7.

AGROBIZNISOV
POSVET O JAVNEM
NAROČANJU HRANE
26. marca 2018 med 9. in 13. uro
Kristalna palača, BTC Ljubljana

https://agrobiznis.finance.si
Spoštovani,

Z
a udeležence 7. Agrobiznisovega posveta o javnem naročanju hrane smo na enem
mestu zbrali članke, ki vsebinsko povzemajo, se navezujejo ali dopolnjujejo tematiko
o javnem naročanju hrane. Še več člankov na to temo najdete na portalu Agrobiznis
(agrobiznis.finance.si) in v posebni rubriki v tiskani izdaji časopisa Finance vsak petek.
Naročite pa se lahko tudi na 14-dnevni pregled najpomembnejših novic s področja podjetništva v
kmetijstvu, ki vam ga dostavimo v vaš elektronski poštni nabiralnik. Prijavite se na pismo urednice
portala Agrobiznis.si agrobiznis.finance.si/pismo_urednika.

Upamo, da vam bodo zbrane informacije v pomoč pri iskanju načinov, kako s svojo ponudbo prodreti
v javne zavode ali kako s svojim razpisom pritegniti čim več lokalnih ponudnikov lokalne hrane.

Ekipa Časnika Finance in projekta Agrobiznis

Hvala vsem udeležencem,

ki ste se odzvali našemu vabilu na dogodek.
Posebna zahvala vsem predavateljem,
ki so nam pomagali izpeljati dogodek.
Zahvaljujemo se tudi podpornikom dogodka

Podporniki projekta:
To morate vedeti o javnem
naročanju hrane
Javne ustanove morajo kupiti več ekoloških in kakovostnih
živil, za to pa potrebujejo več denarja. Nova spletna aplikacija
jim olajša pripravo javnega naročila in iskanje lokalnih do-
baviteljev - kmetij in zadrug. Ti bi dobili več naročil, če bi se
povezali, ponudili večje količine in skupne dostave

Š
ole, vrtci, domovi za starejše, bolnišnice, ministrstva in druge
javne ustanove morajo hrano kupiti prek javnega naročila (JN). Ti
postopki so zapleteni in bolj zbirokratizirani kot pred 20 leti. Zato
ne preseneča, da je bilo na Agrobiznisovem posvetu o javnem naročan-
ju hrane največ zanimanja za praktične nasvete in spletno orodje, ki
pripravo JN poenostavlja.

Čisto sveže izkušnje z javnim naročanjem živil je predstavila Mojca Zupan

Štante, organizatorka prehrane in zdravstveno higienskega režima v Vrtcu
Mladi rod iz Ljubljane: “Za hrano 620 otrok, starih od 11 mesecev do šestih
let, in dobro polovico od 135 zaposlenih v našem vrtcu porabimo okoli 241
tisoč evrov na leto. V začetku tedna smo objavili novo JN za tri leta, vredno
skoraj 726 tisoč evrov. To je moje deseto JN živil, od leta 1999 so se zelo spre-
menila, najbolj z vstopom v EU. Pri prvih razpisih sem živilom slovenskega
porekla lahko dala dodatne točke, danes pa tega tudi napisati ne smem.”

105 sklopov živil prinese preveč birokracije

Tokrat ima njihovo JN manj sklopov kot prejšnje, pri katerem je živila
razdelila v kar 105 sklopov. “Si predstavljate, koliko časa porabim za statis-
tiko o oddanih naročilih, ki jo moram pripraviti vsake tri mesece? Večino
časa se ukvarjam z birokracijo, pred 20 leti pa sem ogromno časa preživela z
otroci. Birokracija nas bo odnesla,” opozarja.

Služba za javna naročila Mestne občine Ljubljana vodi pravni del postopka.
Živil ne izbirajo le po ceni, saj dodatne točke dajo živilom iz shem kakovosti.
Glede na vrednost aktualnega JN zahtevajo 17 odstotkov ekoloških živil in 18
odstotkov živil v izločenih sklopih, za katere iščejo lokalne dobavitelje nep-
osredno, torej mimo JN. “Želim si še večji delež ekoživil, saj imamo 42 otrok z
 “​ S spletnim katalogom živil lahko javne ustanove z nekaj
kliki izberejo pravilno poimenovana živila, oblikujejo
sklope živil in pripravijo javno naročilo. Hkrati lahko
pošljejo povpraševanje tistim lokalnim ponudnikom, od
katerih bi neposredno naročali živila iz sklopov, ki so jih
izločili iz javnega naročila,” pravi Jana Ramuš iz Zbor-
nice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

alergijami. Ekohrana je zanje varna, pa še drugi otroci bolj

kakovostno jedo. Ekološkega mleka in mlečnih izdelkov,
kruha, žit in mlevskih izdelkov ni težko dobiti. Najbolj priman-
jkuje zelenjave in sadja iz ekološke pridelave,” dodaja.

Iz JN je izločila junčje in telečje meso, ki skupaj pomenita devet odstotk-

ov vrednosti javnega naročila. V manjših deležih glede na vrednost JN je
izločila tudi svinjsko meso, med, ameriške borovnice, robide, kaki, maline in
ekološki kruh.

Najtežje pridejo do slovenskega mesa

Mojca Zupan Štante opozarja, da je v javnih ustanovah veliko uvoženega
mesa. “Dobivali smo meso iz Poljske, Belgije, Nemčije, tudi drugačno meso
od naročenega. Nismo vedeli, kolikokrat je bilo odmrznjeno in spet zamrzn-
jeno. Nezanesljive dobavitelje mesa smo izločili, z inšpektorji urada za varno
hrano UVHVVR dobro sodelujem in jih pozivam, da povečajo nadzor nad
distributerji mesa,” poudarja.

Lokalna hrana je iz vse Slovenije

V ljubljanskih vrtcih je 14.500 otrok. Če upoštevamo še šolarje, je za vse ne-
mogoče najti lokalne dobavitelje iz okolice. “Zame je lokalno pridelana hra-
na iz vse Slovenije,” dodaja Mojca Zupan Štante. Zahtevajo dnevno dobavo
živil, saj nimajo skladišča ali možnosti za drugačno organizacijo dela. Sveže
sadje in zelenjavo lahko skladiščijo le na 15 kvadratnih metrih, zato tedenske
dobave odpadejo. Poleg prostorskih bi bilo dobro spremeniti tudi kadrovske
normative. Osebje v kuhinjah je zelo obremenjeno, povprečn stsrost je viso-
ka, veliko je bolniških odsotnosti.

Otroci v vrtcu ves mesec jedo za 39 evrov

Ljubljanski vrtci lahko za hrano porabijo 38,85 evra za otroka na mesec,
enak znesek je od leta 2007, otroci dobijo štiri obroke na dan. “Po predpisih
 “Ljubljanski vrtci lahko za hrano porabijo 38,85 evra za
otroka na mesec. Enak znesek je od leta 2007. Čarati
moramo, da otrokom zagotovimo štiri obroke na dan.
Po predpisih in pravilnikih morajo jedilniki ‘cveteti’ z
ekološko in lokalno pridelanimi, sezonskimi živili. Čas je,
da država in lokalne skupnosti ta znesek zvišajo , ne pa
da rastejo samo predpisane zahteve po ekološki in bolj
kakovostni hrani,” pravi Mojca Zupan Štante iz Vrtca
Mladi rod v Ljubljani.

in pravilnikih morajo jedilniki ‘cveteti’ z ekološko in lokalno

pridelanimi, sezonskimi živili. Čez mesec se komajda prebi-
jemo s tem zneskom. Čas je, da država in lokalne skupnosti zvišajo ta
znesek, ne pa da rastejo samo predpisane zahteve po ekološki in bolj kakov-
ostni hrani,” ponazarja Mojca Zupan Štante.

