ISTORIJA

za V

oddelenie

Predgovor
po Istorija za VI oddelenie na devetgodi{no osnovno
obrazovanie e napi{an na osnova novata nastavna programa i spored koncepcijata za izgotvuvawe na u~ebnici.
Obrabotkata na nastavnite sodr`ini vo u~ebnikot se dadeni {to
pokratko, pojasno i koncizno oslobodeni od golem broj na podatoci i
brojki.
ima raboten karakter i go postavuva u~enikot vo aktivna sostojba da istra`uva, razmisluva, posetuva istoriski lokaliteti,
sporeduva i ~ita dopolnitelna literatura.
e pi{uvan i e soobrazen so vozrasta na u~enicite {to e
imperativ na sovremenata nastava. Ilustraivniot del na rakopisot e
propraten so sliki, crte`i, karti i dr. koi go nadopolnuvaat i prodlabo~uvaat i go dobli`uvaat vremeto koga se slu~uvaat nastanite so {to na
u~enicite im se prezentira pojasna slika za `ivotot na lu|eto vo
minatoto.
Posebna gri`a e vodena za jazikot i stilot na izrazuvawe so cel
tekstot da bide {to polesen i porazbirliv.

Avtorite




VI

.
- . -
,
, 1955
- . - ,
-, 1992
-
, 1970
- -
, 1976
- . - , , 1997

Kamena
umetnost

ISTORIJATA
I NEJZINOTO ZNA^EWE

Istorijata e op{testvena nauka koja go prou~uva

razvitokot na ~ove~koto op{testvo od najstarite vremiwa do denes. Istorijata se izu~uva za da doznaeme kako
`iveele lu|eto vo dale~noto minato i kako se menuvale odnosite me|u niv. Istorijata ne zapoznava i ni otkriva kako nastanuvale gradovite i dr`avite, potoa
kako se razvivale sredstvata za proizvodstvo, zemjodelstvoto, zanaet~istvoto,
trgovijata i zo{to se pojavile vojnite? So nejzinoto izu~uvawe ne samo {to se
zbogatuva znaeweto za `ivotot na lu|eto vo minatoto, tuku soznavame {to sozdale
tie so svojata rabota za da im bide `ivotot poubav. Preku zapoznavaweto na
minatoto , istorijata ni ovozmo`uva da ja razbereme sega{nosta i da go planirame
idniot napredokot na ~ovekot. Poznavaweto na istorijata ne obvrzuva da ja cenime slobodata i da dademe svoj pridones za napredokot na Zemjata i mirot vo svetot.

Zo{to se u~i
istorijata?

Predmet
i zada~a
na istorijata

Predmet na prou~uvawe na istorijata se odnosite

me|u lu|eto, sredstvata za `iveewe, nivnite sudiri, vojni, buni, revolucii i dr.

Istorijata ima pove}e vospitno-obrazovni zada~i: da ne zapoznae so ulogata na trudot (rabotata) kako osnoven faktor vo evolucijata na ~ovekot i preobrazbata od pra~ovek vo ~ovek; razvivawe na omraza kon site porobuva~i i
sozdavawe po~it kon narodite koi se borat za sloboda; sozdavawe na voshit kon
site stari civilizacii od Bliskiot i Dale~niot Istok koi na ~ove{tvoto mu
daruvale: azbuka, brojki, pismo i drugi kulturni vrednosti; da razvie ~uvstvo za
solidarna pomo{ me|u narodite vo svetot.
Na slikite
se pretstaveni
praistoriskite
lu|e

Zapisi na prvobitnite lu|e vo pe{terite

Istoriski
izvori

Za nastanite i `ivotot na lu|eto vo minatoto postojat tri vida na izvori: materijalni, pi{ani i usni.

Materijalnite istoriski izvori se najzna~ajni do pojavata na azbukata

i pismenosta. Od niv doznavame kakvi im bile `iveali{tata na lu|eto vo minatoto i so koi predmeti se slu`ele vo `ivotot. Vo ovie izvori spa|aat: Ostatoci od
stari naselbi, oru`je, sadovi, alatki za rabota, nakit, pari, skulpturi, grobmici
i dr.
Pi{anite istoriski izvori davaat najto~ni podatoci za istorijata na
starite dr`avi i narodi. Tuka spa|aat razni zapisi napi{ani na: kamewa, glineni plo~ki, ko`a, papirus, hartija i dr.

Hieroglifski zapis
Star
voen
{lem

Usnite istoriski izvori ne se tolku sigurni kako materijalnite i pi{uvanite, bidej}i ne ja prika`uvale realno vistinata. Tie se prenesuvale usno od
koleno na koleno i ~esto bile preuveli~uvani od raska`uva~ite preku prikazni,
mitovi, legendi, pesni itn.

Poseti go Arheolo{kiot muzej i napravi opis
na stari pari, nakit, sadovi, alatki za rabota
i drugo.

So va{iot nastavnik posetete gi Skupi, Stobi
ili Heraklea i napi{ete kratok sostav za toa
koga nastanal, kako se razvival i koga is~eznal
poseteniot grad!

Amfori

Slikovito zapis (pismo)

Zapis na papirus

PODELBA NA ISTORIJATA
Smetawe
na vremeto

U{te vo najstarite vremiwa starite narodi ja sogledale potrebata za smetawe na vremeto. Mnogu od niv

toga{ go opredeluvale vremeto spored Sonceto i Mese~inata, a drugi

spored: vrne`ite, vetrovite, nadoa|aweto na rekite i godi{nite vremiwa.
Vo zavisnost od toa gi opredeluvale i zemjodelskite raboti: orawe, seewe,
kopawe, `neewe, odewe vo lov i ribolov i dr.

Isus Hristos

Muhamed

Starite narodi razli~no go smetale vremeto, no naj~esto sami si

opredeluvale nastan od koj zapo~nuvale da go smetaat vremeto i da gi brojat
godinite. Taka, Egip}anite gi broele godinite spored vremeto na vladeeweto na faraonite, Starite Grci za nastan go zemale vremeto na oddr`uvaweto na prvite olimpiski igri vo 776 god. pr.n.e. Za Rimjanite toa
bil periodot od osnovaweto na gradot Rim 753 god. pr.n.e. Muslimanite,
pak, vremeto go smetale od 622 god. od n.e. koga osnova~ot na nivnata vera Muhamed, prebegal od Meka vo Medina. Starite Sloveni, vremeto go smetale
od edna do druga `etva i toj vremenski period od edna godina go vikale leto.
Hristijanskata crkva i vera vremeto go smeta od ra|aweto na Isus
Hristos (Prva godina od novata era). Periodot pred Hristovoto ra|awe e
poznat kako vreme pred novata era (pr.n.e.), a periodot po ra|aweto kako
vreme od novata era (n.e.). Godinite pred novata era se brojat od pogolemite kon pomalite (opa|aat,) a godinite od novata era se brojat od pomalite
kon pogolemite (se zgolemuvaat).
Denes najgolem broj od narodite vo svetot go primenuvaat hristijanskoto smetawe na vremeto.
Kako edinica merka pri opredeluvawe i smetawe na vremeto vo
istorijata se koristat: datumi, meseci, godini, decenii, vek i milenium.

Istoriski
periodi

Istorijata kako nauka go deli razvojot na ~ove~koto op{testvo na dva golemi periodi: predistorija i

istorija. Predistorijata go opfa}a vremeto od pojavata na ~ovekot s do

sozdavaweto na prvite dr`avi i pismoto. Toj e najdolg vremenski period koj
trael okolu milion godini i od nego ima samo materijalni istoriski izvori. Predistorijata se deli na dva pomali periodi: kameno vreme (divja{tvo) i metalno vreme (varvarstvo). Periodot na istorijata po~nuva so
pojavata na prvite dr`avi i pismoto pred nekolku iljadi godini i trae i denes. Istorijata se deli na: star, sreden, nov vek i najnovo vreme. Stariot
vek go opfa}a periodot od sozdavaweto na prvite dr`avi i pismoto (IV milenium pr.n.e.) do V vek od n.e. Od V vek do XVIII vek e periodot na sreden vek.
8

Noviot vek po~nuva so Industriskata revolucija vo XVIII vek, i

trae do 1917 god. Po ovaa godina
zapo~nuva najnovoto vreme i trae
do denes

Klepsidra

Rimski
sekojdnevija

Od olimpsikite
igri vo Stara Grcija

e

.

a
?
.
9

..........

Naj nov vek

XXI vek

a
o
er
et
sv a
,
en
ij
ek
el
vr luc
n
Vs
o
wa ja
e
ev
i
`e
em
r
i
r
it a
v
v
a
r
o
d
k
k
s
S
ni
ot
jat
ri
i
er
st
vi
u
n
o
a
w
io
rg
Id
va
uc
,t
u
l
a
t
a
vo
at
Re
ns
ep
t
a
s
mi
en
wa
le
am
Re uva
Go
iz
te
na voj
l
i
a
a
s
ka
jav ki o a M
ri
o
e
n
P
kl
ls
a
go cij ot pa,
n
a
Mo liz lam vro
o
vi a Is vo E vot
m
t
Ci
n
Ri
a
od jans
t
v
i
i
r
ja
i
no
ja
a
i
Po n pe ist
r
n
r
te
do
me a H
di
ke
e
Te
n
a
m
a
M
na
a,
jav
j
na
o
a
t
P
ci
te
Ki
a
r
j
i
G
ni
i
o
v
a
a
ij
go
ra
ja
ar
tr
nd
mi
fa
St
I
a
a
i
ot
a
jn
vo
ap
ij
i
vo
s
c
i
z
e
za
ac
Ra
vo
oM
st
li
iz
v
i
i
l
v
ja
t~
vi
ci
ci
ae
a
Ci
n
a
z
a
k
li
ts
,z
vi
vo
pe
i
t
i
c
rs
Eg
na
~a
te
o
a
t
v
s
ci
a
j
,
i
o
Po
jaz
tv
a
i
ls
e
t
{t
o
i
od
r
j
l
m
vo
ea
Ze
go
iv
a
`
n
e,
va
`j
a
j
u
ja
Po
or
i
zi
t
o
o
i
l
k
k
sp
ve
at
ek
~o
Al
a
a
n
em
va
ol
a
g
j
Po
kto
e
o~
ap
r
P

Nov vek
Star vek
Metalno
vreme

Kameno
vreme

Predistorija

pr.n.e.

500 g.
n.e.

Sreden vek

XVII vek

a
sk

................................ 3500 g.

Pojava na religiite,
crkvata, osvojuvawa,
umetnosta, naukata
Pojava na dr`avata
i starite civilizacii
Pojava na ~ovekot,
homo sapiens,
govorot i jazicite

^etirite epohi na istorijata

Golemi patuvawa,
otkritija, revolucionerni
dvi`ewa, industriska
revolucija i proizvodstvo,
vojni, istra`uvawe na
vselenata..........

...

va

oju
tv

10

11
11

NASTANOK NA ^OVEKOT
Za postanokot na ~ovekot ima pove}e teorii od koi
dominantni se dve: spored religijata i spored naukata. Spored Hristijanskata religija prviot ~ovek bil
sozdaden od gospod-Bog i bil napraven od glina i gospod
mu vdahnal du{a. Toj prv ~ovek se vikal Adam. Za da
ostavi potomstvo od rebroto na Adam, gospod ja sozdal
`enata - Eva.
Naukata ja zastapuva teorijata na evolucijata, spored koja porazvienite formi na `ivot vodele poteklo od
ponerazvienite. Spored ovaa nau~na teorija, ~ovekot postanal i se razvil od negovite najdale~ni predci pralu|e. Tie `iveele pred 2 milioni godini i po svojot izgled pove}e li~ele na polumajmuni otkolku na ~ovek.
Teloto na ovie pralu|e im bilo obrasnato so vlakna i
Gospod Bog gi sozdava Adam i Eva
odele poluispraveno. Glavata i mozokot im bile mali vo
sporedba so dene{niot ~ovek, no sepak pogolemi odkolku kaj majmunite. Nemale
razvien govor i me|usebno se razbirale so: mimiki, krikovi i neodredeni glasovi.
^ovekovite pretci `iveele po drvjata i se hranele so plodovi. So promena na klimata, rezervite od hrana im bile znatno namaleni i ograni~eni. Gladot go priRazvojot na humanoto su{testvo - ~ovekot

moral pra~ovekot da sleze od drvjata i da bara hrana vo pobliskata okolina. Za da

opstane sobiral razni: plodovi, korewa, pol`avi, insekti i jajca od gnezdata na
pticite. Vo nedostatok na hrana odel i vo lov na pomali `ivotni. Pri toa koristel poostri kamewa ili drvo-stap ne samo za lov tuku i da se brani od divite
`ivotni koi bile negovi najgolemi neprijateli. So tekot na vremeto uvidel deka
so ostrite predmeti od drvo, kamen ili koski polesno mo`el da vadi korewa, da
ubiva `ivotni i da se brani od niv. Vo postojanata borba za opstanok, pra~ovekot
se setil na ovie ostri predmeti da stavi stap i da gi zavrze so kora od drvja ili so
del na ko`a od ubienite `ivotni. Taka nastanalo prvoto oru`je - kopjeto. Toa mu
12

ovozmo`ilo da lovi i pokrupni `ivotni. No, toj uvidel i toa deka

pousovr{enite oru`ja go pravat pobednik pred drugite `ivotni
vo prirodata. Zatoa postojano gi usovr{uval predmetite za rabota. So rabotata i toj samiot, se menuval. Prednite kraci postepeno s pove}e se oformuvale preku rabotata i so vreme se pretvorile vo race. So toa toj se ispravuva i odi na zadnite kraci na koi
postepeno se razvile i stapalata. Razvitokot na edni organi uslovile kaj pra~ovekot da se razvijat i drugite organi: glavata,
mozokot, razumot, govorot i dr. Site ovie se razvile kako posledica na rabotata i trudot. Zatoa, glavna uloga vo preobrazbata na
pra~ovek vo ~ovek ima trudot.

Scena od `ivotot na ordata

Prvobitnite lu|e - ~ovekovi predci, `iveele vo zaednici

nare~eni ordi. Toa bile mali grupi na lu|e. Samo zdru`eni tie
mo`ele da opstanat, da obezbedat dovolno hrana ili da se odbranat od divite `ivotni. Ordite bile vo postojano dvi`ewe vo
potraga po hrana i se selele od edno mesto na drugo. Tie bile
sobira~i na razni plodovi i lovci. Vo po~etokot lovele pomali
`ivotni, a podocna so pronao|aweto na kopjeto i na pokrupni
`ivotni: eleni, me~ki, divi sviwi, bizoni, mamuti i dr. Lu|eto

Lu|eto vo ordite nemale postojani `iveali{ta i naj~esto `iveele na otvoren

prostor po {umite i livadite. Vo slu~aj na nevreme se zasolnuvale vo pe{terite.
Otkrivaweto na ognot pridonel za pobrz napredok na
~ovekot. Ognot na lu|eto im go dala prirodata koga po grmotevici i gromovi nastanuvale po`ari. Najprvo lu|eto se pla{ele
od nego, no so tekot na vremeto zapo~nale da go polzuvaat. Slu~ajno ispe~enoto meso im bilo polesno za jadewe otkolku `ivoto. So ognot tie se toplele, se branele od divite `ivotni i gi
osvetluvale svoite `iveali{ta - pe{terite. So tekot na vremeto
nau~ile i sami da go dobivaat so udirawe kamen od kamen i so
triewe na dve suvi drvja.

Borba za opstanok
na predistoriskiot
~ovek
Sekojdnevni
aktivnosti
na prvobitniot
~ovek, ognot
i podelbata
na rabotata
vo rodot

VI +

.

()
!
13

@IVOTOT NA ^OVEKOT
VO KAMENO I METALNO VREME
Iminata kameno i metalno vreme se odredeni spored orudijata i oru`jata {to gi izrabotuvale prvobitnite lu|e. Za kamenoto
vreme, tie, glavno bile od kamen. Kamenoto vreme se deli na dva
perioda: staro kameno vreme (paleolit) i novo kameno vreme
(neolit).
Vo staroto kameno vreme lu|eto izrabotuvale grubi orudija od kamen: klinovi, no`evi, {ilki, pili i dr. a od oru`jeto
vrvovi na kopja i streli. Ovie orudija i oru`ja bile primitivni ,
no go pottiknuvale ~ovekot da raboti i da misli.

