe da stane ne vrz nova po~va, ne da se zafati odnovo, za{to takvoto obedinuvawe }e bara mnogu vreme, a obedinuvaweto be{e va`no kako sredstvo za postignuvawe politi~ka sloboda. Zatoa obedinuvaweto be{e zafateno vrz
po~vata na toa {to Makedoncite se vikaa Bugari.
Mislata za nacionalno obedinuvawe na Makedoncite, iako pod maskata
bugarska, se zafati vo 1890 g. Vo krajot na 1889 god. se prefrlija vo Bugarija
30-40 du{i u~enici i studenti Makedonci od Belgrad vo Sofija. Tie u~enici
se du{ata na site nastani vo Makedonija ottoga{ dosega. Tie bea zapoznaeni so
51
Srbija i Bugarija, so nivnite kulturi i celi vo Makedonija. Tie i ja soznaa

opasnosta za dele` na Makedonija pome|u tie dve dràvi - ako Makedoncite
samite ne se vooruàt za da si izvojuvaat sami, so svoi sopstveni sili i sredstva sloboda i so toa da go predupredat deleòt na Makedonija.
Po nivna inicijativa vo po~etokot na devedesettite godini se obrazuva
edno nacionalno separatisti~ko dvièwe so cel da se oddelat interesite na
Makedoncite od bugarskite so izdignuvawe na edno od makedonskite nare~ja na
stepen na literaturen jazik za site Makedonci. Organ na toa separatisti~ko
dvièwe na Makedoncite vo Bugarija be{e spisanieto Loza. No toa duhovno
dvièwe na Makedoncite ne & se bendisa na bugarskata stambolovska vlada,
koja{to zabrani da se izdava Loza i fati da gi goni Makedoncite separatisti.
Od toa vreme u{te pobegna Damjan Gruev, koj{to be{e vo brojot na Makedoncite
u~enici {to pominaa od Belgrad vo Sofija i vo brojot na separatistite.
Nemaj}i vo Bugarija po~va za nacionalen separatizam, Makedoncite {to
prebegaa od Belgrad vo Sofija, se zafatija so obrazuvawe na revolucionerni
organizacii vo Bugarija i vo Makedonija. Vidnite Makedonci revolucioneri
separatisti, kako Del~ev, bea samo u~enici na prvoto pokolenie Makedonci
u~enici srpski i bugarski. Isto taka i Sarafov i drugite podocne`ni revolucioneri se javija samo kako nivni prodolùva~i i sledbenici, no ne inicijatori na revolucionernata organizacija.
Od samiot zafatok na revolucionernata organizacija Makedoncite vo
Bugarija, ili so bugarsko obrazovanie, rabotea pod maskata Bugari, edno zatoa
{to taka se vika{e golem del od naselenieto, a drugo, {to po toj pat moè{e da
se dobie poddr{kata na bugarskata vlada, na bugarskiot narod i na bugarskata
egzarhija.
Igrata odigrana od niv ima{e pozitivni i negativni rezultati. Me|u
prvite treba da se odnesat: 1/ Makedoncite so svoeto obedinuvawe za presleduvawe na interesite na svojata tatkovina stanaa vaèn faktor {to navidum vleze
vo sojuz so bugarskiot narod i so site negovi oficijalni pretstavnici za
dostignuvawe navidumni op{tobugarski interesi vo Makedonija, a vsu{nost so
toa go napravi bugarskiot narod i negovite oficijalni pretstavnici i ustanovi
orudija za svoi sopstveni ~isto makedonski celi i interesi; 2/ Makedoncite od
sojuznici so Bugarite vo re{avaweto na makedonskoto pra{awe stanaa gospodari
na toj sojuz, vo koj Bugarite fatija uslu`livo, a ponekoga{ i so gor~ina vo du{ata
da gi ispolnuvaat barawata na Makedoncite.
Potoa i Makedoncite fatija da izjavuvaat oti tie sakaat Makedonija za
Makedoncite, oti tie sakaat avtonomija na Makedonija, a ne soedinuvawe so
Bugarija. Bugarite skrepja serce moèa da ~ujat takva novost {to ne moè{e
da im bide prijatna. No Makedoncite gi uspokojuvaa Bugarite: êkajte vie, neka
ni dadat nam avtonomija, pa }e vidite oti po nekolku godini taa Makedonija }e
bide bugarska, za{to pove}eto od makedonskata inteligencija go dobi svoeto
obrazovanie vo Bugarija. Nadvore{niot svet pak go uveruvaa oti istorijata so
52
Isto~na Rumelija ne moè da se povtori i so Makedonija, za{to vo Makedonija

ima mnogu narodnosti, a ne dve-tri, oti site tie narodnosti, kako i site sosedni
balkanski dràvi~ki i golemite dràvi, }e moàt da go spre~at soedinuvaweto
na Makedonija so Bugarija. Najposle izjavuvaa: Kakov interes imaat Makedoncite
da se soedinuvaat so Bugarija, koga od toa soedinuvawe }e ima polza pove}e
Bugarija otkolku Makedonija?
Makedoncite ne se zaprea na taa dvojna igra so razli~nite izjavi pred
Bugarite i pred Evropa. Tie go prenesoa centarot na Revolucionernata organizacija zaedno so site nacionalno-politi~ki pra{awa vo Makedonija za da bidat
slobodni vo svoite postapki od bugarskata vlada.
Vo komitetite vo Bugarija fatija da propagiraat celosno oddeluvawe na
interesite na Makedonija od interesite na Bugarija.
Se zafati energi~na rabota na Sarafov, zaedno so komitetite pretsedatelstvuvani od nego. Sarafov, kako pretsedatel na Vrhovniot komitet vo Sofija
rabote{e sosem ne soobrazuvaj}i se so bugarskata vlada. Na Sarafov ne mu
so~uvstvuvaa bugarskata vlada i knezot, so drugi zborovi: Komitetot, na koj{to
mu pretsedatelstvuva{e Sarafov, po makedonskoto pra{awe se pridrùva{e
spored edna takva programa, toga{ za toga{ samo politi~ka, izrabotena u{te od
ponapred, na koja ne & so~uvstvuvaa onie {to se povikani da gi branat bugarskite
interesi, ami so~uvstvuvaa onie {to ja sostavuvaa tolpata, so drugi zborovi,
bugarskiot narod. Ottuka e jasno oti Bugarite ja goltnaa pilulata i docna e da si
ja ispravat gre{kata.
Vladata napravi usilbi da go povrati izgubenoto, no uvi! - bilo docna.
Vrhovniot komitet vo Sofija se stavi pod pretsedatelstvoto na gen. Con~ev,
Bugarin, qubimec na knezot. No Makedoncite vo Bugarija go ubedija bugarskoto
naselenie vo pravinata na nivnata programa za polno oddeluvawe na interesite
na Makedonija od interesite na Bugarija, ja pokaàa politikata na vladata, na
knezot i na generalskiot komitet ili Komitetot na Con~ev-Mihajlovski kako
egoisti~ka i dobija vo Bugarija pogolema vlast nad generalskiot komitet i nad
vladinata politika po makedonskoto pra{awe. Taa sila se poddrùva{e glavno
so polnata solidarnost na Stani{evskiot vrhoven komitet so Vnatre{nata
organizacija.
I taka komitetite, a zaedno so niv i voop{to Makedoncite, se osloboduvaat
od vlijanieto na bugarskata vlada, sozdavaat svoja nezavisna programa za rabota,
taa programa ja propagiraat vo Bugarija i so nea dobivaat vlijanie vrz
bugarskiot narod, a preku nego i vrz vladata. Otkako se vkoreni taka makedonskoto delo vo Bugarija, Makedoncite fatija da odat i vo Srbija i tamu da im ja
izlagaat svojata programa na vladata i na srpskiot narod. Sarafov, Radev, Jankov
uveruvaa oti tie se borat so devizata Makedonija za Makedoncite, za site
Makedonci bez razlika, i oti nikoga{ Makedonija nema da se soedini so
Bugarija. Ne e li jasno i od tie postapki na makedonskite voda~i oti
Makedoncite zedoa samite da gi re{avaat sudbinite na Makedonija i oti tie vo
53
svojata dejnost se gotovi da se sudiraat i da gi usoglasuvaat interesite na svojata tatkovina ne samo so Bugarija, no i so drugite balkanski dràvi~ki, otkako
}e im se dadat na tie dràvi~ki nekoi obvrski od strana na Makedonija za
ukaànata pomo{?
Od dotuka re~enoto e jasno oti borbata pome|u Bugarija i Srbija za vlijanie
vo Makedonija kako rezultat go dade razvivaweto na svesta deka sudbinite na
Makedonija treba da se vo racete na Makedoncite. Makedoncite se organiziraat
so soznavawe na svoite prava na svojata tatkovina i svojot dolg pred nea. So svoeto organizirawe Makedoncite stanaa glavniot faktor vo re{avaweto na makedonskoto pra{awe kako vo svoite o~i, taka i vo o~ite na Evropa. Od Vostanieto
so nas se ceremonat; do nego na nas gledaa kako na edna neopredelena masa.
Tie se site rezultati od dosega{noto na{e samosoznavawe. So postepenoto
oddeluvawe na makedonskite interesi od bugarskite, so zemaweto na makedonskoto pra{awe vo svoi race i najposle, i najmnogu so sega{novo vostanie
Organizacijata kako rezultat go postigna toa {to ne go pretpostavuva{e: namesto
sloboda da baraat, sega vo Makedonija mnozina se ubedeni deka ni treba polno
prese~uvawe na vrskite so site balkanski narodnosti i kultivirawe na s$ {to e
vo Makedonija originalno i svoe: jazikot, obi~aite, istorijata, pismenosta, narodnata literatura itn.
Toa ne{to ne se predviduva{e, za{to se misle{e oti imeto Bugarin }e ni
donese s$ {to o~ekuvavme od narodnoto dvièwe. No vo presmetkite se izlagavme. Zaedno so dobrinite za interesite na Makedonija, izbroeni pogore, imeto
Bugarin donese i negativni rezultati za revolucionernoto delo: Imeto
Bugarin i neednakvite uveruvawa pred Bugarija i pred Evropa za sudbinata na
Makedonija po nejzinoto osloboduvawe sozdadoa polna nedoverba kon na{eto
delo od strana na Evropejcite, mislej}i go za itrina - ne makedonska, ami
bugarska - za manevar na bugarskata vlada da se re{i makedonskoto pra{awe
poskoro. Siroma{kata bugarska vlada se najde vo nebrano lozje vo makedonskoto
pra{awe: Makedoncite ja izigraa i ja upotrebuvaa kako sredstvo za svoite celi,
a Evropejcite ja obvinuvaa za itrini od koi{to taa siroma{kata be{e daleku. I
taka Bugarin prisvoeno od komitetite i Organizacijata za Makedonskite
Sloveni, i soedinuvaweto na na{ite interesi so interesite na Bugarija vo
agitacijata na komitetite kaj Bugarite, bea pri~ina seta makedonska rabota da &
se pripi{e od Evropa na Bugarija i na Bugarite kako bugarska nadvore{na pojava da ne se poddrùva.
Malku toa: imeto Bugarin {to gi tera{e Evropejcite da se odnesuvaat so
nedoverba kon rabotata na Organizacijata, gledaj}i vo nea èlba na Bugarija so revolucija da ja naru{i ramnoteàta na Balkanskiot Poluostrov, i nepostojanosta na
bugarskata nadvore{na politika, naso~ena sega protiv Rusija sega so nea, posluì
kako pri~ina za da se soglasat Rusija i Avstro-Ungarija zaedno, so zaemna soglasnost, da gi re{avaat balkanskite pra{awa. Toa soglasuvawe od 1897 god. be{e
naso~eno protiv Bugarija kako boèmna pottiknuva~ka na Makedoncite, no negovite
54
rezultati bea {tetni ne za samata Bugarija, za{to vo bugarskite vnatre{ni raboti

nikoj nema pravo da se me{a, a za nas Makedoncite. Toa e negativnata strana na
prviot period od na{eto nacionalno samosoznavawe; toa e pri~ina za neuspehot na
na{eto vostanie. Neuspehot zna~i se dolì glavno na imeto Bugarin, usvoeno i
propagirano od revolucionerite.
Vostanieto napravi epoha vo ìvotot i nacionalnoto samosoznavawe na
Makedoncite Sloveni. Toa }e go natera na{iot narod i negovata inteligencija
da poglednat nazad na svoite slabosti od koi{to proizleze neuspehot na
Vostanieto. Toa }e ja natera makedonskata inteligencija so razli~no obrazovanie da se sploti vo edno za da go obedini na{iot narod, no ve}e ne vrz taa
osnova {to si ja pokaà seta svoja neodr`livost, a vrz druga, vrz ~isto makedonska. Vostanieto ni pokaà oti nie Makedoncite ne moème da o~ekuvame
pomo{ od nikoja od balkanskite dràvi~ki, oti re{enieto na na{eto pra{awe
e seto vo racete na golemite sili i zatoa nam i ne ni treba da gi soedinuvame i
da gi zame{uvame na{ite interesi so ~ii i da se slovenski interesi na
Balkanskiot Poluostrov. Nam ni treba vnatre{no obedinuvawe me|u sebe: ne ni
trebaat vo Makedonija ni Srbi, ni Bugari ni Grci, za{to ne sme ni ednoto, ni
drugoto ni tretoto; ne ni trebaat patrijar{isti, egzarhisti, za{to nie sme samo
pravoslavni hristijani. Deleweto e ve{ta~ki sozdadeno od balkanskite
dràvi~ki so namera da ja delat Makedonija so stekot na okolnostite. No
Makedoncite na sega{niot stepen od nivniot nacionalen razvitok ne se materijal vo racete na male~kite balkanski dràvi~ki, ami se silen etnografskopoliti~ki faktor od koj{to pove}e zavisat sudbinite na Makedonija otkolku od
male~kite balkanski dràvi~ki. Tie Makedonci {to pokaàa takva sposobnost
vo svoeto nacionalno-politi~ko organizirawe, {to pokaàa takvo primerno
`rtvuvawe na svoite interesi vo polza na interesite na svojata tatkovina, ne
so pomale~ok uspeh }e moàt da im organiziraat sekakvi pre~ki na nacionalnite i religioznite propagandi {to go cepat deneska na{iot narod na delovi
neprijatelski eden kon drug.
Organizacijata i Makedoncite dosega na daleko rastojanie gi oddale~ija
interesite na Makedonija od bugarskite. Od taa polo`ba do polnoto otcepuvawe od
Bugarija i do objavuvaweto na Makedonija za oddelna od Bugarija i od Srbija etnografska oblast ima eden ~ekor. Toj ~ekor e neophodna posledica od neuspehot na
sega{noto vostanie. Toj e napolu napraven. Polnoto otcepuvawe na Makedonija od
balkanskite dràvi~ki vo etnografski odnos }e ispliva najave so uspokojuvaweto
na Makedonija.
Zame{uvaweto na Bugarite i Srbite vo Makedonija be{e predizvikano od
nekoi okolnosti: Makedoncite odea raka za raka so Bugarite vo crkovnoto pra{awe:
ottamu pro{iruvaweto na vlasta na Egzarhijata vo Makedonija. Srbija se zame{a vo
Makedonija otkako izgubi nade` da si ja prisoedini Bosna i Hercegovina.
No sega i za nas Makedoncite nastapija novi okolnosti {to }e n$ potresat i }e
ni kaàt novi pati{ta po koi{to }e treba da odime vo idnina. Pretenziite na
55
Srbija i Bugarija, od edna strana, ni pokaàa oti samo konkurencijata na tie dve
dràvi ne ostava da robuvame u{te na neopredelen rok; od druga - tie pretenzii ni
ja potvrdija i bez toa poznatata vistina oti vo cela Makedonija ima samo edna, a ne
nekolku slovenski narodnosti. Zna~i deleweto e ve{ta~ko i od borbata so nego najnapred }e treba da se zafati na{ata nova rabota vo ponatamo{niot razvitok na
na{eto nacionalno samosoznavawe.
I taka imiwata: Srbin, Bugarin i Grk si ja isluìja svojata slu`ba vo
Makedonija i za niz tamu nema ve}e mesto. Vreme e da gi zameni edno op{to za
site Makedonski Sloveni ime - imeto Makedonec. Taa smena e samo logi~na
posledica i se bara od okolnostite. Taa smena delumno ve}e e nastapena i ne e
daleku toa vreme koga taa }e triumfira.
Pri s$ {to be{e re~eno pogore za novoto te~ewe vo razvivaweto na
nacionalnoto samosoznavawe kaj nas, mi se ~ini oti mnozina od vas vo moite
mislewa i zborovi }e vidat samo edna mistifikacija. Moèbi mnozina }e se
zapra{aat: 1) ako dosega komitetite imaa igrano dvojna uloga: na Bugarite im
imaat veleno oti Makedoncite se Bugari i eden den Makedonija kako i da bide
}e se soedini so Bugarija, a na Evropejcite im velat oti tie baraat avtonomna
Makedonija samo za Makedoncite, oti nemaat nikakva misla za soedinuvawe so
Bugarija, toga{ od kade jas znam oti komitetite ja laàt Bugarija, a ne Evropa?
Moè da bide sosem sprotivnoto na toa {to go rekov jas pogore za komitetite, t.
e. tie se gotovi da & dadat na Evropa sekakvi garancii Makedonija da ne se soedini so Bugarija, no tie nikojpat ne }e se soglasat da se uprazni vo Makedonija
bugarskiot jazik i bugarskoto ime vo polza na centralnoto makedonsko nare~je
i imeto Makedonec, so drugi zborovi, toa {to go rekov jas deka imalo samo
eden ~ekor od taa polo`ba {to Makedoncite i makedonskite komiteti po makedonskoto pra{awe se dràt kon Bugarija, pa do polnoto otcepuvawe na
Makedonija i Makedoncite od bugarskite nacionalni interesi, ne e pravo,
za{to ne eden ~ekor, ami cela propast go oddeluva ednoto od drugoto, i
komitetite }e pokaàt najsilno sprotivstavuvawe na novoto te~ewe; 2) ako se
dopu{ti oti komitetite nikojpat nema da se soglasat so upraznuvaweto na
bugarskoto ime i jazik od Makedonija, a zaedno so niv protiv novoto te~ewe }e
bide i celata makedonska inteligencija so bugarsko obrazovanie, toga{ od kade
}e crpi sila za sebe novoto te~ewe? Koi }e bidat teoreticite na novoto te~ewe,
kade tie teoretici }e ja razvivaat svojata dejnost, kade i kakva }e bide nivnata
auditorija, od kade }e se zemaat sredstvata za propagiraweto na idejata, kako }e
pronikne taa vo narodot i kako }e se poddrùva vo nego? Od kade }e se najdat
sredstva za novi u~ebnici, koj }e gi podgotvuva, od ~ii sredstva }e se
izdrùvaat u~ili{tata so makedonski jazik? - O~igledno, {tom komitetite i
makedonskata inteligencija vo Bugarija }e po~nat da mu se protivat na novoto
te~ewe, ili, ako ne mu se protivat, prosto ne go poddrùvaat, jasno e oti od nego
nema da ostane ni{to: fantaziite na nekolcina Makedonci }e bidat ismeani i
ni{to pove}e.
56
Taka li e vsu{nost? Da razgledame kolku moàt da bidat osnovani takvite

