ENERGIJA NA VETEROT

Izrabotka:
Viktor Kostic III-5
 VOVED

Veterot e metereolo{ka pojava predizvikana od neednakvo zagrevawe

na povr{inata na zemjata pod dejstvo na son~evite zraci. Toj vsu{nost
pretstavuva indirektna forma na son~eva energija pa zatoa go svrtuvame vo
kategorijata na obnovlivi izvori na energija, odnosno energensi koi ne mo`at
da se potro{at. Nau~nicite presmetale deka negovata vkupna teoriski
iskoristiva energija e 40 pati pogolema od momentalnite svetski potrebi.
^ovekot ja koristi energijata na veterot pove}e od 2000 godini. Prvite
veternici bile izgradeni vo Persija pretvoraj}I ja eolskata energija vo
mehani~ka, koja potoa se koristela za mnogu nameni, pred se vo melnicite
za `ito I pumpite za voda. Se do industriskata revolucija veternicite bile
zaedno so drvoto najefikasni na~ini za dobivawe korisna rabota, no potoa
bile potisnati od jaglenot I naftata. Elektri~nite ma{ini celosno gi
zamenuvaat vo 20 vek, pa denes veternicite mo`eme da gi sretneme samo
kako turisti~ki atrakcii. Me|utoa so postepenoto iscrpuvawe na prirodnite
resursi, zgolemuvaweto na energetskite potrebi I seop{toto zagaduvawe
stanuva jasno deka energijata }e ja ima se pomalku, a pobaruva~kata I
cenata }e bidat se pogolemi.Potragata po alternativni izvori koi }e proizvedat
ekolo{ka,evtina I kvalitetna energija go obnovuva interesiraweto na
industrijata za mo`nosta da se iskoristat resursite na veterot.prvite dizajni na
turbinite na veter se pojavuvaat kon krajot na 70-tite godini koga zapo~nuva
razvojot na ovaa tehnologija.Nabrzo ovoj na~in na proizvodstvo na
elektri~na energija stanuva mnogu popularen vo svetot bidej}I veterot e
besplatan, nemo`e da se potro{I I na zagaduva.porastot eosobeno voo~liv
vo poslednava dekada koga brojot na instalirani turbini vo svetot se
zgolemuva dvojno pa taka niz pejsa`ite namesto starite veterni melnici od
razglednicite po~nuvaat da dominiraat golemi I mo}ni postrojki koi go
davaat `iviot fluid za ~ove{tvoto - energijata.
 Kratka istorija

Prviot ~ovek koj predlo`il da se proziveduva elektri~na energija so pomo{ na

veter e Vilijam Tomoson. Koj vo 1881 se obratil vo britanski univerzitet na
pole "Izvori na energija vo prirodata dostapni za ~ovekot za postigawe na
mehani~ki efekt". Toj uvidel pote{kotii vo upotrebuvaweto na veternici,
bidej}i vo toa vreme seu{te ne bile dovolno razvieni kako {to se denes.

Podocna vo 1885 vo SAD se postavuva mala veternica. Eden od

najzna~ajnite pioneri na ova pole e ^arls F. Bra{ od Klivlend-Ohajo. Okolu
1890 toj izgradil veternica za da obezbedi energija za eksperimenti kako i za
osvetluvawe na negovoto `iveali{te. Platnenata turbina vo dijametar bila
17.10M, so skelet napraven od tenki drveni par~iwa. Turbinata bila fiksirana
na pravoaglolnesta kula. Vo teloto na ovaa kula bil smesten generatorot koj
bil povrzan so bateriite vo podrumot na `iveali{teto na ^arls. Ovaa veternica
vo "zamokot" vo koj `iveel ^arls napojuvala 380 sijalici od koi 100 bile
sekojdnevno vo upotreba.