Večje zahteve po ekološki in bolj kakovostni hrani

Da bi v javne ustanove pripeljali več ekološke in lokalne, torej slovenske
hrane, so v zadnjih letih večkrat spremenili zakon o javnem naročanju ZJN-3
in uredbo o zelenem javnem naročanju. ZJN-3 javnim ustanovam dovoljuje,
da po načelu kratkih verig iz JN izločijo sklope živil, za katera lahko dobijo
lokalne dobavitelje. “Nova uredba o zelenem javnem naročanju, ki velja od
začetka leta, jim nalaga še, da delež ekološke hrane v šestih letih povečajo z 10
na 15 odstotkov ter da kupijo 15 odstotkov živil iz shem kakovosti, kot je »izbra-
na kakovost – Slovenija”, pravi Andrej Potočnik s kmetijskega ministrstva.

Za oskrbo javnih ustanov se bodo zadruge povezale

Kljub očitkom, da malo kmetij in zadrug zmore in želi dobavljati večje ko-
ličine živil javnim ustanovam, Marija Mehle, vodja nabave in prodaje zelen-
jave in sadja v Kmetijsko-gozdarski zadrugi Sloga, predlaga, kako bi več
lokalne hrane prodrlo v javne kuhinje: “To je mogoče s pravim partnerstvom
in boljšim dialogom med kmetijami, zadrugami in javnimi ustanovami.
Zadruge se pri oskrbi kupcev že povezujemo, denimo Sloga, Agraria Koper
in šaleška zadruga.”

Z združevanjem ponudbe in skupnim nastopom na trgu bi lahko, kot pravi

Mehletova, oskrbeli več javnih ustanov. Tem bi radi pomagali, da bi več
dobaviteljev izbirali po ekonomsko najugodnejši ponudbi, ki ne pomeni nič
drugega kot zelenjavo in sadje, pobrano v času tehnološke zrelosti en dan
pred dostavo. Predlagam, da zadruge pomagajo šolam in vrtcem v isti občini
 “Ko javna ustanova oceni svoje potrebe po hrani in analizira
ponudbo na trgu, mora oblikovati izločene in neizločene sklope
živil, še prej pa mora izračunati ocenjeno vrednost javnega
naročila. Vse sklope živil mora oddati hkrati, ko odda javno
naročilo. Ko izbere dobavitelje, z njimi sklene okvirni sporazum.
Okvirni sporazum lahko sklenete z enim ali več ponudniki brez
ali z odpiranjem odpiranjem konkurence. Z več ponudniki brez
odpiranja konkurence se sklene kaskadni okvirni sporazum,
kjer več ponudnikov rangiramo po merilih v razpisni doku-
mentaciji in v okvirnem sporazumu določimo, kako bomo od
njih naročali posamezna naročila. Največkrat se pri kaskadnem
okvirnem sporazumu določi, da se vse naroča pri prvouvršče-
nem sklenitelju okvirnega sporazuma, če ta ne dobavi, pri
drugouvrščenem in tako dalje,” pravi Maja Marinček z minis-
trstva za javno upravo. Na posvetu je opozorila na glavne korake
pri pripravi javnega naročila za živila.

sestaviti enake jedilnike iz lokalnih sezonskih živil, ki bi jih

dostavili dvakrat na teden... Ker ima veliko kmetij boljše hladilnice in
skladišča kot zadruge, “te potrebujejo zbirne centre za nabavo pridelkov, da
bi povečale oskrbo javnih ustanov,” dodaja Marija Mehle.

Naročnike in ponudnike hrane poveže spletni katalog živil

V zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (ZKŽP) pa so ugotovili,
da če javnim ustanovam poenostavijo javno naročanje, bodo tudi ponud-
nikom lokalne hrane pomagali prodreti v javne kuhinje.Ob podpori več
ministrstev, živilskopredelovalne industrije, Zadružne zveze Slovenije in
kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS so razvili spletni katalog živil. To aplik-
acijo lahko brezplačno uporabljajo majhne in velike javne ustanove, da z
nekaj kliki najdejo kmete, zadruge in druge lokalne ponudnike hrane, ti pa
z nekaj kliki ugotovijo, kdaj bodo javne ustanove objavile novo JN.

“S spletnim katalogom lahko javni zavodi z nekaj kliki izberejo pravilno

poimenovana živila, oblikujejo sklope in pripravijo javno naročilo. Hkrati
lahko pošljejo povpraševanje tistim lokalnim ponudnikom, ki jih v eni ali več
regijah izberejo za neposredni nakup prek izločenih sklopov živil. Trenutno v
katalogu ni cen živil, a iščejo rešitve, da bi jih vključili. To aplikacijo bi radi nad-
gradili z uvozom podatkov v aplikacijo za materialno knjigovodstvo, v aplik-
acijo za hranilno vrednotenje jedilnikov, v aplikacijo logistike, v aplikacijo za
ocenjevanje javnega razpisa na osnovi meril,” strne Jana Ramuš z GZS.

Katalog trenutno vsebuje 2.250 živil 114 ponudnikov, hranilne vrednosti

živil, količino pakiranja, alergene, pridobljene certifikate in šifre za naročan-
 “S pravim partnerstvom in boljšim dialogom med kmeti-
jami, zadrugami in javnimi ustanovami, bodo te kuhale
več lokalne hrane. Zadruge se pri oskrbi kupcev že pove-
zujemo, denimo Sloga, Agraria Koper in šaleška zadruga,”
pravi Marija Mehle iz KGZ Sloga.

je. Živila so razdeljena v 27 kategorij in 155 pod-

kategorij, kar poenostavi oblikovanje sklopov
živil za JN. Aplikacija omogoča tudi filtriranje živil
po proizvajalcu in tipu izdelka.

ZKŽP pomaga svojim članom pri vpisu v katalog, KGZS

kmetom, Zadružna zveza Slovenije pa zadrugam. V katalog se
je do zdaj registriralo 754 od okoli 800 javnih ustanov, 263 pa to aplik-
acijo že uporablja, z njo so do zdaj pripravili in zaključili že 67 javnih naročil.
“S peko in prodajo ekološkega kruha v javne ustanove se
ukvarjamo od septembra 2012, ko smo za to ustanovili
poslovno enoto Zdrav obrok. Oskrbujemo okoli 200 šol,
vrtcev, bolnišnico, ministrstvo in drugih javnih ustanov, ki
naročajo več temnega kruha in pekovskega peciva. Ker pri
nas ni dovolj ekološke moke, je 60 odstotkov uvažamo iz
Avstrije. Prodaja je lani zrasla za 24 odstotkov, predlanskim
pa smo imeli okoli 720 tisoč evrov prihodkov. Čeprav je
veliko zanimanje za ekokruh, tudi zaradi pogostejših alergij,
se najde nekaj javnih ustanov, ki z nami sklenejo okvirni spo-
razum, potem pa nič ne naročijo,” pravi pravi Urša Raspet iz
domžalskega podjetja B-forma.

“Javne ustanove morajo v šestih letih delež ekološke hrane

povečati z 10 na 15 odstotkov. Vse, ki gredo v javno naročilo,
pa morajo že zdaj kupiti 15 odstotkov živil iz shem kakovosti,
kot je »izbrana kakovost – Slovenija. Obe novosti prinaša
nova uredba o zelenem javnem naročanju,” pravi Andrej
Potočnik s kmetijskega ministrstva.