pretpostavki i razlozi?
Prvo }e go pregledame pra{aweto: vo kakov odnos }e stanat komitetite i
makedonskata inteligencija kon edno novo nacionalno te~ewe sred
Makedoncite, koe{to bara ne samo politi~ko, ami i nacionalno i religiozno
osloboduvawe na Makedonija, t.e. kon edno te~ewe {to proklamira Makedonija
za Makedoncite protiv site pretendenti na Makedonija, vo toj broj i protiv
Bugarija i Bugarite? Da si pretstavime oti toa novo te~ewe e nezna~itelno. I vo
toj slu~aj treba da se re{i pra{aweto za odnosot kon nego. Ako novoto te~ewe od
gledi{teto na komitetite e ne{to opasno i nepoèlno, toga{ toa treba da se
iskorni u{te pri samiot zafatok; ako toa samo po sebe nema po~va, toga{ treba
da se ostavi samo od sebe da is~ezne; a ako e polezno za Makedonija, toga{ }e
treba da se poddrì od niv.
Pra{aweto dali novoto te~ewe ima idnina ili ne, }e se razgleda podolu, od
kade {to }e se vidi oti toa, ako se ostavi samo na sebe i se ignorira, }e se razviva samo, a ne }e opa|a. Zatoa, imaj}i predvid oti novoto te~ewe samo od sebe }e
raste, treba da se razgleda pra{aweto dali komitetite }e se borat so nego ili
pak }e go poddrùvaat?
Prvo se postavuva pra{aweto: dali komitetite, rasuduvaj}i logi~no, moàt
da mu objavat vojna na novoto te~ewe? Moè da se dopu{ti oti takva vojna moè
da se o~ekuva, za{to vo komitetite ima ~lenovi ne samo Makedonci, ami i Bugari,
i poslednive nikojpat ne }e se soglasat so novoto te~ewe, za{to so nego }e se
zakopaat bugarskite interesi vo Makedonija; isto taka ima i me|u Makedoncite
~lenovi na komitetite lica {to }e rasuduvaat vaka: Sega na starost nie ne
moème da u~ime nov jazik: bugarski znaeme i bugarski }e zboruvame, - nie sme
Bugari.
Malku toa. Mnozina, pa i najgolemiot del od makedonskata emigracija vo
Bugarija, }e se protivat na novoto temewe od ~isto egoisti~ki pri~ini. Pove}e
od 5.000 du{i Makedonci ima na dràvna slu`ba samo vo Sofija. Ne pomalku ima
kandidati za slu`ba. Me|u taa makedonska inteligentna emigracija ima mnozina
ili {to imale ili imaat visoki dol`nosti, pak i koi{to se pretendenti i kandidati za niv, vo toj broj i za ministerski portfeq. Se znae oti site tie gospodinovci si gi imaat najgore od se svoite li~ni interesi. Za niv interesite na
Makedonija se edno sredstvo da dobijat slu`ba i da se odràt na nea. I interesite na Bugarija ne gospod znae {to ozna~uvaat. No za da se ispolnat nivnite egoisti~ki planovi za ubava slu`ba, tie se gotovi da se pokaàt pove}e Bugari od
samite Bugari, da igraat uloga na bugarski {ovinisti, so nea da gi eksploatiraat
i bugarskiot knez i interesite na Makedonija, i na bugarskiot narod i na evropskoto op{testveno mislewe, so eden zbor, da laàt i na desno i na levo, pod vid
deka ispolnuvaat nekakov patriotski dolg, a vsu{nost da dobijat slu`ba, vlast i
popularnost. [tom makedonskata inteligentna emigracija se sostoi glavno od
takvi lica {to si gi imaat soedineto svoite interesi so Bugarija i se
57
obliùvaat okolu bugarskiot knez, koj{to po }efot si gi klava i si gi simiwa

ministrite i koj{to moè da postavi za ministri ne samo lu|e {to imaat malku
popularnost sred bugarskiot narod, no i takvi {to voop{to nemaat partija i se
nezavisni, t.e i tuka go klavaat i tamu go klavaat, - {tom imame lu|e {to mislat oti glavnoto dostoinstvo na ~ovekot e ne ~esno da mu sluì na svojot narod,
ami da itruva, t.e. da laè i desno i levo, - toga{ prirodno e oti novoto te~ewe
vo razvivaweto na nacionalnoto samosoznanie na Makedoncite nema da sretne
poddr{ka vo na{ata emigracija vo Bugarija.
Nema {to da se zboruva i za u~enite Makedonci vo Bugarija: tie ednoglasno }e re~at oti novoto te~ewe e prosto apsurd, oti nikojpat nemalo makedonska narodnost i sega ja nema; oti Makedoncite se Bugari i sl. Sekojpat i
nasekade bivalo taka i taka }e bide sega i kaj nas. U~enite, aristokratijata,
inteligencijata i voop{to op{testvenite klasi, kade {to se imaat li~ni
interesi, stari tradicii i predubeduvawa, se borat so novite te~ewa, kade {to
se nao|aat vistinata i pravinata. Tie te~ewa se vkorenuvaat prvin vo dolnite
klasi i voop{to kaj lu|eto bez predubeduvawe, gotovi da se borat so tie predubeduvawa vo za{tita na novite idei, od ~ie realizirawe }e zavisi ne samo
nivnata, tuku i sre}ata na nivniot narod. Za ilustracija na odot i na rezultatite od borbata me|u stari i novi te~ewa dosta e da se potsetime za borbata
na hristijanstvoto so paganstvoto, reformiraweto na Rusija od Petar Veliki,
prerodbata na êsite, Litovcite, pravopisnata reforma na Vuk Karaxi} itn.
Tuku, da go ostavime izlezot na borbata pome|u staroto i novoto te~ewe, da
se zadrìme na pra{aweto za odnosot na komitetite kon novoto te~ewe. Jas
pogore rekov oti pogolemiot del od ~lenovite na komitetite }e bidat za borba
so novoto te~ewe. No kako vi se ~ini, dali taa borba }e bide pobedonosna za niv?
- Ne. - Taa samo nim }e im go iskopa grobot. Taa }e ja kompromitira i bugarskata
politika vo Makedonija. I eve zo{to.
Dosega komitetite mu velea na nadvore{niot svet oti tie rabotat samo za
Makedonija za Makedoncite i se gotovi da im dadat sekakvi garancii da ne
stane prisoedinuvawe na Makedonija so Bugarija. Bugarija ja iskaùva istata
politika po makedonskoto pra{awe. Komitetite velat oti se gotve{e i stana
op{to makedonsko vostanie od site makedonski narodnosti zaedno, a ne samo od
Bugarite. A koga im velite: {tom vostanieto e op{to od site makedonski narodnosti, toga{ zo{to Komitetot zasedava samo vo Bugarija, a ne i vo Srbija, Vla{ko
i na drugo mesto, tie odgovaraat vaka: Od toa {to komitetite zasedavaat vo
Bugarija pogre{no e da se pravi zaklu~ok deka makedonskite komiteti se bugarski; za makedonskite komiteti Bugarija ne e ni{to pove}e od edna dràva {to im
ukaùva gostoprimstvo na Makedoncite i im dava sloboda da rabotat slobodno do
kolku taa rabota ne & nanesuva {teta na dràvata, t.e. Bugarija vo makedonskoto
vostanie ja igra samo ulogata na Karavla{ko vo bugarskoto vostanie. Bugarija go
kaùva{e istoto. Evropejcite, se razbira, ne veruvaa vo toa. Ami sega kolku
laòvni }e izlezat tie uveruvawa i na makedonskite komiteti i na Bugarija, ako
58
i ednite i drugite, od pasiven odnos kon edno novo te~ewe {to bara Makedonija
za Makedoncite, a ne za Bugarite, ili od ironizirawe so nego, stapat vo borba
so nego? Taa borba }e im ja simne maskata i na ednite i na drugite i }e gi
vostanovi simpatiite na evropskata javnost i na evropskite vladi vo polza na
novoto te~ewe i protiv la`livcite. A bez Evropa i Rusija ni komitetite ni
Bugarija ne moàt ni za jota da gi izmenat sudbinite na Makedonija.
A {tom e taka, komitetite od ironi~en i pasiven odnos kon novoto te~ewe
}e treba neposredno da preminat kon negovoto poddrùvawe. Ete go odgovorot na
pra{aweto: kakov moè da bide odnosot na komitetite kon novoto te~ewe?
Sega da pomineme na drugoto pra{awe: od kade novoto te~ewe }e zema sila
ako makedonskata inteligencija i komitetite vo Bugarija zafatat borba so nego?
So {to raspolaga toa?
Za odgovor na toa pra{awe treba vo nekolku crti da se odbeleì ulogata na
Srbija vo makedonskata nacionalna prerodba. Da ja prenebregnuva ~ovek
polo`bata {to ja ima zazemeno Srbija vo makedonskoto pra{awe i nejzinata
uloga vo makedonskata nacionalna prerodba e lekomisleno. Duri moè da se
re~e deka vo najnovata istorija na Makedonija Srbija izigra pogolema uloga od
Bugarija. Koga Bugarija so {um saka{e da go re{i makedonskoto pra{awe, vodena
za nosot od makedonskata emigracija, Srbija tiho, so golem uspeh rabote{e vo
Makedonija napolno soglasno so srpskata pogovorka: Tiha voda breg roni.
Ima{e vreme koga ulogite na ovie dve dràvi bea obratni, t.e. Srbija {ume{e, a
Bugarija rabote{e.
Da bideme pojasni.
Do Srpsko-bugarskata vojna vo 1885 g. Bugarite tiho rabotea vo Makedonija.
Slivnica im pokaà na Srbite oti ako edna Bugarija so Isto~na Rumelija moè da
& pokaè na Srbija eden slivni~ki poraz, toga{ soedineta Bugarija, zaedno so
prisoedinetata kon nea Makedonija, vo idno vreme moè i sosem da ja pobedi i da
ja porobi Srbija. Slivnica ja natera Srbija da po~ne edna nova borba so Bugarija
za Makedonija. Najnapred taa borba be{e na hartija: Srbite dokaùvaa so gromki
i plitki frazi oti tie imaat pogolemo pravo nad Makedonija od Bugarite. Od toa
pominaa pak na gromka, no bezrezultatna propaganda vo Makedonija: im iznavetija
na Makedonci, mladi u~enici od bugarski i gr~ki u~ili{ta zlatni gori za vo
Srbija. Patriotskoto propagandno dru{tvo Sv. Sava od 1888 godina otvori pansion za svoite u~enici stipendijanti. Vo 1889 godina brojot na stipendijantite
na toa dru{tvo se zgolemi, za da se namali po nekolku meseci: vo noemvri mesec na
taa godina okolu 40 du{i u~enici Makedonci edni tajno, drugi javno i demonstrativno, pominaa od Belgrad vo Sofija za tamu da u~at (se razbira, so bugarski pari).
Toj neuspeh ne gi obeskuraì odva`nite Srbi: Dru{tvoto Sv. Sava otvori patriotska potpiska vo Srbija za izgraduvawe nova zgrada na dru{tvoto za pansion i za
svoe propagandno u~ili{te. Vo 1890 god. se izdigna golema trikatna zgrada vo koja
od januari 1891 god. se otvori propagandnata Bogoslovsko-u~itelska {kola, za da
se zatvori po polovina godina. No zatoa Svetosavskoto dru{tvo za taa polovina
59
godina napravi dosta {um: vo nea, osven naukite, ima{e i voena gimnastika i
mar{evi na u~enicite so muzika po Belgrad i negovata okolina i patuvawe vo letoto po Srbija, kade {to se proiznesuvaa gromki zdravici. So toa se svr{i {umot vo
Srbija i Srbite fatija da rabotat tiho i uporno: propagandata pomina od patriotskoto dru{tvo vo racete na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Ministerstvoto
prvo gi pra}a{e svoite stipendijanti vo srpskite provincijalni gradovi za da
u~at, a posle gi sobira{e vo Belgrad vo specijalni {koli ili na Velikata {kola.
Raboteweto na Srbite ne ostana bez rezultati pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Srbite so svoite u~ili{ta vo Makedonija uspeaja da sozdadat
iluzija vo evropskoto i vo ruskoto javno mislewe deka ima Srbi vo Makedonija.
[tom edna takva iluzija pominuva pred vladite na golemite sili za fakt, toga{ e
jasno oti pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe treba da se imaat pred o~i i
barawata na srpskata vlada. Sledstveno, Srbija pri taa borba postigna pove}e od
Bugarija, koja so {umot {to go podigna ostana so zagubi, a ne so dobivka. Ako ne se
jave{e novoto te~ewe vo razvitokot na nacionalnoto samosoznanie me|u
Makedoncite, koe{to }e gi priramni zagubite na Srbija so zagubite na Bugarija,
toga{ moè pozitivno da se tvrdi oti od Vostanieto bugarskite interesi vo
Makedonija samo postradaa, a srpskite samo se zgolemija.
No srpskata propaganda, osven iluzijata za srpska narodnost vo Makedonija
i popre~uvaweto da se re{i makedonskoto pra{awe vo polza na Bugarite, ima i
drugi rezultati.
Vo po~etokot na nivnata propaganda Srbite i ne mislea da gi pravat
Makedoncite Srbi; tie sakaa prosto da sozdadat vo Makedonija redum so
bugarskite i srpski interesi, taka {to vo vremeto na re{avaweto na makedonskoto pra{awe da dobijat kolku {to se moè pogolem del od nea. Taa cel se dostignuva{e edno so najavuvawe istoriski i drugi prava i soobrazuvawa, a drugo i
glavno, so inakvo postavuvawe na pra{aweto za narodnosta na Makedonskite
Sloveni. Poslednive moèa da se istavat ili kako ne{to sredno pome|u Srbite i
Bugarite, t.e. ni Srbi ni Bugari, a prosto Makedonci ili Makedonski Sloveni, ili
kako Srbi. Prvata teorija ima{e pomalku sledbenici i be{e prednazna~ena za
pred evropskoto javno mislewe. No na taa teorija i be{e zatvoren vlezot vo
Makedonija, kako i vo site tie sredini od kade {to izleguvaa propagandistite. Taa
teorija be{e opasna za srpskite interesi vo Makedonija, za{to }e ja povle~e{e
po sebe soglasnosta na Srbija da se obrazuva oddelna makedonska dràva i so toa
Srbija ne }e dobie{e ni eden del od nea. Vtorata teorija, t.e. site Makedonski
Sloveni se isto takvi Srbi kako i Bosancite, Crnogorcite itn. se vkoreni vo
Srbija. So toa Srbite gi laèa ne samo evropskoto javno mislewe i Makedoncite,
tuku i samite sebesi: tie fatija da ja propagiraat istata ideja i sred Srbite so
pomo{ta na u~ili{ta i knigi. Poslednive bea i se site tendenciozni po
pra{aweto za narodnosta na Makedoncite. Iluziite na evropskoto javno mislewe
za srpski interesi gi donesoa svoite plodovi. Iluziite na samiot srpski narod
pak ne se bezrezultatni: vo slu~aj na vojna za Makedonija so kogo i da e, Srbite
60
kako eden site }e se nafrlat na neprijatelot, -srpskata vojska so najsilno patriotsko ~uvstvo }e se bori za Makedonija.
Srpskite usilbi da se pregleda od nau~no gledi{te makedonskoto pra{awe
se oven~aa so uspeh. Bugarite moàt da se ute{uvaat deka pra{aweto za narodnosta na Makedoncite e re{eno vo nivna polza. Tie moàt da mu turat nemu krst. No
ne go pravat toa drugite u~eni. Sega ve}e ima pretstavnici na naukata, kako profesorite I.A. Boduen de Kurtene, P.A. Lavrov i V.Jagi}, koi{to gledaat na makedonskite nare~ja kako na oddelen pretstavnik na slovenskata familija jazici.
Toa pregleduvawe i takvoto re{enie e srpska nau~na pobeda.
Srbite napravija prevrat i vo sfa}awata i stremeìte na Makedoncite, prevrat vistina ne i vo nivna polza, no u{te pomalku vo bugarska. Tie sakaat da gi
napravat Makedoncite Srbi, zabranuvaj}i da se obra}aat propagandite so niv
inaku, osven kako pravi i ~isti Srbi. Toa ne stana. Makedoncite fatija da se
zadlabo~uvaat vo pra{aweto za nivnata narodnost i interesite, i dojdoa do
zaklu~ok deka ne se tie ni Srbi ni Bugari; deka nema za niv ni bugarski, ni srpski ni gr~ki interesi, a deka ima samo makedonski. Srbite ne ja dostignaa krajnata granica na nivnite stremeì, no dostignaa takva granica od koja{to vistina ne
moè da se odi ponatamu, no koja{to moè da gi uspokoi poumerenite elementi vo
srpskoto op{testvo i narod.
Odot na srpskoto vlijanie vo razvivaweto na narodnoto samosoznanie kaj
Makedoncite i negovite rezultati se pretstavuvaat vo ovoj vid:
Vo 1889 god. vo Belgrad vo pansionot na Svetisavskoto dru{tvo na Kosmajska
ulica ima{e okolu 50-60 du{i mladi Makedonci. Me|u niv nema{e
Starosrbijanci, a site bea samo od Makedonija i po nivnoto obrazovanie, do
doa|aweto nivno vo Srbija, vo bugarski ili vo srpski u~ili{ta, se delea na:
bugara{i i grkomani. Me|u niv srbomani nema{e.
Starite bugara{i, zaedno so novopristignatite taa godina i so nekoi
grkomani, na broj okolu 30-40 du{i, edni tajno, drugi javno i demonstrativno,
zaminaa vo Bugarija. Tie mladi Makedonci, vospitani vo Srbija vo naroden, t.e. vo
duh da ja sakaat najnapred svojata tatkovina i svojot narod, pa posle ~ove{tvoto,
zaminuvaj}i vo zemjata kade {to nema nacionalno samosoznanie, a namesto nego
poln indiferentizam kon narodnite interesi, vnesoa vo nea nova struja od
nacionalno voodu{evuvawe i rabotewe za osloboduvaweto na Makedonija. Tie ja
sostavija vo Bugarija osnovata na raboteweto vo polza na Makedonija.
Grkomanite vo Belgrad od godina vo godina se zgolemuvaa so novi grkomani i bugaromani no i ednite i drugite vnatre vo Srbija ma~no se preobrnuvaa vo srbomani. Srbomani se pravea tie samo so zaminuvaweto vo Makedonija
kako srpski ~inovnici i organi na srpskata propaganda. Srbomani Makedonci
ima{e samo za nadvore{niot svet i za drugite propagandi vo Makedonija.
Organite na srpskata propaganda vo svojata du{a nikoga{ ne se ~uvstvuvaa kako
Srbi ili srbomani, osobeno vo prvite 10 godini, iako imaat tie ìveano vo
Srbija.
61
@iveeweto na mladi Makedonci vo Srbija sekoga{ ima{e mnogu dobro vlijanie vrz interesite na Makedonija. Tuka tie se zainteresiruvaa za pra{aweto za
nivnata narodnost, za srpskite filolo{ki i istoriski argumenti za nivnata narodnost, za srpskiot patriotizam i za negovoto krajno izrazuvawe vo vid na
{ovinizam ili slepo pretpo~itawe na svoeto pred tu|oto, za pri~inite na srpskiot {ovinizam, za ulogata na Srbija vo sega{no i vo idno vreme vo makedonskoto pra{awe i za mnogu drugi va`ni i interesni pra{awa.
Ve{ta~koto sozdavawe srpski interesi vo Makedonija be{e jasno za site. No
isto taka Makedoncite soznavaat deka Srbija e dràva {to raspolaga so vojska,
diplomatija, eden narod i edna inteligencija {to }e gi branat srpskite interesi vo Makedonija so primerna predanost i kraen fanatizam.
Borbata so srpskite interesi vo Makedonija e prete{ka ne samo za
Makedoncite, koi{to ne raspolagaat so dràva i dràven buxet, vojska, diplomatija i dr., no i za slobodna Bugarija. Zatoa Makedoncite vo Srbija se otkaàa
od edna javna borba so Srbite, no so toa tie ne se otkaàa od interesite na nivnata tatkovina.
Od izbeguvaweto na prvata grupa makedonski u~enici vo 1889 godina, za
koe{to spomnav, se do 1895/6 u~ebna godina izbeguvaa koe po mali grupi od 5-10
du{i, koe oddelno od po 1-2. No pogolemiot broj Makedonci ostanuvaa vo Srbija
i baraa pat kako }e se moè da se raboti vo polza na Makedonija bez da se vleguva vo otvoren konflikt so Srbite.
Za da se izraboti edna takva programa, makedonskite u~enici vo Belgrad vo
1893/4 u~ebna godina, vo vremeto na inspektorstvoto nad niv na direktorot na
Tretata gimnazija \uro Milija{evi}, re{ija da sostavat makedonsko dru{tvo vo
Belgrad. Celta na dru{tvoto be{e negovite ~lenovi da se zapoznaat i da si izrabotat edna programa {to }e ja realiziraat vo Makedonija tajno od srpskata propaganda. Javnata cel na dru{tvoto be{e izu~uvaweto na Makedonija vo etnografski,
geografski, filolo{ki i istoriski odnos.
Se razbira oti od toa dru{tvo ne izleze ni{to, za{to Srbite ne im veruvaa
na Makedoncite i fatija da pra}aat vo nego Starosrbijanci, Crnogorci,
Bosanci, Hercegovci i dr. Osobeno taa nedoverba i napliv od Srbi vo makedonskoto dru{tvo nastapi vo II godina od negovoto postoewe pri inspektorot gimnaziskiot prof. Juri{i}. No so rasturaweto na dru{tvoto ne se izmenija ~uvstvata i stremeìte na Makedoncite vo Srbija. Tie fatija da ja sledat
Revolucionernata organizacija, sozdadena od Makedonci so bugarsko-srpsko
obrazovanie, kako i odnosot na Srbite kon nea. Tie si dadoa ot~et od ulogata na
Srbija vo makedonskoto pra{awe dosega i za idnina, zatoa i nim im pripa|a ~esta
da se sozdava~i na nacionalniot separatizam sred Makedoncite. Tie se i glavnite
negovi sledbenici. Me|u niv ima lu|e so visok patriotizam i so zdravo razbirawe na nacionalnite makedonski interesi.
Tie makedonci i im dadoa izraz na svoite ubeduvawa za makedonskoto
pra{awe so izdavaweto na vesnikot Balkanski glasnik vo Belgrad vo 1902 god.
62
Izdavaweto na ovoj vesnik ne moè{e da im se bendisa na srpskite {ovinisti,

