www.pedenjped.

si • Številka 1 • Oktober 2008

Brezpla~na revija za otroke

ZA ZABAVO IN SPOZNAVANJE SVETA

Doživite
Atlantis!
 vikingi pravljica zmajev
o Indijancih mladic`

C Z
naloge
J E A
Pedenjped
C O N E S

V O A S

Pozdravljeni, dragi mladi prijatelji (in stars` i)!

Brezplačna revija, ki jo držite v rokah, je namenjena vam, ki začenjate spoznavati črke, številke in svet okoli
sebe, pa tudi vam, ki ste že sedli v šolske klopi. Vsak drugi mesec vas bo razveselila na policah vrtcev. Seznam
vrtcev, kjer vas bo čakala, lahko najdete na spletni strani www.pedenjped.si. Ker pa želimo res vsem otrokom
omogočiti, da revijo dobijo, jo na naši spletni strani lahko tudi prelistate, jo od tam prenesete na vaš računalnik ali
jo natisnete.

S pomočjo vaših staršev vas bo prva številka revije popeljala v deželo vikingov, vam predstavila dva res dobra
prijatelja, vam povedala pravljico o Indijancih, naučili se boste nove igre, reševali križanko in zanimive črkovne
naloge, spoznali, kaj so oblaki, trd oreh bo trl mali Pedenjped, ki je naši reviji posodil ime. Lahko si ga iztrgate iz
sredine revije in nalepite na steno, morda vam bo prišepnil kakšno pesmico ali zgodbo. Pošljite nam jo na naslov
urednistvo@pedenjped.si ali Založba Grafenauer, Ane Ziherlove 4, 1000 Ljubljana, lahko pa narišete tudi risbico
ali le napišete svoje mnenje o reviji. Vsake pošte bomo zelo veseli, najzanimivejše bomo v naslednji številki tudi
objavili.

Verjamemo, da bomo skupaj preživeli nekaj zanimivih uric, da se boste zabavali in se tudi česa naučili. Upamo,
da boste komaj čakali na naslednjo številko revije, ko se spet zberemo v igralnici Pedenjpeda. Do tedaj pa vam
želimo čarobne, barvite jesenske dni, bodite ustvarjalni, športni, ravno prav nagajivi in predvsem – radovedni.

vaši ustvarjalci revije Pedenjped

PEDENJPED ● Letnik I, številka 1 ● Izdajatelj: ZALOŽBA GRAFENAUER, Eva Grafenauer Korošec, s. p. ● Odgovorna urednica:
Eva Grafenauer Korošec, urednistvo@pedenjped.si, tel. 01 519 2000 ● Jezikovni pregled: Nataša Detič ● Grafično oblikovanje
in prelom: CORTEC DESIGN d. o. o. ● Oglasno trženje: marketing@pedenjped.si , tel. 040 775 774 ● Tisk: Schwarz, d. o. o. ● Naklada:
10.000 izvodov ● Prispevkov, objavljenih v reviji Pedenjped, ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja založbe. ● Revija
je brezplačna. ● Seznam vrtcev, kjer najdete revijo Pedenjped, si oglejte na www.pedenjped.si.
 ZDAJ VEŠ VEČ

OBLAKI PRINAŠAJO DEŽ

Oblaki so sestavljeni iz drobnih vodnih kapljic. Vodne
kapljice v oblaku se združujejo med seboj. Postanejo
pretežke, da bi ostale v oblaku. Zato se začnejo trgati
iz njega. Začne deževati.

KAJ NA NEBU SE JUNAŠKO

BRATI S SONCEM, BRATI Z LUNO?
KOGA VETER BREZ ZADRŽKOV
PO NEBU SEM IN TJA PODI?

KO PA SE PREVEČ JIH ZBERE,

ZDRUŽIJO SE V PRAVO MOŠTVO,
KI SONČNIM ŽARKOM NE DOVOLI
VEČ SIJATI NA ZEMLJÓ.

TAKRAT POKAŽEJO DRUGAČEN,

MANJ PRIJAZEN NAM OBRAZ.
DEŽNE KAPLJE, GROM IN BLISK
POŠILJAJO Z NEBA NA NAS.
Napisala: Ana Grm, fotografiral: Gregor Aljančič.