“Letošnjo solato in hren že prodajamo poleg več kot

500 lokalnih živil iz več kot 60 kmetij iz severovzhodne
Slovenije. Ker od aprila do novembra ponujamo veliko
vrst zelenjave in večino prodamo preprodajalcem, se
usmerjamo v javne ustanove. V okviru projekta Pot do
lokalne hrane bomo po načelu kratke verige sodelovali s
šolami, javnimi ustanovami in drugimi organizacijami iz
okolice Murske Sobote, s 13 imamo že podpisane pogod-
be. Na spletnem portalu bodo vsak teden sproti videli,
kaj jim kmetje ponujajo in naročili,” napoveduje Denis
Topolnik iz zadruge Skupina vrtovi panonski.
Spletni katalog živil poenostavlja
javno naročanje hrane
Javne ustanove z nekaj kliki najdejo kmete, zadruge in druge
lokalne ponudnike hrane, ti pa lahko z nekaj kliki ugotovijo,
kdaj bodo javne ustanove objavile novo javno naročilo
 Š
ole, vrtci, domovi za starejše, bolnišnice in druge javne ustanove
morajo hrano kupiti prek javnega naročila. Iz javnega naročila lah-
ko po načelu kratkih verig izločijo sklope živil, za katera lahko dobi-
jo lokalne dobavitelje. Neposredno od kmetov, zadrug in drugih lokalnih
ponudnikov lahko kupijo za 20 odstotkov vrednosti vseh živil.

2.250
živil 114 ponudnikov je
že vpisanih v e-katalog.
67
javnih naročil so od no-
263 od 800
javnih ustanov že uporablja
vembra do zdaj zaključili spletni katalog živil.
ob pomoči spletnega
kataloga živil.

Pozor, dve novosti pri zelenem javnem naročanju

Nova uredba o zelenem javnem naročanju, ki velja od začetka leta, jim nalaga
še, da delež ekološke hrane v šestih letih povečajo z 10 na 15 odstotkov ter da
kupijo 15 odstotkov živil iz shem kakovosti, kot je »izbrana kakovost – Sloveni-
ja«, pravi Andrej Potočnik s kmetijskega ministrstva.

Kje se pri pripravi javnega naročila največkrat zatika

Javnim ustanovam se, ko pripravljajo javno naročilo, zatika pri oblikovanju
sklopov živil in meril za izbor živil. Na oblikovanje meril vpliva denar, ki ga
lahko javne ustanove porabijo za hrano. »Nekateri vrtci in šole lahko porabijo
1,5 evra na otroka na dan, drugi dva evra. Nekatere javne ustanove v pogodbe
z dobavitelji hrane napišejo, da si pridružujejo pravico do naročanja manjših
količin živil od napovedanih. Na GZS pozivamo občine in druge financerje
javnih ustanov, da zvišajo ceno obrokov v javnih ustanovah,« pravi Katarina
Jevšjak z zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

Tudi zato, ker se proračun za hrano marsikje že več let ni povečal, javne
ustanove najpogosteje izbirajo najcenejša živila, kakršna jim lahko zagotovijo
le distributerji in uvozniki. Zaradi nižje cene in večjih količin velikokrat iz-
berejo tudi ekološko hrano iz tujine, ne pa od slovenskih kmetov. Ti ostanejo
 »Nekateri vrtci in šole lahko za otroka porabijo 1,5 evra
na dan, druge dva evra. Najcenejša hrana ne more biti
najbolj kakovostna, zato na GZS pozivamo občine in
druge financerje javnih ustanov, da zvišajo ceno obrokov
v javnih ustanovah,« pravi Katarina Jevšjak z zbornice
kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

brez naročila, ker imajo premalo pridelkov za večje javne

naročnike, denimo ministrstva in bolnišnice, ali šepajo pri
logistiki ali ne znajo navezati pristnega stika s šolo ali vrtcem, da bi
njihova hrana vsaj poskusno prišla na jedilnik.

Vse to se dogaja tudi zato, ker imajo javne ustanove premalo denarja in
preslabo poznajo ponudbo živil, zlasti iz lokalne pridelave in predelave.
Dogaja se, da dajo v en sklop veliko, tudi sto različnih živil. Kmetje in zad-
ruge se na takšen sklop ne morejo prijaviti, ker je treba oddati ponudbo za
cel sklop živil, sami pa lahko ponudijo le nekaj živil iz celega sklopa. Javne
ustanove lahko v sklop vključijo samo eno živilo. »Poseben sklop lahko
imajo samo za zelje ali jajca ali krompir ali mleko,« pravi Katarina Jevšjak z
zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

Javne ustanove pripravijo javno naročilo živil vsakih nekaj let, v tem
času pa se lahko predpisi in ponudba živil na trgu spremenijo. Da bi jim
poenostavili pripravo javnega naročila (izbor živil, oblikovanje sklopov
in pripravo izločenih sklopov) in iskanje lokalnih dobaviteljev hrane, so v
zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS razvili spletno aplikacijo
katalog živil za javno naročanje.

V spletnem katalogu je že 2.250 živil

S spletnim katalogom lahko javni zavodi z nekaj kliki izberejo pravilno poi-
menovana živila, oblikujejo sklope in pripravijo javno naročilo. Hkrati lahko
pošljejo povpraševanje tistim lokalnim ponudnikom, ki jih v eni ali več regijah
izberejo za neposredni nakup prek izločenih sklopov živil.

Katalog med drugim vsebuje 2.250 živil 114 ponudnikov, njihove hranilne
vrednosti, količino pakiranja, alergene, pridobljene certifikate in šifre za
naročanje. Živila so razdeljena v 27 kategorij in 155 podkategorij, kar poe-
nostavi oblikovanje sklopov živil za javno naročilo. Aplikacija omogoča tudi
filtriranje živil po proizvajalcu in tipu izdelka.

»Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pomaga svojim članom pri vpisu v

katalog. Kmetje se lahko v katalog vpišejo prek kmetijsko-gozdarske zbornice
KGZS, zadruge pa prek Zadružne zveze Slovenije,« dodaja Katarina Jevšjak z
GZS. Na vpis svojih živil v katalog čaka 170 kmetij, 12 zadrug in 20 podjetij.

Z nekaj kliki do obrazca za predračun

Ena od prednosti kataloga je, da so živila v njem pravilno poimenovana in
smiselno razvrščena v kategorije. »Hierarhija živil, ki jih s klikanjem dodamo
v razne sklope in te v košarico, je enaka hierarhiji živil v katalogu. Ko javna
ustanova v košarico vključi vsa živila, ki jih potrebuje, se ji v excelu izpiše
obrazec za predračun s popisom vseh živil. Do zdaj so javne ustanove ta
obrazec delale ročno,« poudarja Katarina Jevšjak.

Z e-katalogom pripravili in končali 67 javnih naročil

V spletni katalog živil se je do zdaj registriralo 754 od okoli 800 javnih ustanov,
263 pa to aplikacijo že uporablja. Ob pomoči e-kataloga so do zdaj pripravili in
zaključili že 67 javnih naročil.

Certifikate živil bodo ovrednotili glede na okoljski vpliv

»S to aplikacijo usmerjamo javne ustanove, da pravilno pojmujejo živila,
jih združujejo v primerne sklope, upoštevajoč merila, ki spodbujajo nakup
lokalno pridelane hrane. Pripravljamo matematični model, ki bo posamezne
certifikate, ki jih imajo živila, ovrednotil glede na okoljski vpliv. Dodatne točke
za bližino bi morali dobiti lokalni ponudniki ekohrane,« dodaja.