zatoa srpskite vesnici podignaa {um protiv izdavaweto na Balkanski glasnik
obvinuvaj}i go negoviot redaktor za so~uvstvo na makedonskite komiteti, kako
rezultat na koe toj be{e proteran od Srbija.
Takvi se rezultatite od srpskata propaganda me|u nejzinite vospitanici i
organi, rodum od Makedonija. Po pra{aweto za narodnosta na Makedoncite Srbite
pred Makedoncite se pridrùvaa kon vtorata od spomenatite dve teorii, t.e. deka
Makedoncite se Srbi, i tokmu zatoa kaj niv se dobija sprotivni rezultati. Srbite
sakaa da gi napravat Makedoncite da im sluàt na srpskite interesi, t.e. samite
da se mislat i na svoite sonarodnici da im velat deka se Srbi. No namesto toa
Makedoncite fatija da gledaat na sebe kako na Makedonci, so svoi oddelni celi,
i sakaa ne da sluàt kako orudija za srpski celi, tuku da ja upotrebat srpskata
politika kako sredstvo za postignuvawe ~isto makedonski celi.
Ni eden srpski vospitanik, osobeno ako toj ima ìveano vo Srbija, ne samo
{to ne im veruva na Srbite deka toj e Srbin, tuku i gi mrazi za nivniot {ovinizam
i gi laè za da si ja dostigne samo celta, da dobie obrazovanie. Po svr{uvaweto
na u~eweto moè da bide i ~inovnik na propagandata, no pritoa toj gi mrazi i si
ja prokolnuva sudbinata {to e orudie na edna propaganda, koja{to si ima svoi
celi, sovr{eno sprotivni na interesite na negovata tatkovina - Makedonija.
Takviot Makedonec obi~no do stapuvaweto vo srpskoto u~ili{te bil i vo
bugarsko ili vo gr~ko ili i vo ednoto i vo drugoto. Toj si spomnuva kako vo ednoto u~ili{te go uveruvale deka toj e Grk, vo drugoto - deka e Bugarin, a tuka - deka
e Srbin. Za nego e pra{awe - kade e vistinata, za{to site imaat svoi argumenti.
Sprotivnite argumentacii ne davaat mo`nost da se najde koja e najpravata i zatoa
Makedonecot re{ava deka site se la`ni i deka ima samo edna nepobitna vistina:
Makedoncite Sloveni se Makedonci i Sloveni, sledstveno, treba sekoj Makedonec
da gi ~uva interesite na svojata tatkovina i na svojot narod, a ne interesite na
propagandite.
Da ukaème i na drug tip Makedonec so srpsko obrazovanie. Toj moèbi se
smeta Bugarin i po proìvuvaweto vo Srbija 4-5 god. Otkako }e go svr{i toj svoeto obrazovanie vo Srbija, kade toj treba da odi: vo Bugarija ili vo Makedonija? I
vo ednata i vo drugata {to }e pravi? Bugarija i Egzarhijata vo Makedonija si imaat
~inovnici pove}e otkolku {to im se nu`ni. Pak i da ima mesto, nema da mu go
dadat na eden {to svr{il vo Srbija, tuku na eden svoj kandidat. Da go dopu{time
u{te i toa, toj da dobie bugarska slu`ba. No }e se ~uvstvuva li toj na negovoto
mesto? - Ne. Toj vo vremeto na pominatite negovi godini vo Srbija se nao|al pod
vlijanie na cel red okolnosti {to otsustvuvaat vo Bugarija i zatoa negovite
pogledi se razlikuvaat od pogledite na onie {to se obrazuvaa samo vo Bugarija i
se slobodni od cel red prezemeni misli i predrasudi. Najmalku, vo novata
op{testvena sredina toj }e se ~uvstvuva ne na svoeto mesto.
I taka, Srbija so svoeto zame{uvawe vo makedonskoto pra{awe napravi
ogromen uspeh i treba da si priznaeme deka toj ne e tolku vo nejzina kolku vo na{a
63
polza. Taa otvori u~ili{ta, klade konzulstva, go rakopoloì Firmilijana i so

seto toa mu dade nov pravec na na{eto pra{awe. Taa vo evropskoto javno mislewe
i vo samata Srbija sozdade iluzija deka ima Srbi vo Makedonija i taa iluzija vo
o~ite na evropejcite minuva kako fakt. Taa natera odnovo da se pregleda
pra{aweto za narodnosta na Makedoncite i da se re{i ni vo polza na Bugarite,
ni vo polza na Srbite, a vo polza na oddelna makedonska narodnost. Taa vospita
celo pokolenie Makedonci {to imaa, imaat i }e imaat najre{ava~ko zna~ewe vo
novata istorija na Makedonija. Srpskite vospitanici igraat va`na uloga vo makedonskoto pra{awe, bez da se obra}a vnimanie na toa dali tie rabotat pod bugarska, pod srpska ili pod makedonska firma, kako i bez razlika dali se tie vo
moralen odnos lu|e visoki ili ne. Srpski vospitanici ima od site tie kategorii
i vo site niv srpskoto vlijanie se pokaùva blagodatno za Makedonija. Srpskite
vospitanici {to rabotea pod bugarska firma ja sozdadoa i ja potkrepija makedonskata revolucija; na niv se dolì i politi~kiot separatizam. Nacionalniot separatizam se dolì na srpski vospitanici idealisti {to rabotat pod srpska
maska, a vo du{ata svoja se priznavaat za Makedonci; srpskite vospitanici, so
svoeto obrazovanie vo Srbija, se obrazuvaa vo nacionalen duh, namesto vo
nacionalen indiferentizam vo Bugarija, iako nekoi od niv celosno ne prestanaa
da se vikaat Bugari, no me|u niv i Makedoncite so ~isto bugarsko obrazovanie i
samite Bugari se otvori edna golema propast: tie so svoeto obrazovanie zastanaa
na sredinata me|u Bugarite i Srbite, t.e. vikaj}i se po tradicija Bugari, tie
prestanaa da se takvi vo svojata du{a: tie stanaa Makedonci. Najposle najdolnite,
najo~aenite organi na srpskata propaganda, rodum Makedonci, pak se polezni za
Makedonija: od niv se obrazuva klasa od nedovolni od srpskata propaganda za
koi{to nema pat kon Bugarite; tie }e ja zgolemat klasata od nacionalnite separatisti.
Zna~i, ako i nie se laème vo pretpostavkata oti nacionalniot separatizam
}e bide poddràn od komitetite, od Organizacijata i od makedonskata inteligentna kolonija vo Bugarija, toga{, i vo takov slu~aj, dosta e edna silna srpska propaganda vo Makedonija za da zeme najgolemi razmeri nacionalniot separatizam.
No novoto te~ewe sre}ava i }e sre}ava najdobar priem u{te vo negoviot
zafatok i kaj najdobrata, najinteligentnata i neprodadenata makedonska
inteligencija, kako i {to e rezultat na umstveniot i moralniot razvitok na
poslednava. Ima i }e se najdat mnozina inteligentni Makedonci {to se gotovi da
si go dadat ìvotot za interesite na svojata tatkovina i svojot narod, koi{to }e
se zapra{aat: {to e pova`no za nas Makedoncite - op{tobugarskite, op{tosrpskite, op{togr~kite ili makedonskite interesi? I }e odgovorat deka interesite
na tatkovinata sekoga{ se pogore od interesite op{tonarodni i deka poslednive
se samo sredstvo za prvite, a ne naopaku. Mala nabqudatelnost treba za da se
ubedi ~ovek vo taa vistina. Najnapred, od sekogo se znae oti nie gi miluvame
na{ata tatkovina Makedonija i na{iot narod, za{to sekoj den gi gledame i gi
izu~uvame so svoite organi na ~uvstvata. Vo nea i sred nego sme rodeni. Od
64
detinstvoto s$ {to im e milo nim i nam ni e milo; na se {to se raduvaat tie i nie
se raduvame; tie pla~at i nie pla~eme; tie se smeat i nie se smeeme. Op{tata
radost i àlost, op{tite predanija i obi~ai ne pravat site nas edno celo - eden
narod. No {tom }e ja pomineme granicata na Makedonija, ili na jug ili na
severoistok ili na sever, t.e. vo Grcija, Bugarija, Srbija, naedna{ }e po~uvstvuvame oti na nas duva ve}e drug veter; }e po~uvstvuvame deka nie tamu sme samo
nekaneti gosti. I oti ako sakaat tamu da ni se pokaàt bra}a, toa go pravat za da
ne ograbat nas i da ne eksploatiraat. Grcite, Bugarite, Srbite site zaedno ne
uveruvaat nas deka nie site sme samo od nivnata narodnost i oti na{iot spas e
samo vo soedinuvaweto na cela Makedonija, ili barem na eden golem del od nea,
kon nivnata dràva. Sekoj od nas }e zabeleì oti tie lu|e, za koi nie znaevme
samo od kniga i gi znaevme kako lu|e {to sakaat da ni pomoàt da se oslobodime,
ni se pokaùvaat nam za prijateli i sonarodnici i ni se pristoruvaat za na{i
pokroviteli, ne zatoa {to sme nie Grci, ili Bugari ili Srbi, ne za{to se griàt
za nekakvi op{tonarodni interesi vo koi vleguvaat i na{ite, ne za{to sakaat da
pomoàt i da ne izbavat nas, a samo so ~isto egoisti~ki celi, t.e. tie go eksploatiraat toa {to nie se vikame so nivnite narodni imiwa i sakaat, vrz osnova na
postoeweto na tie narodni imiwa vo na{ata tatkovina, da ja zgolemat svojata
tatkovina, da gi obezbedat svoite interesi so zavladuvaweto ako ne na cela
Makedonija, toa barem na golem del od nea. Ne ni pokaùva li toa oti malite
dràvi, pa i sekoja edna zemja, so goneweto op{tonarodni celi gonat ne humani
celi, osloboduvaweto na porobenite, ami ~isto materijalni i egoisti~ki celi,
t.e. zgolemuvaweto nivno za svoj interes, bez da se gleda dali }e nastapi podobruvawe vo sudbinata na Makedonija ili ne. Zna~i, mesnite interesi se javuvaat
glavni, a op{tonarodnite vtorostepeni; prvite se cel, vtorite - sredstvo.
Imiwata: Bugarin, Srbin, Grk vo Makedonija se sredstvo na malite dràvi za da
ne zarobat nas. Ako i nie ja sakame na{ata tatkovina i samite sebesi, toga{ i nie
treba da gi pretpo~itame na{ite mesni makedonski interesi pred
op{tobugarskite, op{tosrpskite, op{togr~kite. Nie treba da sozdademe takva
polo`ba - da nema vo Makedonija ni bugarski, ni srpski ni gr~ki interesi, za{to
tamu nema Bugari, Srbi i Grci, ami ima samo Makedonci od slovensko poteklo i
nekoi drugi makedonski narodnosti. Na{ite interesi treba da si gi izu~ime i da
si gi za{tituvame sami, a ne da gi davame vo tu|i race za da gi eksploatiraat
malite balkanski dràvi~ki.
Posle, nacionalniot separatizam }e ima mesto i kaj lu|e {to gledaat od prakti~no gledi{te na rabotite, bez da se zanimavaat mnogu so teorijata za na{ata
narodnost. Taka, tie }e rasuduvaat: ako edna Kanada moè da & se luti na Anglija
zatoa {to poslednava, za da si bide vo dobri odnosi so Soedinetite Amerikanski
Dràvi, im gi po`rtvuvala nim interesite na Kanada i poslednava sega saka da se
oslobodi od Anglija i sama da si gi brani svoite dràvni interesi, za{to
podobro si gi razbirala, - toga{ zo{to Makedonija da ne & se luti na Bugarija
zatoa {to taa ne moè da gi brani makedonskite interesi, ami samo gi eksploat-
65
ira niv, i zo{to Makedonija da ne re~e: Jas prolevav krv od moi sinovi, neka gi
branat moite interesi tie samite, a ne tvoi Na~ovi~, Cokov, Stan~ev i tn.
Isto taka mnozina }e zabeleàt oti malite dràvi se odnesuvaat so takva
nedoverba kon ulogata na Bugarija vo Makedonija kako {to se odnesuvaa golemite
sili kon ulogata na Rusija vo bugarskoto osloboduvawe. Poslednive se pla{ea od
edna S.-Stefanska Bugarija, za{to mislea oti Rusija }e si ja prisvoi. Isto taka,
malite dràvi mislat sega oti Bugarija saka da se oslobodi Makedonija za da si
ja prisvoi. No koga vidoa zapadnite dràvi oti se izlagani i oti Bugarija ra|a
takvi lu|e kako pokojniot Stambolov i ìviot Svir~o, se uspokoija i zedoa protiv
voljata na Rusija da go pravat toa {to samite go rasipaa vo Berlin. Ne }e se najdat li i kaj nas lu|e {to }e razberat oti doverbata na malite dràvi kon na{ata
tatkovina }e zavisi od na{i stambolovci i svir~ovci, no koi{to }e ja vidat opasnosta za na{ite nacionalni interesi ne vo Rusija, ami vo Bugarija? Pove}e od za
veruvawe e oti }e se najdat i takvi. I tie }e bidat krajnite separatisti.
I najposle, mnozina }e zabeleàt oti najgolemata na{a nesre}a se krie vo
toa {to kaj nas nema mesten makedonski patriotizam. Da be{e kaj nas toj, nie kaj
i da sme }e mislevme i }e rabotevme samo za Makedonija. A sega edni od nas
gledaat na sebe kako na Bugari i gi soedinuvaat na{ite interesi so bugarskite i
namesto da ja izu~uvaat Makedonija vo sekakov odnos, namesto da ja izu~uvaat
istorijata na Makedonija vo site vremiwa, gi izu~uvaat bugarskite interesi i
bugarskata istorija i ne ~estopati onie periodi od nea {to nemaat nikakov odnos
kon Makedonija. Taka na pr., g. Balas~ev, ohri|anec rodum, namesto da se zanimava
specijalno so istorijata i interesite na Makedonija, mi gi izu~uva bugarskite
interesi i materijalnata kultura na bugarskoto hanstvo ne{to {to go ima za
Makedonija istoto zna~ewe kako i istorijata na Abisinija do pokrstuvaweto na
Abisincite. Drugi od nas se vo Grcija i gi prou~uvaat gr~kite interesi i gr~kata
istorija. Drug ohri|anec, Dimica, se podvizuva vo Grcija i za nego ima zna~ewe
istorijata na Makedonija samo do nejzinoto zavojuvawe od Rimjanite. Drugi
Makedonci vo Srbija se pravat srpski patrioti i rabotat namesto za Makedonija za srpskite interesi. Taka, eden bogat koàrski trgovec po ime Kosta [umenkovi}
po smrtta svoja po`rtvuva 500.000 franci za srpskite u~ili{ta. Dosta se takvite
àlni rezultati od vrzuvaweto na na{ite interesi so tu|ite za da se ubedat mnozina deka na{iot spas e samo vo nacionalniot i religiozniot separatizam.
Vo lu|eto so takvi ubeduvawa, kako i site Makedonci nezadovolni od propagandite }e bide vo prvo vreme silata na novoto te~ewe. No taka }e bide samo vo
po~etokot. Brojot na privrzanicite javni i tajni }e raste, ne po dni, a po ~asovi.
Va`no e toa {to do koga {to }e ima vo Makedonija bugarska propaganda, }e ima i
srpska. I dvete propagandi se dràt samo so bugarski i srpski pari.
Nezadovolnite od vtorata do Vostanieto bea pove}e. Po Vostanieto brojot na
nezadovolnite od obete propagandi }e se izramni so zgolemuvaweto na nezadovolnite od bugarskata propaganda. No i da ne bide toa, edna srpska propaganda e dosta
za da sozdade prevoshodna po~va za novoto te~ewe. Site Makedonci od srpskata
66
propaganda }e bidat na stranata na novoto te~ewe: organite na propagandata }e

so~uvstvuvaat tajno, a neplatenite Srbi }e ja ispoveduvaat svojata makedonska
narodnost javno.
Najposle, i mnozina Makedonski Sloveni so gr~ko obrazovanie }e se priznaat za Sloveni. Sega tie ne go pravat toa, za{to treba da se vikaat Bugari, a imeto
Bugarin kaj Grcite se stava mnogu dolu. Posle, site, od Makedoncite se gotovi da
napravat otstapki od svoja strana za obedinuvaweto vo edno nacionalno celo, no
ni eden od sledbenicite na trite nacionalni propagandi nema da ja izneveri
svojata propaganda za da kapitulira pred druga. Nacionalnoto obedinuvawe na
Makedoncite moè da stane samo so kompromis pome|u niv, a ne so kapitulirawe
na ednite pred drugite. A koj kompromis i e novoto nacionalno makedonsko
te~ewe.
Ottuka e jasno oti ako novoto te~ewe i ne dobie nekakva poddr{ka od
mnogubrojnata inteligentna makedonska kolonija vo Bugarija, pak }e se razviva,
samo }e se razviva ve}e kako te~ewe naso~eno specijalno protiv bugarskite
interesi vo Makedonija. Pri golemiot razvitok na novoto te~ewe i pri silniot
otpor od Bugarija, moè da se o~ekuva za nego poddr{ka od strana na Srbija. Kolku
i da se pokaùva toa nedobro i opasno za Srbija, sepak toa ne im protivre~i na
srpskite interesi. Za Srbija e va`no Makedonija, ako ne bide srpska, da ne bide
i bugarska. [tom }e se vidi oti taa nikojpat nema da bide srpska, Srbite }e moàt
da se odvratat od svoite utvrduvawa deka Makedoncite se Srbi i }e gi priznaat za
oddelno slovensko pleme, ednakvo blisko do Srbite i do Bugarite.
I taka, makedonskata nacionalna prerodba e istoriski proces {to nastapuva i ima pod sebe jaka po~va i golema idnina. Taa se dolì glavno na konkurencijata pome|u Bugarija i Srbija po makedonskoto pra{awe. Kako preodni stadiumi
kon polnoto oddeluvawe na makedonskite interesi od bugarskite i srpskite, t.e.
kon nacionalniot separatizam, sluàt politi~kite revolucionerni organizacii
i politi~kiot separatizam propagiran od niv. Kako glaven izvor za zgolemuvaweto na brojot na nacionalnite separatisti }e sluì zgolemuvaweto na konkurencijata pome|u bugarskata i srpskata propaganda vo Makedonija i brojot na licata
nezadovolni od tie propagandi. Nacionalniot separatizam }e se zgolemi isto
taka i od licata {to ja osoznavaat seta {teta od nacionalnite i verskite propagandi, koi pod vid deka gi branat na{ite interesi, bezbo`no gi eksploatiraat
niv, i koi{to }e se re{at na borba za nacionalnoto obedinuvawe na Makedoncite
protiv site tie propagandi. Borbata so nego e opasna ne za nego, a za negovite protivnici. Od taa borba toj }e izleze pobednik, u{te pove}e {to reformite vo
Makedonija }e & dadat nejze mo`nost da se oslobodi od tu|ite vlijanija i da go
prenese centarot na prerodbata vnatre vo nea.
67
Sostavuvala li, sostavuva li i moè li Makedonija da sostavuva

od sebe oddelna etnografska i politi~ka edinica?
Vo trite goreizloèni statii jas gi razgledav najva`nite za mene, pa mi se