4
 UGANI KDO, UGANI KAJ

KDO UKRADEL JE KOKOŠKO,

PRAV ZARES NI VEČ UGANKA,
SAJ TATICA NA KMETIJI
V KURNIKU JE STARA ZNANKA.

__S__A

V AFRIKI BOŠ SREČAL KRALJA,

PO MAČJE ZLEKNJENEGA V TRAVI.
ZA VEČERJO ZEBRO ZMLATI,
GRIVA JE V OKRAS NA GLAVI.

__V

RAJE V SENCI POLEŽAVA,

KOT BI SE PODIL OKROG.
NAJ PRIŠEPNEM ŠE PODATEK
DA MU NA NOSU RASTE ROG.

N _ _ O _ _G

Napisala: Eva Grafenauer Korošec, ilustrirala: Marija Prelog.

DROBNA, A MARLJIVA,
OBISKUJE CVET NA CVET
IN ČLOVEKA OSREČUJE,
KER NABIRA SLADKI MED.

Č___L_

5
ALI ME POZNAŠ?

»ZMAJEV MLADIČ« V PODZEMSKEM SVETU

Kdo ne pozna skoraj pravljičnega

sveta naših kraških jam? Že
obisk Postojnske jame je
doživetje, ki ga zlepa ne pozabiš.
Kaj šele pohod v neznano
podzemlje, kamor še ni stopila
človeška noga! Tja gredo le
izkušeni jamarji – raziskovalci
skrivnostnega podzemlja.

KOMBINEZON ČELADA

LUČKA

GUMIJASTI ŠKORNJI

Pa pojdimo danes z jamarji

na izlet v podzemsko jamo.
Toplo se oblecimo in zlezimo
v nepremočljiv jamarski
kombinezon ter obujmo gumijaste
škornje. Da ne bi dobili buške, ko
se bomo plazili po nizkem rovu,
si na glavo poveznimo čelado. To
ni navadna čelada, že na daleč
jo prepoznamo po lučki na njej. V
temi podzemske jame nam sveti
in kaže pot.

6
 ALI ME POZNAŠ?

Ko se naše oči privadijo na temo, se v soju svetilke zalesketa

pisani svet kapnikov, vitkih stebrov, jamskih biserov in drugega
okrasja vseh mogočih oblik. Kdor tega ne doživi sam, si niti v
sanjah ne predstavlja čarobnih lepot, ki jih je ustvarila narava.
Netopir, ki prileti mimo, nas spomni, da v skrivnostnem svetu,
kamor nikdar ne posveti sončni žarek, nismo sami. Tu živijo
prav posebne živali. Najznamenitejša med njimi je človeška
ribica. Nekoč so ljudje verjeli, da je ta nežna, za dobro ped
dolga živalca – zmajev mladič. Kako nenavadno ime ima. Saj
sploh ni riba, še manj pa človeška. Ime je dobila po svoji bledi
koži, ki je po barvi res podobna naši. Je dvoživka – kot pupek
ali močerad, ki si ju na sprehodu v naravo morda že srečal.

Napisal in fotografiral: Gregor Aljančič.

Marsičesa pa o življenju v jamah še ne vemo. Raziskovalce

čaka še veliko zanimivega dela …

7
S PRAVLJICO OKROG SVETA

OTROCI IZ BUČNE PEČKE

Pravljica o Indijancih

V starih časih, ko je veliki duh še hodil med bizoni po neskončnih

planjavah, so bili vsi ljudje odrasli in niso vedeli, kaj so otroci. Gojili
so koruzo, lovili so divje živali in peli pesmi, posvečene velikemu
duhu. Nekega dne je žena po imenu Vrbov list sanjala o buči. Buča
je bila velika in okrogla. Sanjska ptica ji je povedala, da je v njej velika
skrivnost. Svojega moža, Rjavega šakala, je prosila, naj ji pomaga najti
bučo. Skupaj sta se odpravila na pot. Hodila sta po širokih travnikih,
dokler nista prišla do bobneče reke. Iz brezovega lubja sta si napravila
čoln in se spustila po reki navzdol. Potovala sta pet dni in pet noči,
dokler nista prišla do zelene, bujno poraščene ravnice. Vrbov list je
bila utrujena in odločila sta se, da se spočijeta.

