Darja Mertelj: RECENZIJA

Darja Mertelj
Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Darja.mertelj@ff.uni-lj.si

313

DOI: 10.4312/vestnik.7.313-317

NUOVO CONTATTO A1 IN NUOVO CONTATTO A2

Rosella Bozzone Costa, Monica Piantoni, Chiara Ghezzi (2014) Nuovo contatto: corso
di lingua e civilt italiana per stranieri A1. Torino: Loescher. ISBN 978-88-583-0860-8,
23,10 (pri MK, center Oxford).
Monica Piantoni, Rosella Bozzone Costa, Chiara Ghezzi (2014) Nuovo contatto: corso
di lingua e civilt italiana per stranieri A2. Torino: Loescher. ISBN 978-88-58-30862-2,
27,20 (pri MK, center Oxford).
V letih 2014 in 2015 je na trie priel prenovljeni ubeniki komplet Nuovo Contatto, in
sicer za ravni A1 in A2, v pripravi za leto 2015-2016 je e B1.1 Zaloba Loescher doslej
na slovenskem triu e ni bila stalno prisotna, eprav so nekateri uitelji poznali predhodni ubeniki komplet Contatto. Sedaj je omenjena ubenika serija v veliki meri prenovljena s precej elementi predhodnega koncepta, ki so jih nekateri slovenski uitelji italijanine kot tujega/drugega jezika e cenili.
Ubenika serija Nuovo Contatto je seveda namenjena irokemu krogu uporabnikov
za ves svet, predvsem za mlaje, dinamine osebe, eprav ne v prvi vrsti gimnazijcem in
srednjeolcem v srednjem strokovnem izobraevanju. Kljub temu lahko e ob prvih vtisih
ugotavljamo, da bo prav tej ciljni skupini priujoa prenovljena izdaja postala verjetno najblie. Zakaj? Zaradi tehninih lastnosti. Z nakupom ubenika pridobi vsakdo kodo, s katero lahko naloi v svojo poljubno tehnino napravo (osebni raunalnik, tablica, pametni telefon ipd.) vse osnovne in tevilne dodatne vsebine ubenika, tj. ubenik v obliki digitalne
knjige (ital. libro digitale), vse zvone zapise, transkripcije slunih besedil, videoposnetke s
pripadajoimi nalogami ipd. Tako uitelj kot uenec torej prek kode dostopata do tevilnih
raznolikih vsebin za kupljeno stopnjo ubenika, ki sicer niso prosto dostopne.
Papirnati del ubenika kot temeljno uno sredstvo torej ostaja na olskih klopeh,
vendar z znatnim obsegom digitalne vsebine, ki je v enaki meri dostopna uitelju in
1 Novembra 2015 je v tej seriji izel e zadnji ubenik, in sicer za raven B1, ki je v decembru 2015 v fazi potrjevanja za vije oz. zadnje letnike italijanine kot J2 oz. TJ v slovenskem srednjem olstvu. Ubenik za raven B1
ohranja enako glotodidaktino zasnovo kot celotni niz ubenikov te serije.

Vestnik za tuje jezike 2015_FINAL.indd 313

18.12.2015 12:36:09

314

VESTNIK ZA TUJE JEZIKE

uencu: ta tehnina modernost naj postane spodbuda in nain, da bodo dananje mlade generacije raje posegale po mobilnih telefonih, tablicah ipd. tudi za uenje italijanine kot TJ/J2.