~ini i za site iskreni patrioti pra{awa. Mislam oti ~itatelot bez komentari
}e razbere {to sakav vo niv jas da re~am.
No, se {to rekov jas vo niv }e si ostane bez dobar fundament ako ne se razgledaat nekoi teoriski pra{awa, od ~ie pravilno postavuvawe }e zavisi uspehot
vo na{eto op{to rabotewe vo polza na na{ata tatkovina i na{iot narod.
Mnozina }e se zapra{aat: Za kakov nacionalen separatizam ovde se zboruva?
Ne se misli li da se sozdava sega nova makedonska narodnost? No, toa ne{to e
ve{ta~ko i kako takvo }e trae den do pladne. Ami kakva nova, t.e. makedonska narodnost, koga nie, na{ite tatkovci, dedovci i pradedovci se vikale Bugari? Dali
Makedoncite vo nivnata istorija projavuvale nekakva op{ta rabota politi~ka i
duhovna? Kako se odnesuvale tie kon drugite balkanski narodnosti i obratno?
Vo ovaa statija jas }e se potrudam da odgovoram na tie i na mnogu drugi
sli~ni pra{awa i so toa, spored mojata sila, da gi razjasnam nau~nite osnovi na
nacionalniot separatizam, kako i da pokaàm na nepravilnosta na tie prigovori {to se postavuvaat od negovite protivnici, koi{to so toa sakaat da go kompromitiraat nego kako ne{to ve{ta~ko.
Edno od prvite pra{awa {to }e go postavat protivnicite na nacionalnoto
obedinuvawe i preroduvawe na Makedoncite }e bide: Kakva makedonska slovenska narodnost? Nikoga{ nemalo makedonska narodnost, }e re~at tie, pa i sega ja
nema. Vo Makedonija sekoga{ imalo, pa i sega ima dve slovenski narodnosti:
Bugari i Srbi. Zna~i, nekakva makedonska slovenska nacionalna prerodba e
prosto prazna rabota na nekolku fantazeri, koi{to pritoa nemaat nikakov poim
za ju`noslovenskata istorija.
Makedonija, posle }e re~at na{ite protivnici, ne pretstavuva ni geografska, ni etnografska ni istoriska celina. Taa nikako ne povlijaela vrz sudbinite
na sosednite narodi, a bila arena na politi~ka i kulturna borba me|u raznite
balkanski narodnosti. Istite razmisluvawa za na{ata tatkovina moè }e gi
~ueme i od nekoi od na{ite sonarodnici - Makedonski Sloveni {to se vikaat
Bugari, koga }e se iscrpat site drugi sredstva za borba so makedonskoto
nacionalno obedinuvawe. Vo Makedonija nema jazik, ami ima mnogu nare~ja
razli~ni me|u sebe, no site srodni so bugarskite nare~ja i so niv sostavuvaat
edna celina - bugarskiot jazik. Drugi od makedonskite nare~ja se pobliski do
srpskiot jazik, }e gi prodolàt svoite prigovori na{ite protivnici.
Kolku i da se osnovani site navedeni prigovori na na{ite protivnici protiv
op{nosta na Makedonskite Sloveni i nivnata pripadnost kon edna samostojna
slovenska celina, pak mi se ~ini deka moàt da im se napravat i ne pomale~ki kon-
68
MAKEDONIJA
- ODDELNA ETNOGRAFSKA I POLITI~KA EDINICA
traprigovori, od koi }e se vidi deka nacionalnoto samosoznanie i prerodba na

Makedonskite Sloveni e ne{to mnogu obi~no i razbirlivo.
*
Na prvata zabele{ka od na{ite protivnici, oti nikoga{ nemalo makedonska slovenska narodnost, moè mnogu prosto da im se odgovori: {to nemalo
ponapred - moè da se stori podocna, dosta e da se imaat razli~ni istoriski
uslovi so svoi oddelni barawa.
Nekoga{ site Indoevropejci sostavuvale eden narod so eden jazik {to go
vostanovuvaat sega lingvistite preku sporeduvawe na starite i novite indoevropski jazici. No is~eznaa tie istoriski uslovi vo koi Indoevropejcite se
razbiraa pome|u niv i nastapija drugi istoriski uslovi vo koi{to zapo~na
cepeweto na jazikot, na op{toto nacionalno samosoznanie, so zaedni~ki jazik,
veruvawa, }udi, predanija i dr. No toa delewe pak be{e na golemi delovi ili
narodni grupi, kako, na pr., indoiranskata ili ariskata, germansko-slovenskolitovskata i dr. Tie grupi so stekot na podocne`nite istoriski uslovi se
podrazdelija na jazi~ni familii, kako: indiskata, iranskata ili persiskata,
ermenskata, gr~kata, trako-ilirskata, italskata, keltskata, germanskata,
slovenskata i baltiskata ili litovskata. Slovenskata, pribli`no od okolu
ra|aweto na Isusa Hrista, se razdeli prvin: na isto~noslovenska ili ruska, na
zapadnoslovenska i na ju`noslovenska grupa. I samo od poslednava se oddeli
bugarskiot slovenski narod, so imeto Bugari, navrzano na bugarskite Sloveni
od neslovenskite Bugari.
Ako sega na{ite protivnici go dopu{taat obrazuvaweto na pomali etnografski celini od pogolema, kako posledica na istoriska neophodnost, i ako tie
dosega gledale na Makedoncite kako na Bugari, toga{ zo{to sega tie ne moàt i
ne sakaat da go dopu{tat obrazuvaweto od taa golema etnografska celina {to ja
vikale site, pa i tie, bugarski narod, dve pomale~ki celini - bugarska i makedonska? A sega{nite istoriski okolnosti toa go sakaat, kako {to go sakale nekoga{ obrazuvaweto na bugarskiot, srpskohrvatskiot i slovene~kiot narod od
Ju`noslovenite ili polskiot, ~e{ko-slova~kiot i luì~kosrpskiot od zapadnoslovenskata grupa.
Formiraweto na Makedoncite vo oddelna slovenska narodnost e najobi~en
istoriski proces, sli~en na procesot na obrazuvaweto na bugarskiot i srpskohrvatskiot narod od nekoga{nite Ju`ni Sloveni.
Da gi sporedime ovie dva procesa.
Edni istori~ari i filolozi tvrdat oti Ju`nite Sloveni u{te do doa|aweto
na Balkanskiot Poluostrov se razlikuvale pome|u sebe, t.e. sostavuvale dva oddelni naroda: Sloveni /Bugari i Slovenci/ i Srbo-Hrvati. Taka tvrdea Kopitar,
Miklo{i~ i [afarik.
69
Drugi istori~ari, osobeno lingvisti /jazikoznajci/ tvrdat oti site Ju`ni

Sloveni vo vremeto na svoeto preseluvawe na Balkanskiot Poluostrov zboruvale
na razni dijalekti /nare~ja/ od eden jazik i site se vikale so edno op{to ime:
Sloveni. Sloveni se vikale i Srbo-Hrvatite. Imiwata Srbi i Hrvati se nosele
od male~ki ju`noslovenski grupi i bile plemenski, a se storile narodni samo
koga nivnite nositeli, t.e. plemiwata Srbi i Hrvati obrazuvale golemi dràvi.
Site Sloveni, podanici na srpskata dràva, se vikale namesto Sloveni - Srbi, a
na hrvatskata dràva - Hrvati. Taka u~i prof. Jagi}, a zaedno so nego i negovite
u~enici. Toj i na sega{nite ju`noslovenski jazici ne gleda kako na tri celini,
to~no razgrani~eni, tuku kako na sinxir drobni nare~ja {to se slevaat edno vo
drugo, kako {to vleguvaat kolcata vo sinxirot od edna strana vo ednoto sosedno,
a od druga strana - vo drugoto sosedno kolce.
Ako se doverime na prvata teorija, t.e. deka Bugarite i Srbo-Hrvatite se
preselija na Balkanskiot Poluostrov kako gotovi oddelni celini, toga{ se
postavuva pra{aweto do kade se prostiraa tie narodnosti vo vremeto na preseluvaweto i dali site dojdeni bugarski Sloveni ostanaa i dosega takvi ili nekoj
del od niv se posrbija? I dali site dojdeni Srbo-Hrvati ostanaa kako takvi ili
del i od niv se pobugarija? Pri dopu{taweto da se doselija gotovi ju`noslovenskite narodnosti na Balkanskiot Poluostrov sovr{eno neosvetleno ostanuva
pra{aweto za granicite me|u Bugarite i Srbite, osobeno pra{aweto so kakvo
naselenie bea naseleni srednovekovnite: Morava, Ku~evo i Brani~evo, ili, so
drugi zborovi, dene{noto Kralstvo Srbija? Za niv, vrz osnova na vizantiskite
istori~ari, osobeno na Konstantin Porfirorodni, [afarik veli deka tie bea
naseleni so bugarski Sloveni {to bidoa posrbeni vo 13 i 14 v. Ako se dopu{ti
za verna taa teorija, }e bide jasno oti eden narod ne sekoga{ moè da ustoi protiv pritisokot od tu|i sosedni narodi, a gubi eden svoj del vo korist na posilniot sosed, i drugo, od nea se gleda oti narodite moàt da se sostavat od dva
bliski naroda, sleani vo edno, kako posledica na istoriska neophodnost.
[to ima bideno vo srednite vekovi, zo{to da ne moè da bide i sega?
Bugarskiot narod ja zagubil skoro cela dene{na Srbija vo korist na Srbite i se
pomiril so mislata za taa zaguba i ne smetaj}i ja za takva. Zo{to toj ne moè da
se pomiri i so mislata za zagubuvaweto na Makedonija, koga toa zagubuvawe e isto
taka neminovna neophodnost, kako {to be{e neminovna neophodnost i zagubuvaweto na Srbija? Istoriskite okolnosti neminovno vodea do zagubuvaweto na
Srbija za Bugarija vo korist na Nemawi}evcite i na srpstvoto, prvo vo
politi~ki, a posle i vo nacionalen odnos; a istoriskite okolnosti sozdadeni od
Berlinskiot dogovor napravija Makedonija da bide zagubena za Bugarite, prvo vo
politi~ki odnos, a posle i vo nacionalen.
U{te edna paralela so istorijata na Srbija: da be{e Srbija nezadovolna od
svojata sudbina vo dràvata na Nemawi}evcite, taa }e prave{e obid da se oslobodi i da im se sprotivstavi nim so stremeòt da se prisoedini kon Bugarija;
no obidot }e be{e napraven i }e dovede{e do sakanite rezultati samo ako
70
MAKEDONIJA
dozvoluvaa istoriskite okolnosti; no poslednive ne go dozvolija toa i Srbija se

pomiri so okolnostite i be{e zagubena za Bugarija. Istoto e i }e bide i so
Makedonija. Makedonija napravi obid najnapred da se oslobodi od Turcija, no, za
àl, obidot izleze neuspe{en. Moèbi po osloboduvaweto }e se misle{e i za
soedinuvawe so Bugarija. No, ovaa godina ni pokaà oti istoriskite okolnosti
nikojpat ne }e dozvolat da se soedini cela Makedonija so Bugarija; sega za
Makedoncite i Bugarite ostanuva edno od dvete: ili delewe na Makedonija me|u
balkanskite dràvi~ki i so toa zagubuvawe na 2/3 od Makedonija za Bugarite i
Makedoncite, ili polno prese~uvawe na vrskite so Bugarite i postavuvawe na
makedonskoto pra{awe vrz napolno neutralna, ~isto makedonska osnova. Koga
taka go postavuva neophodnosta pra{aweto, toga{ jasno e oti sekojpat i od sekogo }e bide pretpo~itano vtoroto. I vistina, zar }e se re{i eden iskren patriot
Makedonec da gi `rtvuva: Kostur, Lerin, Bitola, Ohrid, Resen, Prilep, Veles,
Tetovo, Skopje i dr. za soedinuvaweto na Makedonija do leviot breg na Vardar so
Bugarija? Zar ima pogolema blizost pome|u eden Makedonec od Isto~na
Makedonija i eden - ru{~uklija ili eden Makedonec od Isto~na i Zapadna ili
Severna i Ju`na Makedonija? Koga istoriskata neophodnost kategori~ki ni
izjavuva: Makedonci, ili soedinuvajte se me|u sebe i otcepete se od drugite
balkanski narodi ili gotvete se za dele` na na{ata tatkovina! - site iskreni
patrioti Makedonci }e go primat prvoto. Pa toa im go nalaga na Makedoncite i
~ove{tinata: zar e ~ove~ka sega{nata sostojba vo koja ja imaat dovedeno
Makedonija propagandite? Vo edna ku}a tatkoto e od edna narodnost, edniot sin
od druga, drugiot od treta narodnost i eden Gospod znae do koga }e prodolì da
bide taka! ôve{tinata bara od nas da se iskoreni vo na{ata tatkovina taa
nenormalna sostojba i da se primirat brat so brat, tatko i deca. Takvoto obedinuvawe e neophodnost, a ne ni e nu`no semejno neprijatelstvo za nekakvo obedinuvawe so Bugarija {to nikojpat ne }e bide dopu{teno ni od malite balkanski ni
od golemite dràvi.
Zna~i, vo sega{nite politi~ki okolnosti ima ne pomalku osnova za zagubuvawe na Makedonija od strana na Bugarite, otkolku osnovata za nivnata zaguba na
dene{na Srbija vo srednite vekovi. I kako {to zagubuvaweto na Srbija vo politi~ki odnos go povle~e po sebe zagubuvaweto nejzino i vo nacionalen odnos, isto
taka razdrobuvaweto na S. - Stefanska Bugarija vo politi~ki odnos }e go povle~e
i razdrobuvaweto nejzino vo etnografski odnos. Okolnostite sozdavaat kulturna i nacionalna blizost me|u lu|eto i okolnostite gi razdvojuvaat rodninskite
elementi.
Takvo sopostavuvawe moè da ima pome|u prvata, t.e. teorijata za naseluvaweto na Balkanskiot Poluostrov od Ju`ni Sloveni formirani vo dve narodnosti strogo razgrani~eni vo etnografski i geografski odnos i postepenoto
izmenuvawe na etnografskata karta na Balkanskiot Poluostrov, od edna strana, i
procesot na sovremenoto nacionalno obosobuvawe na Makedonija od druga.
Sega da vidime dali od gledi{teto na drugata, t.e. Jagi}evata teorija za
71
obrazuvaweto na ju`noslovenskite narodnosti moè da se objasni so nastanuvaweto, pri sega{nite politi~ki okolnosti, na edna nova makedonska slovenska
narodnost?
Jagi} ni veli deka ju`noslovenskite jazici se i bile sinxir od nare~ja;
isto taka deka site Ju`ni Sloveni do obrazuvaweto na bugarskata, srpskata,
hrvatskata i slovene~kata dràva se vikale so edno ime -Sloveni. Po dolìnata
na toj sinxir od ju`noslovenski plemiwa i nare~ja kako da se obrazuvale 4 jaki
jazli, {to }e re~e, 4 dràvi so razni imiwa, t.e. slovene~ka, hrvatska, srpska i
bugarska dràva. Tie jazli, t.e. dràvi, spored silata {to ja imaa koga se obrazuvaa, si gi razdelija me|u sebe site kolca - plemiwa i nare~ja na ju`noslovenskiot etnografski sinxir i gi krstija so nivnoto ime. Jazlite kako svoj centar
si go imaa nositelot na nacionalnoto ime; so zgolemuvaweto ili smaluvaweto na
politi~kata mo} na nositelot na nacionalnoto ime i poslednovo se ra{iruva
ili se smaluva. Taka stanale imiwata Srbin i Hrvat narodni od plemenski, taka
se prisoedinile mehani~ki kon nivnite nositeli sosednite plemiwa so svoite
nare~ja i sostavile so niv eden narod, postepeno asimiliraj}i se so svoite
pokoruva~i ili prisoedinuva~i.
Ako obrazuvaweto na ju`noslovenskite narodnosti e mehani~ko-politi~ki
proces, toga{ istiot ne e ne{to nevozmo`no i vo sega{no vreme. Vo ju`noslovenskiot jazi~en sinxir ima nekolku kolca nadvor od srpskiot i bugarskiot politi~ki jazol: toa se makedonskite nare~ja. I vistina, tie kolca, bidej}i pome|u
sebe se najbliski, imaat nekoi crti na istok bliski so bugarskite i na sever so
srpskite kolca. Tie kolca vo razni vremiwa bea so razni imiwa bojadisani,
dodeka vo 4-ta ~etvrtina na 19 vek boite ne fatija da se stavaat edna vrz druga i
ne se paraliziraa edna so druga. I ednata i drugata boja ne se drè{e jako za
kolcata i malku po malku boite fatija da se ru{at i pod niv fati da sjae nivnata prirodna boja slovenska so odblesok makedonski od geografskata oblast
vo koja se raspredeleni. Nositelite na tie kolca-nare~ja nekoga{ se vikale
Sloveni, a posle tu Bugari tu Srbi, dodeka konkurencijata na ovie dve imiwa
ne gi napravi obete tu|i za Makedonskite Sloveni i tie ne fatija da se imenuvaat so staroto geografsko ime na svojata tatkovina. Imeto Makedonec prvin se
upotrebuva{e od Makedonskite Sloveni kako geografski termin za pokaùvawe
na svoeto poteklo. Toa ime im e op{to poznato na Makedonskite Sloveni i site
so nego se imenuvaat. [tom e taka i {tom obrazuvaweto na narodnosta e
politi~ko-mehani~ki proces, toga{ se imaat site nu`ni uslovi za oddeluvawe na
Makedonija vo samostojna etnografska oblast: Makedoncite imaat op{ta tatkovina, poslednava postepeno so reformi se oddeluva vo samostojna politi~ka
celina, vo nea ima nekolku kolca od ju`noslovenskiot jazi~en sinxir, tie
kolca mnogu lesno se obedinuvaat so op{toto priznavawe na srednoto od niv za
op{to orudie vo iskaùvaweto na literaturnata re~ za site inteligentni lu|e
vo Makedonija i za vo knigite i vo u~ili{tata. I taka, site uslovi za nacionalnata prerodba na Makedonija se imaat na lice, pa i taa prerodba i od gledi{teto
72
MAKEDONIJA
na vtorata istoriska teorija za obrazuvaweto na malite etnografski edinici od

edna pogolema na Balkanskiot Poluostrov e sovr{eno logi~na.
Toa moè da im se zabeleì na onie {to velat oti nikoga{ nemalo makedonska narodnost. - Nemalo, ama ja ima sega i }e ja ima za napred.
*
Sega da se zapra{ame drugo: dali }e bide to~no da se veli deka vo