Preprosto iskanje lokalnih dobaviteljev in javnih ustanov

V katalogu živil za javno naročanje je iskanje lokalnih ponudnikov in javnih
ustanov preprosto. »Na zemljevidu ponudnikov lahko v eni ali več regijah
poiščete kmete, ki ponujajo domače jogurte, sokove ali meso. V bazi javnih
naročnikov pa lahko dobite seznam javnih ustanov denimo pol leta pred pote-
kom veljavnih pogodb z dobavitelji živil,« ponazarja Katarina Jevšjak.

Nekaj klikov namesto analize trga

S to aplikacijo lahko javna ustanova hitro in v skladu z zakonodajo pripravi
javno naročilo, brez zamudne analize trga in iskanja lokalnih dobaviteljev. Na
enem mestu vidi, katera živila in ponudniki so na trgu. »S pozitivno diskrim-
inacijo lokalne hrane, kot dopuščajo predpisi, spodbujamo nakupe lokalne
hrane. Tako naša aplikacija koristi tudi kmetom, zadrugam in živilski industri-
ji, saj jih pripelje do novih naročil,« dodaja.
Tako se lahko znebite
nezanesljivega dobavitelja hrane
Če pisni opomin ne zaleže, unovčite finančno zavarovanje in
kazen, nato pogodbo odpovejte in poiščite novega dobavitelja

D
obavitelj, ki ga je javna ustanova izbrala na podlagi najnižje cene,
ne dobavlja ekološkega mesa, kot je obljubljal. Dostavi meso iz
konvencionalne pridelave, ekološkega pa obljubi naslednjič. A tudi
te obljube ne izpolni. Kako se lahko javna ustanova znebi nezanesljivega
dobavitelja in kako lahko nanj opozorijo drugi dobavitelji?

Najprej poglejmo, kako lahko javna ustanova preveri, ali je dobavljeno meso
želene kakovosti.
Pri dobavi preverite poreklo, kakovost in količino
Poreklo, kakovost in količino dobavljenih živil lahko naročnik preveri na podlagi
obveznih podatkov, ki so sestavni del etiket ali listin (dokumentov), ki spremljajo
pošiljko.

Na etiketi ali spremljajočem dokumentu mesa morajo biti navedeni podat-

ki o državi rojstva, reje, zakola in razseka. Označena mora biti tudi kakovost,
ki je opisana s tremi kategorijami, to je prvi, drugi ali tretji razred. Med ob-
vezne podatke na etiketi ali spremljajočih dokumentih sodi tudi navedba
količine oziroma mase pakiranja ali pošiljke.

Temperaturo mesa lahko javni naročnik preveri sam s primernim ter-

mometrom.

Kdaj je čas za revizijo javnega naročila

Ponudniki mesa opozarjajo, da na javnih naročilih in prek izločenih sklopov
zmaguje mesarstvo, ki ponudi najnižjo ceno, čeprav ne more dobaviti toliko
ekološkega mesa, kolikor je obljubil. Kako se lahko drugi ponudniki pritožijo
nad izbranim tekmecem?

»Ponudniki, ki na javnem razpisu niso bili uspešni, lahko vložijo revizijo

do tedaj, ko naročnik sprejme in objavi odločitev o oddaji naročila. Pravno-
močnosti odločitve o oddaji naročila sledi podpis pogodbe z izbranim
ponudnikom in se vzpostavi pogodbeno razmerje med strankama. Posto-
pek po določbah zakona o javnem naročanju ZJN-3 je s tem končan.

Dobavljene manjše količine ekomesa sodijo v sfero pogodbe in jih lahko

urejata samo pogodbeni stranki, ki sta sklenili pogodbo, preostali ponud-
niki, ki na razpisu niso bili uspešni, tukaj niso stranke v postopku in nimajo
možnosti revizije,« pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Naročimo eno, dobimo drugo – kako naprej?

Poznamo primer javne ustanove, ki ni zadovoljna z izbranim dobaviteljem,
ker ne dostavlja naročene količine ekomesa, češ da ga ni dobil pri svojih do-
baviteljih. Osebje v kuhinji, ki prevzema živila, je neustrezne pošiljke mesa
zavračalo in se večkrat ustno pritožilo, a niso nič dosegli.

Dobavitelj se je opravičil in zatrjeval, da bo naslednjič pripeljal toliko

ekološkega mesa, kolikor ga bodo naročili. Obljub ne more vsakič izpolniti.
Zato javna ustanova še vedno zavrača neustrezne dobave, o tem napiše
zapisnik in zahteva pisno pojasnilo, a ga od dobavitelja ne dobi. Naslednjič,
ko ji bo spet dobavil premalo ekološkega ali drugačno meso, bo ekološko
meso naročila drugje, neresnemu dobavitelju pa zaračunala razliko v ceni.
Sprašuje, kako lahko zamenja neresnega dobavitelja.

Ko pisni opomin ne zaleže, unovčite finančno zavarovanje

Ko javna ustanova kot naročnik z dobaviteljem sklene pogodbe o izvedbi
javnega naročila oziroma okvirnega sporazuma, obe stranki prevzameta
določene obveznosti.

Pri javnem naročanju mesa ponudnik prevzame obveznost, da bo v

določenem roku na dogovorjeni kraj po določeni ceni dobavil meso
določene kakovosti. Če tega ne stori, ga naročnik o tem pisno opomni.

Če dobavitelj svojih obveznosti večkrat ne izpolni, lahko naročnik, torej

javna ustanova, unovči finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbe-
nih obveznosti, če je bilo dano. Kot svetujejo na kmetijskem ministrstvu,
možnosti finančnega zavarovanja najdete v uredbi o finančnih zavarovanjih
pri javnem naročanju, ki je objavljena v Uradnem listu RS št. 27/16.

Druga možnost je pogodbena kazen

Kadar naročnik ni zahteval finančnega zavarovanja, recimo menice, lahko
uveljavlja pogodbeno kazen. Pogodbenih kazni ne ureja zakon o javnem
naročanju (ZJN-3), temveč obligacijski zakonik, pravijo na ministrstvu za
javno upravo.

Ko kazen ne pomaga, odpovejte pogodbo

Če tudi po kazni dobave ne ustrezajo naročilu in obveznostim iz pogodbe,

lahko naročnik kot skrbni gospodar odpove tako pogodbo. Da ne ostane brez
mesa, mora najti novega dobavitelja.

Novo javno naročilo za dobave nad 20 tisoč evri

Za dobavo istega blaga začne postopek javnega naročanja, če je predvidena
vrednost mesa, ki ga bo naročal do poteka pogodb z dobavitelji drugih živil,
enaka ali višja od 20 tisoč evrov (brez DDV).

V vmesnem času pa ob upoštevanju točke č) prvega odstavka 46. člena

ZJN-3 (upravičeni razlogi za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne
objave iz razloga skrajne nujnosti in nepredvidljivosti) ekološko meso
naroča pri kateremkoli ponudniku na trgu.

Evidenčno naročilo za dobave do 20 tisoč evrov

Če je predvidena vrednost mesa, ki se bo naročalo do poteka pogodb z do-
bavitelji drugih živil, nižja od 20 tisoč evrov (brez DDV), pa naročniku za to
meso ni treba izpeljati javnega naročila. Vendar mora upoštevati pravila za
tako imenovana evidenčna naročila.