Orudia i zanimaweto na paleolitskiot ~ovek

Vo novoto kameno vreme ~ovekot go obrabotuva kamenot i

mu dava nova forma i izgled: gi ostrel, dup~el, maznel i gi napravil alatkite so koi se slu`el mnogu pousovr{eno. Vo ova vreme ~ovekot go prona{ol lakot i strelatao niv mo`el da obezbedi pove}e hrana. Zatoa, mladite `ivotni koi gi fa}al za vreme na lovot
pove}e ne gi ubival tuku gi pripitomuval i gi ~uval kako rezervi
za hrana. So tekot na vremeto sfatil deka od tie `ivotni }e ima
pogolema korist ako gi odgleduva. Toa bilo presudno postepeno da
go napu{ta lovot i da se zanimava so sto~arstvo. Vo ova vreme,
isto taka, se pojavuva i prvoto poljodelstvo. Najgolema zasluga za
toa imale `enite. Tie zabele`ile deka na mestoto kade {to pa|ale semkite od plodovite so koi se hranele niknuvale rastenija
so isto takov plod. Toa im dalo hrabrost da gi seat na pogolemi povr{ini, a vo nivnata rabota se vklu~ile i ma`ite i tie po~nale
da se bavat so poljodelstvo. Vo po~etokot na podocne`niot period
na novoto kameno vreme (eneolit) se pojavuva grn~arstvoto - pravewe na posudi od glina. Prviot metal koj go otkrivaat prvobitnite lu|e e bakarot. Do negovo otkrivawe do{le sosema slu~ajno, baraj}i pogodni kamewa. Toga{ ~ovekot nai{ol na neobi~en
kamen koj se razlikuval od drugite po bojata i cvrstinata. Toa bil
~ist priroden bakar koj bil mek i lesno vitliv i kr{liv. Golem

14

Orudija koi gi upotrebuval ~ovekot

uspeh postignale koga uvidele deka bakarniot kamen pokraj ognot

gi menuva svojstvata i postanuva mek i elasti~en. Taka lu|eto zapo~nale da go topat i od nego da pravat orudija. Slednoto novo
otkritie na lu|eto vo ova vreme e pronao|aweto na bronzata. Nea
ja dobile koga na bakarot mu dodale kalaj. Vo potraga po bakarot
lu|eto kopale podzemni hodnici so otkrile i drugi rudi. Me|u niv
najgolemo zna~ewe imalo `elezoto. Otkrivaweto na metalite
zna~elo golem napredok na ~ovekot so {to zapo~nuva periodot na
metalnoto vreme i pojavata na zanaet~istvoto. Metalnoto vreme se deli na bakarno,
bronzeno i `elezno.
Zadr`uvaweto na lu|eto podolgo vreme na edno isto mesto gi nateralo da pravat
`iveali{ta i naselbi. Na toa gi obvrzuvalo: poljodelstvoto, sto~arstvoto i ribolo-

Sad od peridot neolit

vot. Prvite `iveali{ta bile zemjankite, a pokraj rekite i ezerata podigale i nakolni `iveali{ta od sigurnosni pri~ini.
Kontinentalna
neolitska
naselba

Primitivnite sredstva za rabota vo novoto kameno vreme ne im ovozmo`uvalo na lu|eto da `iveat

oddelno. Tie bile prinuduvani da rabotat zaedno za
da mo`at da opstanat. Zdru`uvaweto vo lovot i za obrabotka na
zemjata bilo pri~ina za sozdavawe na nova zaednica - rod, koja
bila pocvrsta zaednica i na povisok stepen od ordata. Vo rodot
site lu|e bile krvno povrzani - rodnini i ne postoela privatna
sopstvenost. Zemjata, alatite za rabota, stokata i nivite mu pripa|ale na celiot rod i sekoj rabotel za nivno sozdavawe. Na ~elo
na sekoj rod stoel stare{ina koj bil najhrabar i najiskusen. Pove}e srodni rodovi so~inuvale bratstvo, a pove}e
Izolirana
bratstva zdru`eni me|u sebe so~inuvale pleme na
krajmorska
~ie ~elo bil plemenski stare{ina.
ili
krajezerska
neolitska
naselba

Sredstvata za proizvodstvo bile pri~ina za

raspa|aweto na rodovskata zaednica. So primena na
`elezniot plug, motika, srp, kosa, sekira i dr. sekoj ~ovek vo rodot
ili plemeto mo`el da proizvede dovolno hrana za sebe i svoeto
semejstvo. Toj bil sposoben da proizvede i pove}e od kolku {to mu
treba. Vo takvi uslovi zemjata koja (bila zaedni~ka sopstvenost i
mu pripa|ala na rodot ili plemeto) zapo~ala da se deli. Osven
zemjata tie go delele i dobitokot i `ivinata (ovci, kravi, goveda
i dr. Taka, nastanala privatnata sopstvenost {to
Krajre~na
dovelo do pojavata i sozdavaweto na dr`avata.
neolitska
naselba
za{titena
so bedemi

15

Naselba na bratstvoto

.

.

Znaj pove}e...
Vo na{ata zemja predmeti od metalnoto vreme se pronajdeni vo Trebeni{te Ohridsko i Bakarno Gumno - Prilepsko.
Nakolni `iveali{ta vo na{ata zemja bile pronajdeni na Prespansko Ezero i
Ohridsko Ezero I na Butkovsko Ezero vo Egejska Makedonija.

Neolitsko
grn~arstvo

@ivotot na lu|eto vo krajbre`nite naselbi

16

Pe{terata
ALTAMIRA
-[panija

17

VERUVAWETO NA ^OVEKOT
VO NAJSTARITE ZAEDNICI
:
- Zo{to se pojavilo veruvaweto kaj lu|eto?
- Vo {to veruva va{ata familija?

Veruvawe vo
nadprirodni
sili

Praistoriskiot ~ovek kako del od prirodata postojano se sre}aval so pojavite kao {to se: vrne`ite, vetrovite, grmotevicite, zemjotresite, poplavite, vulkani-

te, i dr. Site ovie pojavi i procesi kaj nego predizvikuvale strav bidej}i ne znael
da gi objasni. Toj se pla{el od se ona {to ne mu bilo poznato ili blisko. Od toj
strav se pojavilo veruvaweto vo
postoeweto natprirodni sili i
duhovi. Praistoriskite lu|e veruvale deka celata priroda {to gi
opkru`uva e ispolneta so dobri
ili lo{i duhovi. Si zamisluvale
deka duhovite se nao|aat nasekade: vo rastenijata, pticite, `ivotnite, rekite, poliwata planinite itn. Tie veruvale deka duhovite na umrenite lu|e prodol`uvaat da `iveat i posle smrtta.
Zatoa, vo grobovite im stavale razni predmeti: oru`je~ekani, sekiri, hrana i dr.,
mislej}i deka }e im bidat korisni vo zadgrobniot `ivot. Praistoriskiot ~ovek
veruval deka du{ite na umrenite se pretvaraat vo `ivotni. Takvoto `ivotno go
smetale za svoe bo`estvo i go vikale totem, {to zna~elo "nivni rod" ili "niven
predok". Na duhovite i totemite im prinesuvale `rtvi i se molele pred niv.

Veruvawe i
kultura kaj
starite lovci

Praistoriskite lovci svoeto oru`je go ukrasuvale

so razni crte`i. Toa go pravele i na predmetite za sekojdnevna upotreba osobeno na sadovite od glina. Na niv
crtale razni figuri vo razni boi, kako i crte`i na `ivotni so koi
se hranele. Taka vo pe{terite se pronajdeni crte`i na bizon, slon,
mamut, elen, kow i dr. Ovie crte`i i denes oplemenuvaat so svojata
avtenti~nost i originalnost. Tie veruvale deka preku crte`ite na
ovie `ivotni lovecot steknuva mo} nad niv. taka na pr., pogodeniot
bizon ili kow so kopje zna~elo deka tie i vistinski }e bidat pogodeni.
Starite lovci bile opsednati so snagata, brzinata i itrinata
na `ivotnite, pa ~esto pati gi zemale nivnite imiwa. So toa veruvale deka toa ime i se drugo im pomaga vo `ivotot.
18

Veruvawe i
kultura na
prvite
poljodelci
i sto~ari

Veruvawata na praistoriskite lu|e ne ostanale

isti. So promena na dejnosta se menuvale i nivnite veruvawa. Taka, so preminot od lovci vo zemjodelci tie po~nale da veruvaat vo bo`icata na plodnosta. Potoa, vo
Sonceto, Zemjata, Mese~inata i drugite nebesni tela. Vo
1
isto vreme, pak, sto~arskite plemiwa veruvale vo doma{nite `ivotni. Najstarite
poljodelci veruvale i vo rekite, su{ite, vrne`ite i poplavite. Od ovie prirodni
faktori im zavisel rastot na posevite, a so toa i nivniot opstanok (bogata
`etvaili glad). Neznaej}i da gi objasnat ovie pojavi toe veruvale vo dobri i lo{i
duhovi. Vo dobrite duhovi gi vbrojuvale: Sonceto, do`dot, Zemjata i rekite, a vo
lo{i: su{ite, poplavite i vetrovite.
I najstarite poljodelci i sto~ari ja razvivale svojata kultura. Na site
2 grn~arski sadovi crtale razni figuri od nivniot sekojdneven `ivot, i gi ukrasuvale vo razni boi. Crte`i pravele i na glineni plo~ki, drvja i dr.
Mnogu podocna veruvale vo razni bogovi i bo`ici: Bog na ognot, Bog na
Sonceto, Bog na grmotevicite, Bo`ica na Zemjata, i dr. Niv gi zamisluvale kako
besmrtni i so ~ove~ki lik. Na bogovite poljodelcite, sto~arite i lovcite im
podnesuvale `rtvi - `ivotni za uspeh vo lovot, dobra `etva i dobar priplod. vremeto koga lu|eto veruvale vo razni bogovi e period na mnogubo`stvo.

Na slikive se prestaveni lovot (1 i 2)

prestava za duhot ili bogot (3), isklesano drvo za pove}e bogovi (4), pe{terska
slika od Avstralija posvetena na semejstvoto i doma{nite bogovi (5), Famoznata gradba Stounhenx, isto taka, posvetena
na bogovite na yvezdite (6) i selo od neolitot kade se vr{ele site zemjodelski,
sto~arski i zanaet~iski raboti vo plemenskata zaednica (7).

19

BALKANOT I MAKEDONIJA
VO PRAISTORIJATA

Krapinski ~ovek

Balkanskiot Poluostrov le`i vo ju`niot del

na Evropa. Ovoj poluostrov ima povolna geografska
polo`ba, bidej}i od tri strani e ograni~en so moriwa koi go oddeluvaat od Aziskiot i Afrikanskiot
kontinent. Osven toa, toj pretstavuva priroden "most" koj ja
povrzuva Sredna Evropa so zemjite od Bliskiot i Sredniot
Istok. Bidej}i bil lesno komunikativen preku nego minuvale razni plemiwa a mnogu od niv i trajno se naselile na
ovoj prostor privle~eni od {umite bogati so dive~, rekite
so riba, kotlinite so plodni po~vi i blagoprijatna klima.

Od Egejskiot del
na Makedonija

Makedonija kako geografska oblast i del od Balkanot so dolinite na rekite:

Vardar, Bistrica, Mesta, Struma, so ezerata i so izlezot na Egejskoto More bila
u{te poprivle~na za naseluvawe vo praistorijata.

Lepenski Vir - Totem

Nakolni `iveali{ta
Ohrid

Kako ostatok od tie stari narodi koi `iveele vo praistorijata na Balkanot

ima pove}e arheolo{ki nao|ali{ta. Vo pe{terite kaj Krapina - Hrvatska, se pronajdeni oru`je i orudija: dup~alki, {ilci, no`evi od kamen, drvo i koski koi bile
izraboteni mnogu primitivno. Toa e dokaz deka krapinskiot ~ovek ne znael da go
delka kamenot i `iveel vo najstaro kameno vreme. Poznati nao|ali{ta od toj
najstar period se: Gajtan i Hara vo Albanija, vo oblastite Epir i Tesalija vo
Grcija, vo Crna Gora i vo predelot Rodopi vo Bugarija. Vo Makedonija, nao|ali{ta
od staroto kameno vreme se pronajdeni vo pe{terata Makarovec - Vele{ko,
potoa na Osogovskite Planini, Bitolsko i vo Egejskiot del na Makedonija.
Vin~a - Totem

Obelisk MILISIN 5000 god. pr.n.e.

Ko`uf Planina

Od novoto kameno vreme najpoznati nao|ali{ta na Balkanot se: Lepenski Vir vo blizinata Dolni Milanovac vo \erdapskata Klisura (Srbija i Crna Gora), potoa Butmir kaj
Saraevo, Star~evo kaj Pan~evo, i
Postojna vo Slovenija. Vo Makedonija otkrieni se nao|ali{ta vo: Amzabegovo - Sveti Nikole, Maxari - Skopje, Tarinci - [tipsko (pronajdeni se
kameni sekiri), a vo Porodin i Vr{nik - Bitola pronajdeni se zemjanki.
Od novoto kameno vreme vo na{ata
zemja pronajdeni se i nakolni `iveali{ta vo Prespa (s. Nakolec) i kaj
Struga na Crn Drim.
20

Od metalnoto vreme najpoznati nao|ali{ta na Balkanot se: Vin~a kaj

Belgrad, Vu~edol kaj Vukovar i Glasinac vo blizina na Saraevo. Vo Makedonija, najpoznati arheolo{ki lokaliteti se: Trebeni{te kaj Ohrid (ovde se
pronajdeni zlatni obetki, narakvici, zlatni maski, zlatni sandali, bronzen
{lem i dr.), potoa: Skupi - Skopsko, Bakarno Gumno - Prilepsko i Kaj Demir Kapija. -

.
,
.

Golemata
majka
^amec
neolit
Ohridsko
KOKINO

Artefakti
Kokino

-
.

.

Adam od
Govrlevo

21

NAJSTARITE CIVILIZACII
Najstarite civilizacii vo istorijata na ~ove{tvoto nastanale vo zemjite
na Dale~niot, Sredniot i Bliskiot Istok. Tie se razvile pokraj golemite reki
kade {to postoele najpogodni uslovi za `ivot. Tie civilizacii se: Egipetskata
(vo dolinata na rekata Nil), Mesopotamskata (vo dolinite na rekite Tigar i
Eufrat), Indiskata (vo dolinata na rekata Ind) i Kineskata (vo dolinite na
rekite Hoangho i Jangcekjang).
Agra - srceto i du{ata na
Indiskata civilizacija

Najgolem grade`en proekt

nekoga{ prezemen vo svetot
- Kineski yid

Vo dolinite na site ovie reki povolnite prirodni uslovi go ubrzale

sozdavaweto na dr`avite. Tie uslovi bile: plodnata po~va, toplata klima i izobilstvoto od voda za navodnuvawe. Site ovie faktori pozitivno vlijaele za
razvojot na zemjodelstvoto i ovozmo`uvale dve do tri `etvi vo godinata.

Kineska
civilizacija

Kineskata civilizacija i dr`ava e najstara nastanala pred okolu 2300 god. pr.n.e. vo dolniot i sredniot tek
na rekite Hoangho (@olta Reka) i Jangcekjang (Sina Reka). I
dvete reki vo tekot na godinata se uizlivale od svoite
korita i ostavele plodni nanosi - tiwa. Zatoa, nivnite
dolini se mnogu plodni. Toa gi privleklo o da se naselat na
ovoj prostor i da osnovaat dr`ava. Starata kineska dr`ava
bila izolirana i ograni~ena od ostanatiot svet so prirodna ramka. Na sever od nea se nao|a polupustinsko i pustinsko zemji{te. Na zapad visoki planini i pustini, na jug
visoki {umi a na istok Tihiot Okean.
Naselenieto vo Kina prete`no se zanimavalo so
zemjodelstvo. Tie odgleduvale najmnogu: oriz, proso i p~enica, a od doma{nite `ivotni: ovci i goveda. Pokraj niv

odgleduvale i svilena buba. Kinezite se prv narod koj ja otkril tajnata na svilata. Naselenieto vodelo postojana borba za odbrana od poplavi. Zatoa, ~esto
pravele brani i nasipi, kako i kanali za navodnuvawe. Osven toa tie prvi ja otkrile hartijata, kompasot, barutot, porcelanot i dr.

Indiska
civilizacija

Stara Indija nastanal okolu 2100 god. pr.n.e. vo dolinata na rekata Ind. Vo gorniot tek ovaa reka ima sliv od pet
reki - petore~ie. Spored niv i nizinata go dobila imeto
Penxap. Poradi nanosite od pesok i tiwa pri izlevaweto
od svoeto korito, Ind sozdal mnogu plodna po~va. Zatoa i
negovata dolina e plodna. Klimata vo Stara Indija e topla,
blaga i prijatna za `iveewe. Silno vlijanie vrz nea vr{at
monsunskite vetrovi. Spored prirodnite uslovi Stara In22

Arheolo{ki pronajdoci vo Indija

dija pretstavuva izolirana prirodna celina. Na sever e

ograni~ena so Himalaite bogati so {uma i pasi{ta, na
zapad so Afganistanskite Planini, na istok so pustinata
Tar, i na jug so Arabiskoto More. Prirodata bogato go
nadarila ovoj prostor i toa so {umi, pasi{ta, plodno
zemji{te, topla klima i polnovodni reki. Naselenieto vo
Stara Indija se zanimavalo glavno so zemjodelstvo. Tie
odgleduvale: ja~men, oriz, pamuk i dr. Ovie kulturi zavisat
mnogu od monsunskite vetrovi koi nosat vrne`i. Ako tie
pristignat na vreme rodot e bogat, a ako dojdat predvreme,
no ako dojdat pokasno nastanuvaat su{i. Toga{, zemjata

puka, posevite ovenuvaat i nastapuva glad. Za da gi odbegnat poplavite i su{ite

Starite Indijci gradele nasipi, brani i kanali za navodnuvawe.
Starite Indijci ja razvile pismenosta, kulturata, multikonfesionalnosta,
literaturata (epot Ramajana) i grade`ni{tvoto (Taxmahal).

Mesopotamska
Mesopotamija e prostrana nizina smestena po dolicivilizacija nite na rekite Tigar i Eufrat. Vo priroden pogled taa e
izolirana celina, bidej}i od sever i od istok e ograni~ena
so visoki planini, a od zapad so pustini. Samo od jug taa e
otvorena kon Persiskiot Zaliv. Mesopotamija ima topla
klima skoro vo tekot na celata godina.
gar
Ti

Eu
fr
a

Teritorija koja ja pokrivala

Mesopotamskata civilizacija

Plodnite po~vi vo slivot na rekite i toplata klima

go privlekle vnimanieto na razni plemiwa. Tuka gi osnovale i najstarite dr`avi na svetot. Najstari doselenici vo
Mesopotamija bile Sumerite. Tie `iveele vo dolniot tek
na rekite Tigar i Eufrat i se zanimavale so zemjodelstvo.
Vo tekot na proletta i letoto rekite se izlevale od koritata i gi poplavuvale posevite. Za da se za{titat od niv
Sumerite gradele nasipi, brani, kanali i ve{ta~ki ezera
za navodnuvawe. So navodnuvawe tie dobivale do dve `etvi
godi{no. Ovie prirodni uslovi ovozmo`ile gradovite da
se obogatat i da postanat dr`avi. Od dr`avite vo Mesopotamija napoznati
bile: Asirija i Vavilon. Tie imale najdobra organizacija i mo}ni vladeteli
koi gradele utvrdeni gradovi, hramovi, dvorci i dr. Vo nivno vreme golem
napredok postignale zanaet~istvoto, trgovijata, umetnosta i kulturata.
Op{testvenoto ureduvawe na dr`avite od re~nite civilizacii bilo robovladetelsko. Na ~elo na
dr`avata stoel vladetel koj imal neograni~ena
vlast i bil apsoluten gospodar. Toj raspolagal so
golemi posedi i imoti na koi rabotele robovi. Osven
robovi postoele i slobodni selani. Tie
23

postoele i slobodni selani. Tie na vladetelot mu pla}ale danok, a koga }e

zapadnele vo dolgovi bile prodavani kako robovi. Pokraj niv postoele
zanaet~ii i trgovci koi, isto taka, mu bile pot~ineti na vladetelot i pla}ale
danoci. Postoelo i visoko sve{tenstvo ~ii hramovi raspolagale so golemi
imoti.