Makedonija ima dve narodnosti, i ako ima edna, toga{ dali taa narodnost moè
da bide nare~ena srpska ili bugarska?
Vo Makedonija, kako i vo sekoja druga zemja, ima mnogu nare~ja, bliski edno
do drugo. Taa bliskost na edno nare~je se projavuva, od edna strana, kon site
drugi makedonski nare~ja vo op{tite fonetski ili zvukovni, morfolo{ki ili
formeni i leksi~ki ili zborovni osobini; od druga strana, sekoe nare~je e najblisko do negovite sosedni nare~ja, imaj}i so niv op{ti osobini {to se nemaat
vo pooddale~enite od nego drugi nare~ja, i toa zapadniot del od nare~jeto e poblisko do negoviot zapaden sosed i so nego tukure~i se slevaat, isto~niot do
isto~niot itn. i taka nare~jata kako da se vrzani edno so drugo kako kolcata vo
eden sinxir. Sega se postavuva pra{aweto: koi kolca od na{iot sinxir nare~ja
}e se nare~at srpski, a koi bugarski i vrz koja osnova?
Pri re{avaweto na ova pra{awe ne treba da se zaboravaat i slednive
pra{awa: koi nare~ja od srpskiot i od bugarskiot jazik se priznavaat za
najtipi~ni za ovie jazici i koi nivni osobenosti se priznavaat za najkarakteristi~ni za edniot i za drugiot jazik? Dali tie najkarakteristi~ni crti se imaat
vo site makedonski nare~ja? Dali makedonskite nare~ja imaat svoi op{ti karakteristi~ni osobenosti {to se nemaat ni vo srpskiot ni vo bugarskiot jazik?
Dali vo makedonskite nare~ja pooddelno preovladuvaat makedonizmite pred
srbizmite ili bugarizmite ili obratno? Najposle, dali osobinite na krajnite
ili periferni makedonski nare~ja i govori ni dozvoluvaat da gi smetame za pobliski do srednoto i najtipi~no makedonsko nare~je vele{ko-prilepsko-bitolskoto ili do centralnite nare~ja na srpskiot i bugarskiot jazik?
Kako najtipi~en i ra{iren srpski dijalekt se javuva bosansko-hercegovskoto ili ju`noto srpsko nare~je {to od vremeto na Vuk Karaxi} e literaturen jazik
na Srbo-Hrvatite. Centralnoto ili vele{ko-prilepskoto makedonsko nare~je
nikojpat ne moè da bide po svoite osobini odneseno kon srpskiot jazik, za{to
me|u nego i centralnoto srpsko-hrvatsko nare~je ili sega{niot srpsko-hrvatski
jazik ima isto takva razlika kako i me|u ~e{kiot i polskiot jazik. ]e se re~e, vo
sredinata na Makedonija Srbi nema. Od sega{noto priznavawe na postoewe na
Balkanskiot Poluostrov samo tri slovenski narodi: Slovenci, Srbo-Hrvati i
Bugari, so negiraweto na Srbi vo centarot na Makedonija, kako indirektno da se
priznava imaweto tamu Bugari. No dali dene{noto gledi{te e pravilno? Nema
73
Srbi, zna~i ima Bugari. No nemaweto Srbi dali navistina zna~i deka ima
Bugari?
Vo centralnoto makedonsko nare~je, me|u drugoto, se imaat vakvi fonetski
osobini: staromakedonskite glasovi x i \, vo onie mesta kade {to se imaat
za~uvano, preminuvaat vo o i e, na pr., denot od staromakedonskoto d\n\tx preku
d\nxt; sonot od s\n\tx; namesto staroto tj i dj imame } i | ili j} i j|, na pr.,
vrej}a i tu|a; namesto nj imame jw, na pr., kojw namesto konj, namesto on - a, na pr.,
raka i dr. Site tie osobini ne se srpski, no ne se ni bugarski. Tie se nemaat vo
glavnoto bugarsko nare~je - isto~nobugarskoto {to sluì i za literaturen
bugarski jazik.
Ako isto~nobugarskoto nare~je se priznava za najtipi~no, toga{ mnogu e
jasno oti samata geografska dalekost na makedonskiot centar od nego e dosta da
pokaè deka posledniov ne moè da bide bugarski.
Na isto~nobugarskoto nare~je sega se gleda kako na najtipi~no i naj~isto od
tu|o vlijanie bugarsko nare~je. Toa vo sporedba so zapadnobugarskoto e
porasprostraneto. Vo poslednovo ima golema razlika od isto~noto nare~je, no,
pokraj negovata originalnost, se priznava vo nego srpsko vlijanie.
Makedonskite nare~ja imaat pak svoi originalni osobini, a bidej}i se nao|aat
vo sosedstvo so Srbite se priznavaat pak za ne ~isti od srbizmi. Osven toa, tie
se na krajniot zapad. Poradi site tie pri~ini, a najglavno zatoa {to
Makedoncite za svoeto osloboduvawe od gr~kiot patrik i od Turcija do poslednata rusko-turska vojna rabotea zaedno so Bugarite pod imeto Bugari, a mestata
za taa borba bea okolu Bugarija, t.e. vo Stambol, Vla{ko, Jugozapadna Rusija i
Srbija, koi (mesta) pomagaa vo osloboditelnata rabota najmnogu da bidat
zastapeni Bugarite, - pomognaa da se objavi isto~noto bugarsko nare~je za literaturen jazik na Bugarite i Makedoncite.
Sega da dopu{time da se i Makedoncite Bugari i osobinite na makedonskoto centralno nare~je da se isto: tolku bugarski kolku i isto~nobugarskite. I vo
takov slu~aj ne moè da se zboruva za etnografska celost me|u Bugarija i
Makedonija. I da imalo nekoga{ takva celost, taa moè da se naru{i od odot na
istoriskite okolnosti. Vo sekoj slu~aj op{tite interesi moàt da se
poddrùvaat so zaemno soglasuvawe me|u ~lenovite na Celinata. Interesite na
celinata treba da se ednakvo skapi za site ~lenovi {to ja sostavuvaat: od nea
treba da imaat site ednakvi zgodi i vo nejzina polza site treba da pravat
ednakvi `rtvi. Ako toa go nema i ako od nea edni - imaat golema polza, ne
pravej}i nikakvi `rtvi, drugite pravat golemi bespolezni `rtvi, celinata se
razdeluva. Nacionalnata bugarska celina, vo koja se odnesuvaa Bugarija, Trakija
i Makedonija, ne moè da se za~uva, za{to nema takov etnografski centar {to
moè zdravo da gi soedini tie tri zemji, kako {to se soedineti srpskohrvatskite
zemji, nema srede tie zemji edno najrasprostraneto i ednakvo oddale~eno od site
nivni krai{ta nare~je {to da gi privlekuva okolu sebe perifernite nare~ja i
da rasprostranuva op{to nacionalno soznanie me|u site {to zboruvaat na tie
74
MAKEDONIJA
nare~ja. Vo takov slu~aj sekoj }e be{e svesen oti ne samo Makedoncite, ami i
Bugarite od Bugarija i od Trakija pravat ednakva so niv otstapka vo polza na centarot.
Sega pak slu~ajot go izdignal za literaturen jazik na Bugarite isto~noto
bugarsko nare~je {to se nao|a na krajnata sprotivna strana od Makedonija. Toa ne
moè da sluì za zaedni~ki literaturen jazik na Bugarite i Makedoncite, za{to
ne moè duhovno da gi obedini vrz ednakvi prava site tri spomnati oblasti. Taa
zada~a bi moèlo da ja ispolni zapadnobugarskoto ili {opsko nare~je, da ne
be{e malku rasprostraneto i so mnogubrojni originalni osobenosti {to se
nemaat vo drugite nare~ja vo Bugarija, Trakija i Makedonija. Najposle, za za~uvuvaweto na nacionalnata celost me|u Bugarija i Makedonija prvata nema da se
soglasi za op{t literaturen jazik na Makedoncite i Bugarite da se izbere makedonskoto centralno nare~je namesto isto~nobugarskoto. Ete zo{to, pra{aweto
koe nare~je treba da bide op{t literaturen jazik za Makedoncite i Bugarite, ako
prvite i za napred }e se vikaat Bugari, koe{to pra{awe sega ne se postavuva na
dneven red, za{to umovite na site Makedonci sega im se zafateni so revolucionernoto dvièwe, eden den neminovno i bez drugi pri~ini }e povede kon
edno rascepuvawe me|u Bugarija i Makedonija, so sozdavaweto od strana na
poslednava svoj literaturen jazik.
A sozdavaweto, redum so srpskiot i bugarskiot, oddelen makedonski literaturen jazik ne e li ramnosilno so oddeluvaweto na Makedoncite vo oddelna, ni
srpska ni bugarska, ami makedonska slovenska narodnost? Bugarite moèbi }e
re~at oti novata slovenska narodnost so svoj literaturen jazik }e bide pak
bugarska, samo so drugo ime. Nie Makedoncite, se razbira, nema da imame ni{to
ne samo protiv Bugarite ako ne priznaat nas za Bugari, no i protiv Srbo-Hrvatite,
ako poslednive ne priznavaat nas za ~isti Srbi ili Hrvati.
I taka, centralnoto makedonsko nare~je e ednakvo daleku i od srpskohrvatskiot i od bugarskiot literaturen jazik i moè da se razgleduva kako ne{to
oddelno od niv. Toa zna~i deka najdovme edno neutralno kolce na sinxirot od
nare~ja. Sega ostanuva da se re{i dali toa neutralno kolce stoi osamoteno so
oddelna boja od drugite kolca ili ima i drugi kolca so istata boja ili so pobliska do nea otkolku od edna strana so centralnoto makedonsko nare~je, od druga
so isto~nobugarskoto nare~je ili so srpskiot jazik kaj Vuk Karaxi}, }e vidime
oti site makedonski nare~ja se pobliski do centralnoto makedonsko, a ne do centralnite nare~ja na drugite Ju`ni Sloveni.
Zna~i, vo Makedonija ima op{to slovensko, ni srpsko ni bugarsko naselenie.
Toa go priznavaat i srpskata i bugarskata propaganda, iako za nadvore{niot
svet i ednata i drugata zboruvaat oti vo Makedonija imalo boèm dve narodnosti: srpska i bugarska.
Srpskata propaganda e ra{irena niz cela Makedonija bez Kostursko, Sersko,
Petri~ko, Dramsko, t.e. bez krajniot jug i krajniot istok. Vo Kostursko Srbite
75
nemaat propaganda ne zatoa {to kosturci ne se Srbi, ami dobrovolno & gi

otstapuvaat na gr~kata propaganda. Istokot na Makedonija Srbite velikodu{no i
go otstapuvaat na Bugarija.
Bugarija e ne pomalku velikodu{na po makedonskoto pra{awe kon Srbija:
Bugarija priznava Srbi na s.-z. od [ar Planina; seta druga Makedonija e bugarska, spored Bugarite.
Zna~i, dvete propagandi ne sporat samo za zemjite na s.-z. od [ar Planina
i za onie delovi od Serskiot sanxak {to se kraj bugarskata granica. Vo prvata
ìveat ednoglasno Srbi, a vo vtorata - pak ednoglasno-Bugari. No
velikodu{nosta na Srbite e samo zatoa da ja pokaàt umerenosta na svojot apetit
i spravedlivosta na nivnite barawa: Ete, ne go sakame toa {to ne e na{e. Istoto
e pri~ina za bugarskata velikodu{nost sprema Srbite. Bugarite duri izlegoa
potolerantni: zemjata zad [ar ja priznaa za Stara Srbija.
No, otkako }e se isklu~at tie dve pokraini, seta druga Makedonija Srbite ja
krstat srpska, Bugarite -bugarska.
Pri~inite na pretenziite na Srbite i na Bugarite se, se razbira, ~isto
politi~ki, no osven niv ima u{te edna: makedonskite nare~ja stojat edno do
drugo taka blisku, edno vo drugo se slevaat tolku nezabele`livo {to, ako se priznae edno od niv za srpsko ili za bugarsko, }e treba da se priznaat za takvi edno
po drugo i site sosedni so nego. Zaklu~okot od toa e - deka samite propagandi
priznavaat oti vo Makedonija ima samo edna slovenska narodnost; zna~i, utvrduvaweto deka Makedonija ne pretstavuvala etnografska celina protivre~i na
nivnite postapki.
*
I po seto gorere~eno }e se najdat mnozina {to }e re~at: Moèbi vistina e

deka ako nemalo dosega makedonska slovenska narodnost, taa moè da bide sozdadena od vremeto, osobeno od sega{nite istoriski okolnosti; vistina e oti
Makedoncite po svojot jazik ne moàt so pravo da bidat nare~eni ni Bugari ni
Srbi, ami se ne{to oddelno, t.e. pretstavuvaat oddelna etnografska edinka, no
pak - kako nie sega moème da se vikame Makedonci i da sozdavame oddelna makedonska narodnost, koga nie, na{ite tatkovci, na{ite dedovci i pradedovci sme
se vikale Bugari? Nie ne moème da se otkaème od toa, za{to toa ime ni e sveto
kako i verata.
Da vidime dali e toa taka.
Nie se vikame Bugari, kako {to eden ~ovek se vika so edno ime, da re~eme
Petar. Se postavuva pra{aweto: koj ni go klal imeto, {to sakal da ozna~i toj so
nego koga ne krstil i {to razbirame nie pod imeto Bugarin koga se nare~uvame
so nego? Na tie pra{awa }e ni odgovori krstuvaweto na ~ovekot i zna~eweto na
negovoto ime za drugite i za samiot nego.
76
MAKEDONIJA
Nekoj {to go nosi imeto Petar ne si go klal samiot imeto, tuku mu go klale
drugi. Nunkovcite mu klavaat edno ime na kum~eto za toa so nego da se razlikuva
od drugite lu|e, deca, èni, momi. Koga }e go viknat Petar - nema da se oyve Ivan,
Lazar, Velika i drugi. Zna~i, imeto na eden ~ovek ne e tolku va`no za samiot
nego, kolku za drugite, zatoa toj ne se krstuva samiot, tuku go krstuvaat nego drugi.
Toj sam i ne se vika Petar, tuku se vika: jas Se polzuva so negovoto ime samo koga
treba da se razli~i od mnogu drugi lu|e sli~ni na nego.
Isto taka, eden narod dolgo moè da bide bez narodno ime ako nablizu do
nego nema drug narod od koj{to }e treba toj da se razlikuva so oddelno narodno
ime. No, toa narodno ime ne si go izmisluva narodot sam za sebe, ami so nego go
vika sosedniot narod i toj od nego si go zema. Zna~i, najprirodno e narodnoto
ime za eden narod da se pojavi kaj eden soseden so nego narod. Sosednite narodi
eden sprema drug, zna~i,se javuvaat vo vid na nunko i kum.
Spored mislata na prof. I.A. Boduen de Kurtene, Slovenite se krsteni so
toa ime od Rimjanite. Slovenskite imiwa naj~esto se zavr{uvaat na - slav:
Svetis-lav, Venceslav, Borislav i dr. Slovenite sluèle kaj Rimjanite kako
robovi i gladijatori, a kaj tie robovi i gladijatori najmnogu se povtoruval
zborot slav, zatoa toj zbor fatil da ozna~uva, od edna strana, ~ovek {to gi
raboti najte{kite raboti, t.e. rob, a bidej}i najmnogu robovi se zemale od
Slovenite, toga{, od druga strana, Slovenite bile krsteni od Rimjanite so imeto
slavi koe{to tie si go pozajmija od niv i go prepravija na SLOV-E-NI, t.e.
Sloveni. Toa krstuvawe na na{ite pradedovci stana u{te koga tie odvaj vlegoa vo
odnos so pokulturnite romanski narodi. So toa ime }e se nare~e{e nekoj od
Slovenite ako treba{e da se razli~i sebesi od nekoj Romanec ili Germanec, i toa
ne sekade samo toa se upotrebuva{e. Kako i da e, va`no e samo toa deka toa ne gospod znae {to ozna~uva{e za da ne moè da bide zameneto so drugo.
I taka, prvo na{e narodno ime ni ima stanato imeto Sloven. No za toa ime,
kako za na{e narodno, nie najmnogu znaeme ne po nekakvi svoi tradicii ili od
Romancite, ami po vizantiskite istori~ari.
Glavnata pri~ina da zboruvaat Vizantiskite istori~ari.
Glavnata pri~ina da zboruvaat Vizantijcite za Slovenite, zna~i i za na{ite
pradedovci, bea nivnite vojni so Vizantija. Opusto{uvawata {to gi pravea
na{ite pradedovci vo Vizantija bea takvi fakti za koi ne moè{e da se mol~i;
a zaedno so prikaùvaweto za opusto{uvawata se prikaùva{e i za
opusto{uva~ite, sprema koi Vizantijcite se odnesuvaa so gordost i prezir, kako
sprema varvari.
Vizantijcite zboruvaa samo za opasnite za niv varvari. Kolku eden varvarski, t.e. negr~ki narod be{e postra{en za nivnata dràva, tolku pove}e
omrazata kon nego be{e pogolema i tolku negovoto ime dobiva{e podolno,
poprezrivo zna~ewe.
Napadite na Vestgotite, Ostgotite, Hunite, Avarite, Antite, Slovenite, SrboHrvatite, Bugarite na Vizantija se smenuvaa eden po drug i poradi taa pri~ina
77
vizantiskite istori~ari zboruvaat za site tie narodi, pa i za Slovenite i

Antite. Pritoa treba da ne se zaborava oti vestgotskite, ostgotskite, hunskite
pol~i{ta se sostoeja ne samo od Ostgoti, Vestgoti, Huni, Sloveni, no deka vo niv
gospodstvuva{e ednata narodnost, a ima{e primesi i od drugite. Va`no e deka
Vizantijcite ja odbeleùvaat gospodstvuva~kata narodnost, a za drugite mol~at.
Za Slovenite pove}e zboruvaat od site drugi narodi, osven Srbo-Hrvatite i
Bugarite, za{to site drugi vistina pominaa preku Balkanskiot Poluostrov, no i
si otidoa od nego. No Slovenite dobro se utvrdija na celiot Poluostrov, a
osobeno vo Makedonija, kade {to obrazuvaa u{te vo 6. stoletie silna dràva,
protiv koja Vizantijcite upatija silna vojska.
No, Vizantija najmnogu nastrada od narodot Bugari, od mongolsko pleme, {to
opusto{uva{e se {to }e mu dopadne vo Vizantija. Vo pol~i{tata na toj narod
ima{e i Sloveni {to se smetaa od Vizantijcite pak za Bugari. Najgolem udar
dobi Vizantija od Bugarite, koi{to zazedoa od nea golem del nejzini zemji naseleni so Sloveni i od niv obrazuvaa edna golema i silna dràva, koja od 18 vek
do ideweto na Turcite na Balkanskiot Poluostrov skoro postojano & nanesuva{e
eden udar vrz drug.
Bugarskata dràva be{e pove}e so slovensko naselenie, no so imeto na
nejzinite obrazuva~i, t.e. mongolskite Bugari.
Slovenite od Bugarija i od Makedonija najnapred bea samo sojuznici na
Bugarite vo vojnite so Vizantija. No, sojuznite so Bugarite slovenski pol~i{ta
vo o~ite na neprijatelite, t.e. na Vizantijcite, bea pak bugarski. Zna~i,
Vizantijcite fatija da gi prekrstuvaat Slovenite u{te od vremeto na
Asparuhovata orda. Postojanata borba ramo za ramo so Bugarite gi napravi niv
eden narod so bugarsko ime, no so slovenski jazik. Bugarskoto ime me|u
Slovenite be{e popularizirano od Grcite i toa prvin gi ozna~uva{e samo
Bugarite - Mongolite, posle nivnite voeni sojuznici, posle bugarskite podanici i najposle stana etnografski termin za bugarskite Sloveni. No toa ime vo
o~ite i ustata na Grcite ima{e u{te specijalno zna~ewe: najomrazeni za niv
varvari, lu|e neobrazovani, grubi, koi{to grani~at so yverovite. Za Grcite se
slovensko be{e grubo i bugarsko.
So imeto Bugari n$ krstija Grcite i nas Makedoncite. No toa prekrstuvawe
ne e edinstveno. Od Srbite nie bevme prekrsteni vo Srbi. Vo vtorata polovina
na 12 vek, vo vremeto na srpskiot ùpan Nemawa i bugarskite carevi Asenovci
ili Asanovci, Vizantija be{e napadnata od krstonoscite i od razni drugi neprijateli. Toga{ Bugarite se podgotvija da vostanat i sklu~ija dogovor so Srbite
protiv Vizantija. Poslednava be{e zaedni~ki niven neprijatel i dvata naroda
re{ija da udrat na nea i sekoj da si zeme {to }e moè da otka~i. Vo Vizantija
nema{e bugarski i srpski zemji, kako {to nema{e i nekakvo nacionalno samosoznanie kaj Ju`nite Sloveni. Vrz osnova na toj dogovor Bugarite napadnaa na
isto~niot del na Balkanskiot Poluostrov, t.e. na Trakija, a Srbite na zapadniot,
t.e. na sega{na Srbija, Zapadna Bugarija i Makedonija i malku po malku si gi
78
MAKEDONIJA
razdelija pome|u niv. Vo tekot na dva veka srpskite kralevi prisoedinuvaa kon
srpskata dràva vizantiski zemji. No, tie sekoga{ se vikaa samo kralevi na
Srbite. Car Du{an se nare~e: car na Srbite, Grcite i Albancite, a ne i na
Bugarite. Titulata na car Du{an se objasnuva vaka: toj priznava na Balkanskiot
Poluostrov dve slovenski dràvi: Bugarija i Srbija i edna neslovenska Vizantija; Srbija so zavojuvaweto na vizantiski zemji saka da ja nasledi
Vizantija, no so toa zema zemji {to moàt da bidat i srpski i bugarski i koi{to
ne se bugarski.
Makedonskoto naselenie ne se odnesuvalo so omraza kon Srbite. U{te od
vremeto na pa|aweto na Samuilovoto Carstvo Makedoncite ne edna{ pravea
silni vostanija protiv Vizantija, mnogu posilni od Bugarskoto vo vremeto na
bra}ata Asanovci, no ne moèa da se oslobodat, za{to kaj niv se drugi geografskite uslovi, a kaj Bugarite drugi. Za da se oslobodat Bugarite vo Gorna Bugarija,
{to se oddeluva od Dolna so Balkanite, dosta e da se istepaat vizantiskite garnizoni vo nea i da se fatat od niv dervenite za da ne propu{taat nova vizantiska vojska. A vo Makedonija rabotite se sosem inakvi. Tuka nema takov yid {to
da gi brani vostanicite, kako Balkanite vo Bugarija. Tuka imame mnogu visoki
planini {to imaat razen pravec i obrazuvaat kotlini, oddeleni edna od druga.
Planinite go ote`nuvaat soedinuvaweto na site Makedonci za zaedni~ka borba
so neprijatelot, a pak im ja olesnuvaat rabotata na Vizantijcite, za{to so
razmestuvaweto garnizoni vo niv tie moàt da gi dràt Makedoncite vo
poslu{nost. Osven toa, na Vizantija & pomagaa da gi drì Makedoncite vo
poslu{nost i xadiwata ili drumi{tata {to se napraveni za voeni potrebi u{te
od Rimjanite i ja prese~uvaat Makedonija od istok na zapad, t.e. od Beloto More
kon Jadranot i od jug kon sever kraj Vardar, t.e. od Beloto More kon Dunavot. Pri
takvite geografski uslovi jasno e oti Makedoncite ne moèa da se oslobodat od
Vizantija i gotovi bea da mu bidat sojuznici na sekoj neprijatel {to }e vojuva
protiv Vizantija. Takov sojuznik do 10 vek bea Bugarite, a od 13 v. bea Srbite.
Makedoncite stanaa sojuznici na Srbite i so toa se oslobodija od
Vizantijcite. Tie se prisoedinija kon Srbija, no toa prisoedinuvawe ne be{e
prisilno, a vrz osnova na dogovor pome|u makedonskite golemci i srpskite
kralevi. Toa be{e rezultat na eden kompromis pome|u prvite i vtorite, kompromis pogoden i za ednite i za drugite. Makedonija pod srpskite kralevi, osobeno
pod Du{ana, ima{e polna samostojnost vo vnatre{nite raboti i toa takva so
kakva {to ne se polzuva{e ni eden drug del od golemata imperija na Du{ana. Toa
se gleda od titulite {to gi nosea makedonskite golemci i od nivnoto vlijanie vo
imperiskite raboti. Toa se gleda i od golemata privrzanost na Makedoncite kon
carskiot tron. Za da se ubedi ~ovek vo toa ne{to, dosta e da ja pregleda istorijata na Nemawi}evata dràva od vremeto na car Du{ana do smrtta na Volka{ina,
osobeno periodot na raspa|aweto na Du{anovata Imperija. Odovde }e se ubedi
~ovek oti centarot i najgolemata uloga vo taa imperija & pripa|a{e na
Makedonija. Od sekade od periferijata na Du{anovata Imperija po negovata
79
smrt otpa|aat oblastite edna po edna. Makedonija go krepi Uro{eviot prestol i