Dobavitelja lahko izločite iz nadaljnjih javnih naročil

V naslednjem postopku javnega naročanja naj naročnik v skladu s točko f)
šestega odstavka 75. člena ZJN-3 kot izključitveni razlog določi precejšnje ali
stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključnih pogodbenih obveznosti in
ponudnika, ki mu je pogodbo odpovedal, tako izloči iz nadaljnjih naročil.

Prijava inšpektorju
Ko ugotovite ali sumite na pomanjkljivosti oziroma kršitve zakonsko
določenih zahtev, lahko naročnik to pomanjkljivost ali sum prijavi tudi inš-
pektorju za hrano na enega od desetih območnih uradov Uprave RS za varno
hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. So v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti,
na Ptuju, v Celju, Novem mestu, Kranju, Postojni, Novi Gorici in Kopru.
 Za največje javne naročnike je
lokalne in ekološke hrane premalo
Zakonsko predpisan delež ekološke hrane raste hitreje kot
ekopridelava in proračun javnih ustanov za hrano

S
e vam zdi 15,6 milijona evrov veliko? Toliko so lani za hrano porabili
tri ministrstva, dve bolnišnici, jedrska elektrarna, ponudnik kon-
gresov, socialno-varstveni center in največji dom starejših občanov.
Razkrivamo, za koga nabavljajo hrano in ali dobijo toliko ekoloških in v
Sloveniji pridelanih živil, kolikor si jih želijo in kolikor določajo predpisi.
 “Na trgu je dovolj ekološko pridelane hrane, da bi je lahko
kupili še več. Zavedati pa se moramo, da javne ustanove
od svojih financerjev dobimo iz leta v leto manj denarja
za materialne stroške, vemo pa, da je ekološka hrana
dražja od konvencionalne,” pravi Valerija Bužan, direk-
torica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke
Boštjančič iz Drage pri Igu.

Večji obvezen delež ekoloških živil

Teh javnih ustanov nismo izbrali po naključju, ampak ker so
leta 2015 (prek javnih naročil in okvirnih sporazumov) porabile
več denarja za hrano kot druge javne ustanove. Te morajo pri nabavi živil
upoštevati zakon o javnem naročanju ZJN-3 in uredbo o zelenem javnem
naročanju. Oba predpisa so v zadnjih letih večkrat spremenili z namenom, da
bi v javne ustanove pripeljali več ekološke in lokalne, torej slovenske hrane.

Iz javnega naročila lahko po načelu kratkih verig izločijo sklope živil, za kat-
era lahko dobijo lokalne dobavitelje. Neposredno od kmetov, zadrug in drugih
lokalnih ponudnikov lahko kupijo za 20 odstotkov vrednosti vseh živil. Po
uredbi o zelenem javnem naročanju je obvezen nakup 10 odstotkov ekoloških
živil, ta delež pa je treba v šestih letih povečati na 15 odstotkov ekoživil. Nova
uredba o zelenem javnem naročanju narekuje tudi, da morajo javne ustanove
kupiti 15 odstotkov živil iz shem kakovosti, kot je izbrana kakovost.

Da bi bilo na krožniki javnih ustanov več slovenske hrane, je tudi cilj kmeti-
jskega ministrstva. A praksa kaže, da je lokalne in ekološke ponudbe prema-
lo ali je predraga in zato v največje javne ustanove ne pride. Ekološki in drugi
kmetje ter zadruge lažje prodrejo v šole in vrtce, ki naročajo manjše količine
hrane, kot pišemo v članku Pri javnem naročanju hrane čim manj kompli-
cirajte. Po drugi strani kmetje in zadruge zahtevajo takojšnje plačilo, ne pa
dva ali tri mesece po dobavi.

65 odstotkov hrane za vojsko je pridelane ali predelane v Sloveniji

»S hrano oskrbujemo zaposlene v Slovenski vojski (SV) po Sloveniji, upravni
del ministrstva in generalštab SV v Ljubljani ter izobraževalni center za
zaščito in reševanje na Igu. Vsi skupaj so lani porabili za 4,33 milijona ev-
rov hrane, največ pa vojska (3,9 milijona evrov),« pravijo na ministrstvu za
obrambo.
15%
ekoloških živil
1,9
milijona evrov za hrano ter storitve
4%
vseh živil do-
in 15% živil iz menz in restavracij je lani porabilo bijo iz ekološke
shem kakovosti ministrstvo za notranje zadeve. pridelave

10 največjih javnih naročnikov hrane* v letu 2017

v10
mio največjih
EUR javnih naročnikov hrane* v letu 2017
v mio EUR

203,16 32,41 11,57 11,34

203,16 32,41 11,57 11,34

Drugi Ortopedska bolnišnica Valdoltra Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ministrstvo za obrambo

Univerzitetni klinični center Maribor Mestna občina Ljubljana Šolski center Nova Gorica OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Dijaški dom Vič
Drugi Ortopedska bolnišnica Valdoltra Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ministrstvo za obrambo
Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
Univerzitetni klinični center Maribor Mestna občina Ljubljana Šolski center Nova Gorica OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Dijaški dom Vič

10 največjih ponudnikov hrane* javnim zavodom v letu 2017

Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

v10
mio največjih
EUR ponudnikov hrane* javnim zavodom v letu 2017
v mio EUR

118,19 56,07 17,39 17,07 16,8 13,84 13 11,93 11,92 9,68 9,02

118,19 56,07 17,39 17,07 16,8 13,84 13 11,93 11,92 9,68 9,02

Drugi Poslovni sistem Mercator Mlekarna Celeia Ljubljanske mlekarne Mesarstvo Oblak Žito Impuls Geaprodukt Pitus

Pekarna Pečjak Perutnina Ptuj

Drugi Poslovni sistem Mercator Mlekarna Celeia Ljubljanske mlekarne Mesarstvo Oblak Žito Impuls Geaprodukt Pitus

Pekarna Pečjak
Op.: *gre za vrednost oddanih javnih naročil za živila in pijače v letu 2017. Perutnina Ptuj
Vir: Statist
Op.: *gre za vrednost oddanih javnih naročil za živila in pijače v letu 2017.
Vir: Statist
 Za vse naštete ministrstvo pripravi enotno javno naročilo (JN). Trenutno
imajo z dobavitelji sklenjenih 30 pogodb, večino za tri leta. Lani so imeli de-
set JN, dobavitelje pa izbrali do leta 2020. V povprečju kupujejo 65 odstotkov
živil, ki so pridelana ali predelana v Sloveniji. Neposrednih pogodb z lokalni-
mi ponudniki hrane ne sklepajo, ker so ocenjene vrednosti posameznih JN
visoke (nad 135 tisoč evrov brez DDV) in ker kmetje in zadruge kljub razdel-
itvi živil na manjše sklope ne dosegajo pogojev za sklepanje neposrednih
pogodb z lokalnimi ponudniki v skladu s 73. členom ZJN-3.

Za živila, za katera raziskava trga pokaže, da so na voljo tudi ekološka, obliku-

jejo posebne sklope pri JN. Dobijo večinoma italijansko ali špansko ekološko
sadje in vrtnine, večina drugih ekoživil pa je slovenskega porekla. Ekohrana je
precej dražja od druge. Zaradi omejenega zneska za posamezni obrok lahko
kupijo manj ekoživil, kot bi si želeli. Lani so pri perutninskem mesu dosegli
obvezni desetodstotni delež ekološkega mesa, pri mleku in mlečnih izdelkih
pa le 3,5-odstotnega. Želijo si več ekološke hrane, a je zaradi cenovne nedost-
opnosti teh živil to skoraj nemogoče. Ciljev, ki jih predpisuje nova uredba o
zelenem javnem naročanju (vključevanje 15 odstotkov ekoživil in prav toliko
živil višje kakovosti), v polnem obsegu trenutno ne morejo izpolniti.