Dvete najgolemi
gradbi vo
Mesapotamija
Vavilonskata
bo`ja kula i
Semiramidinata
gradinata

Tablet od Vavilonskata
biblioteka

Mesopotamska
civilizacija

Gr~ka
civilizacija

Kineska
civilizacija

Civilizacacija
Tai (Tajland)

Civilizacija
na Maite

Egipetska
civilizacija

Indiska
civilizacija

24

Civilizaciskoto kulturno
nasledstvo na Egipet

25

STARATA EGIPETSKA
DR@AVA
:
- Zo{to Egipetskata civilizacija nastanala vo
dolinata na rekata Nil, a ne vo pustinite?

Darot na Egipet - Nil,

trgovski brod

Prirodni
uslovi

Starata Egipetska civilizacija se sozdala vo

dolinata na rekata Nil. Vo priroden pogled Stariot
Egipet pretstavuva izolirana prirodna celina. Od tri

strani e ograni~en so pustini. Na istok e Arabiskata, na zapad Libiskata o na jug

Nubiskata Pustina. Samo severnata strana e otvorena. Nea ja zapliskuvaat vodite
na Sredozemnoto More. Nizina i obrabotlivo zemji{te ima samo vo eden tesen
pojas pokraj rekata Nil. Sekoja godina Nil se izleva od svoeto korito i go
poplavuva okolnoto zemji{te. So povlekuvawe na vodata vrz po~vata ostanuva
tiwa. Taa e mnogu plodorodna i pretstavuva prirodno |ubrivo. Zatoa Nil e dar na
Egipet. Bez nego Egipet bi bil odamna pustina.
Irigacionen sistem

Irigacioni sistemi

Nil ~esto se izlival i gi poplavuval

posevite. Za da se odbranat od nadojdenite vodi starite Egip}ani gradele brani i nasipi.
Me|utoa po poplavite nastanuval period na
dolgotrajna su{a, toga{ zemjata pukala, a posevite se su{ele. Za da gi so~uvaat posevite,
Egip}anite gradele kanali za navodnuvawe i
ve{ta~ki akumulacii. Eden ~ovek ne mo`el toa
da go izgradi. Zatoa, tie se zdru`uvale i zaedni~ko rabotele na oddr`uvaweto na sistemite
za navodnuvawe. Samo taka mo`ele da opstanat
vo borbata so poplavite i su{ite, i na toj na~in
tie obezbeduvale dve do tri `etvi vo godinata.
Na irigacionite sistemi najmnogu rabotele robovite i slobodnite selani.

Dolinata na Nil bila naselena u{te vo

kamenoto vreme. Najstarite doselenici pristignale vo pettiot milenium pred n.e. Toa bile
pleminata od pustinskite predeli. Tie vo po~etokot `iveele vo rodovi i se zanimavale so zemjodelstvo. Odgleduvale ja~men, p~enica, ovo{je
i zelen~uk, a od doma{nite `ivotni goveda i ovci. Najgolem del od naselenieto vo
Egipet go so~inuvale selanite. Tie bile slobodni lu|e no siroma{ni. Na dr`avata i pla}ale danok. Osven toa odele vo vojni i rabotele na nasipite i kanalite za
navodnuvawe.
26

Vo Egipet imalo mnogu robovi. Tie bile zarobenici od vojnite. Za najmala neposlu{nost bile surovo
kaznuvani.

Trgovija
Vo starata Egipetska dr`ava imalo zanaet~istvo i
trgovci. Tie `iveele podobro vo sporedba so selanite i
robovite. Zanaet~istvoto bilo nadaleku poznato i toa:
kova~kiot, tkaja~kiot, grn~arskiot, yidarskiot, zlatarskiot i dr. Zanaet~iite izrabotuvale razni predmeti od
bakar i bronza, potoa, skapoceni tkaenini, sadovi od glina, zlaten nakit i dr. Tie proizveduvale: staklo, mirisi,
a gradele korabi i brodovi.
Od `ivotot na Nil
Grn~arski
zanaet

Isto taka, ovaa civilizacija ja razvila i trgovijata: trguvale so

mnogu zemji, izvezuvale zanaet~iski proizvodi, `ito i papirus (rastenie
od koe pravele hartija), a uvezuvale drvo i metali. Trgovijata se odvivala so karvni i so brodovi po Nil i Sredozamnoto More a preku Asuan i
so drugite zamji od toga{ poznatite civilizacii.

Op{testveno
ureduvawe

Ra

Oziris

Op{testvenoto ureduvawe bilo robovladetelsko. Na ~elo na dr`avata go vikale faraon. Roj imal

neograni~ena vlast. Faraonot bil: vrhoven sudija, vrhoven komandant i

vrhoven sve{tenik. Nemu mu pomagale sve{tenicite. Tie propovedale
deka faraonot e besmrten i e sin na bogot na Sonceto - Amon - Ra. Kako
reciprocitet na toa faraonot bogato gi nagraduval. Svojata vlast faraonot ja sproveduval preku mnogubrojnite ~inovnici i zapovednicite na
vojskata. Za sebe gradel rasko{ni dvorci, no i grobnici - piramidi na
koi rabotele iljadnici lu|e. Vo Egipet imaAmon
Izis
lo i mnogu robovi i zavisni i nezavisni selani, no tie nemale nikakva vlast a od zemja
imale mnogu malku i ne mo`ele da se prehranat.
Vo Egipet rodovite i plemiwata rano
se obedinile vo selski op{tini. Pove}eto
obedineti op{tini so~inuvale NOMA (okolija). Takvi nomi imalo pove}e. Sekoja od niv
pretstavuvala dr`ava na ~elo so stare{ina. Nomite me|u sebe postojano
vojuvale. Od tie vojuvawa nastanale dve golemi dr`avi: Goren i Dolen Egipet.
Vo tretiot milenium pred n.e. vladetelot Menes gi obedinil vo edna dr`ava.

7 ~asot
pretpladne

Egipetski
son~ev (peso~en)
~asovnik

.
27

Slikovito pismo

KULTURATA I VERUVAWATA
NA NARODITE NA STARIOT ISTOK
Golem napredok narodite od stariot istok postignale so pronao|aweto na pismoto. Prvoto pismo kaj
ovie narodi bilo slikovito. Kaj ova pismo nemalo bukvi tuku mali crte`i. Ako
sakale da go napi{at zborot "elen" tie crtale elen. Ako pak, sakale da napi{at
"{uma bogata so eleni" tie crtale {uma i eleni.

Starite Egip}ani za sekoj zbor pravele crte`. Najstaroto nivno pismo se

vikalo hieroglifsko pismo. Imeto go dobilo po toa {to znacite {to gi
pi{uvale gi narekle hieroglifi. Tie pi{uvale na papirus ili na kamen.
Kinesko
pismo

Vo Mesopotamija pi{uvale na glineni plo~ki so vtisnuvawe na znaci so

ostar predmet. Znacite imale forma na klinovi i ottamu ova pismo e nare~eno
klinasto.
Vo Stara Kina i Indija slikovitoto pismo se pojavilo vo vtoriot milenium
pred novata era. Starite kinezi pi{uvale na koski, potoa na {ti~ki od bambus, na
svila i na hartija. Kinezit se prvi koi ja otkrile hartijata. Vo Indija pak, bile
sozdadeni azbukata so 51 znak i cifrite. Od niv gi prezele Arabjanite i po niv
tie denes se vikaat arapski cifri.

Hieroglifsko pismo

Od starite narodi najsovr{eno i najprakti~no pismo sozdale eni~anite.

Tie za sekoj glas imale po edna bukva. Toa pismo se vika glasovno ili fonetsko
pismo. Ova pismo ponatamu pretstavuvalo osnova za sozdavawe na pismata na site
drugi narodi.

Umetnost i
grade`ni{tvo

Starite narodi bile dobri umetnici, skulptori,

slikari itn. Tie pravele dela na koi i denes im se voshi-

tuvame. Vo Egipet toa se sfingite, koi se praveni od kamen so lik na faraonite i

so telo na lav. Vo Mesopotamija hramovite bile ukrasuvani so mozaici vo razni
boi. Vo Indija pak, gi ukrasuvale so statui na bogot Buda, a pak vo Kina slikale na
glina i na svileni tkaenini.

Sumersko pismo
Karvan pokraj
sfinga a vo
pozadinata, piramida

Starite narodi golem napredok postignale vo grade`ni{tvoto. Osven

irigacionite sistemi, tie gradele utvrdeni gradoci, hramovi, dvorci i dr. Nekoi
od tie gradbi se nare~eni svetski ~uda: piramidite vo Egipet, Golemiot kineski
yid, Semiramidinite gradini vo Vavilon, Kolos na Rodos, Svetilnikot kaj
Aleksandrija i dr.

Kultura
i nauka

So pojavata na pismoto se pojavila i prvata kni`evnost i literaturno tvore{tvo. Vo toj period bile soz-

dadeni bajki, raskazi, pesni, legendi basni epovi i dr. Poznati epski dela od
starite isto~ni narodi se: kaj Asircite "Gilgame{", i kaj Indijcite "Ramajana" i
"Mahabharata".
28

Starite isto~ni narodi gi dale za~etocite na prvite nauki vo svetot.

Poznavaweto na naukite (obrazovanieto) se steknuvalo vo hramovite. Me|u
naukite posebno mesto zazemale: matematikata i geometrijata. Prvite cifri
poteknuvaat od Indija, Egip}anite gi znaele ~etirite matemati~ki operacii,
Mesopotamcite go sostavile prviot kalendar i toj pretstavuva osnova za dene{nite kalendari. Spored nego godinata imala 365 dena i bila podelena na 12
meseci, krugot go podelile na 360 stepeni a ~asot na 60 minuti.
Od drugite nauki se razvile: geografijata, astronomijata, medicinata i dr.

Kalendarot na Asircite

- Napravi od plastelin ili glina sfinga.

11 glava od epot
na Sumerite
Gilgame{ na tablet

-ako se vikalo prvoto pismo kaj starite

isto~ni narodi?
-Koi gradbi od Stariot Istok se poznati
kako svetski ~uda?

Sceni od dvata indiski epa

(1) Mahabharata i (2) Ramajana
2

Medicinata vi Kina

Rabotilnica za papirus vo Egipet

29

Amon Ra
- Bog na Sonceto

Veruvawa

Starite narodi veruvale vo mnogu bogovi.

Taka Egip}anite veruvale vo bogot na Sonceto (Amon Ra),

Mese~inata, Zemjata, rekata Nil i dr. Spored niv postoele dve glavni bo`estva:
"Dobro" i "Lo{o", "Svetlina" i "Mrak", "Do`dot" i "Su{ata".
Starite narodi veruvale vo zadgroben `ivot. Egip}anite smetala deka po
smrtta du{ata na ~ovekot prodol`uva da `ivee s dodeka ne se raspadne teloto.
Zatoa nastojuvale teloto na umreniot {to podolgo da go odr`at od raspa|awe. Za
taa cel tie vr{ele balsamirawe na negovoto telo. Bogatite lu|e gradele golemi
grobnici. Vo niv stavale hrana i razni predmeti za koi smetale deka }e mu treba
na pokojnikot vo zadgrobniot `ivot. Najrasko{ni i najskapi grobnici pravele
faraonite. Izgradbata na edna grobnica (piramida) traele i po nekolku decenii.
Kinezite veruvale vo bogot [ang Ti (najvisok bog), a
vo Mesopotamija vrhoven bog bil bogot na Sonceto. Vo Indija
najmnogu se veruvalo vo bogot Brama, a vo V vek pred n. e. nastanala religijata Budizam spored osnova~ot - Buda.

Hramovi i
sve{tenici

Indiskiot
religiski
bog Buda

Kineskiot
bog [ang Ti

Bogoslu`bata kaj site isto~ni narodi se vr{ela vo hramovi. Mnogu od niv

bile me|u najubavite gradbi vo toga{ni-

ot svet. Vnatre{nosta na hramovite bila bogato ukrasena so

sliki i reljefni figuri. Na niv naj~esto se prika`uva `ivotot na faraonot, negovite pobedi kako i osvojuvawata na
oddelni zemji. Vo hramovite imalo i mnogu statui so likot
na faraonot i bogovite. Tie bile prika`uvani vo nadprirodna golemina. Naj~esto hramovite bile posveteni vo ~est
na najzna~ajniot bog. So svojata ubavina i rasko{ posebno se
istaknuvale hramovite vo Egipet i Mesopotamija.

Vo hramovite verskite odredi i slu`ba ja vr{ele sve{tenici. Tie ja soop{tuvale voljata na bogovite. Naj~esto
propovedale deka voljata na vladetelite e volja na bogovite. Vladetelite gi
veli~ele i gi prika`uvale kako sinovi na bogovite. Narodot, pak, go u~ele na
mir, pokornost i poslu{nost kon vladetelot. Za vozvrat vladetelite bogato
gi nagraduvale sve{tenicite i hramovite so darovi, zemjodelski alati i so
rabotna snaga na imotite. Religijata i sve{tenicite kaj site isto~ni narodi
na re~nite civilizacii bila vo slu`ba na vladea~kata klasa.

30

Indiski hramot na bogot na sonceto

Hramot na bogot na sonceto Amon Ra vo Egipet
Hram vo Vabilon - rekonstrukcija

,
, , ,
.
Kineski budisti~ki hramo

Hramot Hat{epsut

31

HELADA
Knosos centar
na Minojskata kultura

Prirodni
uslovi i
naselenie

Helada go zazemala naju`niot del od Balkanskiot

Poluostrov. Vo priroden pogled taa e planinska, ostrovska i poluostrovska zemja od tri strani opkolena so moriwa.

Najstarite `iteli na Helada bile Pelazgite, Korijcite i Lelegite. Tie na

ostrovot Krit od 2600 do 1400 god. pred n.e. razvile edna od najgolemite kulturi
na stariot vek so centar vo gradot Knosos. Taa kultura osven kritska se vikala i
minojska, spored nivniot legendaren kral Minos. @itelite na Krit bile
poznati po razvieno grade`ni{tvo i ovo{tarstvo (odgleduvale maslinki, portokali, smokvi, vinova loza), potoa kako dobri graditeli na brodovi, smeli moreplovci i ve{ti trgovci. Kri}anite osven ubavo uredenite gradovi so vodovodi i
kanalizacija imale i svoe pismo, nare~eno linearno A.

Ostatoci od
Minojskata
kultura

Vo vtoriot milenium pred n.e. vo Helada se doselile Ahajcite. Okolu 1420

godina, pred n.e. Ahajcite go osvoile Peloponez i tamu go osnovale gradot Mikena
koj postanal zna~aen kulturen centar. Ahajcite pokasno go pokorile i Krit i ja
prifatile kritskata kultura koja pridonela za razvoj na mikenskata kultura. Taa
se pro{irila niz cela Helada i bila prva razviena kultura na tloto na Evropa.
Kon krajot na vtorium milenium pred n.e. vo Helada se doselile: Jonci, Dorci i
Eolci. Tie bile sto~arski plemiwa koi vo potraga po dobri pasi{ta se selele
niz Helada i vodele borba so Pelazgite i drugite plemiwa. Tie go pokorile
domorodnoto naselenie i od nego ja prifatile povisokata kultura.

Polisi

Starite Heleni ne sozdale golemi dr`avi kako

drugite narodi na Stariot Istok. Pri~ina za taa bila ne-

povrzanosta na oblastite vo edna celina, bidej}i kotlinite se razdvoeni so

planini. No, zatoa, pak postoele uslovi za sozdavawe na grad - dr`ava. Takvi
gradovi-dr`avi vo Helada imalo pove}e i se vikale polisi. Gr~kite gradovi - polisi nikoga{ ne se obedinile vo edna dr`ava. Tie sklu~uvale sojuzi, no istite ne bile od traen karakter. Me|u sebe polisite trguvale so
razna roba. Nea ja prenesuvale so karavani i so brodovi. Me|utoa odnosite
pome|u polisite bile naj~esto neprijatelski. Doa|alo ~esto do sukobi i
vojni. Posilnite gi pot~inuvale poslabite i im ja nametnuvale svojata
vlast. No, doa|alo i do prisoedinuvawe na eden kon drug polis. Najpoznati
polisi koi se izdignale vo silni dr`avi bile: Atina i Teba vo Sredna
Helada, Sparta i Korint na Peloponez, Milet i Efest vo Mala Azija.
32

Homerovo
vreme

Za `ivotot na Starite Heleni i nivnite odnosi

dragoceni podatoci doznavame od epovite Ilijada i

Odiseja. Niv gi napi{al slepiot poet Homer. Vo niv e opeano vremeto od 1200 do
800 godina pred n.e. Ovoj vremenski period od 400 godini opean vo Ilijadata i
Odisejata se vika Homerovo vreme.
Ahiles gr~ki heroj

Starite Helini vo Homerovo vreme imale rodovsko ureduvawe. Na ~elo na

rodot stoel stare{ina nare~en - BAZILEVS. Podocna voenite voda~i po
pobedata vo vojnite zemale za sebe pogolem del od zemjata, robovite i dobitokot.

So toa tie s pove}e se zbogatuvale. Taka, so vreme do{lo do podelba na

bogati I siromasi I pojava na klasi. Na toj na~in nastanala helenskata
aristokratija. Vo ova vreme vlasta bila vo racete na narodot koj se vikal
DEMOS. Plemiwata imale ednakvi prava i vladeela demokratija. Najgolemata
vlast mu pripa|ala na narodnoto sobranie - AGORA. Vo nego u~estvuvale site
ma`i koi bile sposobni da nosat oru`je. Postoel i sovet na stare{ini so koi se
sovetuval bazilevsot.

Odiseeviot brod

Vo Ilijadata e opi{ana Trojanskata vojna koja se vodele me|u Helenskite

sojuzi na ~elo so Sparta i gradot Troja koj se nao|al na bregot na Mala Azija.
Vojnata traela deset godini i so itrinata na helenskiot junak Odisej (so drveniot
kow) gradot bil osvoen, razru{en i zapalen. Vo Odisejata, pak se raska`uva za
vra}aweto na Odisej vo Itaka i na site prepreki {to mu pretstoele: sredba so
Polifem, bo`icata Kirka, sirenite, karpite Scila i Haridba i drugo.