makedonskiot golemec kral Volka{in e glavniot sovetnik i desna raka na Uro{a.
Site go mrazat Volka{ina za negovata uloga i vlijanie vrz Uro{a, no carot mu
veruva, makedonskite golemci: 70 kralevi i banovi, spored narodnite pesni, mu
veruvaat i mu davaat 70.000 vojska so niv da umre na Marica za carot i srpskoto ime.
Sedumdeset iljadi du{i vojska od 70 kralevi i banovi! Kako se vika{e taa
vojska? îe ime go nose{e i koj & go klade? Site se vikaa Srbi, no vo niv ima{e
tolku Srbi, kolku {to vo vojskata na car Simeona ima{e Bugari-Mongoli; pa mi
se ~ini deka gi ima{e i pomalku. Zna~i, vo 14 vek Makedoncite oficijalno go
nosea imeto Srbi, koe{to nema{e zo{to da go preziraat i da se lutat na nego. Vo
toa ime tie ne nao|aat ni{to lo{o.
Srbite bea glavnata voena sila protiv Vizantijcite. Na{ite pradedovci
bea nivni sojuznici. Vizantijcite site svoi protivnici, t.e. i Srbite i nas, gi
vikaa Srbi. Malku po malku tie ne prekrstija od Bugari na Srbi. Istoto toa se
poddrà od priznavaweto na suverenitetot na Du{ana vo Makedonija i od ulogata na na{ite golemci vo negovata dràva. Nie stanavme za nadvore{niot svet
Srbi, posle istapivme kako srpski podanici i najposle imeto Srbin fati da
ozna~uva Makedonec, ne Grk, ne Vlav i ne Albanec.
Edno ne{to ne go za~uva srpskoto ime vo Makedonija; toa e karaweto pome|u
kral Marko i knez Lazar. Posledniov istapi kako protivnik na Turcite so imeto
Srbin i so toa Turcite go vrzaa so poimot Srbin i Srbija dene{noto kralstvo i
negovite ìteli. Marko i negovite podanici vo o~ite na Turcite ne moèa da
bidat Srbi, za{to ne im se sprotivija i ne pokaàa takva voinstvenost protiv
niv, kakva {to pokaàa knez Lazar i negovite podanici.
I taka, do ideweto na Turcite kaj nas nie tripati bevme prekrsteni:
1. Sloveni, 2. Bugari, 3. Srbi.
No, so toa ne se svr{i se. Dojdoa Turcite: se zafati borba pome|u hristijanstvoto i muslimanstvoto, borba pome|u krstot i polumesecot. No, so toa ne se
prese~e borbata pome|u slovenstvoto i grcizmot. Turskoto gospodstvo na
Balkanskiot Poluostrov be{e istoriski period koga pot~inetite mislat da go
za~uvaat nivnoto istorisko nasledstvo. Se razbira oti se za~uva samo ona {to
moè{e da se za~uva i {to ne sakaa da ni go zemat, za{to ne im be{e nu`no i ne
be{e opasno za niv. Turcite ni ja zedoa zemjata i si ja razdelija me|u niv. Nie se
primirivme so taa zaguba. Fatija da ni zemaat na{i deca, da gi potur~uvaat i da
pravat od niv jani~ari. I tuka mol~evme. Turcite vidoa zort dodeka da ja pokorat
Srbija i imeto Srbin ozna~uvalo za niv razbojnik. Nie svivme glava i ne se
vikavme Srbi za da ne go nalutime agata. Toj ne sakal da se vikame i Bugari; i
Bugari ne se vikavme. Tur~inot }e ni dojde{e vo ku}ata, }e se najade{e, }e se
napie{e i }e ni re~e{e: Bre |aur! aj donesi mi toa i toa! - }e mu odgovorevme:
Sega, beim! Ako ne pra{a{e nekoj Tur~in {to sme - }e mu odgovorevme deka sme ili
kauri, t.e. nevernici, ili raja na carot. So drugi zborovi, nie pred Turcite se
80
MAKEDONIJA
kaùvavme taka kako {to nema da se naluti agata. Pred Turcite nie sme kauri i
raja, i kauri fativme da se vikame i me|u nas. Vo narodnite pesni ne edna{
se upotrebuva imeto kaurin i rajatin, i zemja kaurska ili zemja rajatska
vo etnografsko zna~ewe.
Zna~i, Turcite od nas napravija narod kaurski i rajatski, termini zasnovani vrz na{ata poniènost pred Turcite, vrz religioznata razlika pome|u
nas i niv i vrz na{ata op{testvena polo`ba.
No osven Turcite, po zagubuvaweto na na{ata sloboda, na{i vospita~i i
gospodari stanaa Grcite.
Nie vidovme vo Grcite duhovni gospodari i verski na~alnici. Nie bevme i
sprema niv isto taka prinizeni, kako i sprema Turcite. Grcite so crkvata ne
eksploatiraa nas i sakaa pod turskoto vladeewe da go napravat ona {to ne moèa
do nego. Za da ne pretopat nas, tie odbegnuvaa da ne vikaat so narodnoto ime. Tie
ni velea deka sme bile nie hristijani, a nie tvrdevme: A bre brate, hristijani
sme, ami {to sme! Koga }e se nalutea na nas i }e ne nare~ea tvrdoglavi Bugari, nie
pak }e re~evme: E pa taka si e: vistina, hristijani sme, ama ne sme obrazovani
kako Grcite! Na{ite glavi ne razbiraat; nie sme Bugari. So eden zbor, vo tursko
vreme nie potvrduvavme i se soglasuvavme so se {to }e ni re~ea Turcite i Grcite.
No Turcite so toa {to ne narekoa nas: rajati i |auri, gledaa na nas kako na lu|e
ne od izvesna narodnost, a {to se vo izvesen odnos sprema niv, gospodarite i
pravovernite. Vo istata smisla gi upotrebuvavme i nie, odnesuvaj}i se kon sebe,
tie imiwa. Zna~i, Turcite vo nivnata dràva ne priznavaa narodnosti. Isto taka
ne znaevme za niv i nie. Grcite isto taka ne gi razlikuvaa slovenskite narodnosti i site Sloveni, osobeno toj del od niv {to im pri~ini najgolemi neprijatnosti i se nao|a{e vo tursko vreme pod nivnata za{tita, tie go preziraa i go
nare~uvaa so prezrenoto za niv ime Bugari. No toa ime go iskaùva{e prezirot
na Grcite, a ne i dostoinstva na Bugarite, zatoa se pridruùva{e so zborot tvrdoglavi ili hondrokefalos.
I taka dojdovme do nacionalnoto na{e ime {to go imaat noseno na{ite
tatkovci, dedovci i najbliski pradedovci. No vidovme oti onde imame rabota ne
so edno, ami so celi 4 imiwa, koi{to ozna~uvaat deka do pred nekolku godini nemalo to~no opredeleno narodno samosoznanie. Imeto Bugarin, kaka {to se gleda, do
polovinata na 19 vek nemalo za na{ite pradedovci pogolemo zna~ewe od imiwata:
hristijanin, rajatin i kaurin. Do toga{ nie znaevme deka ima i deka imalo kaurski, rajatski i hristijanski zemji i dràvi. No nie se smetavme za kauri, hristijani
i rajati i pomnime deka sme imale na{a kaurska i rajatska car{tina, no sme ja zagubile na Kosovo Pole, koga im se nalutil gospod na na{ite pradedovci. Tamu, t.e. na
Kosovo Pole rekol gospod da si ja zagubime car{tinata za kazna zatoa {to ne sme
ja ~uvale verata ~ista. Tamu na{ite kaurski carovi izvadile golema vojska da se
bie so Tur~inot, no kako rekol gospod da ja zagubime car{tinata, od site par~iwa
na koi bivale razdrobuvani Turcite niknuvale novi Turci. Koga go videle toa
carovite, rekle oti gospod saka kaurite da ja zagubat car{tinata i da mu se
81
pot~inat na Tur~inot. Taka Turcite ni go prezele carstvoto. Na Kosovo padnale dvajca carovi.
Po takvoto jasno pretstavuvawe kaj narodot makedonski za negovata
bugarska narodnost, moè li da stanuva zbor za bugarsko nacionalno samosoznanie kaj Makedoncite?
Ako e taka, }e prigovori bugarskata partija od Makedonci, toga{ {to
ozna~uva crkovnoto pra{awe, vo koe Bugarite i Makedoncite odea ramo za
ramo i poslednive se vikaa i rabotea so imeto Bugari?
Eve {to ozna~uva: Makedoncite bea krstuvani so nacionalni imiwa so
koi tie se razlikuvaat od drugite sosedni so niv narodnosti, t.e. od Turcite
i od Grcite, pa i od Vlasite. Prvite ne go trpea imeto Srbin poradi srpskiot
otpor pri zavojuvaweto na Balkanskiot Poluostrov. Vo Turcija do ruskoturskite vojni zborovite Srb-|aur treba da go ozna~uvale toa {to sega go
ozna~uvaat zborovite moskov |aur. Se razbira oti ne samo {to samite ne
se vikale Srbi, tuku im bilo neprijatno da se vikaat i od drugi taka. Taka ne
gi vikaa ni Grcite, za{to poslednive ne vidoa golemi lo{otii od Srbite. Pa
i nemalo zo{to: imeto Srbin pogostuva vo Makedonija kako politi~ki termin samo malku vreme. Toa i se zaboravi skoro, bez tu|o prijatno potsetuvawe za nego. Od tursko gledi{te i ne e pravo Makedoncite site odred da se
vikaat Srb-|auri, za{to tie im se predadoa na Turcite. A ako se isprazni
od Makedonija imeto Srbin, toga{ }e ostane za Makedoncite samo imeto
Bugarin {to be{e politi~ki i etnografski termin u{te do turskoto zavojuvawe. Toj termin ne be{e lo{ od tursko gledi{te, a od gr~ko toj be{e mnogu
udoben, za{to so nego najubavo moè{e da bide iskaàn prezirot i omrazata na Grcite kon nas. Ete zo{to nie, me|u drugoto, se priznavme za Bugari, t.e.
tvrdoglavci.
Zna~i, nas so Bugarite n$ vrzuva{e edno zaedni~ko ime, ednakov odnos
kon nas od strana na Grcite i Turcite, ednakva èd za sloboden od fanariotite i Turcite ìvot. Taa op{nost ne pobudi zaedno da se borime so op{tite
neprijateli. No taa op{nost ne e ne{to {to po~iva vrz nekakvi zaedni~ki
spomeni i zaedni~ki istoriski zada~i {to da se soznavaat i da se imaat soznavano od nas i od Bugarite ednakvo. Na{ata op{nost e prosta slu~ajnost. Do
krajot na prvata 1/4 na 19 stoletie se oslobodija od Turcite site balkanski
zemji, osven Bugarija, Trakija, Makedonija, Bosna i Hercegovina. Prvite tri
geografski bea mnogu blizu i ednakvo se tretiraa od Turcite i Grcite.
Poslednite dve bea oddeleni od prvite tri i bea vo poinakvi odnosi kon
Turcite i Grcite. Zatoa prvite tri {tom se razbudija fatija da ìveat so
zaedni~ki ideali, a vtorite dve so drugi, pak zaedni~ki.
No, ako pri nacionalnoto razbuduvawe na Makedoncite imavme drug vid
na politi~kata karta na Balkanskiot Poluostrov, toga{ Makedoncite }e
rabotea sosema poinaku. Ako be{e Bugarija so Trakija slobodna, a Srbija
zaedno so Makedonija poìvee{e 50 godini pri edni isti uslovi, toga{
82
MAKEDONIJA
Makedoncite }e rabotea zaedno so Srbite, a ne so Bugarite. Isto taka

Makedoncite moèa da rabotat i zaedno so Grcite, da moèa Grcite da rabotat poumno i da bea samo Grcija i Makedonija pod Turcija okolu 50 godini,
koga site drugi balkanski zemji bi bile slobodni.
Bugarskoto ime vo Makedonija, zna~i, e rezultat na lo{oto tretirawe
na Makedoncite od strana na gr~koto duhovenstvo. Grcite ja uni{tija
Ohridskata arhiepiskopija zatoa {to se spomnuva{e imeto bugarska,
kako istoriski reliquium, no go upotrebuvaa imeto Bugarin za da go ovoplotat vo nego svojot prezir kon se slovensko. I imeno toa ovoplotuvawe
na gr~kiot prezir kon nas i e pri~inata da se vikame Bugari, a ne
istoriskite tradicii. Poslednive, naprotiv, ni{to ne ni zboruvaat za
Bugarite, a pove}e za srpskoto ime vo Makedonija. Zna~i, Grcite ne
krstile Bugari, bez da ne pra{aat nas, i nie, nemaj}i vreme da gledame
i da mu najdeme mana na imeto, si go usvoivme.
Ako e taka, a inaku i ne moè da bide, toga{ jasno e oti imeto Bugarin
ne zboruva u{te za bugarska narodnost vo Makedonija. Toa ime sega
ve{ta~ki se poddrùva vo Makedonija, kako {to i se nasaduva tamu vo
najnovo vreme imeto Srbin. Imeto Bugarin vo Makedonija sega nema mesto,
za{to ve}e celi 25 godini kako ìveeme nie Makedoncite oddelen ìvot
od Bugarite. Me|u Bugarite i nas ima mnogu malku zaedni~ki interesi
sega. Makedonija e nu`na za Bugarija, zatoa poslednava pra}a vo prvata
kata godina milion frankovi i izdrùva na slu`ba mnogu Makedonci.
Bugarija pak e nu`na za Makedoncite, za{to vo nea Makedoncite }e dobijat mesto i }e eksploatiraat so nivnite bugarski ~uvstva. Zna~i, vo
tekot na poslednive 25 godini odnosite pome|u Bugarija i Makedonija
po~ivaat ne vrz po~va na ednakvi tradicii i zada~i, a na ~isto trgovska
osnova t.e. edniot go eksploatira drugiot.
Zna~i, imeto Bugarin vo Makedonija, so koe sega eksploatiraat
Bugarite, nikako ne e nacionalno i zatoa nikoj od Makedoncite nema
pravo so nego da gi eksploatira makedonskite interesi vo negova polza.
Nikoj ne ni ima dadeno pravo zaradi nego da ni se nabrkuvaat Bugarite vo
na{ite raboti. Tatko mi, dedo mi, pradedo mi, ako se vikale poradi nedorazbirawe Bugari, toa u{te ne zna~i oti i jas treba da sum kako niv vo
mrak za mojata narodnost; ako se vikale tie Bugari, toa ne zna~i oti nie
}e treba da prestaneme da im veruvame na Rusite za ater na razni
Stambolovci i Svir~ovci, namesto zaedno so na{ata proleana krv nie da
si go barame pravoto od kade {to treba, da dopu{time da ni se brkaat vo
rabotite lu|e {to i samite ne znaat {to baraat; ako se vikale moite
dedovci Bugari, u{te ne zna~i deka jas imam pravo da gi eksploatiram
makedonskite interesi so izdavawe vesnici, koi namesto da gi branat
interesite na na{iot narod - gi branat bugarskite i interesite na
bugarskiot knez. Na{ite dedovci nare~uvaj}i se Bugari i ne mislele oti
83
nie }e pravime od toa ime kapital za da se najademe, da se napieme i da se

oble~eme so nego.
Zna~i, kaj Makedoncite imeto Bugarin e fal{iva moneta so koja tie
im pla}aat na Bugarija i nejziniot knez i na nivnata tatkovina i nivniot
narod. Vreme e da se raskrie toj fal{ za da se prestane da se eksploatira so nego.
*
Od dotuka re~enoto se gleda: prvo, oti ako po na{ite sega{ni etnografski

sfa}awa na Balkanskiot Poluostrov, osobeno na centralniot i jugoisto~niot
negov del, t.e. vo dene{na Srbija, Bugarija, Trakija i Makedonija imalo i ima
samo dve slovenski etnografski edinici - srpski i bugarski narod, toga{ toa
u{te ne zna~i deka nema, nemalo i ne moè da ima druga slovenska edinica, a
naprotiv, deka nejzinoto postoewe e vo predelite na vozmo`noto i na realnosta;
vtoro, deka vo Makedonija nema dve ju`noslovenski narodnosti - srpska i
bugarska, a naprotiv deka vo nea ima samo edna narodnost so svoi osobini,
koi{to ili pretstavuvaat ne{to originalno {to se nema ni kaj Srbite ni kaj
Bugarite, kako {to e, da re~eme, so mnogu osobini na makedonskite nare~ja, ili
ne{to {to se ima i kaj Bugarite i kaj Srbite ili koe{to se ima samo kaj
Makedoncite po krai{tata na nivnata tatkovina i kaj Srbite, ili pak po niv i kaj
Bugarite, i deka od tie osobini na Makedoncite, kako del od slovenskata grupa
narodi, najmnogubrojni, najrasprostraneti, zaedni~ki za site Makedonci, zna~i
i najva`ni se tie osobini so koi Makedoncite se odlikuvaat od drugite slovenski narodi: po niv Makedoncite fakti~ki sostavuvaat oddelna i samobitna
slovenska narodnost, iako za nea deneska ne se zboruva vo naukata i vo sekojdnevniot razgovor; treto, deka pri~inata za toa ignorirawe i zatemnuvawe na postoeweto na makedonskata narodnost se krie vo postoeweto na imeto Bugari vo
Makedonija vo etnografsko zna~ewe i vo eksploatiraweto so nego od strana na
Bugarite. Isto taka, se zapoznavme so potekloto na imeto Bugarin vo vid na etnografski termin vo Makedonija.
So drugi zborovi, nie se zapoznavme dosega so toa deka sostavuvala, sostavuva i moè Makedonija da sostavuva od sebe oddelna etnografska edinica.
Sega ni ostanuva da vidime dali taa sostavuvala, sostavuva i moè da
sostavuva takva edinica vo politi~ki odnos?
Vo odgovorot na ovie pra{awa }e treba da se prodolàt rasuduvawata za
narodnosta na Makedoncite od tamu kade {to gi ostavivme.
Nie vidovme oti vo Makedonija imeto Bugarin e poslednata metamorfoza vo
razvivaweto na na{eto nacionalno samosoznanie i deka e rezultat na taa politika i op{testvena polo`ba vo koja{to bevme postaveni od zavojuvaweto na
Balkanskiot Poluostrov od Turcite. Vrz osnova na seto toa {to go rekov jas za
84
MAKEDONIJA
istorijata na nacionalnite imiwa {to se imaat smenuvano edno so drugo, kako i