1 VIDNE ZNAILNOSTI PAPIRNATEGA UBENIKA

Na sprednjem notranjem delu platnic je nazoren fizini zemljevid Italije (ter obenem
politini zemljevid z mejami dvajsetih regij), ki korektno prikazuje tudi sosednje drave.
Na zadnjem notranjem delu platnic je reklamno besedilo, ki pojasnjuje digitalne in sorodne vsebine, ki so dostopne brezplano in preko ubenike kode na www.imparosulweb.eu in www.booktab.it, ki sta v domeni zalobe Loescher (Torino, Italija) tu
so na voljo tevilni dodatni viri za uitelje in za uenca, ki je predvsem prek video vsebin lahko v stiku z ivo rabo jezika, ki se ga ui.
Kombinacija ilustracij, fotografij in besedil v ubeniku deluje uravnoteeno: slikovna
oprema ne prevladuje, strani so zrane, kljub temu pa bogate z raznolikimi nalogami za uenje jezika. Slikovni deli so v vlogi orodja: dopolnjujejo in usmerjajo pozornost uenca kot podpora razumevanju, pogosto pa so iztonice za razvijanje produktivnih spretnosti.
Barvne oznake unih enot oz. njegovih delov so nevsiljive, z vtisom jasnosti in nazornosti, pri emer uporabnik najprej opazi vsebino in ne oznak. Nekaj asa bo torej potrebnega za orientacijo v ubenikih in nadaljnjih pribl. 60 straneh (v isti zvezek integriranega) rnobelega delovnega zvezka in slovninega pregleda.
Besedila so tipografsko sicer dobro berljiva, vendar je pisava povsod nekoliko manja,
kar ni nujno prijetno za uporabnike papirnate knjige, toda z uporabo elektronske verzije si je mogoe glede tega tehnino pomagati.

2 UBENIK PAPIRNATI/ELEKTRONSKI
V vsakem delu je potencialnih unih enot samo pet, deli pa so od nijih do vijih ravni
obseneji, kar nekoliko odslikava dejstvo, da napredek od nije do vije ravni znanja jezika ni linearen. Teme lekcij posamine ravni v celoti razvijajo znanja za oznaeno raven
(glede na SEJO), kar pomeni, da se uitelj ne more in ne sme ukvarjati pri pouku predvsem
s slovnico, pa pa delovati tako, kot ubenik narekuje: razvijati vse tiri zmonosti ob izdatnem urjenju besedia in slovnice, vendar samo tiste, ki je za doseganje znanja jezika na
doloeni ravni potrebna.
Uvajalna prva in druga stran v vsako uno enoto vsebujeta slikovne iztonice in tudi e
kraje naloge za spoznavanje kljunega besedia.

Vestnik za tuje jezike 2015_FINAL.indd 314

18.12.2015 12:36:10

Darja Mertelj: RECENZIJA

315

Sledi nekaj strani (4-5) z oznako per capire, ki vsebujejo predvsem naloge slunega razumevanja in obravnavanje razlino dolgih slunih besedil. V tem delu se pojavljajo tudi e sistematini prikazi uporabe jezika v komunikaciji (funkcije) in naloge, ob katerih uenci komunikacijsko drilajo oz. posnemajo sporazumevanje v italijanini. Gre za primerno kratka besedila za uvajanje nove teme in nekoliko dalja za razvijanje zahtevnejega slunega in bralnega razumevanja. Jezik je pogovoren in naraven, posnet v naravnih okoljih, ter funkcijsko primeren za posamino raven, uenci se postopoma privadijo, da lahko ob prvem posluanju razumejo le bistvo ali nekaj kljunih informacij (na vsaki ravni zahtevnosti), pri nadaljnjih posluanjih pa vedno ve.
Zatem so 2-3 strani namenjene urjenju besedia, pri emer se izmenjujejo naloge za
spoznavanje nadaljnjega besedia, ter naloge za utrjevanje pasivnega in za urjenje
aktivnega besedia, deloma tudi e z nadaljnjimi kratkimi slunimi in bralnimi besedili.
Sledijo 3-4 strani za slovnico, kjer ponovno lahko opazimo, kako so avtorji dosledno povezovali slovnine strukture z njihovo uporabo v komunikaciji, ter razvijali tako senzibilnost za zaznavanje struktur, kot tudi uenevo slovnino pravilnost in komunikacijsko tekonost pri uporabi jezika; tudi v tem delu se pojavljajo sluna besedila.
Po slovnici v vsaki lekciji sledi stran za izgovor in intonacijo, kar bodo slovenski
uitelji najverjetneje izpuali, saj slovenski uenci praviloma nimajo teav z izgovorom, vsekakor pa je smiselno uporabiti naloge ob slunih posnetkih, ki navajajo
uenca na pravilno intonacijo, ki je tudi za slovenske uence tri oreh, obenem pa se
s tem utrjuje sporazumevalne vzorce.
Sledita 1-2 strani spodbud za ustno in pisno sporazumevanje, kar deluje sicer malo,
vendar gre za smiselne naloge (tevilne igre vlog) in pisanje krajih besedil (glede na
zahteve SEJO za ravni A1 in A2), vsekakor pa je potrebno v ta namen dosledno izvajati interaktivne komunikacijske naloge tudi v predhodnih razdelkih lekcije.
Vsako lekcijo zakljuujejo: a) preglednica uporabnih fraz, b) dvostranski dosje kultura (korektno poimenovan, saj ne gre za medkulturnost) in dvostranski test vse
snovi lekcije, razdeljen na preverjanje treh sklopov: a) besedia, b) slovnice in c)
funkcij. V teh testih ni slunega in bralnega razumevanja, saj sta ti dve receptivni
zmonosti obilno urjeni v predhodnih delih une enote, vkljuno z dosje kultura.
Poleg tega vemo, da aktivno (produktivno) znanje jezika predpostavlja znatno raven razumevanja.