Energija na veterot

Dvi`eweto na vozduhot nara~ena veter ima vo sebe kineti~ka energija koja e

proporcionalna na kvadratot na negovata brzina. Brzinata na veterot zavisi od
meteorolo{kite uslovi i se menuva i vo tekot na godi{nite vremiwa i vo tekot na eden
den. Isto taka brzinata na veterot raste I so zgolemuvaweto na visinata nad
povr{inata na zemjata, pa mo`e da se smeta deka na visini 200-600 m sekoga{ postoi
veter so golemi brzini, dodeka visinata na koja mo`e da se koristi energija na veterot
e do 400 m. Poznata e t.n. Baufortova skala vo koja so oznaki od 1-12 e definirana
brzinata na veterot.

Mo}nosta na veterot mo`e da se presmeta spored formulata:

P=1/2 p V v² [W]

V-volumen na vozduhot [to strui vo edinica vreme [m³/s];

p-gustina na veterot {to strui vo edinica vreme [kg/m³];
v-brzina na veterot [m/s].
 Ako za gustinata na veterot se zeme p=125kg/m³,a volumenot e proizvod
na povr{inata A I brzinata na veterot v, mo}nosta na veterot iznesuva:

P=0,625 A v³ 10ֿ³ [kW]

Maksimalnata mo}nost koja mo`e teoretski da se postigne kaj veternicite ako se ima vo predvit
deka stepenot na iskoristuvawe na veternicata iznesuva 0,65, toga{:

Pmax=0,241 A v³ 10ֿ³ [kW]

Vkupniot koeficient na iskoristuvawe na kineti~kata energija na veterot vo

elektri~na iznesuva 31%. Veternicite se postavuvaat na stolb ~ija visina
zavisi od brzinata na veterot, mo}nosta na agregatot I dijametarot na elisata.
Taka, na primer, za bzinata na veterot od 12 m/s I mo}nost od 1140kW,
potrebniot dijametar na elisata iznesuva 60m, a visinata na stolbot 100m.
Osnovni problemi pri iskoristuvaweto na veterot pokraj golemite potrebni
visini na stolbovite se:
-promenata na pravecot na dvi`ewe na veterot, {to bara zadvi`uvawe na
elisite (krugot {to go opi{uva vrvot na elisite) da bide normalen na nasokata
na veterot,
-nepostojanost na mo}nosta na veterot koja veternata elektrana ja pravi
da bide izvor ne na osnovno napojuvawe, tuku kako dopolnitelen izvor na
energija.

Naj~esto na veternicata se vgraduva ednonaso~en generator koj

paralelno e spoena akomulatorska baterija za da mo`e da se obezbedi
napojuvawe za vreme na malite brzini na veterot.

Denes se gradat veterni elektrani so mo}nost od 2kW so ednonaso~en

generator I akomulatorska baterija I mo}nost od 0,2 kW za direkten pogon za
obezbeduvawe na voda od podzemni bunari.

Od gornite pri~ini elektranite na veter ne mo`at da pridonesat da se

namali potrebata za ostanatite vidovi elektrani, a vo na{ata zemja ne
postojat uslovi za nivna izgradba.

VETERNI FARMI

Ako sakame na nekoe mesto da postavime veternica, prvo {to treba da

znaeme e sezonskata I godi{nata prose~na brzina kako I naj~estiot pravec
na vetrot na lokacijata. Za da dobieme takvi podatoci potrebni se
pove}egodi{ni merewa, a rezultatite se prika`uvaat vo oblik na karta {to se
narekuva ‘’ROZA NA VETROVITE’’. Dokolku prose~nite vrednosti
zadovoluvaat, sledi kompijutersko modelirawe I simulacii na mo`nite varijanti
turbini so razli~na mo}nost, visini na kulata I dijametri na rotorot. Po
optimizacijata na site parametri, se odreduva kone~nata golemina, mo}nost,
broj I mestopolo`ba na postojkite.