za pri~inite za tie smenuvawa, }e izniknat mnogu zloupotrebi. Moèbi mnozina
}e me osudat kako srbofil. Moèbi samite Srbi na nego }e gi zasnovuvaat svoite
{ovinisti~ki pretenzii na Makedonija. Moèbi, najposle, }e go eksploatiraat
Srbite seto re~eno za izmenuvaweto na na{eto nacionalno ime za da dokaàt
deka Makedoncite nikoga{ nemale nacionalno samosoznanie i ne igrale nikakva samostojna istoriska uloga, ami vleguvale samo kako surov materijal vo
dràvniot organizam na bugarskata ili na srpskata dràva.
Me|u drugoto, takvi nedorazbirawa moàt da se o~ekuvaat, kako od toa {to
jas kategori~ki ja osudiv bugarskata politika po makedonskata pra{awe, od koe
moàt da pomislat deka jas sum bugarofob i srbofil, i so taa i od eksploatatorskata taktika na balkanskite Sloveni vo makedonskoto pra{awe.
Srbite moàt da zatrubat deka Makedoncite se Srbi, {tom ne se Bugari,
za{to taka se vikale do turskoto doa|awe na Balkanskiot Poluostrov. Isto taka,
moèbi nekoi Srbi vo moite rasuduvawa za nepostojanstvoto na narodnoto ime
kaj nas }e najdat potvrda na mislite na prof. Milovanovi}, koj{to dokaùva{e
vo Delo deka treba Makedonija da se podeli pome|u balkanskite dràvi~ki,
za{to ne pretstavuvala nitu geografska, ni etnografska, ni istoriska celina.
Za prvoto eve {to moè da se re~e: Makedoncite site zaedno se vikale Srbi
ne pove}e od pedeset godini, a vo nekoi delovi, i toa vo severnite, neka bilo
sto i sto pedeset, no ne i pove}e godini. Imeto Srbin toga{ imalo pove}e
dràvna smisla i pomalku etnografska. Do toga{ i vo tursko vreme go nemalo
kaj nas. I ako e taka, toa e ne li {ovinisti~ka zaslepenost da ni se navrzuva
sega nam na site Makedonci, pa i samo na severnite na{i sonarodnici, namesto
bugarskoto ime?
Za tvrdeweto na prof. Milovanovi} deka Makedonija ne sostavuvala i ne
sostavuva geografska, etnografska i istoriska celina, za koe nekoi moèbi }e
najdat potvrda vo moite rasuduvawa za izmenuvaweto na nacionalnoto ime kaj
nas, osven toa {to e re~eno koga stanuva{e zborot za pra{aweto dali ima vo
Makedonija dve slovenski narodnosti, }e go re~am u{te slednovo:
Iako e Makedonija sostavena od nekolku kotlini, razgrani~eni so visoki
planini, pak taa vo dene{niot nejzin vid ima ìveano oddelno od Bugarija i od
Srbija ili samostoen ìvot ili pod drugi dràvi. Toa e jasen dokaz oti nejzinata sre}a ne zavisela samo od Srbija i Bugarija i oti visokite planini {to gi zaobikoluvaat makedonskite kotlini u{te ne se takva opasnost za zaedni~kiot politi~ki ìvot kaj nivnite ìteli. Taka Makedonija vo nejziniot dene{en vid, do
obrazuvaweto na bugarskata dràva be{e edna polusamostojna vizantiska
oblast. Posle taa cela potpadna pod Bugarija. Koga poslednava padna pod
Vizantija, Makedonija be{e slobodna dràva za izvesno vreme i so uspeh se
bore{e protiv Vizantija i ja ima{e pod sebe cela dene{na Srbija. Posle
Makedonija potpadna pod Vizantija i vo tekot na nekolku veka vo razni nejzini
delovi se digaa vostanija protiv pokoritelkata. Koga se oslobodi Bugarija i se
85
usili dràvata na Nemawi}evcite, vo koja vleze porane{niot del od Makedonija,

t.e. dene{na Srbija, - taa, t.e. Makedonija vo dene{nata nejzina golemina u{te
ostanuva{e vizantiska zemja, kade {to prodolùvaa da se krevaat vostanija protiv Vizantija, za koi{to se bara{e sojuz i pokrovitelstvo od sosednite dràvi.
Posle Makedonija cela vleze vo dràvata na Nemawi}evcite. Vo nea taa kako da
bila privilegirana i samostojna vo vnatre{nata politika. Pri kral Volka{in
Makedonija pak kako da se oddeluva od drugite delovi na Nemawi}evata dràva
i kako da se sosredoto~uva okolu nego. Vo caruvaweto na Marko Krale taa sosem
se oddeluva od srpskite zemji i se postavuva vo osoben odnos kon tursko-srpskite odnosi i vojni. Vo tursko vreme taa e vrz istite osnovi pod turskoto
vladeewe. Po Berlinskiot dogovor taa e sama od site drugi ju`noslovenski zemji
pod Turcija i ve}e ìvee takov oddelen ìvot pove}e od 25 godini.
Od ovoj povr{en pogled vrz istoriskite nastani vo Makedonija se gleda oti
gore-dolu site makedonski kotlini imaat edna i ista istoriska sudbina, goredolu site nivni ìteli imaat osoben, oddelen istoriski ìvot, neretko
samostoen, ili pak vklu~uva vo sebe zaedni~ka borba za politi~ka sloboda. Ako
se prifati na vid oti taa zaedni~ka istoriska sudbina, tie zaedni~ki politi~ki
borbi i samostojniot politi~ki ìvot e sudbina na edno isto slovensko naselenie i na eden i isti narod, toga{ }e bide jasno oti tvrdeweto deka Makedonija
ne sostavuvala geografska, etnografska i istoriska celina e zasnovano ne vrz
realnosta tuku na srpskite smetki za Makedonija.
Ovoj povr{en pogled vrz istorijata na Makedonija mi se ~ini ne samo {to
pokaùva deka nie Makedoncite si imame svoja istorija i deka sme narod ~ii
sudbini se razvivale vo vrska so sudbinite na drugite sosedni nam narodi, no i
deka ima vo na{ata istorija mnogu samobitno i svoeobrazno, kako {to e, da
re~eme, samostojnata Ohridska arhiepiskopija so nejzinoto rabotewe na poleto
na narodnoto prosvetuvawe. Isto taka, ovoj istoriski pogled pokaùva deka
re~isi vo site vremiwa se zabeleùva silno rabotewe na narodniot duh vrz kulturno-istoriska osnova, rezultat na koja se javuva obrazuvaweto na silna makedonska dràva od carot Samuil i bogata narodna literatura.
A ako Makedonija dosega, so mali isklu~oci, se razvivala oddelno od
Bugarija i Srbija, toga{ taa moè da go pravi toa i vo idnina, u{te pove}e {to
propagandite - bugarskata i srpskata - gi upotrebuvaat site i dozvoleni i
nedozvoleni sredstva za da iskorenat se samobitno, se ~isto makedonsko vo
na{iot naroden ìvot. Samostojniot politi~ki razvitok na Makedonija e
neophodnost, kako ne{to bez koe nie ne }e raspolagame so dosta sredstva da se
borime so propagandite za da ja za~uvame od niv na{ata nacionalna samobitnost.
86
Nekolku zbora za makedonskiot

literaturen jazik
Vo ~etirite gorni statii vo ovaa kniga jas sakav da im gi obrnam

pogledite na moite sonarodnici na nu`data od edno korenoizmenuvawe na
dosega{niot proces na na{iot duhoven razvitok, kako i na toa deka moite
pogledi vo toj slu~aj ne se ne{to novo i bezosnovno, a se samo ~ekor napred vo
dosega{noto razvivawe na na{eto nacionalno samosoznanie i deka zatoa se
sosem prirodni i osnovani.
Se razbira oti vo edna mala kniga, kako {to e ovaa mojava, ne moè podrobno da se razgledaat site zasegnati pra{awa. Za sekoe od niv bi moèlo da se
napi{e po edna cela kniga. No sega-zasega od takvi podrobni razgleduvawa za
zasegnatite pra{awa u{te nema golema i neodlo`na potreba; zatoa treba{e za
site od niv da se kaàt po nekolku zbora, za{to tie edno bez drugo se nejasni
i nerazbirlivi. Osven razgleduvaweto na site zasegnati pra{awa, za da bide
jasno pojavuvaweto na knigava, sega }e treba da se kaàt nekolku zbora za svoevremenosta na knigata i na{iot literaturen jazik.
Mnozina moè }e re~at oti vistina dobro e ~ovek da se pozamisli nad
pra{awata zasegnati vo ovaa kniga, no sega u{te ne mu e vremeto. Vo ovaa kniga,
}e re~at tie, se vnesuva razdor i razedinuvawe me|u nas namesto soedinuvawe,
koe{to sega-zasega ni e tolku nu`no. Za makedonska narodnost, makedonska literatura i literaturen jazik nie }e moème da mu mislime samo koga }e
zaìveeme edna{ sloboden politi~ki ìvot; a do toga{ nam ni treba nie da
sme soedineti i da go ostavime nastrana nacionalnoto pra{awe.
Na toa jas moàm da go odgovoram samo ova: po moeto mislewe, sega{nite,
t.e. mirc{tegskite reformi se maksimumot {to moè{e revolucijata da go
iskop~a od Evropa. Revolucijata naprolet }e bide najglupavoto {to moème
nie da go napravime. So revolucijata naprolet }e se koristat samo na{ite
neprijateli {to si imaat samo smetki sprotivni na na{ite nacionalni interesi. Revolucijata naprolet samo }e ne uni{ti napolno nas i }e gi uni{ti
plodovite dobieni od nea dosega, za{to taa }e bide naso~ena ne protiv Turcija,
a protiv nea i reformatorskite sili i zatoa {to toa }e bide ne po na{i smetki, a po smetkite na nekoja golema sila i nekoi mali balkanski dràvi {to }e
ne nateraat nas da se digame, a posle }e ne ostavat na sretpat; najposle, zatoa
{to ako nie protiv site argumenti na zdraviot razum pak podigneme vostanie,
}e bideme samo osnova na diplomatska borba me|u reformatorskite dràvi i
nekoja treta, koja borba }e se svr{i samo so na{eto poni{tuvawe. Zatoa nie
treba da se otkaème od sekoja misla za revolucija naprolet, u{te pove}e {to
reformite }e se vovedat, za{to so niv e vrzana ~esta na dve golemi sili {to
se vo sostojba da postavat se na svoeto, - i da se zafatime za nova, t.e. kulturna borba, vo koja prvoto mesto }e treba da go zazeme pra{aweto za na{ata narodnost i na{iot nacionalno-religiozen razvitok. Zna~i, tokmu sega mu e
87
vremeto da se misli za na{iot jazik, na{ata nacionalna literatura i vospituvaweto vo nacionalen duh. Sega nastapuva vreme za interes za nacionalnoreligiozni pra{awa.
Toj interes malku e zadocnet, no od toa s$ u{te ne sleduva deka toj si nema
sega mesto me|u nas i deka moè da ni napakosti.
Ako sme logi~ni, toga{ treba da priznaeme oti avtonomijata na
Makedonija, za koja dosega revolucionerite se borea, ima smisla samo vo toj
slu~aj ako revolucionerite sogleduvaa vo na{iot narod takvi kvaliteti i
osobini {to se nemaat kaj drugite balkanski narodi, a se samo na{a karakterna crta. Samo sogleduvaweto na tie svoeobrazni crti vo karakterot, naravite,
obi~aite, ìvotot, predanijata i jazikot na na{iot narod e va`na pri~ina da
sme nie protiv deleweto na na{ata tatkovina i za nejzinata avtonomija, za{to
deleòt }e ni iskoreni se {to ni e milo i }e ni navrze mnogu protivno ne{to
na na{iot naroden duh. Samo oddelnoto makedonsko nacionalno samosoznanie
kaj nas ni dava moralno pravo da se borime protiv baraweto na malite balkanski dràvi da se razdeli na{ata tatkovina i da se borime protiv propagandite {to gotvat po~va za dele`. A ako ne moè da se dobie avtonomija, treba li
nie ramnodu{no da gledame na raboteweto na propagandite i da se borime so
edno novo te~ewe {to e naso~eno samo protiv niv samo zatoa {to toa te~ewe }e
ja oslabelo najsilnata propaganda? Nikako ne, za{to ni edna propaganda, kolku
i da e taa silna, ne moè da ni go dade toa {to go o~ekuvame nie od nea. Site
propagandi se propagandi samo na svoi, no nikako ne i na na{i interesi i od
niv nikoga{ nemalo ni{to osobeno za narodot. Spasot nikojpat nema da ni
dojde od propagandite, za{to ako e deneska ednata posilna - utre }e stane i
drugata takva, a prvata }e oslabne. Propagandite najposle samo moàt da ja
dostignat svojata krajna cel - deleòt, koe{to ne go sakaat i onie {to se protiv nacionalniot separatizam. Zna~i, posledniov ne e neumesen vo sega{nite
okolnosti i moè da ni dade samo dobri plodovi, no ne i da ni napakosti.
[tom si ima mesto nacionalniot separatizam, toga{ toj treba da se projavi vo milosta kon se {to e narodno i na prvo mesto vo milosta kon narodniot
jazik.
Jazikot e sredstvo so koe nie doznavame {to misli, {to ~uvstvuva i {to
saka na{iot sobesednik. Vo jazikot ima oddelni glasovni znakovi ili zborovi
za site misli, ~uvstva i èlbi na eden ~ovek, zatoa jazikot na eden narod e
negovo duhovno bogatstvo i nasledstvo vo koe se zaklu~uvaat otpe~ateni vo
glasovni znakovi ili zborovi site narodni misli, ~uvstva i èlbi so koi{to
ima ìveano i ìvee eden narod i koi{to se predavaat kako ne{to sveto od
edno pokolenie na drugo. Da si go za~uva nekoj svojot naroden jazik i da go
brani kako svetiwa, zna~i da mu ostane toj veren na duhot na svoite pradedovci i da po~ituva se {to imaat tie napraveno za svoeto potomstvo. Da se otkaè
~ovek od svojot naroden jazik zna~i da se otkaè toj i od narodniot duh. So toa
samo se objasnuvaat i èlbite i usilbite na pokoritelite da gi napravat poko-
88
NEKOLKU ZBORA ZA MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK
renite da se otkaàt od svojot jazik i na negovo mesto da go nau~at nivniot;

isto taka so toa se objasnuva upornosta na pokorenite narodi da si go za~uvaat
seto svoe duhovno narodno nasledstvo, a osobeno jazikot.
Takva mislost kon na{iot naroden jazik treba da imame i nie, ako sakame
da mu ostaneme verni na duhot na na{ite pradedovci. Milosta kon narodniot
jazik e na{ dolg i na{e pravo. Nie sme dol`ni da go miluvame na{iot jazik,
za{to toj e na{ isto taka kako {to e na{a tatkovinata. Prvite glasovi {to gi
imame ~ueno se glasovite na na{ite tatkovci i majki, glasovite i zborovite na
nivniot naroden jazik. Preku niv nie ja dobivme na{ata prva duhovna hrana,
za{to so niv se osmisluva{e se {to gledavme so na{ite o~i. So narodniot jazik
nie ja osvojuvame psihologijata na na{ite tatkovci i pradedovci i stanuvame
nivni duhovni naslednici, kako {to sme so snagata nivni telesni
prodolùva~i. Ako se odnesuvame so prezir kon narodniot na{ jazik, nie samo
im vra}ame so neblagodarnost na na{ite roditeli za seto nivno duhovno
gledawe i vospitanie. - Nie imame i pravo, osven dolgot, da go branime na{iot
jazik i toa pravo ni e sveto. Sekoj {to go napa|a na{iot jazik ni e isto takov
na{ neprijatel kako i napa|a~ot na na{ata vera. Verata i jazik - toa se du{ata
na eden narod, so izmenuvaweto na koi eden narod pravi korenen du{even prevrat: toj se otkaùva od se porane{no i zema se novo. Toj korenen prevrat, ako
stanuva postepeno vo tekot na celi vekovi ne e opasen, za{to edni delovi od
nego se odnesuvaat za edni pokolenija, drugi za drugi pokolenija, taka {to
edni delovi preminuvaat po nasledstvo, kako narodno nasledstvo, i samo nekoi
se novi. Toj korenen prevrat ne e opasen samo ako e rezultat od samostojnoto
razvivawe na narodot.
No ako eden narod gi izmenuva svojot jazik i svojata vera vo edno kuso
vreme i pod silno tu|i vlijanie, samiot bez svest odnesuvaj}i se kon taa izmena, toga{ toj se otkaùva od samiot sebe si i od negovite interesi i se predava i sebesi i niv na eden posilen narod, koj{to }e postapi so nego i so niv
kako {to }e mu bide potrebno; Zna~i, da se otkaè eden narod od svojot jazik
zna~i da se otkaè toj i od samiot sebe si i od svoite interesi; zna~i da
prestane da gleda na sebe so svoi o~i, da sudi za sebe i za drugite so svojot um
i razum, a da ~eka ukaùvawe za se otstrana. Eden narod {to si go zagubil svojot jazik li~i na eden ~ovek {to si go zagubil patot i ne znae od kade ide i na
kade odi i koj{to ne znae zo{to odi vamu, a ne onamu ili tamu. Kolku vo poskoro vreme eden narod go izmenuva svojot jazik, tolku poopasna i o~ajna e negovata polo`ba.
Opasnosta {to go zagrozuva na{iot narod i negovite interesi od strana
na propagandite, koi{to gi upotrebuvaat site i dozvoleni i nedozvoleni sredstva za da go is~istat od Makedonija na{iot jazik i so nego na{ite duhovni
interesi i da gi nasadat na nivno mesto nivnite jazici so nivnite duhovni
interesi ne samo {to ne zadolùva nas, no i ni dava polno pravo da gi upotrebime site i dozvoleni i nedozvoleni sredstva za da go za~uvame na{iot naro-
89
den jazik i so nego na{ite narodni interesi. Pritoa nie ne sakame tu|o, a si
go branime svoeto.
Jazikot e akusti~ki rezultat od fiziolo{koto rabotewe na organite na
~ovekoviot govor, na koj{to mu se pripi{uva izvesno zna~ewe. Glavnite elementi na jazikot ili ~ovekoviot govor se: organite za govor, nivnoto fiziolo{ko rabotewe, sluhot, psiholo{koto vospriemawe na fiziolo{koto
rabotewe na organite preku sluhot i prisoedinuvaweto kon vosprimaniot
rezultat na fiziolo{koto rabotewe na organite na govorot ili glasot ili
zborot, nekoe zna~ewe. Zna~i, jazikot e glavno fiziolo{ko - psiholo{ka
sposobnost na ~ovekot i kako takva zavisi od se {to pravi da se menuva
~ovekot, t.e. so razvivawe na eden ~ovek i eden narod se razviva i negoviot
jazik, so nivnoto opa|awe - opa|a i nivniot jazik. ôvekot se menuva vo vremeto i vo prostorot: isto taka se menuva i negoviot jazik. Promenite vo jazikot
na eden narod vo vremeto ja sostavuvaat istorijata na jazikot na toj narod, a
promenite negovi vo prostranstvoto gi sostavuvaat negovite sovremeni varijacii ili dijalekti, poddijalekti, govori, podgovori itn.
Sekoj naroden jazik si ima svoja istorija i svoi sovremeni varijacii ili
dijalekti, poddijalekti itn. Svoja istorija i varijacii si ima i na{iot jazik.
Po taa istorija moè da se prou~i kako sega{nite varijacii se dobieni od
postari i poslednive od eden op{t makedonski jazik, a toj od edna
ju`noslovenska grupa itn. Isto taka po nea moè da se prosledi na koja varijacija ili na koj dijalekt vo koe vreme imalo pogolema literatura.
Istorijata, kako na na{iot isto taka i na drugite jazici ni pokaùva oti
sekoj dijalekt, poddijalekt, govor i podgovor moè da se upotrebuva vo literaturni tvorbi. Taa privilegija na eden dijalekt, poddijalekt itn. da bide organ
na literaturnata re~ - spored u~eweto na istorijata na jazicite, im se dava nim
ne po nekakvi osobeni estetski predimstva, a po ~isto prakti~ni pri~ini, t.e.
po stekot na istorisko-kulturnite okolnosti. Tie okolnosti deneska go
podignuvaat edno nare~je na stepen na literaturen jazik, utre drugo itn.
Istorisko-kulturnite uslovi sekoga{ gospodarea vo sozdavaweto na literaturni jazici, gospodarat tie i sega. Blagodarej}i nim, vo najnovo vreme se
otkaàvme da si izbereme edno od na{ite nare~ja za na{ op{t literaturen
jazik, a namesto toa zedovme da se u~ime i da pi{uvame na tu|ite sosedni jazici, najpove}e na bugarskiot. Blagodarej}i na uslovite, sega nie si go izbirame
za op{t literaturen jazik centralnoto makedonsko, t.e. vele{ko-prilepskobitolsko-ohridskoto nare~je.
Koi se tie istorisko-kulturni uslovi {to ne prisiluvaat: prvo, da si sozdademe svoj literaturen jazik i, vtoro, da si go izbereme imeno centralnoto
nare~je?
Eve koi.
Nie vidovme kolku se narodnite interesi tesno vrzani so jazikot, a
posledniov so karakterot i duhot naroden. Nie gledame sega oti tri nacional-
90
ni i religiozni propagandi vo na{ata tatkovina se borat edna protiv druga i