Helenska
kolonizacija

So porastot na naselenieto i razvojot na stopanstvoto edni lu|e vo Helada se zbogatuvale, a drugi osi-

roma{uvale. Poradi toa mnogu od siroma{nite lu|e bile primorani da se iseluvaat vo drugi zemji. Pri~ini za kolonizacija ima pove}e. No, kako najzna~ajni se
gladot, nezadovolstvoto, nemaweto sopstvena zemja, dolgovite i dr. Pravcite na
kolonizirawe bile naso~eni kon site ~etiri strani na svetot. Na sever svoi
kolonii Helinite osnivale pokraj bregovite na Jadranskoto i Crnoto More. Na
zapad Jonskoto i Tirenskoto More. Helinski kolonii postoele i na ostrovite Sicilija, Korzika i Kipar - Kolonizacijata bila najzasilena od VIII do V vek p. n.e.

.
Fenikija
Stara Helada
Helenski kolonii

33

SPARTA I ATINA
Op{testveno
ureduvawe vo
Sparta

Kon krajot na vtoriot milenium pred n.e. Dorcite

ja osvoile oblasta Lakonija i Peloponez. Zate~enoto nanaselenie go pokorile a zemjata ja pretvorile vo zaedni~ka sopstvenost. Vo doli-nata na rekata Evrota, tie osnovale i svoi naselbi.
Od niv vo devetiot vek pred n.e. se razvila Sparta. Taa bila polis - grad - dr`ava koja najmnogu se izdignala na ovoj poluostrov.
Naselenieto vo Sparta se delelo na: spartijati, perieki i heloti.
Od spartanskoto
sekojdnevie

Spartijatite bile vladea~ka klasa. Celata vlast vo dr`avata bila vo

nivni race. @iveele vo gradot Sparta koj li~el na golem voen logor. Imale
imawa i stoka, no ne se bavele so zemjodelstvo. Fizi~kata rabota ja smetale za
golem sram. Helotite bile starosedelci pretvoreni vo robovi. Tie gi obrabotuvale imawata na Spartijatite i bile sopstvenost na dr`avata. So niv se
postapuvalo mnogu surovo i bile kaznuvani za najmal prestap. Periekite bile
starosedelci i slobodni lu|e. Ne u~estvuvale vo upravuvawe so dr`avata. Se
bavele so zemjodelstvo, zanaet~istvo i trgovija. Na dr`avata i pla}ale razni
danocii.
Sparta bila robovladetelska dr`ava. Vo nea imalo 250 iljadi robovi, a
samo 9 iljadi semejstva na robovladeteli. So dr`avata upravuvale dva krala.
Pokraj niv postoel i sovet na stare{ini (geruzija). Sovetot go so~inuvale 30
lu|e postari od 60 godini. Toj gi donesuval zakonite, objavuval vojni i sklu~uval mir. Postoelo i narodno sobranie koe go so~inuvale site vozrasni ma`i
postari od 30 godini. Sobranieto gi odobruvalo ili otfrluvalo zakonite.

Spartanski vojnici

Vospitanieto
vo Sparta

Sparta imala najsurovo vospitanie vo istorijata

na starite narodi. U{te po ra|aweto na decata niv gi
pregleduvala posebna komisija. Ako deteto bilo zdravo go
odgleduvale i mu oreduvale eden del od obrabotliva zemja. Ako, pak, bilo slabo i bole`livo go frlale vo provalija od planinata Tajget.
[tom decata navr{uvale 7 godini, bile odzemani od roditelite
i vospituvani zaedni~ki. Od toga{za nivnoto vospitanie se gri`ela
dr`avata. Gi u~ele da ~itaat i pi{uvaat, da rakuvaat so oru`je i prakti~no da ubivaat robovi. Osven toa, gi naviknuvale na glad i izdr`livost. Za taa cel im davale malku hrana i tenka obleka. Spiele na zemja,
ve`bale gimnastika i odele vo dolgi mar{evi. Gi u~ele malku da zboruvaat, a mnogu da ka`uvaat. Po navr{enite 18 godini u~enicite postanuvale vojnici i `iveele vo kasarni se do 30-tata godina od `ivotot.
Vospitanieto vo Sparta bilo surovo i vojni~ko. Samo taka mo`ele da se
branat granicite na dr`avata i da se dr`at robovite vo pokornost.

Scena od obrazovanieto na mladite spartanci

34

Atina se nao|a na poluostrovot Atika. Blizinata

na moreto i pogodnite zalivi ovozmo`ile rano da se
razvijat trgovijata moreplovstvoto. Prihodite {to se
dobivale od niv go ubrzale razvojot na Atina.
Naselenieto vo Atina se delelo na slobodni gra|ani i robovi. Vo slobodnite gra|ani spa|ale evpatridite i demosot. Evpatridite bile najbogatite lu|e sopstvenici na zemji{teto i drugi imoti. Demosot go so~inuvale selanite, zanaet~iite i trgovcite. Tie bile slobodni, no nemale pravo da odlu~uvat. Vo
najlo{a polo`ba bile robovite. Tie bile sporeduvani so alatite za rabota. Atina
bila robovladetelska dr`ava. Na nejzino ~elo stoel kral. Pokraj nego postoel
sovet Areopag i narodno sobranie. Vo sedmiot vek pred n.e. kralskata vlast
bila otfrlena. Toga{ Atina stanala aristokratska robovladetelska republika na
~elo so sovet od 9 upraviteli.

Dr`avno
ureduvawe
na Atina

Obrazovanie vo Atina

Perikle

Evpatridite bile nositeli na vlasta vo Atina. Postojano se bogatele za

smetka na selanite koi poradi dolgovi se po~esto stanuvale robovi. Poradi toa
za~estile i bunite protiv vladea~kata klasa. Pod pritisok na golemoto
nezadovolstvo Drakon, a podocna Solon i Klisten napi{ale zakoni so koi Atina
stanala demokratska robovladetelska republika.
Najgolem procut atinskata demokratija dostignala
za vreme na Perikle. Cela vlast toj ja prenel na narodnoto sobranie. Nego, pak, go so~inuvale site vozrasni ma`i
vo Atina. Narodnoto sobranie se sostanuvalo tri pati mese~no. Toa donesuvalo
novi zakoni, izbiralo ~inovnici i drugo. Za site va`ni pra{awa vo narodnoto
sobranie se odlu~uvalo so glasawe. Za vreme na Perikle vo dr`avnoto upravuvawe
u~estvuvale site slobodni gra|ani. Toga{i na najsiroma{nite gra|ani im bilo
dozvoleno da se bavat so dr`avna slu`ba. Za razlika od Sparta decata vo Atina se
vospituvale vo duhot na demokratijata: da ~itaat, pi{uvaat, smetaat, svirat dr.

Atinska
demokratija

Periodot na vladeeweto na Perikle e nare~en "Zlatno vreme" bidej}i silen

razvoj do`iveale zanaet~istvoto, trgovijata, grade`ni{tvoto, umetnosta, naukata i drugi.
Detaq od muzejot na Partenon

- ?
- ?
-
?
35

KULTURATA NA HELENITE
Starite Heleni veruvale vo mnogu bogovi. Niv gi
zamisluvale kako i site obi~ni lu|e so dobri i lo{i osobini. Veruvale deka bogovite `iveat vo golemi dvorci na planinata Olimp.
Spored Helenite bogovite se `enele i se hranele so ista hrana kako i lu|eto.
Me|utoa, niv gi smetale za mnogu ubavi, sna`ni i hrabri su{testva koi ne umiraat
i se besmrtni.

Religija

Vrhovniot bog Zevs

Vrhoven bog kaj Starite Heleni bil Zevs. Toj vladeel so lu|eto i bogovite.
Hera bila negova `ena i bo`ica na brakot; Afrodita - bo`ica na qubovta; Atina
- na mudrosta; Had - na podzemniot svet; Posejdon - bog na moreto; Apolon - na
Sonceto i ubavinata; Eol - bog na vetri{tata; Dionis - na vinoto i veselbata i dr.
Za Helenskite bogovi i bo`ici
se napi{ani mnogu mitovi. Vo niv se raska`uva za `ivotot na bogovite i zasite
dobri i lo{i dela {to gi pravele nad
lu|eto. Me|utoa, Starite Heleni imale
mnogu motivi vo koi se opi{uva i `ivotot na oddelni hrabri lu|e koi na zemjata
pravele dobri dela. Od mitovite najpoznati se: mitot za Prometej, Herakle
(Hergules), Dedal i Ikar, Edip, Orfej,
Tantal, Tezej i dr.

Mitologija

Dedal i Ikar

Posejdon bog na moreto

Olimpiski
igri

Vo ~est na bogovite Starite Heleni prireduvale i

razni igri. Tie se odr`uvale vo mestoto Olimpija na

na Peloponez. Spored mestoto go dibile i imeto Olimpiski igri. Helenite se

natprevaruvale vo razni disciplini: tr~awe, borewe, frlawe disk, frlawe
kopje, razni skokovi vo dale~ina i viso~ina i dr. Igrite se izveduvale na golem
stadion koj sobiral i po nekolku iljadi gleda~i.
Frla~ na disk

Prvite olimpijski igri se odr`ale vo 776 godina, pred n.e. a narednite se

odr`uvale na sekoi ~etiri godini. Za vreme na igrite bile prekinuvani site
neprijatelstva me|u dr`avite, kako i voenite sudiri. Na pobednicite vo igrite
im bil dodeluvan lovorov venec vo znak na priznanie, a istiot bil po~ituvan i
slaven niz cela Helada.

Na~in na
`iveewe

Za vreme na Helenite a osobeno vo vremeto na Perikle lu|eto

`iveele vo demokratija. Toga{ bile razvieni mnogu zanaeti, moreplovstvoto, trgovijata, grade`ni{tvoto i dr. Vo toj period

posebno vnimanie i se posvetuvalo na `enata. Taa se gri`ela za obrazovanie na

decata, oblekata, zdravjeto i dr.
Maratonec

36

Kolosot
od Rodos

Starite Heleni razvile mnogu bogata materijalna

i duhovna kultura. Helenskite pisateli, filozofi i
misliteli dale golem pridones za razvoj na naukite. Golema zasluga za helenskata
kultura ima i Perikle. Toj vo Atina gi dovel najgolemite umetnici, pisateli,
vajari, nau~nici, filozofi i dr. i im ovozmo`il solidni uslovi da go razvivaat
tvore{tvoto.

Kultura

Starite Heleni gi dale osnovite na teatarskata

umetnost. Taa se razvila od sve~enostite koi se prireduvale vo ~est na bogot na vinoto i veselbata - Dionis. Tie se odr`uvale
dvapati vo godinata: vo prolet i esen. Proletnite pretstavi bile so ta`na
sodr`ina i se vikale tragedii, a esenskite imale vesela sodr`ina i gi
narekuvale komedii. Teatarskite pretstavi se izveduvale vo amfiteatar. Toa bile
gradbi bez pokriv i imale polukru`en oblik. Sedi{tata bile skalesto naredeni i
mo`ele da primaat nekolku iljadi gleda~i. Najpoznati pisateli na tragedii od toj
period bile: Eshil, Sofokle i Evripid.

Teatar

Amfiteatar

Grade`ni{tvo
i umetnost

Helenskite umetnici - grade`nici, vajari i slikari nastojuvale vo svoite dela da ja iska`at ubavinata.
Vo cela Helada bile gradeni hramovi, amfiteatri, op{testveni zgradi i dr.
Hramovite se vbrojuvaat vo remek-dela na grade`nata umetnost. Tie bile gradeni
od kamen i mermer ukraseni so statui na bogovite. Po plo{tadite i parkovite
bile postaveni statui. Ovie dela bile vajani od mermer, bronza, slonova koska i
od zlato. Nivnite figuri naj~esto gi prika`uvale bogovite.
Tretata umetnost koja se neguvala vo Stara Helada bilo slikarstvoto. Kako
posebna umetnost bilo razvieno i vaznoto slikarstvo. Na vazite slikarite crtale

Hramot Artemis

motivi od `ivotot na lu|eto, bogovite, `ivotnite i dr.

Kni`evnost
Sokrat

Vo oblasta na kni`evnosta Helenite gi poznavale

site vidovi literaturni tvorbi. No, osobeno gi neguvale
dramite, tragediite, komediite, epovite, mitovite, poezijata i dr.

Pri krajot na V i po~etokot na IV vek pred n.e. Helenite ja razvile i filozofijata. Taa vo po~etokot bila nauka
koja u~ela kako nastanal svetot. Se delela na materijalisti~ka i
idealisti~ka filozofija. Prvite filozofi se javile vo gradovite
Milet, Efes i Atina. Najpoznati me|u niv bile Sokrat, Platon i
Aristotel.

Filozofija

Aristotel
i Platon

Starite Heleni prevzele golem del od naukite koi se primenuvale kaj narodite od Stariot Istok. No, isto taka, i tie dale golem
pridones za razvoj na naukite kako {to bile: istorijata, geografijata, matematikata, astronomijata, biologijata, medicinata i dr. So svoite dela psoebno go
zadol`ile ~ove{tvoto: Herodot, Pitagora, Hipokrat, Eratosten i dr.
Vo Stara Helada postoele i u~ili{ta. Za razlika od Sparta vo Atina
u~enicite u~ele ~itawe, pi{uvawe, peewe, svirewe, smetawe, gimnastika i dr.

Nauka

37

ILIRI
Naseluvawe

LIBURNI

JAPIZI
MESAPI

LM

DARDANI

PAJ O N I

TAU LAN T I
ENKELETI
DESARETI
ALBANI
PENESTI
KAJONI
MOLOSI
TESPROTI

ILIRSKI
PLEMIWA
Koi ja naseluvale
teritorijata na
Balkanskiot
Poluostrov

..

.


.


.


.

,
.



.

Prirodni uslovi
Mapa na Balkanskiot Poluostrov - Naselena od Ilirskite plemiwa
. , , ,
.

Poteklo

- .
(, , .) .

Zanimawe

, .
, , .
,
().
. .

Ilirski
plemiwa

. : , ,
.
38

 .
, .
. .
.
.
, .
. .
. .

A:


!

!
Od kulturnoto
nasledstvo
na Ilirite

.
, ,
, , ,

!

?
- ?
!
39

ILIRSKI KRALSTVA
EN

KE

ENHELEJSKO KRALSTVO
Vo Ilirija plemiwata se obedi( 3 3 5 g o d . p r . n . e .) nuvale vo sojuzi od koi nastanale po-

LE

JS

ve}e ilirski dr`avi-kralstva. Kralstvata imale za cel da se odbranat

od napadite na drugite plemiwa, no i da se pro{irat.
ST
VO
Vo VII vek pr.n.e. se sozdal sojuz na Taulantite, Molosite i Dajgi
plemiwata, koi go formirale Enhelejskoto kralstvo na ~elo so Gaqur.
Kon sredinata na V vek pr.n.e. se formirala ilirskata dr`ava. Prv
poznat ilirski kral e Sira. Vo II vek pr.n.e. Bardil go simnal kralot
Sira od prestolot i ja zazel Ilirskata dr`ava sozdavaj}i ja svojata dinastija so centar okolu
Ohridskoto Ezero.
Dinastijata Bardil imala za cel da gi obedini Ilirite koi bile zazemeni od anti~kite
Makedonci. Za da gi oslobodi ovie zemji Bardil izvojuval pobeda nad tri makedonski krala i gi prinudil da pla}aat godi{en danok. Naslednicite na Bardil ja prodol`ile borbata, no ne uspeale da se
oslobodat od zavisnosta na Makedoncite.
KO

KR

AL

TAULANTSKO KRALSTVO
Kralot Glaukie centarot na ilir(335-251 god. pr.n.e.)
skata dr`ava go premestil kaj Taulan-

TA
U

LA

NT

SK

OK

RA

LS

TV

ite. Po 323 god. pr.n.e. Glaukie uspeal da gi oslobodi site zemji koi
bile pod makedonska vlast, potoa vladeel so gradovite Dra~ (Durah) I
Apolonija.
Vo 309 god. p.n.e. Glaukie go osvojuva Epir i na prestolot go
nazna~uva Piro.
Za vreme na vladeeweto na dinastijata na Glaukie, se razviva
umetnosta i kulturata, nastanale mnogu novi gradovi so jaki odbrambeni yidini toa se: Damastion, Bilis, Albanpol, Skadar, Ulciw i dr.

Ardianskoto kralstvo nastanalo vo

III vek pr.n.e. Negov osnova~ bil Agron. Toj
uspeal da gi obedini site ilirski severni
predeli od rekata Vjosa na jug, Centralna Dalmacija na sever i na istok od
Ohridskoto Ezero do Beliot i Crniot Drim. Sedi{te na Ardijanskoto kralstvo stanal Skadar. Ilirskoto kralstvo go so~inuvale gra|ani, slobodni
selani i robovi. Op{testvenoto ureduvawe bilo nasledno kralstvo. So
kralskiot prestol imalo pravo da vladeat i `enite. Po smrtta na Agron so
ardijanskoto kralstvo vladeela negovata `ena Teuta. Taa ostroumna i
pametna kralica. Za nejzino vladeewe se zasililo gusareweto
(piratstvoto) po Jadranskoto More i se pro{irila dr`avata.

ARDIJANSKO KRALSTVO
(250-168 god. pr.n.e.)

AD

RIJ

AN

SK

OK

RA

LS

TV

40

EPIRSKO KRALSTVO

Epirskoto kralstvo se protegalo od

rekata Vjosa do Amvrakiskiot Zaliv i od

od Jonsko More do planinata Pind. Vo Epir `iveele 14 golemi i mnogu

pomali plemiwa. Najpoznati od niv bile: Molosite, Kaonite i Tesprotite. Razvojot na Epir po~nal vo IV vek pr.n.e. Prv poznat kral bil
Ademt.
EP
IRS
KO
Vo vremeto na vladeeweto na Piro (297-272 god. pr.n.e.), epirKR
AL
ST
skoto kralstvo bilo nezavisno i vospostavilo prijatelski odnosi so
VO
najsilnite dr`avi od toa vreme. So vojni i osvojuvawa kralstvoto
e pro{ireno na sever do rekata [kumbin, na istok do Vardar, dodeka na jug do Korintskiot Zaliv. Piro
poku{al da ja zazeme i Sicilija no ne uspeal. Zaginal vo vojnata so Helenite kaj gradot Argos. Kako kral
Piro (Pir)bil praveden i gi po~ituval u~enite i smelite lu|e.
Po negovata smrt vo Epir imalo vnatre{ni borbi koi dovele do slabeewe na dr`avata. Vo 167 god.
pr.n.e Epirskoto kralstvo potpa|a pod Rimska vlast.