8
 S PRAVLJICO OKROG SVETA

Ko sta zaspala, je Vrbov list spet sanjala in sanjska ptica ji je povedala,

da bo v zelenju v gozdu našla bučo, ki jo išče. Zjutraj sta se z Rjavim
šakalom odpravila v gozd in našla veliko bučo. Vzela sta nož in
bučo odprla. V njej so bile le pečke in samo pečke in nobene druge
skrivnosti. Nista vedela, kaj narediti. Ker sta bila lačna, je Rjavi šakal
pojedel bučno meso, Vrbov list pa pečke. Tedaj pa se je velika skrivnost
zgodila. Vrbov list je začutila, da nosi nekaj v sebi. Po devetih lunah je
rodila prvega otroka na svetu -- otroka buče.

Od takrat naprej moški jedo bučno meso, ženske pa pečke in častijo

velikega duha in sadijo njegov dar, bučne pečke.
In vsepovsod so otroci.

Napisal: Peter Korošec, ilustrirala: Mojca Sekulič.

9
 NEKOČ JE BILO TAKO ...

VIKE VIKINGA GOTOVO POZNAŠ.

TO JE IZNAJDLJIVI IN
PREMETENI MALI VIKING.
BOLJ KOT NA SVOJE MIŠICE,
KI JIH NIMA ZELO VELIKO, SE
ZANAŠA NA SVOJO PAMET.
VE, DA DOBRA IDEJA ZALEŽE
BOLJ KOT STISNJENA PEST. V
NJEGOVI GLAVI SE ROJEVAJO
ODLIČNE IDEJE.

KDO PA SO BILI VIKINGI?

VIKINGI SO BILI PREBIVALCI
TREH DRŽAV NA SEVERU
EVROPE. STOLETJA SO
Napisala in fotografirala: Ana Grm, ilustrirala: Bernarda Žužek.

VELJALI ZA STRAŠNE
ZAVOJEVALCE, KI SO V DAVNI
PRETEKLOSTI NAPADALI
KRŠČANSKE DRŽAVE EVROPE.
BILI SO ODLIČNI NAVIGATORJI,
DOBRI TRGOVCI IN SPRETNI
OBDELOVALCI KOVIN TER
LESA. Z IZGRADNJO MOGOČNIH
LADIJ SO LAHKO PREČKALI
CELO OCEAN.
10
 NENAVADNO PRIJATELJSTVO

NAJBOLJŠA PRIJATELJA
SEM MIHA IN MOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA JE KOBILA LUNA.
ODKAR VEM, SO MI VŠEČ KONJI. MAMA MI JE POVEDALA, DA
SEM JIH ŽE KOT DOJENČEK KAR NAPREJ GLEDAL V KNJIGAH O
ŽIVALIH. POTEM SEM SE NAUČIL RISATI IN SEM RISAL LE KONJE,
NE PA AVTOV, VESOLJSKIH LADIJ, HIŠK IN DRUŽINE, KOT SO TO
DELALI MOJI PRIJATELJI.
KO ME JE MAMI PRVIČ PRIPELJALA V JAHALNO ŠOLO, SEM
VEDEL, DA BOM TU PREŽIVEL VEČINO SVOJEGA PROSTEGA
ČASA. SVOJO LJUBLJENKO LUNO VSAK DAN OBIŠČEM, JO
SKRTAČIM, POMAGAM
PRI ČIŠČENJU NJENEGA
HLEVA IN SE Z NJO
POGOVARJAM. VČASIH
GREVA NA JEŽO.
ZAUPAM JI VSE SVOJE
SKRIVNOSTI, POVEM JI,
KO SEM VESEL IN KO MI
JE HUDO. ZDI SE MI, DA
ME RAZUME. PAMETNO
ME GLEDA IN KDAJ PA
Besedilo in fotografija: Jahalna šola Viktorija.

KDAJ PRITISNE SMRČEK

K MOJEMU LICU.
LUNA JE MOJA NAJBOLJŠA
PRIJATELJICA IN JE NE BI
ZAMENJAL ZA NOBENEGA
DRUGEGA PRIJATELJA
NA SVETU.
11
PESEM ZA NA STENO

TRD OREH
PEDENJPED IMA SKRBI,
GLAVA GA OD NJIH BOLI.
IZPOD ČELA MRKO GLEDA,
VES NEMIREN SE PRESEDA.

MELJE Z USTI, ŠTEJE S PRSTI,

SPROŽENIMI V STRUMNI VRSTI.
A VSE TO NIČ NE POMAGA,
TRD JE OREH, TEŽKA ZMAGA.