site zaedno se borat protiv nas i na{ite interesi, sakaj}i da im nanesat
smrten udar i da si gi pot~inat pod sebe, zemaj}i go so taa cel religioznoto i
u~ili{noto rabotewe kaj nas vo svoi race preku crkvata i u~ili{teto za da &
nanesat smrten udar na na{ata narodnost, ni go nalagaat nam nivniot namesto
na{iot jazik. Narodnite interesi ni nalagaat, za da gi za{titime niv, da go
branime na{iot jazik od propagandite. Toa branewe }e bide uspe{no i }e gi
zamrsi site planovi na propagandite ako bide zadru`no i op{to. A za da bide
takvo, treba so op{ta soglasnost da se izbere edno nare~je za op{t makedonski literaturen jazik. Soglasnost }e ima, mi se ~ini, samo ako sekoj od nas pravi
izbor ne po nekakvi estetski merila i ne po ~isto mesni pri~ini, ami od
gledi{te na op{tite interesi. Poslednive pak nalagaat: Perifernite nare~ja
da mu otstapat mesto na centralnoto. Kako {to vo edna dràva ima dràven centar, koj{to najdobro e da se nao|a vo sredinata na dràvata i kon koj{to se
sobiraat site konci od dràvniot ìvot, isto taka i vo jazikovnite ili
oblastite od srodni nare~ja treba da ima eden centar, koj{to po negovoto
zna~ewe treba da se odnesuva kon perifernite nare~ja i govori taka kako {to
se odnesuva centarot i prestolninata na dràvata kon krajnite okruzi i
okolii. Okolu centralnoto nare~je treba da se grupiraat site na{i nau~ni i
literaturni sili za da go o~istat i da go obogatat so sokrovi{tata od drugite
makedonski nare~ja i da sozdadat od nego eden ubav literaturen jazik. Na nego
treba da se sozdade edna bogata u~ili{na, nau~na i ubava literatura za da
moè preku niv da se ra{iri niz cela Makedonija vo vid na literaturen jazik
{to }e gi izmesti od nea jazicite na propagandite. A zaedno so izmestuvaweto
na propagandskite jazici i so sozdavaweto na{ literaturen jazik se izmestuvaat od Makedonija i interesite na balkanskite dràvi~ki i nivnoto mesto }e
go zazemat sozdadenite so jazikot makedonski interesi.
I taka, korista {to }e ni ja dade na{iot op{t literaturen jazik ni sluì
za merilo pri izbiraweto nare~je za taa cel i taa e glavniot faktor pri sozdavaweto na na{iot nov literaturen jazik.
Pri izdignuvaweto na edno nare~je na stepen na literaturen jazik nikoga{ nemaat igrano va`na uloga negovite estetski svojstva. Toa e edno, za{to
prakti~nite pri~ini zemaat vrv nad estetskite, a drugo, za{to poslednive se
relativni i pove}e subjektivni. Po taa pri~ina poubavi mu se ~inat na ~oveka
re~isi samo onie nare~ja i govori {to gi slu{a toj ili gi ima slu{ano
po~esto. Zatoa i ne moè da se zboruva za esteti~nost vo jazikot, dijalektite i
govorite.
Zna~i, eden Makedonec od Isto~na ili od Severna, ili Ju`na ili Zapadna
Makedonija nema pravo da se protivi da bide izbrano centralnoto makedonsko
nare~je za literaturen jazik samo zatoa {to ne mu se ~inelo ubavo. Nemaat
pravo tie da protestiraat protiv centralnoto nare~je i zatoa {to toa e centralno, kako i zatoa {to izborot se pravi od prakti~ni pri~ini.
91
Sega da vidime dali izbiraweto na centralnoto nare~je za literaturen

jazik se opravduva od prakti~no gledi{te?
Bitola se izbira za rezidencija na generalniot inspektor za Makedonija
i negovite sovetnici - civilnite agenti. Taa se pretvora vo prestolnina za
Makedonija. Taa nova prestolnina ne e daleku od starite: Prespa i Prilep i od
sedi{teto na do neodamna avtokefalniot ohridski arhiepiskop. Zna~i, centralnoto nare~je ima zad sebe, taka da se re~e, istoriski prava. Poslednive se
zasnovuvaat i vrz negovata centralna polo`ba, {to e kako vo geografski taka
i vo etnografski odnos. Centralen grad vo Makedonija ni e Veles. Od toj centar geografski nie samo malku se oddale~uvame, idej}i preku Prilep kon
Bitola i Ohrid. Takviot pravec pri oddale~uvaweto od geografskiot centar se
objasnuva so toa {to tie krai{ta se od pogolemo istorisko zna~ewe za
Makedonija, a od druga strana, tie se pooddale~eni i od srpskiot i od
bugarskiot jazi~en centar, sostavuvaj}i od sebe makedonski jazi~en centar. I
vistina dijalektot vele{ko-prilepsko-bitolsko-ohridski e jatkata na makedonskiot jazik, za{to na zapad od nego e debarskiot (roka), na jug - kosturskiot
(ronka), na istok - isto~niot ili solunskiot (r'ka) i na sever - skopskiot ili
severniot (ruka).
Sozdavaweto literaturen jazik e duhovna potreba kaj nas, so koja se misli
da im se stavi kraj na zloupotrebite na propagandite so na{ite interesi i so
koja treba da se sozdade svoj literaturen i nau~en centar za da se nema nu`da
od Belgrad i Sofija. A taa te{ka zada~a }e se postigne samo ako Makedonecot
od Severna Makedonija mu podade raka na svojot brat od Ju`na Makedonija i
onoj od Zapadna. Podadenite race }e se prekrstat okolu Prilep-Bitola.
I taka: stremeòt na Makedoncite da si sozdadat svoj kulturen centar; toa
{to sega Bitola se pravi prestolnina na Makedonija; {to Bitola, Ohrid,
Prilep se istoriski mesta za Makedoncite; kako i toa {to sostavuvaat tie
geografski i jazi~en centar, - site zaedno pravat da se prifati kako op{t
makedonski literaturen jazik centralnoto makedonsko nare~je.
Otkako }e se izbere nare~jeto {to ima da bide makedonski literaturen
jazik, }e treba da se razgleda i, pra{aweto za makedonskiot pravopis.
3a pravopisot kako i za pravecot na na{eto kulturno razvivawe, }e treba
tuka da se napravat nekolku zabele{ki. Pravopisot na eden jazik, kako i
izrabotuvaweto na eden literaturen jazik, moè da odi postepeno i polusvesno. Eden ~ovek od eden narod {to nema pismenost moè da ja nau~i azbukata od
eden narod pokulturen od negoviot. Toj ~ovek moè da ja upotrebuva tu|ata azbuka i za glasovi od negoviot jazik ili da gi izloì svoite misli so pomo{ta na
tu|a azbuka. No ako vo negoviot jazik ima glasovi {to gi nema vo jazikot od
koj{to se pozajmuva azbukata, toga{ pozajmuva~ot na tu|ata azbuka }e napravi
nekoi izmenuvawa i dopolnuvawa na nea, so koi }e bide ozna~ena razlikata vo
glasovite me|u dvata jazika. Taa pozajmena i prerabotena azbuka se predava od
koleno na koleno i so predavaweto se izmenuva i s$ doteruva do svojstvata na
92
jazikot na pozajmuva~ite. Taka postepeno i neosetno se izrabotuvaat azbukite

kaj ponekulturnite narodi od dopir so pokulturni narodi. No takvata postepenost ima mesto ako dva sosedni narodi se vo neednakvi politi~ki uslovi,
toa zna~i, edniot, t. e. pokulturniot narod gospodaruva, a drugiot, ponekulturniot narod e zaroben ili, najmalku, nema polna politi~ka sloboda. No,
inaku odat rabotite ako dvata naroda imaat svoi dràvi. Vo takov slu~aj pozajmuvawata, osobeno kulturnite, stanuvaat posvesno i poskoro. Taka hristijanstvoto i pismenosta kaj nas Makedoncite se imaat zafateno najrano od site
slovenski narodi. Tie se rasprostranuvaa so vekovi i odea odozdola nagore.
Zatoa vo istorijata ni{to ne se zboruva za pokrstuvaweto na na{iot narod. No,
so pokrstuvaweto sekojpat ima ideno i pismenosta. So premol~uvaweto na
na{eto pokrstuvawe se premol~uva i procesot na obrazuvaweto na na{ata pismenost.
I taka na{eto duhovno preroduvawe i prosvetuvawe kaj nas, pa i izrabotuvaweto na na{ata pismenost, poradi geografskite i istoriskite uslovi, ima
zemeno vo prvata iljadagodi{nina po r.(a|aweto) Hr.(istovo) inakov od, a kaj
drugite pravoslavni Sloveni. Kaj nas toa se izvr{uva postepeno i
nezabeleèno, kaj niv brzo i so izvesna tendencija.
Od turskoto zavojuvawe na Balkanskiot Poluostrov stana edna promena.
Turskoto gospodstvo ni gi prese~e site vrski so na{ata starina: Najte{ko se
odrazi toa na Makedonija, kako centralna provincija, pa zatoa vo toa vreme
koga kaj drugite pravoslavni Sloveni postepeno se izrabotuva{e pismeniot
jazik i pravopisot nie se pove}e se obezli~uvavme i re~isi sosem se
otkaàvme od na{iot jazik kako organ na literaturnata re~. Odvreme-navreme
vo tekot na 19 vek nie imame obidi da se pi{uva na makedonski, no poradi
nekoi istoriski pri~ini tie obidi ne se oven~aa so uspeh kakov {to bi
moèlo da se o~ekuva od niv.
Literaturnite obidi na makedonskite pi{uva~i vo 19 vek, za àl, nemaa
takvo zna~ewe za da dobijat sledbenici, zatoa ako i sega vo 20 v. gledame nekoi
obidi da se pi{uva na makedonski, toa ne se pravi svesno i od nekakvi patriotski vle~ewa i celi, ami samo za zabava; Vo toa se sostoi razlikata na na{ata,
t.e. makedonskata duhovno-nacionalna prerodba od onaa na drugite
pravoslavni slovenski narodi, so drugi zborovi: kako {to ponapred nie postepeno i prvi se prosvetuvavme so hristijanstvoto i so pismoto, a drugite
Sloveni - po nas i nabrzina, taka pak sega, vo vremeto koga site pravoslavni
Sloveni postepeno si izrabotija svoi literaturni jazici, svoi bogati literaturi i postepeno izraboteni pravopisi, nie ostanuvame ponazad od site,
tukure~i bez literaturni tradicii - ne zatoa {to gi nemame, a za{to go zaboravame svoeto izu~uvaj}i go tu|oto.
Nie sega so brzina }e treba da go razrabotime na{iot literaturen jazik,
da go ustanovime na{iot pravopis i da sozdademe edna na{a literatura {to }e
im odgovara na site na{i potrebi. So na{ata sega{na nacionalna prerodba
93
nie im se sprotivstavuvame na drugite pravoslavni Sloveni, kako {to se sprotivstavivme i ponapred: toga{ bevme prvi vo duhovnata prerodba {to kaj nas
be{e bavna, a kaj niv brza, sega naopaku: toga{ tie nas sakaa da ne dostignat i
rabotea so izvesna tendencija i brzina, sega naopaku.
Vo zavisnost od toa kako se ima razvivano eden narod, i negoviot jazik i
pravopisot moè da bide razli~en. Ako eden narod samo postepeno si go
izrabotuva svoeto pismo i nego go prerabotuva i pritoa vo negovata istorija
nema takvi nastani {to ja prepolovuvaat i pravat cela propast pome|u ednata,
t.e. starata, i drugata ili novata polovina, -pismeniot jazik i pravopisot
sodràt vo sebe mnogu takvi osobini {to nemaat realna vrednost vo glasovite
vo sega{nata sostojba na jazikot. No, ako vo istorijata na kulturniot razvitok
na eden narod ima dva perioda, me|u koi{to ima eden kako treti, no koj{to e
period na zastoj i e kako nepreodna stena me|u niv, - toga{ vo noviot period
na razvitokot na nacionalnoto samosoznanie imame prerodba na narodniot
duh, koe{to stanuva vistina vrz stara osnova, no vo nego vleguvaat mnogu novi
na~ela, vo soglasnost so duhot na vremeto i so specijalnite potrebi na narodniot ìvot i negovite projavi. Taa prerodba se odbeleùva i vo knièvniot
jazik i pravopisot: kako edniot taka i drugiot se gore-dolu slobodni od nekoi
tradicii {to ne se soglasni so sovremenata sostojba na razgovorniot jazik.
I taka, istorijata na kulturniot razvitok na narodite, vo soglasnost so
nejziniot od, sodejstvuva: ili za ~isto etimolo{ki ili istoriski pravopis,
ili za me{an - etimolo{ko-fonetski ili istorisko-fonetski, ili najposle za
~isto fonetski pravopis. Trite vida pravopisi zavisat od pogolemata ili
pomalata privrzanost kon starata ili kon novata sostojba na eden razgovoren
ili literaturen jazik. Edniot od trite pravopisa se usvojuva za eden literaturen jazik kaj eden narod {to se preroduva glavno vo zavisnost od taa tendencija {to vladee pri narodnoto preroduvawe.
[tom e taka, toga{ i na{iot pravopis i pravecot na na{iot literaturen
jazik }e treba da bide vo polna zavisnost od taa tendencija {to }e ne rakovodi nas pri na{ata nacionalna prerodba. Kakva moè da bide taa tendencija se
gleda od ovaa kniga. No jas }e si dozvolam da povtoram. Taa e: prvo, Makedonija
da se neutralizira za Bugarija i Srbija i da se oddale~i ednakvo od dvete
dràvi, i vtoro, taa treba da se obedini vrz jazi~na osnova. Ovie principi }e
go rakovodat i pravopisot.
Na tie dva principa odgovara: 1. prilepsko-bitolskoto nare~je za literaturen jazik, kako ednakvo dale~no i od srpskiot i od bugarskiot jazik i centralno vo Makedonija, 2. fonetskiot pravopis so upotrebenite pismeni znaci
vo ovaa kniga i so mali otstapki na etimologijata, i 3. re~ni~kiot materijal
da e zbir od site makedonski nare~ja.
94
SODRÌNA
Kon izdanievo......................................... 3
ZA MAKEDONSKITE RABOTI
Predgovor ..............................................7
[to napravivme i {to treba da
pravime vo idnina? ...............................13
Ima li potreba za makedonski nacionalni
nau~noliteraturni dru{tva?...................43
Nacionalniot separatizam:
zemji{teto na koe se ima razvieno
i }e se razviva za napred.................. .....59
Sostavuvala li, sostavuva li i moè li
Makedonija da sostavuva od sebe oddelna
etnografska i politi~ka edinica? .........81
Nekolku zbora za makedonskiot
literaturen jazik ................................101
95
Prazna
96

Za Makedonskite Raboti - Misirkov PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Za Makedonskite Raboti - Misirkov PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Krste Petkov Misirkov

Krste Petkov Misirkov

Da si ja sakame tatkovinata - toa e patriotizam. Vo

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

vaweto, ja pravi silata? Drugi }e rasuduvaat oti so polnoto otcepuvawe, od edna

Mirc{tegskite reformi, koi }e bidat ra{ireni sproti nu`dite {to }e se

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

me|unarodni akti, neispolnuvaweto na koi od Turcija e nasme{ka i oskrbuvawe

nastape{e vo Makedonija mirno vreme koga }e se bara{e od Turcija da se vovedat

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

[to napravivme i {to treba

Dolgopodgotvuvanoto i mnoguo~ekuvanoto vostanie najposle izleze na jave.

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

ki }e se dobieja i bez kapka krv.

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

brazno so nu`dite na `itelstvoto. Toa mesto be{e i vo fevruarskoto Vladino

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

Ako e taka, zar mo`eme da se ~udime na povedenieto na Ruskata vlada po

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

cijalniot jazik, a pak da go ostavime oficijalniot, pra{aweto za jazikot vo

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

Samite Toski nemaat dozreano do nacionalno samosoznanie, zatoa

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

vo svoja {teta naru{uvaweto na teritorijalnata celost na Turcija. A Karavla{ko

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

polo`bata vo Makedonija. No, tie se privrzanici na krajni merki, bez da

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

Zada~ata na makedonskata inteligencija otsega natamu }e treba da bide da

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

ograni~eni vo u~ili{nite raboti, oti so niv zloupotrebuvaat. [to bilo

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

Toga{ site nacionalni i religiozni propagandi, koi{to go cepea narodot

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

razre{uvaweto na makedonskoto pra{awe samo mo`e da go zadr`i, namesto da go

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

nema. Nie nemame izli{ni narodni sili za da gi prineseme na `rtva za

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

dade mo`nost raka za raka da odat po te{kiot pat na kulturniot progres.

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

[TO NAPRAVIVME I {TO TREBA DA PRAVIME VO IDNINA

sakawe. Pri sakaweto, ako ne }e mo`eme da pe~atime mnogu raboti na na{iot

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

~len na slovenskata familija narodnosti. Takvoto izu~uvawe }e vnese razumnost

Ima li potreba za makedonski

Idejata za obrazuvaweto na na{eto dru{tvo be{e - polnoto oddeluvawe na

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

}e se zanimavame 20-30 godini, no krivinata za toa le`i vo na{ite prethodnici

IMA LI POTREBA ZA MAKEDONSKI NACIONALNI DRU{TVA?

{to ni gi napravija Srbite? -Ako ne bideme bugarski {ovinisti i pristrasno ne

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

Makedoncite na Rusija, bea goltnati od Bugarija. Povedenieto na bugarskiot

IMA LI POTREBA ZA MAKEDONSKI NACIONALNI DRU{TVA?

K. P. Misirkov - ZA MAKEDONSKITE RABOTI

vo edna neramna borba so Turcite vo najre{ava~kiot moment n$ ostavi na

IMA LI POTREBA ZA MAKEDONSKI NACIONALNI DRU{TVA?