DARDANSKO KRALSTVO

DA

RD

Dardanskoto kralstvo e sozdadeno

vo IV vek p.n.e. na teritorijata na de-

AN

ne{no Kosovo i podra~jata okolu nego. Granicite se protegale: do Ni{

na sever, na jug do Kuks i gorniot tek na rekata Vardar. Prv poznat dardanski kral se smeta Longar. Dardancite bile poznati kako zemjodelci, sto~ari i zanaet~ii.
SK

OK

RA

LS

TV

Dardanskoto kralstvo nastanalo od Dardanite, Galabrite i Tunatite. Toa kralstvo vojni~ki bilo mo}no. Vo III vek pr.n.e. se odbranile od Galite (Keltite) koi navlegle na Balkanskiot Poluostrov.
Vo 97 god. pr.n.e. Rimjanite go zazele Dardanskoto kralstvo

()
.
30.000 300 .
,
.

.
.

Od borbite na Ilirskite kralstva

41

KULTURATA NA ILIRITE
.
1000
. -
.

,
` ,

, .
. .
.
, , .

.

. . .
45
.

() . , , , . III ... 9.000 .

Kultura

.
.
.
,
.

.

.
, .

!

.

42

 !
.. .
.

.

Od kralskata grobnica
na makedonskata dinastija
rekonstrukcija na freska

MAKEDONSKATA DR@AVA DO FILIP II

Imeto Makedonija proizleguva od dva staromakedonski zborovi; Makos go-lem, visok, planinski i Don - zemja. Prevedeno na na{ jazik toa zna~i
Makedo-nija golema, visoka i planinska zemja. Spored drugo mislewe
imeto go dobila po mitskiot predok MAKEDON.
Stara Makedonija se nao|ala vo sredi{niot del na Balkanskiot Poluostrov.
Taa gi opfa}ala teritoriite niz koi te~at rekite Vardar, Bistrica, Struma i
Mesta so svojot sreden i dolen tek. Na sever grani~ela so Pajonija, na jug so Olimp
i Egejskoto More, na istok so Trakija i na zapad so Epir i Ilirija. Herodot
Makedonija ja delel na Dolna i Gorna Makedonija. Dolna Makedonija go opfa}ala
primorskiot del a Gorna Makedonija planinskiot del.

Prirodni
uslovi

Najgolem del od teritorijata na Makedonija go ispolnuvale planini bogati so {umi, rudi, pasi{ta i di-

ve~, potoa kotlini so raznovidni i plodni po~vi i blagoprijatna klima koja

ovozmo`uvala razvoj na pove}e zemjodelski granki: poljodelstvo, sto~arstvo, {umarstvo i dr. Toa bilo predizvik ovoj prostor da bide naselen mnogu odamna.

Prirodni ubavini
Ohridsko Ezero

Najstari `iteli na ovaa teritorija bile: Pelazgite, Brigite, Pajoncite i

KELTI

ANTIKI BALKAN
MAKEDONCI
PERSIJANCI
ATIWANI
TEBANCI
SPARTANCI
KARTAGEWANI

GETI
JA

O
M

LACIUM

DARDANIJA
TRIBALI

TRAKIJA

AP

UL

IJ
A

KALABRIJA

O
JONSKO
MORE

FRIGIJA

PERSISKA

TESALIJA

IMPERIJA
MIZIJA

BEOTIJA

BR

UC

IO

MAKEDONIJA

IR

EP

SICILIJA

PELOPONEZ
LICIJA

anti~kite Makedonci: Edonci, Pelagonci, Desareti, Linkesti i drugi. Sosedi na Makedoncite bile Pajoncite na sever, Helenite na jug, Trakijcite na istok i Ilirite na zapad. Anti~kite Makedonci so
site niv trguvale so: `ito, ko`i, drvo i med, a vnesuvale zanaet~iski proizvodi. Od sosedite, Anti~kite Makedonci se
razlikuvale po toa {to imale
svoj jazik i kultura, potoa po
hrabrosta, oblekata, obi~aite, poku}ninata i drugo.

LAKONIJA
MALTA

44

SREDOZEMNO MORE
KRIT

Nastanok na
dr`avata

Starata makedonska dr`ava nastanala vo VII vek

pred n.e. Osnova~ i prv nejzin kral bil Perdika I (707
-645 godina, pred n.e.) od dinastijata Argeadi. Pres-

tolninata na dr`avata bila vo gradot Ajga. Toj se nao|al vo dolinata na rekata

Bistrica i le`el vo mnogu plodna kotlina.
Starata makedonska dr`ava bila robovladetelska. Dolgo vreme vo nea
kralskata vlast bila slaba poradi ~estite vojuvawa so sosednite plemiwa, a
osobeno so Ilirite. Dr`avata osetno zajaknala za vreme na kralot
Aleksandar II Filhelen (498-454 godina pred n.e. ). Toj uspeal da gi
pobedi i spre~i napadite na ilirskite plemiwa i da ja pro{iri
svojata dr`ava. Odr`uval trgovski vrski so Helada i Persija {to mu
ovozmo`ilo u{te pove}e da ja zacvrsti dr`avata. Vo negovo vreme
se kovale pari (moneti) {to e dokaz za procutot na dr`avata.
Makedonskata dr`ava u{te pove}e se izdignala za vreme na
kralot Arhelaj I (413-399 godina, pred n.e.). Toj izvr{il niza reformi vo dr`avata. Ja zajaknal vojskata, a isto taka i trgovijata so sosednite
zemji. Ja prenel i prestolninata od Ajga vo Pela koja bila najblizu do trgovskite
pati{ta. Na svojot dvor dovel i istaknati li~nosti od naukata, kulturata i umetnosta.

Pela

Dinasti~ki
borbi

Dolna Prespa

Dinasti~ki
borbi za
vlast vo
Makedonija

Po smrtta na Arhelaj nastanale dinasti~ki borbi

za prestolot, koi ja oslabnale dr`avnata vlast. Na nejzinite granici povtorno za~estile napadite na ilirskite plemiwa. Kralot Aminta
III so ve{ta politika uspeal da gi sredi prilikite vo dr`avata i da ja zajakne
vlasta. No, po negovata smrt dinasti~kite borbi za prestolot prodol`ile.

,
!

Nabquduvaj ja kartata na Stara Makedonija od u~ebnikov i odgovori: - Na koe more i poluostrov izleguvaa taa?

Nacrtaj go makedonskoto sonce so 16 kraci.

Makedonski
{tit

45

MAKEDONSKATA DR@AVA
VO VREMETO NA FILIP II
Starata makedonska dr`ava zajaknala i osoben raste` do`iveala za vreme
na Filip II. Toj vladeal od 359 do 336 godina, pred n.e. Filip II bil sposoben
dr`avnik, golem diplomat i ve{t vojskovodec. Za da ja izdigne dr`avata sprovel
niza reformi. Do negovoto vreme nemalo postojana, nitu platena vojska. Zatoa
Filip II ja preuredil vojskata i sozdal pe{adija nare~ena MAKEDONSKA FALANGA. Taa bila sostavena od 16 reda vojnici vooru`eni so dolgi kopja i {titovi.
Na dvete strani od falangata imalo brza kowanica i lesno vooru`eni vojnici.
Filip II vovel postojana vojska koja bila opremena so voeni napravi za frlawe
kamewa, streli, plamen i dr.

Filip II

Makedonija pred Filip II

Makedonija za vreme na Filip II

Korintski sojuz

Teritorii osvoeni od Filip II

Sfera na vlijanie na Filip II

Sojuznici na Filip II

Pravci na osvojuvawa na Filip II

Prijatelski oblasti na Filip II

Sparta

Prestolnini na Makedonija

Bitka kaj Heroneja

46

TRAK
IJA

A
IJ
IR
IL

MAKEDONIJA

TEBA
ATINA
KORINT

SPARTA

Filip ja osvojuva Elada

Od `ivotot vo Makedonija
za vreme na vladeeweto
na Filip II Makedonski

Zlatna maska od
grobnicata na Filip II

So dobro organiziranata i vooru`ena vojska Filip II gi zapo~nal

voenite pohodi. Najprvo gi pobedil Ilirite i im stavil kraj na nivnite
~esti napadi. Potoa za kuso vreme gi pobedil Trakijcite i gi zazel rudnicite za srebro i zlato. Toa mu pomognalo da kova pari, da ja izdr`uva
vojskata i da ja opremuva so opsadni napravi. Parite {to gi koval Filip
II bile zlatni moneti i se vikale - stateri. Filip II ja iskoristil slabosta na helenskite dr`avi koi vodele me|usebni vojni i re{il da gi
pokori. Mnogu gradovi-dr`avi vo Helada Filip II gi osvoil bez borba.
Pri toa, so pari uspeal da potkupi i da sozdade svoi privrzanici vo
Helada. Toj za Helenite velel: "Kakov podmitliv narod. Magare natovareno so zlato mo`e da go osvoi sekoj helenski grad bez borba". No, vo
Helada na ~elo so Atina i Teba bil sozdaden sojuz protiv Makedonija.
Najgolem protivnik na Filip II i na
Makedonija bil atinskiot govornik
(orator) Demosten. Negovite govori
protiv Filip II se nare~eni "Filipiki". So golema vojska Filip II trgnal da gi uni{ti. Do odlu~na bitka
do{lo kaj Heroneja vo 338 godina
pred n.e., Filip izvojuval golema
pobeda. Toga{ skoro site helenski
dr`avi ja priznale negovata vlast.
Naskoro, Filip II svikal vo Korint
op{t helenski sostanok na koj bil
sozdaden sojuz na ~elo so Makedonija. So toj sojuz Filip II im dal sloboda i avtonomija na Helenite so cel da ja priznaat negovata vlast. Sojuzot imal za
cel da gi {titi interesite na helenskite rabovladeteli i borba protiv Persija.
Toj ne uspeal da go ostvari svojot plan, bidej}i naskoro bil ubien, vo zagovor na
svadbata na negovata }erka.
II 24 . Vo ovoj period ja pro{iruva Makedonskat dr`ava na jug do Peloponez na zapad do Jadranskoto More i na istok do Crnoto More.

Ako
- .
, , .

Makedonska falanga

47

MAKEDONSKATA DR@AVA

VO VREMETO NA ALEKSANDAR III MAKEDONSKI

Aleksandar
Aleksandar III Makedonna prestolot ski bil naslednik na Filip II.
Toj na prestolot do{ol mnogu mlad koga imal
samo 20 godini. Vladeel od 336 do 323 godina
pred n.e. Aleksandar Makedonski se odlikuval
so golemi sposobnosti, silna energija i
hrabrost. Vospituva~ i u~itel mu bil poznatiot
gr~ki filozof Aristotel. Toj mu vleal golema
qubov kon naukata i umetnosta, a negoviot tatko go upatuval vo dr`avnite i voenite raboti. Pred da stane kral pove}e pati u~estvuval vo
voenite pohodi {to gi prevzemal negoviot tatko. Taka mnogu mlad se
zdobil so vojni~ki znaewa i ve{tini. Koga stapil na prestolot Makedonija imala silna vojska i bila dobro uredena dr`ava. Nejzin najgolem
neprijatel bila Persija koja bila po povr{ina 50 pati pogolema od
Makedonija. Aleksandar III Makedonski sakal da ja pokori
ovaa dr`ava. Rabovladetelite koi sakale da gi zgolemat svoite bogatstva go podr`ale vo namerata.

Voeni pohodi
Najprvo Aleksandar III Makedonski prezel pohod vo Helada, bidej}i nekoi gr~ki dr`avi sakale da ja otfrlat makedonskata vlast. Toj gi zadu{il vostanijata vo Helada. Potoa
prezel pohod kon sever s do rekata Dunav i gi pokoril ilirskite i trakiskite plemiwa.
Otkako ja zacvrstil svojata vlast vo 334 godina pred
n.e. trgnal protiv Persija so golema vojska. Vojskata bila
sostavena od 30 iljadi pe{aci, 5 iljadi kowanici i 150 brodovi. Kaj r. Granik ja porazuva persiskata vojska i mnogu brzo
uspeal da ja osvoi Mala Azija, a od tamu se upatil kon Egipet.
Persiskiot car Darij III so mnogu pobrojna vojska se obidel da go spre~i prodiraweto na Aleksandar III vo
Mala Azija. Do golema bitka do{lo kaj mestoto Is vo 333
godina, pred n.e. Vojskata na Darij III pretrpela golem poraz.
Toga{bile zarobeni celoto negovo semejstvo so bogatstvoto.
Darij uspeal edvaj da se spasi so begawe. Po ovaa bitka Aleksandar III Makedonski, osvoil Mala Azija i ja pokoril Fenikija. Palestina i Egipet. Toj nasekade bil pre~ekuvan kako
osloboditel, bidej}i pokorenite narodi ne bile zadovolni
od persiskata vlast. Voedno tie go proglasuvale Aleksandar
III za svoj vladetel.
48

[irewe na
makedonskata
dr`ava

Vo Egipet sve{tenicite go proglasile za sin na bogot

Amon Ra i za niven car. Na utokata na Nil toj osnival grad koj
vo negovo ime bil nare~en Aleksandrija.

Aleksandar vo Luksor - Egipet

Ispla{en od silata na Aleksandar III Makedonski,

Darij III mu ponudil polovina od svoeto golemo carstvo. Na
ovoj predlog Aleksandar ne se soglasil i go prodol`il osvojuvaweto na persiskite teritorii. Do golema bitka do{lo vo
331 godina pred n.e. kaj mestoto Gavgamela. Persiskata vojska
pretrpela golem poraz. Darij III uspeal i ovoj pat da se spasi,
no naskoro bil ubien od svoite vojnici. Po ovaa bitka bila
pokorena cela Persija.
Gradot Vavilon Aleksandar III go izbral za svoja prestolnina. Po osvojuvaweto na Persija Aleksandar sakal da ja
osvoi i Indija. Toj navlegol vo nea i ja zavzel oblasta Penxap, go pokoril kralo Por koj vo bitkata koristel slonovi.
Nepodnoslivata klima, bolestite kako i dolgite voeni pohodi ja isto{tile vojskata na Aleksandar i taa barala da se
vrati nazad. Aleksandar bil prinuden da se pokori na barawata na vojskata. Eden del od vojskata se vra}al na kopno, a
drugiot po voda.

Aleksandar vo Vavilon

Po vra}aweto od Indija, Aleksandar III Makedonski

sakal da go osvoi zapadniot del od Sredozemnoto More, severniot del od Afrika, Italija i [panija. No, naskoro se
razbolel i vo 323 godina pred n.e. umrel.

!
Od istoriskata ~itanka pro~itaj go tekstot: Aleksandar
i kowot Bukefal - i doznaj {to mu rekol Aleksandar na
negoviot tatko Filip II!

Aleksandar vo Erusalim

Vo tvojot rabotno blok~e na ~asot po likovno vospituvawe nacrtaj go makedonskoto sonce I

svetilnikot FAROS.
Izraboti grozd na starata makedonska dr`ava.

Aleksandar
vo Indija

Flotata na
Aleksandar
vi akcija

49

ALEKSANDAR
MAKEDONSKI

Aleksandrovite roditeli Filip i Olimpija

Voenata obuka na Aleksandar Makedonski

Sonot na Aleksandar

Aleksandar III Makedonski (356 - 323 godina, pred n.e.)

e sin na kralot Filip II i na Olimpija. Tatko mu Filip II se
pogri`il Aleksandar u{te kako mal da se zdobie so solidno
obrazovanie. Poradi toa toj na svojot dvor go dovel poznatiot
helenski filozof Aristotel da mu bide u~itel na svojot sin.
Aristotel go podu~uval mladiot Aleksandar vo poznavawe na
mudrosta na `ivotot i filozofijata, a preku nea mu vleal
golema qubov da gi zasaka i drugite nauki kako literaturata,
istorijata i umetnosta. Aleksandar posebno se voshituval na
epovite Ilijada i Odiseja. Tie bile negovi najomileni ~etiva vo koi se so`ivuval so junacite i nivnite hrabri dela.
Aleksandar u{te na {esnaesetgodi{na vozrast pred da stane
kral u~estuvval vo pove}e voeni pohodi. Toa mu ovozmo`ilo
rano da se zdobie so poznavawe na na~inot i tehnikata na
vojuvaweto. Toj gi poznaval site voeni ve{tini koi mu ovozmo`ile da bide edinstveniot neporazen vojskovoda~ na stariot vek.
Aleksandar III Makedonski poseduval bister um i bil
mnogu re{itelen i hrabar. Toj vleguval prv vo bitkite so {to
go podigal moralot na svoite vojnici i bil mnogu omilen me|u
niv. Zatoa i sekoga{ pobeduval. Vo bitkite bil nemilosrden,
no, zatoa pak, po sekoja pobeda bil toleranten i mu oddaval
po~it na protivnikot. Aleksandar ne bil samo golem vojskovoda~ i osvojuva~ tuku i istra`uva~. Vo site svoi pohodi toj
so sebe vodel u~eni lu|e ~ija cel bila da gi istra`uvaat osvoenite teritorii. Aleksandar bil dare`liv. Toj go pomagal
gradeweto na hramovi i osnivaweto na novi gradovi. Sakal
da go izvle~e od siroma{tija i poznatiot filozof Diogen koj
`iveel mnogu bedno vo bure pa Aleksandar so svojata pridru`ba go posetil.

Aleksandar III Makedonski odigral golema uloga vo

istorijata na starata makedonska dr`ava. Vo negovo vreme taa
stanuva svetska sila. Makedonija se protegala na tri kontinenti: Evropa, Azija
i Afrika. I pokraj toa {to Aleksandar bil mnogu mlad toj uspeal da ja odr`i
vlasta nad ovaa golema teritorija. Svoeto carstvo nastojuval da go uredi kako
zaednica na ramnopravni i obedineti narodi. Aleksandar za prv pat vo istorijata na starite narodi nastojuval da gi zbli`i pobednicite i pobedenite. Toj gi
po~ituval i podr`uval obi~aite i tradiciite na pokorenite narodi. Gi poMoneta od Vavilon na koja se predviduva
vra}aweto na Aleksandar Makedonski vo Vavilon

50

dr`uval i brakovite me|u Makedoncite so Persijankite. Vo

gradot Suza vo 324 godina, pred ne.e. Aleksandar organiziral
zaedni~ka svadba na 10 iljadi negovi vojnici so Persijanki.
Ovaa svadba e nare~ena; "Svadba na Evropa i Azija" i samiot
toj se o`enil so dve persiski princezi. Vizijata na Aleksandar Makedonski se sostoela za ramnopravnost, tolerantnost i
zaedni~ko `iveewe na narodite.
Po smrtta na Aleksndar III Makedonski vo 323 godina
pred n.e. golemata dr`ava se raspadnala na pove}e dr`avi.