Besedila se zdijo v ubeniku za raven A2 morda mestoma precej dolga ali zelo zgoena, vendar se uitelji zavedajo, da mora nastati pomembna razlika med receptivnim in produktivnim znanjem jezika in da morajo uenci po zakljuku ravni A1 in A2 razumeti dokaj
dolga, pa tudi tipoloko raznolika besedila.

Vestnik za tuje jezike 2015_FINAL.indd 315

18.12.2015 12:36:10

316

VESTNIK ZA TUJE JEZIKE

3 DEL Z VAJAMI (ITAL. ESERCIZIARIO)

Nahaja se v zadnji tretjini zvezka in obsega po pribl. 8 strani oz. po pribl. 25 nalog za vsako uno enoto. Naloge so namenjene za domae delo uenca in so urejene glede na razvijanje zmonosti od receptivnih (sluno in bralno razumevanje) prek nalog za urjenje besedia in slovninih struktur do urjenja sporazumevalnih funkcij (razumevanje in aktivno zapisovanje celotnih govornih dejanj). Izpostaviti je potrebno, da morajo uenci tudi za domao nalogo vsaki opraviti tevilne naloge bralnega in slunega razumevanja (tevilo zvonih zapisov za olski in domai del ubenika je pribl. 90, od tega tretjina za domae delo),
kar nedvomno lahko doprinese k monemu utrjevanju usvojene italijanine. Pomemben
vidik teh domaih nalog je namenjen prav samostojnemu dodatnemu razvijanju obeh receptivnih zmonosti, ki so izhodie za jezikovni vnos, ta pa se predpostavlja za aktivno (produktivno) znanje jezika. Poleg tega je tudi v Delu z vajami zadnja stran pri vsaki enoti namenjena domaemu urjenju izgovora in predvsem intonacije daljih izrazov iz une enote.
Zgoenke (z zvonimi in/ali video zapisi) ni na voljo kot priloge k ubeniku, pa pa si
sluna besedila uporabnik (uitelj in uenec) naloita prek kode na sebi najustrezneji tehnini medij.
Zvona besedila (87 zapisov, od tega pribl. 30 kot del domaih nalog) se sliijo, kot e uvodoma omejeno, kot resnino naravna, saj govorci uporabljajo tudi dialekt, med njimi so tudi
tujci, v ozadju so prisotni umi ali drugi zvoki, nekateri govorijo tudi momljajoe, hlastno,
(pre)hitro ipd., kar pribliuje ubenik realni rabi jezika v Italiji in jih s tem pripravlja na test
znanja na ustrezni ravni, po zakljuku uenja s posaminim ubenikom. Podobno velja za
video posnetke, ki so dostopni na internih spletnih straneh.
Tudi prironik za uitelja z dodatnimi gradivi in testi ni na voljo v obliki papirnate
publikacije, pa pa ga uitelj bere in/ali si ga naloi prek kode na sebi najustrezneji tehnini medij.
Doslej navedene lastnosti tega ubenika lahko znatno glotodidaktino razbremenijo uitelja, saj mu nudijo podporo na razlinih podrojih oz. pri ciljih, ki jih na podroju uenja
in pouevanje tujih jezikov sooblikujejo naela Skupnega evropskega jezikovnega okvira in
uni narti za italijanino kot tuji jezik v RS (za srednjeolsko izobraevanje), ter pouevanje/uenje dananjih generacij uencev, ki jim je preklapljanje med uporabo spletnih
strani (tudi npr. prek pametnih telefonov ipd.) in poukom nekaj samoumevnega.
Ker je ubenika serija Nuovo Contatto izrazito komunikacijsko zasnovana morda
najbolj dosledno in sistematino med ubeniki, ki so zadnjih nekaj let prisotni na triu
morda res ni ve potrebno izpostaviti, da niso slovnine strukture tiste, ki doloajo zaporedje, zasnovo in/ali dinamiko unih enot, pa pa sporazumevalne vsebine, povezane s funkcijami jezika. To pomeni, da tudi ta ubeniki komplet kljub izdatno prisotnim in odlino