Za maksimalno iskoristuvawe na potencijalot na veterot na edna lokacija

naj~esto se postavuvaat pove}e turbi koi formiraat takanare~eni ‘’Veterni
farmi’’. Interesno e deka tie ne mora da bidat na kopno, tuku mo`e da se
smestat I na otvoreno more, na nekolku kilometri od bregot.Meteorolo{kite
priliki se popovolni na more otkolku na kopno.
KAKO RABOTI TURBINA NA VETER

Osnovniot princip na sozdavawe struja e mnogu ednostaven:veterot gi vrti

perkite na turbinata ~ija oska e povrzana so generator koj mehani~kata
energija ja pretvora vo elektri~na.Naj~esto turbinite a veter se sostojat od
tri perki koi rotiraat okolu horizontalno postaveno ku}i{te na vrvot na visoka
kula(slika2).Vo ku}i{teto se smesteni reduktor,generator, ko~nici,
upravuva~ka elektronika, sistemi za ladewe, razni senzori, pomo{ni uredi,
transformator za visok napon itn.Dijameterot na perkite na rotorot mo`e da
bide razli~en i zavisno od mo}nosta se dvi`i od 30 do 75m,a se izrabotuvaat
naj~esto od poliester zajaknat so fiberglas.Kulata e visoka od 35 do 100 ({to
e ednakvo na 20 katna zgrada),se pravi od ~elik so {upliva vnatre{nost za
personalot da ima pristap do ku}i{teto.Perkite se vrtat so konstantna brzina
koja e mnogu pomala od potrebnata za generatorot pa zatoa se postavuva
reduktor so nepromenliv prenosen odnos koj go zgolemuva brojot na
vrte`i.Toj isto taka prezema i del od mehani~kite napregawa koi se javuvaat
pri nenadejni udari na veterot.Generatorot mo`e da bide sinhron,asinhron ili
so permanenten magnet.Naj primeneta varijanta e asinhron ganerator
zaradi negovata niska cena,ednostavna konstrukcija i eftino odr`uvawe.Za
slu~aj na havarija ili pri pregolema brzina na veterot se predvideni ko~nici
{to vedna{ ja sopiraat turbinata.Ku}i{teto e smesteno na podvi`na
platforma {to go sledi pravecot na veterot za negovo maksimalno
iskoristuvawe.Istata namena ja ima i mehanizmot za dvi`ewe na perkite koi
sekoga{ go zavzemaat optimalniot agol vo odnos na vozdu{nata struja i so
toa ja reguliraat mo}nosta.Vo sistemot se integrirani senzori koi merat
mnogu parametri:brzina i pravec na veterot,napon,struja,brzina na vrtewe i
mo}nost na generatorot,temperaturi na vozduhot,masloto i te~nostite za
ladewe,agolot na perkite i ku}i{teto , vibraciite vo postrojkata, hidraulikata
itn. Upravuva~kata elektronika so informaciite {to gi dobiva od senzorite ja
nadgleduva rabotata na turbinata i gi nagoduva optimalno site
parametri,ovozmo`uva dale~insko upravuvawe,vklu~uvawe i isklu~uvawe
od mre`a,relejna za{tita i sinhronizirawe so mre`ata.
Maksimalnata teoretski iskoristiva mo}nost na veterot se presmetuva
spored ravenkata:

Kade r e gustina na vozduhot, s e povr{ina {to ja zafa}aat perkite na

rotorot,a v brzina na veterot.Odtuka mo`e da zaklu~ime deka mo}nosta {to
ja proizveduva turbinata }e zavisi od povr{inata {to ja zafa}aat perkite na
rotorot i kubot od brzinata na veterot.Toa zna~i deka mali promeni vo
brzinata na vozdu{nata struja }e zna~at golemi varijacii na izleznata
mo}nost,a voedno i na energijata {to ja dava postrojkata.Zatoa prose~nata
brzina na veterot e mnogu va`en parametar pri izbor na odredena
lokacija.Minimalna brzina na koja turbinata po~nuva da raboti e obi~no 5m/s
(18km/h),nominalna mo}nost postignuva na okolu 15m/s(54km/h) i ja zadr`uva
se do 25m/s(90km/h) koga sledi isklu~uvawe poradi mo`nost od o{tetuvawe
od presilniot veter.
Mo}nosta mo`e da se regulira na dva na~ina:aktivno i
pasivno.Aktivnoto(pitch control) e so menuvawe na agolot na perkite vo odnos
na veterot so {to se neutralizira vi{okot energija i se spre~uva o{tetuvaweto
na opremata.Pasivnata kontrola(stall control) se postignuva so specijalno
aerodinami~ko oblikuvawe na perkite,koi,pri pogolemi brzini, sozdavaat
vozdu{en otpor {to go ko~i rotorot.
[to se odnesuva do koncepcijata,najprifaten e dizajnot so horizontalna
oska,tri perki,pasivna(ili aktivna)kontrola i reduktor so asinhron
generator.Poretki se ma{inite so sinhron ili visoko brzinski generator bez
reduktor.Za mala mo}nost brojot na perkite mo`e da bide dve,a dokolku
prose~na brzina na veterot e niska kako efikasni se poka`ale turbinite so
vertikalna oska.Rangot na mo}nosti e navistina {irok i se dvi`i od nekolku
kilovati za individualnite aplikacii,do vistinski energani so mo}nosti 3,5-4MW
nameneti za “veternite farmi “ . Kolku za sporedba,dve vakvi turbini mo`at da
ja zamenat hidrocentralata Matka.

ENERGIJA NA VETEROT VO
ELEKTROENERGETSKIOT SISTEM
Specifi~no k-ka na veterot e negovta nepredvidlivost I nepostojanost {to
predizvikuva mo}nosta proizvedena od turbinite da fluktuira postojano I toa
sekoja minuta,~as,den I sezona. [to se odnesuva do dnevnite I sezonskite
oscilacii, iskustveno e utvrdeno deka tie sosema dobro se vklopuvaat vo
potru{uva~kata na konzumot. Veterot duva prete`no dewe koga elektri~niot
tovar e najgolem, dodeka sezonski e posilen vo zima koga I optovaruvawata
vo sistemot se najizrazeni.
 Poradi
slu~ajniot karakter na veterot, dobienata energija nemo`e celosno da gi
zameni konvencionalnite elektroni koi se potrebni za pokrivawe na bazniot
el. tovar, tuku taa prete`no se koristi za namaluvawe na vrvnata
potro{uva~ka.Instaliranata mo}nost na veternite turbini vo vkupnata
mo}nost na elektroenergetskiot sistem bi mo`elo da dostigne 20-25% bez da
se namali negovata doverlivost.
Energijata na veterot e mo{ne pogodna za eksploatacijata vo samostojni
mini-sistemi na ostrovi so mala populacija I na mesta koi se mn. odale~eni
od glavnata mre`a za izgradbata na dalekovod da bide rentabilna.Vo ovie
slu~ai turbinite na veter obi~no se kombiniraat so dizel agregati,mikroturini
na gas ili akomulatorski baterii, koi }e go nadopolnuvaat nedostatokot na
energija koga veterot e slab ili voop{to go nema.Isto taka postoi mo`nost za
akomulirawe na vi{okot energija proizveden koga veterot e silen, a
potro{uva~kata e mala. So vi{okot energija mo`e da se komprimira vozduh
vo rezervoari kojpo potreba }e se koristi za dvi`ewe na gasni turbini.
 SOSTOJBI SO ENERGIJATA NA
VETEROT VO EVROPA I SVETOT