Scena od sredbata so `iteli

na osvoena oblast

Aleksandar
go se~e
gordieviot
jazol

!
Pro~itaj go ~etivoto Aleksandar i Diogen od istoriskata
~itanka i doznaj zo{to Diogen mu odgovoril na Aleksandar:
"Ne mi go odzemaj ona {to ne mo`e{ da mi go dade{"!

Torba kade
Aleksandar
gi dr`el
strelite
za vreme na
voenite
pohodi

Karta na imperijata na Aleksandar III Makedonski

Imerijata
na Aleksandar Makedonski

51

KULTURATA NA MAKEDONCITE
Anti~kite Makedonci imale svoj poseben jazik koj se razlikuval od jazikot na drugite sosedni narodi. Od toj period se
so~uvani samo stotina zborovi. No, anti~kite Makedonci se razlikuvale od
sosedite po svojot poseben na~in na `iveewe, obi~ai, obleka, religija, obredi i
drugo. Osven toa se razlikuvale po na~inot na vojuvawe i oru`jeto. Posebno se
karakteristi~ni dolgite kopja od 7 metri i {titovite ukraseni so simbolot na
makedonskoto sonce - 16 son~evi zraci.

Jazik

Kako i site stari narodi taka i Anti~kite Makedonci veruvale vo mnogu nadprirodni sili. Vo najstaro vreme veruvale vo
Sonceto. Toa spored niv pretstavuvalo simbol na `ivotot. Nego go prika`uvale na
razni predmeti kako {titovi, moneti i drugo. Eden od mnogu ra{irenite i zastapeni simboli bil i lavot. Toj bil simbol na vlasta i mo}ta na makedonskite vladeteli. Tie ko`ata od lavot ja nosele kako skapocen ukras. Kako simbol lavot se sre}ava i na monetite kaj pove}e makedonski kralevi.

Religija

Moneti so likot na
Aleksandar III Makedonski

Podocna Anti~kite Makedonci veruvale vo pove}e bogovi isto kako Helenite, no so makedonski imiwa. Vrhoven bog im bil Dios. Od drugite bogovi najpoznati bile: Pean - bog lekar; Dijalos (Dionis) - bog na plodnosta,grozjeto i
vinoto, Bedi - bog na vozduhot i dr. Vo ~est na bogovite tie gradele hramovi i im
prinesuvale `rtvi. Anti~kite Makedonci telata na po~inatite gi palele, bidej}i
veruvale deka preku ognot i ~adot du{ata odi kon bogovite.
Anti~kite makedonski kralevi i aristokrati golemo vnimanie obra}ale na kulturata. Taa bila pod vlijanie na starite
isto~ni narodi i Helenite. Na svoite dvorovi povikuvale poznati helenski arhitekti, umetnici, filozofi i poeti. Me|u drugite tuka prestojuvale Aristotel,
Evripid, Zeuksis i drugi. Nivnata zada~a bila da gi vospituvaat i podu~uvaat nivnite sinovi od pove}e oblasti na naukata i umetnostite.

Kultura

Materijalna
Za materijalnata kultura na anti~kite Makedonci
doznavame
od arheolo{kite na|ali{ta vo Trebeni{te - Ohkultura
ridsko, Sindos vo okolinata na Solun, kralskite grobnici od Kutle{, vo Tetovsko,
Demirkapijsko i na drugi mesta. Od toj period vo pove}e krai{ta na Makedonija se
pronajdeni pove}e predmeti {to imaat visoka umetni~ka vrednost. Takvi se
bronzenite sadovi, moneti (pari), raznoviden nakit i oru`je. Mnogu od niv bile
izraboteni od zlato, srebro i bronza. Ovie predmeti od materijalnata kultura
potvrduvaat deka zanaet~istvoto bilo mo{ne razvieno. Pronajdeni se i mnogu
grn~arski predmeti na koi se naslikani razni figuri od sekojdnevniot `ivot. Toa
doka`uva deka i slikarstvoto imalo svoe mesto vo kulturata na Anti~kite
Makedonci.

52


,


,
Trebeni{ki maski

.
III .
Aleksandrovata zlatna kruna (dijadema)

Makedonski {lem
Kralski {lem
na Aleksandar

Kralskata grobnica vo Ajga

Zlatniot kov~eg

53

HELINISTI^KI PERIOD

Artemis

Aleksandar III Makedonski sozdal golema dr`ava koja se protegala na tri

kontinenti. Po negovata smrt ovaa dr`ava se raspadnala. Aleksandar III ne
ostavil svoj naslednik pa zatoa nastanale borbi za prestolot, me|u negovite
vojskovoditeli.Tie borbi traele skoro dve decenii. Golemata makedonska dr`ava
se raspadnala na pove}e dr`avi. Od niv najpove}e se istaknale Egipet, Sirija i
Makedonija. Vladetelite na ovie dr`avi osnivale svoi dinastii.
Vo Egipet vladeala Ptolomejskata dinastija od makedonsko poteklo; vo
Sirija dinastijata Seleukidi, a vo Makedonija se zacvrstila dinastijata Antigonidi.
Klasnite borbi vo ovie dr`avi bile pri~ina za nivno slabeewe i potpa|awe pod rimska vlast.

Kolos od Rodos

Helenisti~kata kultura nastanala so vzaemno vlijaHelinisti~ka

nie i me{awe na makedonskata, helenskata kultura i kultukultura
rata na starite isto~ni narodi.

Mauzolejot vo Halikarnas

Statuata na Zevs

Svetilnikot vo Aleksandija
Serija na Ungarska
po{ta za gradbite
od helenisti~kiot
period

Makedonskite i helenskite vojnici, kako i trgovcite ja prenele helenskata

kultura vo osvoenite dr`avi vo Afrika i Azija. So nea se zapoznale starite
isto~ni narodi. Od tamu, pak Makedoncite i Helenite se zapoznale so kulturata na
toma{nite narodi koja ja prenele vo svojata zemja. So me{awe na ovie dve kulturi
i prifa}awe na najprogresivnoto od ednata i drugata strana nastanala nova
kultura poznata kako helenisti~ka. Poimot helenizam poteknuva od helenskiot
zbor helenismos {to zna~i podr`uvawe na se {to e helensko: jazik, obi~ai,
kultura i istorija od strana na ne helenskite narodi. Ovoj period gi opfa}a
poslednite tri veka od starata era. Vo periodot na helinizmot, helenskiot jazik
postanal jazik na obrazovanite lu|e. So imeto helen bil narekuvan sekoj obrazuvan ~ovek koj znael da zboruva helenski. Dr`avite vo koi se razvila helinisti~kata kultura se nare~eni helenisti~ki dr`avi. Najgolemi od niv bile Egipet, Sirija i Makedonija. Vo ovie dr`avi se razvile pove}e centri na helenisti~kata kultura. Najpoznati me|u niv bile Aleksandrija, Pergamon i Rodos.
Aleksandrija bil najgolem centar na helenisti~kata kultura se dodeka ne
go zazele Arapite vo 642 godina. Toj bil centar na trgovijata koja doa|ale od site
strani na svetot. Vo Aleksandrija bile izgradeni mnogu op{testveni zgradi,
svetili{ta, carski dvorci, zoolo{ki gradini, teatri i drugo. Vo nego se nao|al
poznatiot Muzej {to pretstavuval centar na naukata. Vo Aleksandrija postoela i
najgolemata biblioteka vo toj period so nad 700 iljadi knigi napi{ani na papirus. Vo muzejot i bibliotekata rabotele najpoznatite u~eni lu|e od toga{noto
vreme. Za nivniot trud tie dobivale plata i besplatna hrana. Me|u popoznatite
u~eni lu|e koi rabotele vo Aleksandrija bile: Arhimed koj otkril pove}e zakoni
od fizikata, Eratosten - geograf i astronom koj prv go presmetal obemot na
54

Zemjata po meridijanot, Euklid - osnova~ na geometrijata, Aristorh - prv go zastapuval misleweto deka Zemjata se vrti okolu Sonceto, Ptolomej - geograf i
kartograf i drugi.
Od ovoj period vo Aleksandrija se istaknuvaat mnogu gradbi. Takov bil Kralskiot dvor, bibliotekata, kako i svetilnikot na ostrovot Faros visok 135 metri.
Od umetnosta vidino mesto zazemalo vajarstvoto pri {to bile vajani statui
na bogovi, kralevi i drugo.
Pergamon bil vtoriot centar na helenisti~kata kultura. Toj bil prestolnina na Pergamskoto kralstvo. Vo ovoj grad od toj period se istaknuvaat kako
kulturni gradbi Bibliotekata vo koja imalo okolu 2000 iljadi zapisi na papirus,
kako i oltarot - `rtvenik vo hramot na bogot Zevs.
Rodos spa|a vo zna~ajnite centri na helenisti~kiot period. Vo nego postoela vajarska {kola. Tuka bil izvajan Kolosot od Rodos i spomenikot na Laokon.

Kolos od Rodos

Helenisti~kata kultura imala svetsko-istorisko zna~ewe. Prostorot {to

go opfa}ala ovaa kultura bil mnogu pogolem od starata helenska kultura.
Helenisti~kata kultura stanala osnova od koja site evropski narodi crpele
znaewa za razvoj na naukite, umetnosta i grade`ni{tvoto.

.
Svetilnikot Faros i
Aleksandriskata biblioteka
izgorena vo po`ar

@rtvenikot
na bogot
Zevs
Gradot Pergamon

55

NASTANOK
NA RIMSKATA DR@AVA
Legendarnata vol~ica Rea

Prirodni
uslovi

Rimskata dr`ava e osnivana vo 753 godina pred n.e.

na Apeninskiot Poluostrov, vo dene{na Italija.

Zemji{teto na Apeninskito Poluostrov e mnogu plodno, osobeno po dolinite na rekite Po i Tibar. Poluostrovot ima i topla klima, koja uslovila povolni uslovi za razvoj na poljodelstvoto. Na Apeninite pak, ima mnogu {umi i
pasi{ta, {to go ovozmo`uvaat razvojot na sto~arstvoto. Moriwata {to go
opkru`uvaat poluostrovot i zalivite na zapadniot breg se povolni za pristani{ta, i za razvoj na ribolov, moreplovstvo i trgovija.

Naselenie

Narodot na Rim

Plodnata po~va, toplata klima, {umite, pasi{tata i

moriwata bile pri~ina ovoj poluostrov da bide naselen
mnogu odamna.

Na Apeninskiot Poluostrov `iveele mnogu plemiwa. Najpoznati me|u niv

bile Latinite. Tie `iveele od levata strana na rekata Tibar. Od desnata strana
na Tibar, severno od Latinite `iveele Etrurcite. Vo ju`nite delovi na poluostrovot i na ostrovot Sicilija `iveele Heleni. Osven niv `iveele i Gali,
Itali i mnogu drugi plemiwa. Site imale svoja kultura i se nao|ale na razli~en
stepen od op{testveniot razvitok.
Za nastanokot na Rim postojat pove}e legendi. Spored edna od niv Rim go osnovale potomcite naTrojanskiot
junak Enej - bra}ata Romul i Rem vo 753 godina pred n.e.
Gradot - dr`ava Roma (Rim) go dobil imeto po Romul koj bil prv vladetel i vladeel
od osnovaweto na gradot pa s do 716 godina pred n.e.

Nastanuvawe
na gradot Rim

Narodot na Rim

Spored istorijata, pak, Rim nastanal postepeno so obedinuvawe na naselbite na sedumte rit~iwa {to se nao|ale pokraj rekata Tibar. Vo VIII vek pred n.e.
Etrurcite gi pokorile Latinite. Tie ja zazele teritorijata ju`no od Tibar, a
naselbite gi zagradile so odbrambeni yidovi, i gi pretvorile vo grad koj trebalo
da bide tvrdina na nivnata vlast nad Latinite.
Narodot na Rim

Vo IV vek pred n.e. Latinite so pomo{ na Helenite gi isterale Etrurcite.

Ottoga{ Rim postepeno ekonomski zajaknuval, ja pro{iruval svojata vlast nad
toga{nite naselbi i prerasnal vo politi~ki centar i se oformil kako grad
- dr`ava.

Op{testveno
ureduvawe

Vo najstaro vreme Rimjanite `iveele vo rodovi. Vo

VIII vek pred n.e. rodovite se raspadnale na semejstva - fa-

milii. Ottoga{ naselenieto se delelo na slobodni lu|e (patrijci i plebejci) i

lu|e bez sloboda (robovi). Na ~elo na semejstvata se nao|al tatkoto ili latinski
Rim

56

re~eno - pater. Toj bil gospodar na `ivotot i smrtta na site negovi ~lenovi.
Odlu~uval za site semejni raboti. ^lenovite na site patrijarhalni semejstva se
narekuvale patricii. Rim bil nivna tatkovina - patrija.
Bidej}i tie bile pripadnici na najstarite rodovi vo Rim, gi imale site
prava vo dr`avata da nosat oru`je, da zazemaat razni dr`avni slu`bi, da slu`at
vojska i sl. Vsu{nost, tie bile aristokrati.
Pokraj patricite (starosedelci) vo Rim `iveele i plebejci. Tie bile potomci na doselenicite vo Rim. Niv patrijcite gi narekuvale "lu|e bez pretci".
Tie se zanimavlae so zanaet~istvo, trgovija i zemjodelstvo. Li~no bile slobodni,
no, ne mo`ele da u~estvuvaat vo vlasta, nitu da gi koristat zaedni~kite {umi i
pasi{ta. Edinstveno zaedno so patriciite im se dozvoluvalo da u~estvuvaat vo
odbranata na gradot - dr`avata.
Zatoa plebejcite vodele dolgotrajna borba za ramnopravnost so patriciite koja traela celi dva veka.

Plebejci

. . ,
. .
.
, .

. .

Patricii
Paterot i
semejstvoto

Koi plemiwa `iveele na Apeninskiot Poluostrov?
Kako nastanal gradot Rim?

irewe na
Rimskata
imperija
AURELIE

DECIUS
ANTONIUS

270-275

249-251

138-161

KLAUDIUS
268-270

TRAJAN

PROBUS

98-117

276-282

HADRIJAN

KARAS

117-138

MAKSIMINUS
235-238

282-283

DIOKLECIJAN
284-305

ELAGABIUS
216-222

EMILIANUS

ALEKSANDAR
SEVERUS

253

222-235

SEPTIMIUS
SEVERUS
193-211

KARAKALA
211-217

FILIP
ARAPSKI
244-249

Od `ivotot
vo edno
rimsko
semejstvo

57

JAKNEWE I PRO[IRUVAWE
NA RIMSKATA DR@AVA
Patricii i plebejci

Borbata me|u
patriciite i
plebejcite

Patriciite bile klasa na gospodari vo rimskata

dr`ava. Za razlika od niv plebejcite iako bile slobodni
gra|ani nemale pravo da u~estvuvaat vo dr`avnata vlast.
Poradi toa plebejcite povele borba protiv patrijcite za izedna~uvawe na
pravata. Za da gi izbegne nemirite, kralot Servij Tulij vo 553 godina pred n.e.
izvr{il reformi so koi pobogatite plebejci mo`ele da upravuvaat so dr`avnite organi.
Patrijcite ne bile zadovolni od toa izedna~uvawe na pravata so plebejcite. Zatoa, tie vo 509 godina pred n.e. go simnale od vlast kralot i taka Rim
stanal republika.
Dodeka se vodele borbite me|u patricite i plebejcite. Rimjanite vodele osvojuva~ki vojni so sosednite
plemiwa. Kon sredinata na III vek pred n.e. zagospodarile
so Apeninskiot Poluostrov. Na pokorenoto naselenie Rimjanite im ja ostavale
li~nata sloboda so uslov da u~evstvuvaat vo vojnite zaedno so niv. Zatoa Rim po
osvojuvaweto na Apeninskiot Poluostrov u{te pove}e go zgolemil brojot na svoite vojnici i zapo~nal u{te pogolemi osvojuvawa nadvor od ovoj poluostrov.

Rimski
osvojuvawa

Me|usebni borbi
na rimjanite

Rimskata vojska bile dobro vooru`ena, osnovna edinica bila legijata, koja
obi~no imala 4-5 iljadi vojnici i nekolku stotici kowanici. Vo rimskata vojska
vladeela stroga disciplina. Hrabrite vojnici i vojskovodci dobivale kako nagrada pogolem del od voeniot plen, kako i razni odlikuvawa.
So vakva silna vojska po pokoruvaweto na Apeninskiot Poluostrov, Rimjanite prodol`ile so pro{iruvawe na svojata dr`ava.
"Hanibal an te portas"
- Hanibal e pred vrata,
scena od punskite vojni

Oktavijan Avgust i negova

proklamacija za
princeps na Rim

Rim stanuva
imperija

Od bregovite na Apeninskiot Poluostrov, Rimjanite

prodol`ile da osvojuvaat teritorii i dr`avi pokraj Sredo-

zemnoto More. Toa gi dovelo do sudir so Kartagincite koi bile gospodari na

Zapadnoto Sredozemje i so helinisti~kite dr`avi, gospodari na Isto~noto Sredozemje.
So Kartagincite koi Rimjanite gi vikale Puni, vodele tri Punski vojni.
Ovie vojni traele 118 godini i bile so promenliv uspeh, a zavr{ile so pobeda na
Rimjanite. Kartaginskiot vojskovodec Hanibal so golema vojska i so upotreba na
slonovi kaj r.Kana gi porazil Rimjanite i do{ol do portite na Rim no ne go
osvoil.
Vo 146 godina pred n.e. Rimjanite ja osvoile Kartagina i ja zapalile. Golem
del od naselenieto go ubile, a del go pretvorile vo robovi. So osvojuvaweto na
Kartagina, Rim stanuva gospodar na zapadniot del od Sredozemjeto.