V UKC Maribor trenutno ne dosegajo obvezne

nabave 10% ekoživil, saj jim ponudniki ne
morejo zagotoviti potrebnih količin in dostave
naslednji dan po izdaji naročilnice.

Dobri trije milijoni evrov za prehransko pomoč ljudem v stiski

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)
porabi veliko denarja za samo sedem osnovnih živil – pšenično belo moko,
testenine, riž, trajno mleko (UVT-mleko), sončnično olje, fižol in pelate v konzer-
vi. Ta živila kupuje v humanitarne namene – za pakete hrane, ki jih ljudem v
stiski razdelita Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas. V okviru Operativnega
programa za materialno pomoč najbolj ogroženim v letih 2014–2020 (OP MPO)
so lani kupili za 3,17 milijona evrov hrane in pomagali 166.448 ljudem.

Živila naročajo centralizirano, zadnji JN so objavili konec junija 2016 za

dobave do konca leta 2019. Ker gre za velike količine (lani je šlo za 5.257 ton
živil), so dobavitelji le velika podjetja. Lani so imeli Mlinopek za moko, Mlin-
otest za testenine, European Rice Company za riž, Medio za mleko, Tovarno
olja Gea za olje ter Podravko za konzerve fižola in pelatov. Ker MDDSZ nabav-
lja hrano v dobrodelne namene, jim ni treba upoštevati uredbe o zelenem
javnem naročanju, ki določa obvezni delež ekohrane.

Ministrstvo za notranje zadeve opozarja na slab odziv lokalnih ponudnikov

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je lani porabilo 1,9 milijona evrov za
hrano ter storitve menz in restavracij. Denar je delno šel iz proračuna, evrop-
skih skladov in lastnih dejavnosti. Obroke zagotovijo vsem, ki se usposabljajo
za policiste, policistom na usposabljanju, izobraževanju in v akciji, zaposlenim
na ministrstvu. Poskrbijo tudi za prehrano pridržanih oseb in tujcev v Centru
za tujce v Postojni, za prehrano v počitniškem domu v Bohinju, lani tudi za
prosilce za mednarodno zaščito in osebe s priznano mednarodno zaščito.

Dom Danice Vogrinec iz Maribora je z 809 stanovalci največji dom stare-

jših občanov pri nas. Za hrano so lani porabili približno 1,1 milijona evrov.
“Iz lokalne pridelave imamo skoraj petino vseh živil. Težava je, ker lahko
dovolj lokalnega sadja in zelenjave dobimo le v sezoni, pozneje pa ne,”
pravita Maja Kovačič (levo), pomočnica direktorja za pravne zadeve, in
Tatjana Peršuh, organizatorka prehrane in higiene.

Vsako leto pripravijo dva večja JN, vsak ima od 10 do 40 sklopov živil. Zara-
di neodzivnosti potencialnih ponudnikov ali napak v njihovih ponudbah ne
dobijo dobaviteljev za vse sklope živil. JN morajo ponavljati ali izvesti naroči-
la male vrednosti, da lahko nemoteno poslujejo, dokler na JN ne dobijo novih
dobaviteljev.
 Ko je mogoče, mimo JN vključujejo lokalne dobavitelje hrane. Tako so
lani iz enega javnega naročila izločili 10 od 27 sklopov živil in se o dobavi
neposredno dogovorili z lokalnimi dobavitelji. »Ves čas se trudimo povečati
delež lokalno pridelanih živil, vendar je odziv zelo slab, saj malo ponud-
nikov zmore in želi dobavljati večje količine živil. Lokalni ponudniki se na
obsežen JN zaradi birokracije niti ne prijavljajo. Trenutno nam redno dobav-
ljajo domač jogurt in ekološki kruh, enkrat na teden pa tudi ekološki jogurt,
domačih jabolk zaradi lanske pozebe ni,« dodajajo na MNZ. Trudijo se, da bi
vsaj desetino vseh živil dobili iz ekološke pridelave, na koncu pa dosežejo le
štiriodstotni delež ekoživil (kruha, testenin, kisa, sokov ...).

Ponudba ekohrane je za UKC Maribor premajhna

Za hrano hospitaliziranih bolnikov in zaposlenih je UKC Maribor lani po-
rabil 2,6 milijona evrov. »Pred zadnjim postopkom JN smo analizirali trg in
možnost sodelovanja z zadrugami, a se za to nismo odločili. Interes zadrug
je bil premajhen, izločanje sklopov živil iz JN pa za nas preveč tvegano. Bali
smo se, da bi ostali brez naročenih živil,« pravita Lidija Topolovec z oddelka
za nabavno službo in Ksenija Ekart z oddelka za prehrano in dietetiko. Za
manjše količine živil imajo tudi lokalne dobavitelje. Mleko in mlečne izdel-
ke, meso, sadje in zelenjavo slovenskega porekla jim dobavlja nekaj večjih
ponudnikov. V UKC Maribor trenutno ne dosegajo obvezne nabave desetine
ekoživil, saj jim ponudniki ne morejo zagotoviti potrebnih količin in dostave
naslednji dan po izdaji naročilnice. Ko kupujejo ekološka živila, so sezonska
in slovenskega izvora.

Okusna lokalna hrana izboljša počutje starostnikov

Dom Danice Vogrinec Maribor je z 809 stanovalci največji dom starejših
občanov v Sloveniji. Vsak dan pripravijo štiri obroke za stanovalce, 350
obrokov za zunanje odjemalce in 200 malic za zaposlene. Za vso hrano
porabijo približno 1,1 milijona evrov na leto. Dveletni javni razpis za konven-
cionalna in ekološka živila poteče konec leta.

Dom Danice Vogrinec Maribor ima pri dobavi

obvezne desetine ekoloških živil že zdaj velike
težave. Ta delež bodo težko povečali na 15
odstotkov vseh živil, kot zahteva nova uredba
o zelenem javnem naročanju.
 Iz lokalne pridelave imajo skoraj petino vseh živil. Gre za izdelke iz list-
natega, kvašenega in vlečenega testa, testenine in mlince, mlečne izdelke,
več vrst mesa in mesnih izdelkov, pakirana živila za zajtrk, konzervirana
živila, svežo zelenjavo in sadje. »Težava je, ker lahko dovolj lokalnega sad-
ja in zelenjave dobimo le v sezoni, pozneje pa ne,« pravita Maja Kovačič,
pomočnica direktorja za pravne zadeve, in Tatjana Peršuh, organizatorka
prehrane in higiene.

Z vsemi lokalnimi dobavitelji hrane so pogodbe sklenili za dve leti, da so

lahko svojo pridelavo prilagodili potrebam doma starejših občanov. Lokalna
hrana je bolj kakovostna in okusna, ob njej se starostniki bolje počutijo, zato
bi jim radi ponudili več lokalne hrane. Sogovornici predlagata, da bi posto-
pek naročanja lokalne hrane poenostavili za naročnike in ponudnike.

»Pri dobavi obvezne desetine ekoloških živil imamo že zdaj velike težave.
Ta delež bomo težko povečali na 15 odstotkov vseh živil, kot zahteva nova
uredba o zelenem javnem naročanju,« poudarjata.