Veterot stanuva globalen fenomen kako najbrzo raste~ki energetski

sektor vo svetot,~ista I efikasna moderna tehnologija koja dava nade` za
dominacija na obnovlivite I alternativnite izvori na energija vo ne tolku
dale~na idnina. Evropa e predvodnik vo razvojot, so preku 70% od vkupnata
instalirana mo}nost vo svetot I nad 80% od vkupniot broj na proizvedeni
turbini. Germanija e lider so vkupna instalirana mo}nost od 10650 MW so {to
pokriva 3,5% od sopstvenite potrebi na energija. Danska ima najgolem
procent na u~estvo vo vkupnata instalirana mo}nost na sistemot koj
iznesuva okolu 25%, a vo pikovite uspeva da popkriva I do 50% od
potro{uva~kata na konzumot vo nejziniot zapaden del. Velika Britanija pak,
iako do sega instalirala samo 530 MW, e najvetrovita zemja vo Evropa so
preku 40% od vkupniot iskoristiv potencijal. Amerika e najjaka so 15% od
svetskoto proizvodstvo, a brzo napreduvaat Indija,Avstralija I Kina.
Kaj nas vo Makedonija se ~ini deka u{te dolgo vreme nema ni{to da se
slu~uva na ova pole. Prvo, nie se u{te nemame doneseno nacionalna
programa za iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija, a so toa I na
veterot.
 PERSPEKTIVI

Turbinite na veter pominaa dolg pat od prvite prototipovi pred nekoi 20

godini. Dene{nite postrojki se state-of-the-art tehnologija, so modularen
fleksibilen dizajn, {irok spektar na mo}nosti, malo odr`uvawe I golema
trajnost. Zgolemuvawe na obemot na proizvodstvo I upotrebata na novi
superlesni I superizdr`livi kompozitni materijali uspevaat da ja namalat
cenata na proizveden kWh na nivo koe gi pobeduva termocentralite na
jaglen. Kako ve}e zrela tehnologija, veterot brzo se nametnuva za
alternativna I efikasna zamena na energijata dobiena od fosilnite goriva.
Taka, instaliraniot kapacitet vo Evropa e zgolemen za celi 50% vo poslednite
6 godini.
Stapkata na porast e tolku drasti~na {to se procenuva deka do 2010
god. instaliraniot kapacitet vo Evropa }e bide dva I pol pati pogolem od sega
ili nekade okolu 60.000MW. Na globalno nivo se o~ekuva do 2020 god.
energijata na veterot da zadovoluva 12% od potrebite na ~ove{tvoto.

Prva ekolo{ka ku}a vo Makedonija

Sistemot za proizvodstvo na elektri~na energija od vetar se sostoi od

edna veterna turbina od tip LAKOTA, edinica za transformirawe na energija,
stop swich i wind regularot za polnewe na bateriite.

Veternata turbina upotrebena za ovoj sistem e proizvedena vo SAD, od

fermata Aeromag koja e proizlezena od fermata Aeromaks - proizvoditel na
borbenite avionic Fantom I na ofanzivni raketni sistemi za potrebite na
amerkanskata armija. Upotrebenata turbina od tip Lakota ima maksimalna
mo}nost od 1500 W. Elisata e sostavena od tri perki izraboteni od injektiran
zajaknat fiber. Dijametarot na perkite e 2.2m. Teloto na generatorot e
izraboteno od leen avionski aluminium ~ija zavr{na obrabotka ovozmo`uva
maksimalno odveduvawe na toplinata. Rotorot e izraboten od nediumski
magneti koi se najjaki ve{ta~ki magneti sozdadeni od ~ovekot.

Monta`ata na opremata i nejzinoto povrzuvawe be{e izvr{eno na 13

juli 2006 godina za samo 4 ~asa.