58

Rimska legija

Rimski vladeteli koi gi pro{irile granicite

na Rimskata imperija
Bitkata kaj r.Kana

Od bojnoto pole
na Iberiskiot
poluostrov

Po osvojuvaweto na severnite bregovi na Afrika, Rimjanite go osvoile

Pirinejskiot Poluostrov i Galija (dene{na Francija), Jadranskoto krajbre`je,
ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov, Makedonija, Helada, Sirija, Mala Azija,
Egipet, Palestina i drugi.
Taka Rim stanal najgolema dr`ava vo toa vreme (svetska sila) koja se
protegala na tri kontinenti: Evropa, Azija I Afrika.
Vo I vek pred n.e. Rimskata dr`ava ja zafatile gra|anski vojni koi go
zagrozile opstanokot na dr`avata. Vo 31 godina pred n.e. bila ukinata rimskata
republika i celata vlast vo dr`avata ja prezel Oktavijan Avgust. Toj bil i
prviot rimski car na kogo rimskiot senat mu ja dodelil titulata Princeps
(prv), {to zna~elo prv najugleden gra|anin na Rim. Podocna ja dobil i titulata
avgust (vozvi{en) {to zna~elo veli~estven. Taka Rim od republika postanal
carstvo.

Zazemawe na Kartagina

Pro~itaj od istoriskata ~itanka za
bitkata kaj r.Kana i napi{i kratok
sostav za rasporedot na vojskite.

59

VNATRE[NI BORBI
VO RIMSKATA DR@AVA
Eden od mnogute
posedi na Rimjanite

Bra}ata
Grah

Bra}ata Tiberij i Gaj Grah, kako narodni trubuni se obidele da ja popravat polo`bata na selanite. Tie vo vtoriot vek

pred n.e. predlo`ile pove}e zakoni vo polza na selanite. Iako, predlo`enite zakoni bile prifateni od narodnoto sobranie ne bile sprovedeni. Bogatite aristokrati stanale nivni neprijateli, pa taka Tiberij Grah bil ubien, a
negoviot brat Gaj Grah da ne padne `iv vo racete na neprijatelot mu naredil
na negoviot rob da go ubie. Borbata me|u bogatite i siromasite prodol`ila.
Bra}ata Grah ne uspeale so svoite reformi da gi spasat selanite. Po nivnoto
zaginuvawe vo Rim nastanale gra|anski vojni. Tie se vodele pome|u bogatite i
siroma{nite.
Scena od
gra|anskite
vojni vo Rim

Spartakovoto vostanie

Scena od `ivotot
na selanite vo Rim
Izgradba
na pati{ta

Vostanie
na Spartak

Nikade nemalo tolku mnogu robovi i ne se postapuvalo tolku surovo so niv kako vo rimskata dr`ava. Robovite nemale nikakvi prava. Tie ne mo`ele da imaat ni{to svoe duri ni semejstvo. Na gospodarite ne im bilo gri`a za nivniot `ivot. Mo`ele da gi tepaat pa duri i da gi ubijat. Iscrpenite i stari robovi gi nosele na pusti ostrovi
kade {to umirale od glad. Za da si ja podobrat polo`bata, robovite, gi kr{ele
alatite, begale i digale buntovi i vostanija. Najgolemoto robovsko vostanie
vo rimskata dr`ava e vostanieto predvodeno od Spartak od 74 do 71 godina
pred n.e. Toj bil rob po poteklo od Trakija. Bidej}i bil mlad so bistar um rabotel kako u~itel po me~uvawe vo gladijatorskoto u~ili{te vo Kapua. Toj gi
organiziral gladijatorite od Kapua da se dignat na vostanie. Bidej}i bila
otkriena negovata namera uspeal so 70 svoi u~enici - gladijatori da izbega
na planinata Vezuv. Negovata mala grupa robovi brzo narasnala. Nemu mu
se priklu~ile mnogu drugi robovi i nezadovolni selani. Koga nivniot
broj narasnal i stanal opasno za Rimjanite, bila ispratena vojska, no
rimskite vojnici bile pobedeni. Po ovaa pobeda brojot na vostanicite
u{te pove}e se zgolemil i dostignal do 120 iljadi lu|e.
Spartak znael deka i pokraj golemite uspesi {to gi postignala negovata vojska, nema da mo`e da ja skr{i silata na Rim. Zatoa, toj re{il da
gi izvede robovite nadvor od Italija preku Alpite. Koga stignale vo
Severna Italija so negoviot plan ne se soglasile site robovi. Del od niv
ne sakale da ja napu{tat Italija. Tie sakale tuka da se oslobodat i da dobijat zemja. Spartak bil prinuden da go izmeni svojot plan. Razedineti
vo 71 godina pred n.e. vo bitkata kaj Lukanija vostanicite bile porazeni, a okolu 6 000 od niv bile raspnati na krstovi na patot od Kapua do
Rim.

Gra|anski
vojni

Vo rimskata dr`ava bile sprovedeni pove}e

reformi, no od niv ne bilo zadovolno naselenieto.
Poradi toa vo I vek pred n.e. izbuvnale 3 gra|anski vojni. Edinstven iz60

lez od ovie vojni bilo voveduvawe na diktatura. Taka vo 60 godina pred n.e.
bil potpi{an taen sojuz pome|u Pompej, Cezar i Marko Kras. Tie ja prigrabile
vlasta vo svoi race i vovele diktatura. No, ovoj sojuz poznat kako Prv triumvirat, ne se odr`al dolgo, bidej}i Cezar vo 44 godina pred n.e. bil ubien.
Podocna bil formiran i nov sojuz Vtor Triumvirat me|u Marko Antonij,
Emilij Lepid i Oktavijan Avgust. No, i ovoj sojuz ne se odr`al dolgo. Lepid
zaginal vo borbite vo Afrika, a Antonij i Oktavijan se sudrile poradi interesite za Egipet. Vo taa bitka pobedil Oktavijan i ostanal edinstven vladetel - car.

Pojava na
kolonatot

Smrta na Tiberie Grah

Kolonatot se pojavil kako posledica od slabeeweto

na dr`avata i propa|awe na zemji{nite imoti na aristo-

kratijata. Poradi toa so cel da se zgolemi proizvodstvoto se pristapilo kon

davawe zemja pod zakup (naem) na slobodnite robovi i siroma{ni selani. Lu|eto koi zemale zemja pod naem se vikale Koloni, a takviot sistem na zemjodelstvo - Kolonat. Kolonot bil pove}e zainteresiran za rabota, bidej}i rabotel ne samo za gospodarot, tuku i za sebe.

Kleopatra
- po~etokot
na krajot
na Rimskata
imperija
Borba na gladijatori

Od `ivotot na Rimjanite

Ubistvoto na cezar

Pro~itaj od
istoriskata
~itanka za
sredbata me|u
Spartak i
Marko Kras
i napi{i kako
zavr{ila taa!

61

RIMSKATA KULTURA
Rimjanite mnogu rano sozdale svoja kulutra koja se razvila pod vlijanie na helinisti~kata kultura: kni`evnost,
kni`evnost, arhitektura, oratorstvo i drugo. Tie ja sakale dramata i poezijata
koja so ~uvstvo ja neguvale i prenesuvale. Najpoznat dramski pisatel bil Plaut
koj pi{uval komedii. Od rimskite poeti koi pi{u-vale poezija osobeno se
istaknuvale: Ovidij, Vergilij i Horatij. Vo rimskata dr`ava se javila i
izdava~ka dejnost. Prvata kniga vo svetot bila izdadena vo Rim.

Kni`evnost

Jupiter - vrhoven bog

Nauki

Od naukite Rimjanite ostavile pove}e nau~ni dela od

oblasta na istorijata, filozofijata, geografijata, prirodata,

pravoto i drugi. Najpoznati rimski istori~ari se Tacit i Tit Livij.

Tie vo svoite dela dale dragoceni podatoci za `ivotot i vojnite na
Rimjanite. Od filozofite bil poznat Seneka i Lukrecie Kar koj go
napi{al deloto Za prirodata, a od geografite Strabon. Toj go napi{a deloto Geografija koe se sostoelo od 17 knigi, od koi 8 knigi
bile posveteni na Evropa, 6 na Azija, 1 na Afrika i dve knigi od op{ta
geografija. Plinij go napi{al deloto "Istorija na prirodata vo 37 knigi i gi iznel site poznavawa za prirodata. Rimjanite se poznati i po nivnite zakoni od pravoto so koi se regulirani odnosite me|u poedincite (privatno pravo) i odnosite so dr`avata i poedincite (javno
pravo).

Veruvawe na
Rimjanite

Najstarite veruvawa kaj Rimjanite bile sli~ni kako i kaj drugite

narodi. Najnapred veruvale vo duho-

vite na pretcite koj gi smetale za za{titnici na rodot, a

potoa i na semejstvata. Isto taka, kako i Helinite i Etru- Strabon i Ptolomej
rcite i tie veruvale vo mnogu bogovi. Svoite bogovi gi zamisluvale vo
~ove~ki oblik. Pome|u niv kako i me|u lu|eto nemalo ednakvost. Najva`ni bogovi bile. Jupiter - vrhoven bog, tatko na bogovite, gospodar
na neboto i zemjata; Mars - bog na vojnata; Venera - bo`ica na qu-

bovta; Flora - bo`ica na cuteweto; Faun - bog

na stadata; Vulkan - bog na ognot. Rimjanite kako
i drugite narodi prinesuvale `rtvi vo ~est na
bogovite, gradele veli~estveni hramovi vo koi
bile staveni skulpturi na bogovite i dr. Rimskite carevi bile smetani za bo`estva i od site
`iteli se baralo da gi obo`avaat. Takvoto obo`avawe trebalo da go zacvrsti edinstvoto na raznite narodi vo rimskata dr`ava.
Sl. 1 i 2
Ve~niot
grad
RIM

62

Grade`ni{tvo
i umetnost

Rimjanite bile golemi poznava~i i mastori na arhitekturata i grade`ni{tvoto. Vo nivno vreme se gradele:
forumi (plo{tadi), termi (bawi), akvadukti (most - vodovod), amfiteatri, hramovi, dvorci, pati{ta, triumfalni
arki - kapii (vrati) i drugo. Najpoznati gradbi od toa vreme se: Rimskiot forum, Koloseumot, hramot Panteon, patot
Via Egnacija i drugi. Rimskite gradbi bile ukrasuvani so
skulpturi, reljefi, mozaici, freski i drugo. Na najpoznatite bogovi, carevi i vojskovoda~i im bile izrabotuvani
skulpturi od mermer.

Akvadukt

Vo oblasta na umetnosta zna~ajno mesto zazemale izrabotkata na freski i

mozaici koi se so~uvani na pove}e mesta.

Zna~ewe na
rimskata
kultura

Rimskata kultura ima osobeno zna~ewe i pridones za razvoj

na kulturite i kaj drugite narodi koja bila prifatena vo
mnogu osvoeni zemji. Mnogu pridobivki od ovaa kultura `i-

veat i denes. Latinskiot jazik bil prifaten kako slu`ben kaj mnogu narodi i
istiot i denes se primenuva vo medicinata. Od Rimjanite e nasledena latinicata
so koja denes se slu`at milioni lu|e vo svetot, kako i so rimskite broevi.

Skulptura

Od ubavata
umetnost
na Rim

i
.
.

Relief
Muzika

63

POJAVA NA HRISTIJANSTVOTO
.
verski praznici se slavat vo tvoeto semejstvo?

Pojava na
hristijanskata
religija

Vo I vek od novata era vo Palestina koja bila pod

rimska vlast se pojavila nova religija - hrstijanstvo.
Osnova~ na ovaa religija bil Isus Hristos, nare~en

mesija. Toj e roden vo gradot Vitleem. Denot na negovoto ra|awe hristijanite go

slavat kako praznik Bo`i}. Lu|eto koi veruvale vo u~eweto na Hristos se vikaat
hristijani. Tie bile ubedeni deka Isus Hristos e sin na Bog ispraten na Zemjata da
gi spasi lu|eto od te{kata polo`ba. Poradi toa Hristos bil nare~en i Spasitel.

U~eweto na
Hristos

Ra|aweto na Isus Hristos

Isus Hristos
i Pilat

Spored u~eweto na Hristos

postoi samo eden bog. Toj se nao|a
na neboto i samo negovoto ime treba da se slavi. Vo
svoeto u~ewe propovedal deka site lu|e pred Boga, se
ednakvi bez razlika na nivnoto poteklo. Gi u~el lu|eto da se molat, da se sakaat me|u sebe, da si pomagaat i
da nema lagi, kra`bi i kleveti. Ova u~ewe na Hristos
gi zbli`uvalo lu|eto, bidej}i vnesuvalo verba vo podobar `ivot. Poradi toa bilo {iroko prifateno od
robovite i siroma{nite, a podocna i od zanaet~iite
i trgovcite. Na ova u~ewe mu pristapuvale postojano
novi vernici so {to hristijanstvoto postanalo religija na {irokite narodni masi. Isus patuval i go propovedal svoeto u~ewe me|u evrejskiot narod. So sebe
vodel 12 u~enici - sledbenici koi gi narekol apostoli. Najpoznati od niv bile Petar, Pavle, Jovan i
drugi. Nivna zada~a bila da go {irat hristovoto u~ewe. Evrejskite sve{tenici - rabini ispla{eni deka }e ostanat bez vernici, bidej}i site mu pristapuvale na Hristos go obvinile deka

{iri krivoverstvo. Rimskiot upravitel na Palestina, Pontij Pilat, naredil Hristos da bide raspnat na krst. Po tri dena Isus Hristos voskresnal i
zaminal na neboto. Denot na negovoto voskresnuvawe se slavi kako Veligden. Po smrtta na Hristos negovite u~enici - apostoli go prodol`ile hristovoto u~ewe.
Smrtta na
Isus Hrist

9
64
Sv. Pavle

Sv. Petar

Katakombi
i op{tini

Protiv u~eweto na Hristos bile robovladetelite,

rabinite evrejski sve{tenici i bogatite gra|ani vo Pa-

lestina. Na niv ne im odgovaralo u~eweto za socijalna i verska ednakvost. Poradi

toa hristijanstvoto vo prvite tri veka od postoeweto bilo zabraneto vo rimskoto
carstvo. So hristijanite se postapuvalo mnogu surovo. Tie bile progonuvani,
spaluvani ili raspnuvani na krst. Zatoa hristijanite svoite verski obredi gi
izveduvale na skri{ni mesta vo podzemni prostorii - katakombi. Prvite hristijani se zdru`uvale vo mali zaednici - op{tini. So niv upravuval sve{tenik.
So tekot na vremeto op{tinite se obedinile i od niv nastanala hristijanskata
crkva.

Voskresnuvaweto na Isus Hristos

Svetoto
Porakite i su{tinata na hristijanskoto u~ewe se
pismo- BIBLIJA sodr`at vo Svetoto pismo - Biblija. Taa se sostoi od
pove}e sveti knigi sobrani vo dva dela. Toa se: Star zavet - kniga napi{ana pred
ra|aweto na hristos i Nov zavet - knigi napi{ani podocna. Vo Stariot zavet e
opi{ana religijata na Evreite so site poraki, a vo Noviot zavet e izlo`ena
su{tinata na hristijanskata religija i poslanijata (pismata) na apostolite.

Hristijanstvoto
dr`avna religija

Svetoto pismo se pi{uva

Vo po~etokot hristijanstvoto bilo religija na

obespravenite, eksploatiranite i siroma{nite lu|e.
Podocna go prifatile i bogatite lu|e. Tie gi pomagale hristijanskite op{tini so
dodeluvawe imoti, pari i drugo. Za vozvrat sve{tenicite propovedale poslu{nost pokornost i trpenie i deka sekoja vlast e od Boga {to treba da se po~ituva.
Carot Konstantin ja uvidel polzata od hristijanstvoto i vo 313 godina od novata
era go proglasil za dr`avna religija, ramnopravna so drugite religii vo rimskata
dr`ava.

Mojsej gi prima
10-te zapovedi
od Boga

12
. -. : ,
, :
. ...
.

Vnatre{nosta
na crkvata
Sv. Sofija
Konstantinopol
(Istambul)

Vnatre{nosta
na crkvata
vo Vatikan

65

[IREWE
NA RIMSKATA IMPERIJA
NA BALKANOT I MAKEDONIJA

Apolonija

Butrint amfiteatar

Butrint

. , ,
. , ,
.
.
.
III ... .

. - .
.
,
. .
228 ...
.
.
III ...
.
.
. . V
.
, 148 ...
.
, ,
.
.
,
(). ()

Rimjanite ja osvojuvaat Ilirija

66

 . , -
. 146
... (),
.

, .
,
, .

Dioklecianova palata

Pronajdi gi na kartata na Balkanskiot Poluostrov
teritoriite vo koi `iveele Ilirite
r`avi se nao|aat denes!

Od artefaktite na Apolonija

Karta na Ilirija

67

 J
OD STRANA
Narodite na Balkanot davale silen otpor protiv Rimskata Imperija. Vo toj
pogled predna~ele Makedonija i Ilirija. Tie vodele pove}e vojni so Rimjanite.
Vo Prvata Rimsko-makedonska vojna rimskata vojska pristignala na zapadnite nejzini granici. Na stranata na Rimjanite zastanale protivnicite na Makedonija. Tie se obedinile vo eden sojuz koj se vikal Ajtolski sojuz. Nego go so~inuvale dr`avite: Sparta, Mesenija, Pergamskoto Kralstvo i Ilirite.
Ovaa vojna zavr{ile vo 205 godina pred n.e. so mir me|u Makedonija i nejzinite protivnici od Ajtolskiot sojuz.
Na slikite
se prika`ani
vojnite me|u
Rimjanite i
Makedoncite

Vtora Rimsko
-makedonska
vojna

Vo ovaa vojna do{lo do direkten sudir pome|u Rimskata i makedonskata vojska od 200-193 godina, pred n.e.
Rimjanite navlegle vo Makedonija, a na nivna strana povtorno zastanale protivnicite na Makedonija. Do najgolema bitka do{lo vo 197
godina pred n.e. vo Tesalija. Makedonskata vojska na ~elo so Filip V bila porazena. Toga{ bil sklu~en mir spored koj Makedonija trebala da plati o{teta, da ja
namali svojata vojska do pet iljadi vojnici i da ja predade svojata flota. So toj
mir Makedonija bila obvrzana da ja priznae i nezavisnosta na Helada.