PA SI ROKE V ŽEP POTLAČI

IN PO SOBI ZAKORAČI.
ŽE TRI DNEVE GA TEŽI
KOLIKO JE TRI KRAT TRI.

12
 Napisal: Niko Grafenauer, ilustriral: Marjan Manček.
PESEM ZA NA STENO

13
REŠI ME!

POIŠČI OBARVANO GESLO, S KATERIM SE BOŠ SPOMNIL NA

POLETJE, MORJE IN NA TO, KAJ OPAZUJEMO NA MORSKI
GLADINI. — — —

1 2
1 KDO ŽIVI V ŽIVALSKEM VRTU? I L
— —— —

2 KAKO PRAVIMO VODI, KI TEČE V STRUGI POD MOSTOM? R

———

3
3 KDO JE SMEŠNI MOŽ, KI NASTOPA V CIRKUSU? O N
—— —
4
4 KAJ NAM TEČE PO ŽILAH?
—R—
5
6
5 KDO JE KRALJ MED ŽIVALMI? V
——

6 KAJ NASTANE IZ PŠENICE, KO JO MLINAR V MLINU ZMELJE?

—O —A
6
4 5 ↓
↓ ↓
3→
2→
1→

14
 REŠI ME!

NA DREVESU SO CVETOVI.
KOLIKO JIH JE? ________

NARIŠI ŠE TRI. KOLIKO JIH

JE ZDAJ NA DREVESU?
OBKROŽI PRAVO ŠTEVILKO.

4 5 6 7

KOLIKO ZAJČKOV VIDIŠ? ________

NARIŠI ŠE ENEGA.
KOLIKO JIH JE ZDAJ?
OBKROŽI PRAVO ŠTEVILKO.

2 3 4 5

15
REŠI ME!

POVEŽI PO TRI SLIČICE ZA BESEDE, KI SE ZAČENJAJO NA ISTI GLAS.

RAZPOREDI ČRKE TAKO, DA BOŠ DOBIL PRAVE BESEDE.

C Z J E A

C O N E S

V O A S

16
 REŠI ME!

POIMENUJ DOMAČE ŽIVALI NA FOTOGRAFIJAH IN JIH VPIŠI

V KVADRATKE OB NJIH.

ČRKE V POBARVANIH KVADRATKIH DAJO ŠE ENO DOMAČO

ŽIVAL, ČE JIH PREBEREŠ OD ZGORAJ NAVZDOL.
OBKROŽI TO ŽIVAL.

17
 REŠI ME!

V SPODNJEM LIKU NAJDI VSE BESEDE, KI SO IZPISANE OB

STRANI, IN JIH PREČRTAJ.

P L A V U T K E
LADJA
RAK v
M L A D J A R S RIBIC vČ
M R E Ž A O I O MREZ A
VABA
R V A B A R B N
PLAVUTKE
A J R I B A I C MASKA
K M A S K A Č E
RIBA
KOPALKE
E K O P A L K E SONCE
Sestavila: Eva Grafenauer Korošec, ilustrirala: Bernarda Žužek, fotografirala: Bernarda Žužek in Gregor Aljančič.

ČRKE, KI SO OSTALE NEPREČRTANE, DAJO NOVO BESEDO,

ČE JIH PREBEREŠ PO VRSTI OD ZGORAJ NAVZDOL.

ZAPIŠI TO BESEDO. — ————

KATERI CVET JE NAJMANJŠI IN KATERI NAJVEČJI? NAJMANJŠEGA
OBKROŽI Z RDEČO, NAJVEČJEGA PA Z MODRO BARVO.

NAD NAJVEČJI CVET NARIŠI SONCE, POD NAJMANJŠI CVET PA TRAVO.

18
 PRAVLJICA IZ TRAPASTE DEŽELE

KRALJ TRAPASTE DEŽELE

IN KRALJICA BANANA

TO JE ZGODBA O KRALJU TRAPASTE DEŽELE.