Sostavuvaweto na generatorot i negovoto povrzuvawe so odvodnite

kabli se napravi na zemja t.e. dodeka jarbolot seu{te ne e podignat. Kablite
za odveduvawe na strujata od turbinata pominuvaat niz samoit metalen
nosa~ i izleguvaat od negoviot dolen kraj. Po monta`ata na glavata od
generatorot, se postavuva setot od perki, se izvr{i pritegnuvawe na site
potrebni {rafovi, i se napravi u{te edna proverka na procedurata na
sklopuvawe na turbinata. Otkako celata postapka se proveri, jarbolot zaedno
so turbinata se podigaat vo vertikalna polo`ba. Fiksiraweto na jarbolot e
napraveno so 4 {rafa vo negovata osnova i dopolnitelno so 4 ~eli~ni sajli. Po
podignuvaweto na jarbolotso turbinata, be{e izvr{eno i nejzino elektri~no
povrzuvawe so energetskiot sistem na ku}ata. Generatorot na turbinata e
izveden kako trofazen alternator ~ij napon i frekfencija se proporcionalni so
brzinata na vrtewe. Od {emata za povrzuvawe se gleda deka trite fazi od
turbinata najprvo vleguvaat vo t.n. ured za naso~uvawe i transformirawe na
energijata. Ovoj ured e dizajniran vo SIETO, specijalno za ovoj proekt, so cel
elektri~nata energija od turbinata da mo`e da bide izkoristena i z a
zagrevawe na vodata vo centralniot bojler. Namenata na ovaa edeinica e da
izvr{i transformacija i ispravuvawe na naiskiot napon od turbinata vo
povisok, taka {to na izlezot da se dobie ednonaso~en napon od 190 do 220
V, koj se nosi direktno na eden od greja~ite od bojlerot. Na drugite izlezni
klemi se prosleduva naizmeni~niot genertorski napon kon wind regulatorot,
kade se vr{i negovo ispravuvawe i regulacija, i kako takov se distributira do
akumlatorskite baterii. Ovaa edinica, kako i wind regulatorot, preku RS232
komunikacija se povrzani so kontrolnoupravuva~ka elektronika i
kompjuterskio monitoring sistem.
Na {emata se zabele`uva i edinica nare~ena STOP SWICH so ~ija
pomo{ se vr{i ra~no elektri~no ko~ewe i blokirawe na veternata turbina.
Ovoj prekinuva~ se koristi pri servisirawe na turbinata, kako i koga sakame
da ja isklu~ime turbinata na podolg vremenski period, poradi nekoristewe ili
pri silni udari na veter, buri i sl. koga sakame da ja za{titime turbinata od
o{tetuvawe.

Spored podatocite dadeni od prozivoditelot, modelot Lakota e

dizajniran za da "pre`ivee" udari na veter od 180km/h. Vo mesec avgust na
dadenata lokacija ima{e dve kratko trajni buri so silen veter. Turbinata
namerno be{e ostavena da raboti so cel da se ispita nejzinata izdr`livost. Pri
ovie dve testirawa kopmjuterskiot meren sistem zabele`a brzini na veterot
do 115km/h. Za za{tita od ovie silni udari na veter turbinata ima vgraden
analogen upravuva~, koj ori odredena kriti~na brzina na veter glavata na
generatorot zedno so perkite gi pridvi`uva nogore so {to se namaluva
brzinata na rotacija. Na poednostaven na~in ka`ano pri golemi brzini na
veter turbinata "od avion se pretvara vo helikopter".

Vo tekot na mesecite juli i avgust, poradi golemiot broj na son~evi

~asovi, fotonaponskiot sistem, proizveduva{e dovolno struja (duri i
premnogu) za potrebite na ku}ata, taka {to kompjuterskiot sistem ja dr`e{e
turbinata isklu~ena vo najgolemiot del od denot. Veternata turbina se
vklu~uva{e vo sistemot glavno no}e, koga nema{e vlez na struja od
fotonaponskite paneli i vo nekolkute obla~ni vetroviti denovi. Vo tekot na
mesec oktomvri, strujata od turbinata celosno be{e naso~uvana kon
elektri~niot greja~ na bojlerot, kade {to ja zagreva{e vodata. Ovaa topla
voda zagreana od turbinata i od solarniot kolektroski sistem se koriste{e
kako za zagrevawe na ku}ata, taka i za sanitarna voda.