Vestnik za tuje jezike 2015_FINAL.indd 316

18.12.2015 12:36:10

Darja Mertelj: RECENZIJA

317

integriranim razdelkom za urjenje slovnine pravilnosti, sam po sebi ne more in ne sme sluiti kot neke vrste pedagoka slovnica, in torej sploni slovnini pregled ob koncu Dela
z vajami, to vlogo predstavlja zgolj v primerni miniaturi.
Pomembna odlika tega ubenikega kompleta je, da je dele nalog, ob katerih uenci
urijo uporabo sporazumevalnih vzorcev in jezikovnih struktur za razvoj ustnega in pisnega
sporazumevanja/sporoanja, resnino dokaj visok. e bo uitelj uporabljal ali za domao
nalogo dajal tudi video in ostale vsebine, ki jih nudi dostop preko kode, lahko reemo, da bo
proces uenja italijanine kot J2/TJ ob tem ubeniku postal multimedijski.
Verjetno bo serija Nuovo Contatto nala privrence celo med tistimi uitelji, ki menijo, da lahko predvsem razvijanje vrstega slovninega znanja daje uencu najtrdnejo oporo
za znanje tujega/drugega jezika, saj je slovnice v izobilju, vendar naj poudarimo, da so naloge za njeno urjenje preudarno zasnovane in umeene v celoten proces. V starostnem obdobju 15-19 let je razvojno primerno, da uenci razvijajo tudi znanje o jeziku in si z zakonitostmi pomagajo: v ta namen ta didaktini komplet povsem primerno izpolnjuje zahteve, vendar se priporoa, da uitelj nekatere strukture poglablja tako, da jih primerja s slovenino/angleino in s tem utrjuje zavest o jeziku/-ih.
Ker gre za ubeniki komplet, ki ni nastal zgolj za potrebe slovenskih uencev, se razume, da ne more vsebovati poudarka na jezikovnih (morfosintaktinih) vsebinah, ki so za
slovenske uence iz razlinih razlogov lahko e posebej teavne nujno je, da tu nastopi
uitelj, ki uencem pomaga s posebej pripravljenimi gradivi za te vidike.
e primerjamo ubenika za ravni A1 in A2 zlahka opazimo, da so v drugem besedila
tevilneja in dalja, tudi besedie in slovnica se uvajata, urita in utrjujeta v kontekstu primerno dolgih in vsebinsko zanimivih besedilih, tako v olskem kot domaem delu ubenika, kar je nedvomno velik komunikacijski korak za ubenike, ki nastajajo v Italiji. Seveda taka zasnova postavlja uitelja pred velik izziv, da po potrebi pretrese svoje dosedanje koncepte pouevanja: uporablja zamisli, ki izhajajo iz zasnove flipped-learning, npr.
da uenci pri domaem delu veliko sami delajo na receptivnih zmonostih, kontekstualiziranem besediu in slovnici, ter se zatem pri pouku dinamino deluje predvsem na razvijanju produktivnih zmonosti.

Vestnik za tuje jezike 2015_FINAL.indd 317

18.12.2015 12:36:10