NEKEGA DNE SO NA OBISK H KRALJU PRIŠLI ČRNCI,
ČRNI KOT NOČ. S SEBOJ SO PRIPELJALI VELIKANSKI VOZ
NENAVADNIH DARIL. IN V VOZU JE BILA POLEG MASK IZ
PERJA DIVJIH PTIC, VELIKIH BOBNOV, ANANASA IN NOJEVIH
JAJC TUDI LEPA RUMENA BANANA. KO JO JE KRALJ
ZAGLEDAL, JE POPOLNOMA OBNEMEL IN SE V TRENUTKU
OD PODPLATOV DO UŠES ZALJUBIL VANJO. GOSPODIČNI
BANANI JE PODAL ROKO IN JO POVABIL NA
SPREHOD PO KRALJEVSKIH VRTOVIH.
POGOVARJALA STA SE O SONČNIH
POPOLDNEVIH, KRAMLJALA O
JAGODNEM SLADOLEDU IN LUNI,
KI NAMESTO PONOČI SVETI PODNEVI.
ŠE BOLJ STA SE ZALJUBILA IN
NASLEDNJE JUTRO JE KRALJ
RAZGLASIL IN RAZBOBNAL
PO VSEJ DEŽELI:
>>BANANA NAJ POSTANE KRALJICA!<<
SLEDILA JE NAJBOLJ BANANASTA
Napisal: Andrej Krt, ilustrirala: Mojca Sekulič.

POROKA IN ČEZ LETO DNI SO SE

PO DVORU ŽE LOVILE LEPE MALE
RUMENE BANANICE. KRALJ IN
KRALJICA BANANA PA STA
SREČNO ŽIVELA ŠE DOLGO
PO KONCU TE PRAVLJICE.

19
 SPOZNAJ NOVO IGRO

ŠKARJE, MREŽA IN KAMEN

 IGRALCA SE POSTAVITA DRUG PROTI DRUGEMU.*
 VSAK NAJ V MISLIH IZBERE ENO OD TREH STVARI: ŠKARJE,
MREŽO ALI KAMEN.
 EDEN NAJ DA ZNAK IN OBA HKRATI POKAŽITA, KAJ STA IZBRALA.

 KAKO LAHKO ZMAGAŠ?

KAMEN ZMAGA NAD ŠKARJAMI, KER JIH POTOLČE. MREŽA
ZMAGA NAD KAMNOM, KER GA UJAME. ŠKARJE PA ZMAGAJO
NAD MREŽO, KER JO RAZREŽEJO.
Napisal: Andrej Tepina, ilustrirala: Bernarda Žužek.

* IGRO LAHKO IGRAJO TUDI TRIJE IGRALCI.

20
 PESMICA MESECA

O BABICI IN DEDKU
ZAKAJ IMAMO BABICO? Napisal: Miroslav Košuta, ilustrirala: Marija Prelog.

ZARADI OČETA IN MAME:

DA NAS K SEBI VZAME,
KADAR JU NI DOMA.

ZAKAJ IMAMO DEDKA?

ZARADI NAPREDKA:
DA VIDIMO, ČESA VSEGA
ON ŠE NE VE IN NE ZNA.

21
 S PESMIJO DO ZNANJA

DELI DNEVA
Še ne veš, kako pravimo delom dneva? Naučimo se jih skupaj.

Moj dan se začne z jutrom zaspanim,

ko mama me nežno s poljubom zbudi.
Skočim pokonci, se umijem, počešem,
da kodri ne silijo več na oči.

DOPOLDNE se v vrtcu zabavam veselo,

plešemo, pojemo in se igramo,
ura premika se hitro kot strela
in kar naenkrat kosilo imamo.

OPOLDNE je juha, meso in zavitek

sladica pove, da je čas za počitek.
Polni moči se čez uro zbudimo
popoldne se v vrtcu še kaj naučimo.
Napisala: Eva Grafenauer Korošec, ilustrirala: Bernarda Žužek.

Ko pridem domov pa brž na kolo,

s prijatelji podim se kot živo srebro.
Napolnim želodček ZVEČER in se umijem,
potem pa kot krt pod odejo se skrijem.

NOČ je in sanjam prelepe dogodke,

ki čez DAN doživel sem jih in v srcu jih shranil.
So kot bi v shrambi kradel piškotke,
pa tega nihče ne bi mi branil.

22
 NLB Toli,
ponudba za otroke

Ponudba vključuje:
t NLB Toli darilo za novorojenčka,
t NLB Toli račun z nagradami,
t zanimive kredite in varčevanja,
?=3UUEcXcVafS]Z\V#"!!!=[fS][R_R

t Informativni center mladih in

presenečenja.

www.nlb.si/otroci