Treta Rimsko
-makedonska
vojna

Ovaa vojna bila sudbonosna za Makedonija. Toga{

na ~elo na makedonskata dr`ava se nao|al kralot - Persej
(171-163) godina pred n.e., sin na Filip V-ti. Na stranata na Rimjanite zastanale Helenite koi se pla{ele od jakneweto na makedonskata dr`ava. Najgolema bitka se vodela vo 168 godina pred n.e. kaj mestoto Pind.
Taa zavr{ila so pobeda na Rimjanite {to istovremeno zna~elo i kraj na starata
makedonska dr`ava. Toga{ Rimjanite, posledniot makedonski kral Persej so
negovoto semejstvo go odvele vo Rim. Po ovaa vojna Makedonija ja priznala rimskata vlast. Me|utoa, od vojnata ostanale golemi posledici, bidej}i mnogu gradovi bile ograbeni i uni{teni, a 150 iljadi `iteli bile prodadeni kako robovi.

Ilirsko
rimski
vojni

Na Rimjanite ne im odgovaralo postoeweto i jakneweto na ilirskata dr`ava. Tie se gotvele da zavladeat so

Balkanskiot Poluostrov. Za taa cel imale odamna pripremena vojska (legii).

Za vreme na vladeeweto na ilirskata kralica Teuta, rimskite brodovi bile

~esto napa|ani vo Jadranskoto More. Ovie napadi rimskata dr`ava gi iskoristila
kako povod za vojna. Taka vo 229 godina pred n.e. tie ja napadnale dr`avata na
Teuta i ja porazile. I pokraj porazot Ilirite prodol`ile so u{te pogolema `estokost da gi pqa~kaat rimskite trgovci i brodovi. Toa dovelo do Vtora vojna vo 219
godina pred n.e. I vo ovaa vojna Ilirite bile pobedeni. Pri toa Ilirite izgubile
pove}e oblasti so {to i dr`avata oslabela. Vo 167 godina, pred n.e. Rimjanite ja
uni{tile dr`avata na Ilirite i ja nametnale svojata vlast.
68

Ilirite ~esto se krevale na vostanija

protiv rimskata vlast. Najgolemoto vostanie bile
vo 6-tata godina od n.e. Na ova vostanie mu se
priklu~ile golem broj na vostanici, no po tri
godini i toa bilo zadu{eno.

69

POJAVA I [IREWE
NA HRISTIJANSTVOTO
VO MAKEDONIJA
:
-Kade se nao|aat starite gradovi Filipi i Ber?

Apostol Pavle

Apostol Pavle
vo Makedonija

Makedonija spa|a me|u prvite zemji na Evropa vo

koi zapo~nalo da se {iri hristijanstvoto. Najgolema zas-

luga za toa ima Apostol Pavle. Toj bil Evrein po poteklo koj se zdobil so
solidno obrazovanie vo Erusalim. Vo Makedonija Apostol Pavle prestojuval od 51
do 54 godina od novata era i toa e negovo prvo patuvawe nadvor od Azija. Apostol
Pavle zaedno so svoite sorabotnici Sila, Timotej i Luka imal misionerska
uloga da go {iri hristijanstvoto vo Makedonija i da organizira hristijanski
op{tini. So taa cel tie gi posetile makedonskite gradovi Filipi, Solun i Ber. Vo
ovie gradovi Apostol Pavle i negovite najbliski sorabotnici ne samo {to
propovedale i go {irele hristijanstvoto, tuku osnivale i hristijanski op{tini.

Hristijanski
op{tini
Apostol Pavle so decata

Apostol Pavle i Isus

Apostol Pavle vo Rim

Prvata hristijanska op{tina vo Makedonija bila

osnivana vo gradot Filipi. Edna od prvite `eni vo ovoj

grad koja go prifatila hristijanstvoto bila Lidija po poteklo Makedonka. Vo

Filipi ostanal Luka eden od najbliskite sorabotnici na Apostol Pavle. Negova
zada~a bila da rakovodi so hristijanskata op{tina i da prifa}a novi vernici.
Naskoro hristijanski op{tini bile formirani i vo gradovite Ber i
Solun. Za prv episkop na hristijanskata op{tina vo Solun bil postaven
Aristarh po poteklo Makedonec. Vo Makedonija hristijanski op{tini
podocna se osnivale i vo drugi mesta i tie pretstavuvale primer kako da
se organiziraat i vo drugi delovi na Balkanskiot Poluostrov.
Vo Makedonija koja vo toa vreme bila rimska
provincija. Vernicite hristijani ja otfrlile i ne ja
prifa}ale pove}e religijata na Rimjanite. Poradi toa
rimskata vlast `estoko postapuvala so niv. Taa gi progonuvala hristijanite, gi raspnuvala na krst, a bile frlani i na divi
yverovi vo arenite. No, i pokraj ovie represivni i surovi merki hristijanstvoto prodol`ilo da se {iri vo Makedonija. Apostol Pavle poznavaj}i gi dobro sostojbite ispratil tri poslanija (pisma) do makedonskite hristijanski op{tini. Prvoto poslanie bilo isprateno do filipjanite, a drugite dve do solun~anite. Poslanijata do solunjanite im gi
ispratil vo 52 i 53 godina od n.e. So niv Apostol Pavle gi hrabrel, podu~uval i im daval nade` i verba na site vernici da izdr`at na zakanite i
pritisocite vo odbrana na u~eweto na Hristos. Pri toa pora~uval da ja
so~uvaat verata i qubovta kako najgolemi pridobivki na ~ove~kiot rod.

Poslanijata
na Apostol
Pavle

70

nade` i verba na site vernici da izdr`at na zakanite i pritisocite vo odbrana

na u~eweto na Hristos. Pri toa pora~uval da ja so~uvaat verata i qubovta kako
najgolemi pridobivki na ~ove~kiot rod. Poslanieto do filipjanite go pi{uval
vo 63 godina i vo niv ja iska`al celokupnata blagodarnost do ovie lu|e poradi
nivnata doslednost, dobrodu{nost i privrzanost kon hristovoto u~ewe.

Apostol Pavle vo zatvor

Poslanijata na Apostol Pavle se pouka za vernicite deka edinstveniot

pat za spas na du{ata e verbata vo Gospod Isus Hristos koj go `rtvuval svojot
`ivot za grevovite na lu|eto i voskrsnal za nivno spasuvawe. Patuvaj}i niz
Makedonija me|u 57 i 66 godina u~eweto na Apostol Pavle privlekuvalo novi
vernici, bidej}i go podr`uval pravoto sekoj narod da ima svoja bogoslu`ba na
maj~in jazik za da bide razbirliva za sekoj ~ovek.
So priznavaweto na hristijanstvoto za ramnopravna religija
vo Rimskata Imperija vo Makedonija zapo~nale da se gradat baziliki
(crkvi). Bazilikite bile ukrasuvani so mozaici.
Osven vo Makedonija hristijanstvoto se {irelo i vo Ilirija
u{te vo I vek. Rimskata Imperija gi progonuvala Ilirite-hristijani
se do 313 godina koga hristijanstvoto bilo proglaseno za dr`avna
religija.

, !
So pomo{ na kartata napi{i gi mestata niz koi pominal
Apostol Pavle od Erusalim do Makedonija!

Apostol Pavle
vo Rim
MAKEDONIJA
Solun

Ber

CRNO MORE

Amfipolis

O
JSK
EGE

GALATIJA
Troja
Asos

Pergamo

Mitilen

RE
MO

Korint

BITNIJA PONTUS

Filipi
Neapolis
Apolonia

Tiatira
Smirna

Atina

AHAJA

LIKONIJA
Antiohija
Pisidia
Ikonium

Sardis

Efes

Laodiea
Milet

KAPADOKIJA

FRIGIJA

Kolose

Derbe

Listra

Tarsus

LICIA Atalia
Perga
Patara

Apostol Pavle
vo Makedonija

Rodos

Seleucija

Mira
Salamis

KRIT

Zatvorot na
Apostol Pavle
vo Filipi

Antiohija

SILICIJA

SIRIJA

KIPAR
Pafos

SEDOZEMNO

MORE

Sidon
Tir

Karta na patuvawata
na Apostol Pavle

Cesarea

Damask
Ptolemis
JUDEA

Prvo patuvawe na Apostol Pavle

Erusalim

71

Vtoro patuvawe na Apostol Pavle

Treto patuvawe na Apostol Pavle
EGIPET

KULTURATA VO VREMETO
NA RIMSKOTO VLADEEWE
Ako :
ostatoci od rimskiot period
vo okolinata na tvoeto mesto?
Tradicionalno
oblekuvawe

Od `ivotot
vo romanskiot
period

Jazik i
pism

Vo osvoenite teritorii (provincii) Rimjanite kolonizirale svoi gra|ani i imale postojana vojska. Tie bile
vo postojani kontakti so pokorenoto naselenie. Me|u Rimjanite i pokorenite
narodi imalo golemi razliki koi se sostoele vo jazikot na komunicirawe, obi~aite, oblekata, verskite rituali, gradbite i drugo. Za polesno razbirawe zanaet~iite, trgovcite i drugi pobogati lu|e zapo~nale da go u~at rimskiot (latinskiot) jazik. Onie {to pobrzo go u~ele ili znaele bile zemani vo slu`ba na
Rimjanite. Golem broj od pokorenoto naselenie stapuvalo i vo rimskata vojska koja
bila platena.

Romanizacija

Preku jazikot postepeno zapo~nal procesot na romanizacija na mesnoto naselenie. Toj proces bil zabrzan i od `elbata na golem broj
pokoreni narodi da se slu`at so latinskoto pismo.
Romanizacijata bila prisutna vo site rimski provincii na Balkanskiot
Poluostrov kako {to bile: Dalmacija, Panonija, Dakija, Makedonija i drugi. No,
sepak taa bila najzabrzana kaj Ilirite. Tie najprvo go prifatile latinskiot jazik
kako sredstvo za komunicirawe, a voedno stapuvale na rabota vo rimski slu`bi.

Od ostatocite na gradbi
vo Makedonija

Gradbite vo
Makedonija

Vo provinciite Rimjanite gradele pati{ta koi bile

poslani od kamen. Niv gi gradele za da mo`at polesno i

pobrzo da gi nosat bogatstvata od ovie krai{ta vo Rim. Isto taka po niv pobrzo se
dvi`ele rimskite vojnici za zadu{uvawe na buni i vostanija kako i za osvojuvawe
na novi teritorii. Vo Makedonija bil izgraden patot Via Egnacija koj minuval
od Dra~ preku Lihnidos (Ohrid) i Heraklea (Bitola) za Solun i Vizant (dene{en
Instanbul). Bil obnoven i stariot Vardarski pat koj od Solun preku Stobi i Skupi
(Skopje) vodel do Nasus (Ni{).
Stobi

Rimjanite vo Makedonija koja bila napredna i razviena provincija gradele

i gradovi. Najpoznati ostatoci od niv se: Stobi, Heraklea i Skupi. Vo ovie gradovi
vo koi preovladuval rimskiot na~in na `iveewe imalo: vodovodi, akvadukti
~e{mi, kanalizacija, pravi ulici, plo{tadi, amfiteatri, termi (bawi) i dr. Vo
niv imalo i: ubavi palati, crkvi i dr, ukrasuvani so mozaici i mermerni figuri
(skulpturi). Eden od najza~uvanite ostatoci od rimskata kultura vo Makedonija e
Akvaduktot (vodovodot) vo Skopje. Od rimskiot period ima ostatoci i na predmeti
za sekojdnevna upotreba, oru`je, nakit i drugo.

Skupi

72

 !
Posetete go so va{iot nastavnik Stobi, Skupi ili
Heraklea i napi{ete po vra}aweto kratok sostav
za ona {to ste go videle tamu!

Gradba na pati{ta
Via Egnatia

Kulturni
manifestacii

Zanaet~istvoto
vo Makedonija

uktot vo Skopje

73

PROPA\AWE NA RIMSKATA DR@AVA

Vospostavuvawe
dominat

Vizigotite vo Rim

Od krajot na II vek rimskata robovladetelska dr`ava po~nala da slabee vojni~ki, ekonomski i politi~ki. Za da go spre~i opa|aweto na dr`avata carot Dioklecijan (284-305) ja zaprel
voenata anarhija na neposlu{nost, a starata titula princeps ja zamenil so nova
dominus, {to zna~i gospodar. Toj baral da mu se poklonuvaat site vo dr`avata i
da go po~ituvaat i slavat kako bog. Dioklecijan stanal neograni~en vladetel vo
rimskoto carstvo. Poradi titulata dominus na~inot i formata na negovoto vladeewe bila nare~ena dominat. Periodot na dominatot trael skoro dva veka od 284
- 476 godina.

Vnatre{ni i
nadvore{ni
pri~ini za
propa|awe

So prekinot na osvojuva~kite vojni brojot na robovite opadnal. Od druga strana pak, zaradi te{kata
polo`ba tie zaedno so siroma{nite od gradovite digale vostanija. Stopanstvoto opa|alo. Sredstvata za izdr`uvawe na vojskata se namaluvale, a dr`avata gi zgolemuvala danocite. Kolonite begale od zemjoposedite, a gra|anite od gradovite. Zavladeela nesigurnost i
beda me|u narodot. Dr`avata bila potresena od mnogu vostanija na porobenite.
Izbuvnale vostanija vo Egipet, Galija, Sirija i dr. Isto taka rimskata dr`ava bila
napa|ana i od razni varvarski narodi: Germani, Huni i drugi.

Podelba na
imperijata
Konstantinopol
sedi{te na
Isto~nota
Rimska
imperija

Mnogu imperatori vojuvale so varvarite sakaj}i da gi otfrlat daleku od svoite granici. Za pole-

sno organizirawe na odbranata vo 395 godina, od n.e. rimskiot car Teodosij go

podelil carstvoto na dva dela: Isto~no Rimsko Carstvo i Zapadno Rimsko
Carstvo. Centar na Zapadnoto Carstvo bil Rim, a na Isto~noto - Konstantinopol. Slovenite podocna go narekle Carev Grad ili Carigrad. Ovaa podelba privremeno ja podobrila polo`bata na rimskata dr`ava.
Atila dojduva vo dodir
so Zapadnoto Rimsko Carstvo
Avarite dojduvaat vo dodir
so Isto~noto Rimsko Carstvo
(Vizantija)

74

Propa|awe
na Zapadnoto
Rimsko Carstvo
Turcite go zazemaat
Konstantinopol
Kraj na Vizantija
(Isto~no Rimsko
Carstvo)

Vo V vek na teritorijata na Zapadnoto Rimsko

Carstvo s pove}e se naseluvale germanskite plemiwa.
Eden od voda~ite na germanskite plemiwa bil Odoakar.

Toj vo 476 godina go simnal od prestolot posledniot rimski imperator Romul

Avgustul i se proglasil za kral na germanskite plemiwa vo Italija. So toa Zapadnoto Rimsko Carstvo prestanalo da postoi. Krajot na Zapadnoto Rimsko
Carstvo se smeta za kraj na stariot vek - robovladetelskoto op{testvo.
Isto~noto Rimsko Carstvo ostanalo da postoi u{te 1000 godini pod imeto
Vizantija. Nego go pokorile Turcite - Osmanlii vo 1453 godina..

!
Vo tvojot istoriski atlas pronajdi gi teritoriite na Isto~noto Rimsko
Carstvo i napi{i kratok sostav za toa koi zemji vleguvale vo toa
carstvo!

75



, ______________________________________

/
1.
: )_____________)___________) _________

2. :
)_____________)___________) _________)_________

3.
)_____________)___________) _________)__________
)_____________)___________)__________

4. :
)_____________)___________) _________

5. ?
)_____________)___________) _________)__________

6. . .. :
)_____________)___________) _________

7. :
)_____________)___________) _________)__________

8. :
)_____________)___________) _________

9.
:
)_____________)___________) _________)_____________
)_____________

76

10. :
)_____________)___________) ____________
)______________)____________)_____________

11. :
)_____________)___________) _________

12. :
)_____________)___________) _________

:
48
:
- 21 26 =
- 27 32 =
- 33 49 =
- 41 48 =

2
3
4
5

77


( )
, .__________________________________________________

1. ?
) _________________ ) ________________ ) _________________
) _____________________ ) ______________________

2. :
) _____________________________ ) ________________________
) _____________________________ ) ________________________

3. III
III?
) ____________________ ) __________________ ) _____________

4. III ?
) ___________________________ ) __________________________

5. :
) ________________________________ ) _______________________
) ________________________________ ) _______________________

6. : ) ____________________
) _____________ ) _____________ ) _____________ ) ___________

7. : ) ____________ ) __________
) __________ ) ___________ ) __________ ) ___________ .

8. () :
) ________________ ) ________________ ) _________________

9. : ) __________
) ________________ ) ______________ ) ________________

78

10. :
) __________________ ) __________________ ) ________________
: 39
: ________
: _________

:
- 15 20 =
- 21 25 =
- 26 32 =
- 33 39 =

2
3
4
5

79

-
-
-
-
-
-
-
-
( )
-
- ,

-
-
-
-
-
- ()
-
- -
-
-
-
- ,

-
-

-
-
- -
- ( )
-
-
-
-
-
-
-
-
- ,

80

SODR@INA
Voved
Istorijata i nejzinoto znaewe

Praistorija
Nastanok na ovekot
ivotot na ovekot vo kamenoto i metalnoto vreme
Veruvaweto na ovekot vo najstarite zaednici
Balkanot i Makedonija vo praistorijata

12
14
18
20

Re~nite civilizacii na Stariot Istok

Najstarite civilizacii
Starata Egipetska drava
Kulturata i veruvawata narodite od stariot istok

22
24
28

Balkanot vo stariot vek

Helada
Sparta i Atina
Kulturata na Helenite
Iliri
Ilirski kralstva
Kulturata na Ilirite

32
34
36
38
40
42

Makedonija vo stariot vek

Makedonskata drava do Filip II
Makedonskata drava vo vremeto na Filip II
Makedonskata drava vo vremeto na Aleksandar III
Aleksandar III Makedonski
Kulturata na Makedoncite
Helinistiki period

44
46
48
50
52
54

Stariot Rim
Nastanok na Rimskata drava
Jaknewe i proiruvawe na Rimskata drava
Vnatreni borbi vo Rimskata drava
Rimskata kultura
Pojava na hristijanstvoto

56
58
60
62
64

Vlijanieto na Rimskata imperija na Balkanot

[ireweto na Rimskata imperija na Balkanot i Makedonija
Otporot protiv Rimskata imperija od strana na narodite na Balkanot
Pojava i irewe na hristijanstvoto na Balkanot i Makedonija
Kulturata vo vremeto na rimskoto vladeewe
Propagawe na rimskata drava

66
68
70
72
74
81