Kot rastejo zahteve po ekoživilih, bi moral rasti tudi proračun za hrano

P(Center za usposabljanje, delo in varstvo#Center za usposabljanje, delo
in varstvo) Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu (CUDV Draga) ima več kot 450
zaposlenih, na 15 lokacijah pa v različne programe vključuje več kot 470
otrok in odraslih z motnjo v duševnem razvoju. Za hrano zaposlenih in
varovancev so v zadnjih dveh letih porabili okoli 900 tisoč evrov, torej 450
tisoč na leto. Nabava hrane in postopek javnega naročanja potekata central-
izirano. JN pripravijo za dve leti, potekel bo konec tega leta.

Domu Danice Vogrinec Maribor in Centru za

usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Bošt-
jančič iz Drage pri Igu bo konec leta 2018
poteklo javno naročilo živil.

»Zadnjih šest let se trudimo, da bi pridobili čim več lokalnih dobaviteljev

hrane. Iskali smo jih prek lokalne skupnosti, lokalnih časopisov in osebnih
stikov. Velikega učinka ni bilo, začelo se je malo premikati. Ker v bližnji oko-
lici ni bilo velike ponudbe, smo sodelovali tudi z dobavitelji iz Gorenjske in
Dolenjske, vendar pri teh opažamo, da imajo težave z dostavo,« pravi Valeri-
ja Bužan, direktorica CUDV Draga.
 Delež lokalnih živil povečujejo iz razpisa v razpis. Razpise so prilagodili
tako, da se lahko prijavijo tudi kmetje in zadruge. »Glede na razpisne pogoje,
kot je dodatno točkovanje za kakovost živil, prihaja vse več dobaviteljev, ki
nam zagotovijo hrano z območja Slovenije,« dodaja Valerija Bužan. Odprti
so tudi za dogovore z lokalnimi dobavitelji, vendar težko najdejo takšne, ki bi
imeli dovolj količin in bi s CUDV Draga želeli in zmogli sodelovati dlje časa.

V CUDV Draga nabavijo od pet do deset odstotkov ekoživil na leto. Dobre

izkušnje imajo z nabavo slovenskega ekološkega mesa, mleka in mlečnih
izdelkov, nekaterih ekoživil slovenskega porekla pa sploh ni mogoče dobiti.
»Na trgu je dovolj ekohrane, da bi je lahko kupili še več. Zavedati pa se mo-
ramo, da javne ustanove dobimo od svojih financerjev iz leta v leto manj
denarja za materialne stroške, vsi pa vemo, da je ekološko pridelana hrana
precej dražja od konvencionalne,« za konec pravi Bužanova.

Jedrska elektrarna je pri hrani zelo ekološka

Jedrska elektrarna Krško (JEK) za zaposlene in podizvajalce pri projektih in
remontih pripravi od 700 do 1.800 obrokov na dan, za hrano pa je lani porabi-
la 860 tisoč evrov. Živila v 24 sklopih naročajo z JN, ki poteče konec leta 2019.

Jedrska elektrarna Krško pripravi od 700 do

1.800 obrokov na dan, živila v 24 sklopih naroča-
jo z javnim naročilom, ki poteče konec leta 2019.

Pri izbiri dobavitelja upoštevajo tri merila, najpomembnejše je najnižja

cena, sledita lokalna proizvodnja oziroma lastna pridelava in kakovost. Več
kot 15 odstotkov vseh živil, ki jih naročajo, je ekološko pridelanih, a vsa niso
slovenskega izvora.

V protokolarnih objektih strežejo le malo lokalnih in ekoživil

Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS (JGZ Brdo) je lani kupil za
678 tisoč evrov hrane brez DDV. Pripravili so okoli 280 tisoč obrokov. Živila
naročajo za tri hotele (Hotel Brdo, Vila Bled, Grad Strmol), pet enot v javni up-
ravi, kongresni center Brdo in grad Brdo, vili Podrožnik in Zlatorog ter nekaj
manjših objektov.
 Hrano za vse lokacije naročajo centralizirano in z enim JN, kjer živila
smiselno razdelijo v sklope. Veljavni JN poteče konec prihodnjega leta, ko
bodo pripravili nov postopek javnega naročanja po ZJN-3.

Po načelu kratkih verig, torej mimo JN, jim uspe nabaviti malo lokalne
hrane. »Lokalni ponudniki imajo premajhne količine in nimajo zaloge za vse
leto. Pogosto imajo težave z dostavo na več lokacij in z izdajanjem računa, saj
nekateri dobavitelji zahtevajo le plačilo z gotovino,« opisuje prakso direktori-
ca Špela Munih Stanič.

Pripravljajo takšno hrano, kot jo izberejo naročniki – organizatorji konfer-

enc iz poslovnega sveta, ki se zaradi višje cene redkeje odločajo za ekološka
živila. Zato JGZ Brdo ne nabavlja obvezne desetine ekoživil. »Za manjše
ponudnike lokalne in ekohrane smo nepredvidljivi in dokaj nezanimivi,
saj naše količine po dneh variirajo za več kot tisoč obrokov,« sklene Špela
Munih Stanič.

Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS (JGZ

Brdo) je lani kupil za 678 tisoč evrov hrane brez DDV. Po
načelu kratkih verig, torej mimo JN, jim uspe nabaviti
malo lokalne hrane. »Lokalni ponudniki imajo premajhne
količine in nimajo zaloge za vse leto. Pogosto imajo težave
z dostavo na več lokacij in z izdajanjem računa, saj neka-
teri dobavitelji zahtevajo le plačilo z gotovino,« opisuje
prakso direktorica Špela Munih Stanič.

Mimo razpisa šempetrska bolnišnica kupi le malo sadja in zelenjave

Slabega pol milijona (z DDV) pa je lani za živila porabila Splošna bolnišnica
dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici. Hrano naročajo za bolnike
in zaposlene, dobavitelje vsako leto izberejo z JN, trenutne pogodbe veljajo
do konca septembra.

Pri polmilijonskem strošku za živila gre le nekaj manj kot 5.500 evrov za
živila iz lokalne pridelave. Zanimivo je, da lokalno pridelano sadje in zelen-
javo naročajo mimo razpisa neposredno od kmetov in zadrug, pa tudi kot
poseben sklop v okviru javnega naročila. »Tako malo lokalnih živil kupu-
jemo, ker nam redki lokalni dobavitelji upajo zagotoviti velike količine sadja

in zelenjave, saj vedo, da se
ne da izgovoriti, da nimajo
toliko, kolikor smo naročili,«
pravi direktorica bolnišnice
Nataša Fikfak. Druga ovira je
plačilni rok. »Javne ustanove
težko zagotavljamo redno in
takojšnje plačilo živil. Kmet
in zadruga pa potrebujeta
plačilo takoj, in ne čez dva
do tri mesece ali celo dlje,«
dodaja Fikfakova. Iz podob-
nih razlogov in zaradi višje
cene le izjemoma naročajo
ekološka živila.
Splošna bolnišnica dr.
Franca Derganca iz Šempe-
tra pri Novi Gorici je lani za
živila porabila slabega pol
milijona evrov, od tega za
lokalno pridelana živila le
nekaj manj kot 5.500 evrov.
Redki lokalni dobavitelji
jim ne upajo zagotoviti
velike količine sadja in
zelenjave, saj vedo, da se
ne da izgovoriti, da nimajo
toliko, kolikor je bolnišnica
naročila.
KMETIJSKA ZADRUGA TOLMIN z.o.o.
SALAMERIJA ALPIJA
Lavričeva ul. 8,
5220 Tolmin
Pozdravljeni,smo obrat iz KMETIJSKE ZADRUGE TOLMIN pod
blagovno znamko ALPIJA  izdelujemo sušene in pasterizirane
mesne izdelke.  Tradicionalna metoda izdelave(klasičen način
zorenja brez dodanih pospeševalcev , naravna plesen,..),
kakovostno goveje meso slovenskega porekla dajejo našim
izdelkom kvaliteto in kakovost.
Vsi naši izdelki so brez GSO,laktoze in glutena, dimljeni so z
bukovimi sekanci, sam prefinjen in blag okus ter specifično
aromo pa pridobijo z klasičnim 30 do 50  dnevnim zorenjem.
HRENOvKE
Domače hrenovke
iz svinjine
v naravnem ovoju.
HRENOvKE
Z OLIvNIM OLJEM
Domače hrenovke
narejene iz izbranega
svinjskega mesa z do-
datkom pristnega ekstra
deviškega olivnega olja iz
slovenske Istre v naravnem
ovoju. Hrenovkam ni dodana
svinjska slanina zato izdelek
vsebuje manj holesterola in
zdravju škodljivih maščob
HRENOvKE S SMETANO
Domače hrenovke iz svinjine z
dodano smetano iz Mlekarne Planika,
v naravnem ovoju.
( vsebuje laktozo)
http://www.kz-tolmin.si/
Pri javnem naročanju hrane čim
manj komplicirajte
»Kdor nam dobavi za več kot štiri tisoč evrov hrane, nam mora
dati menico za resnost posla, pri manjših naročilih pa je ne
zahtevamo,« pravi Vinko Zobec, pomočnik ravnateljice na Os-
novni šoli Poljčane, ki za šolo pripravlja vsa javna naročila
O
snovna šola Poljčane, ki jo obiskuje približno 370 otrok, za hrano
porabi okoli 105 tisoč evrov na leto. »Od tega prek javnega raz-
pisa nakupimo za 87 tisoč evrov živil, mimo razpisa od lokalnih
pridelovalcev pa za 18 tisoč evrov,« dodaja Zobec.

Lokalne ponudnike živil iskali pol leta

Zadnji javni razpis za živila so imeli lani, ko so za skoraj 20 odstotkov vseh
živil našli lokalne dobavitelje. Ta delež je bil pri prejšnjem razpisu leta 2014
okoli 15-odstoten. »Takrat smo po načelu kratkih verig, torej mimo razpisa,
prvič poiskali manjše lokalne dobavitelje hrane. Za analizo lokalne ponud-
be na trgu, ocenjevanje potrebnih količin teh živil in stike z dobavitelji sem
porabil pol leta. Lani je šlo hitreje, a sem za načrtovanje javnega razpisa in
oblikovanje izločenih sklopov živil, ki jih kupujemo lokalno, kljub temu po-
treboval štiri dni,« priznava Vinko Zobec.

Desetino mleka vključijo v javno naročilo, 90 odstotkov ga naročijo nep-

osredno pri kmetu
»Iz javnega naročila ne izvzamemo vse potrebne količine živil, ki jih lahko
dobimo lokalno, saj lahko kmetije zaradi vremena izgubijo del pridelka. V
javno naročilo vključimo 10 odstotkov potrebnih količin živil, 90 odstotk-
ov pa jih prek okvirnih sporazumov naročamo lokalno. To velja za mleko,
jogurte, kruh, krompir, fižol, jabolka, kis, zdrob, jagode in jagodno marme-
lado, čebulo, papriko in paradižnik, hrenovke in delno meso …« dodaja
Zobec.

Preden je lani na portalu javnih naročil objavil javno naročilo, se je z

lokalnimi dobavitelji dogovoril o zagotovljenih količinah, tedenskem
naročanju in dobavah. »Z dobavo lokalnih živil ni težav, večkrat se kaj zalo-
mi, ko zelenjavo dobavljajo distribucijska podjetja,« opaža Zobec. Lokalna
živila je izločil iz javnega razpisa, za vsak izločen sklop so z lokalnim dobavi-
teljem podpisali okvirni sporazum, v njem pa navedli predvidene količine
in ceno, ki velja vse leto. Navedli so tudi pogoje, pod katerimi se lahko cena
spremeni, kar pa se med letom še ni zgodilo.

Včasih kmet ponudi nižjo ceno od distribucijskega podjetja

Izpolnjujejo zahtevo iz uredbe o zelenem javnem naročanju, da mora biti 10
odstotkov vse hrane iz ekološke pridelave s certifikatom. »Šolarjem se tru-
dimo ponuditi čim boljšo hrano, čeprav so živila lokalnih dobaviteljev malo
dražja. Prek javnega naročila izberemo dobavitelje z najnižjo ceno, lokalnim
dobaviteljem smo za višjo kakovost pripravljeni plačati malo več, a so včasih
 »Pri pripravi javnih naročil si ne zapletam življenja.
Merila za izbor dobavitelja živil morajo biti čim bolj jasna.
Zahtevamo varno hrano in ustrezne certifikate, ne kom-
pliciram pa pri zavarovanju pred neresnimi dobavitelji
in zahtevani boniteti dobaviteljev,« pravi Vinko Zobec,
pomočnik ravnateljice Osnovne šole Poljčane.

lokalna živila celo cenejša od tistih, ki jih ponujajo večja podjetja. Kmetijam
veliko pomeni, da imajo zajamčen odkup večjih količin in se nam včasih
približajo s ceno,« pojasnjuje Zobec.

Javna naročila za šolo pripravlja več kot deset let. Pri tem si, kot pravi, ne
zapleta življenja: »Merila za izbor dobavitelja živil morajo biti čim bolj jasna.
Zahtevamo varno hrano in ustrezne certifikate, ne kompliciram pa pri za-
varovanju pred neresnimi dobavitelji in pri zahtevani boniteti dobaviteljev.
Kdor nam dobavi za več kot štiri tisoč evrov hrane, nam mora dati menico za
resnost posla, pri manjših naročilih pa ne,« pojasnjuje Zobec.
Dodatne informacije o možnostih sodelovanja
v projektu Agrobiznis:

Aleksandra Horvat,
direktorica oglasnega trženja,
vodja projekta Agrobiznis
E: aleksandra.horvat@finance.si
T: +386 1 3091 472
Dodatne informacije glede uredniških vsebin:

Petra Šubic,
urednica portala Agrobiznis.si
E: petra.subic@finance.si
T: +386 1 3091 517

Prijavite se na prejemanje uredniškega pisma Petre Šubic, v katerem so

navedeni vsi dogodki in posveti s področja agrobiznisa, mnenja in novosti
in si zagotovite, da boste o tovrstnih novicah obveščeni med prvimi:

http://agrobiznis.finance.si/pismo_urednika
 Spodbujamo podjetništvo
na področju kmetijstva!
Spodbujamo podjetništvo
Imate obetavno poslovno
na področju zamisel
kmetijstva!
na področju
Imate kmetijstva?
obetavno poslovno zamisel
na področju
Spremljajte novice na kmetijstva?
ali prijavite svojo idejo na
ter sodelujte
Spremljajte na natečaju
novice na Agrobiznis!
ali prijavite svojo idejo na
ter sodelujte na natečaju
Partnerji projekta: Agrobiznis!

Partnerji projekta:

Agro Zavarovalnica
... dobra odločitev za varno žetev

a:

Prijavite se na agrobiznis
pismo urednice:
Prijavite se na agrobiznis
pismo urednice:
Najboljše vsebine bomo pošiljali v vaš e-nabiralnik dvakrat na mesec.
Najboljše vsebine bomo pošiljali v vaš e-nabiralnik dvakrat na mesec.