Institut Geog Kire1

Mirjanka Maxevi}
Biljana Apostolovska-To{evska
Marjan Dimitrijevski
INSTITUT ZA GEOGRAFIJA - 85 GODINI
Izdava~:
UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ”
PRIRODNO-MATEMATI^KI FAKULTET
INSTITUT ZA GEOGRAFIJA
Recenzenti:
Prof. d-r Milivoj Ga{evski
Prof. d-r Tome Andonovski
Prof. d-r Aleksandar Stojmilov
Lektura:
d-r Olgica Dodevska Mihajlovska
Prevod od makedonski na angliski jazik

Valentina Tanevska-Petkovi}
Pe~at:
SAK - STIL Skopje
CIP - Katalogizacija vo publikacija

Nacionalna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" Skopje
91:005.71(497.711)"1922/2007"
MAXEVI], Mirjanka
Institut za geografija : 85 godini / Mirjanka Maxevi}, Biljana
Apostolovska - To{evska, Marjan Dimitrijevski. - Skopje : Prirodno -
matemati~ki fakultet, Institut za geografija, 2008. - 129 str. : ilustr. ; 24
sm
fusnoti kon tekstot. Bibliografija: str. 128-129

1. To{evska, Biljana Apostolovska [avtor] 2. Dimitrijevski, Marjan [avtor]
a) Institut za geografija (Skopje) - 1922-2007
ISBN 978-9989-668-68-5
COBISS.MK-ID 72498954
2
UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ”
PRIRODNO-MATEMATI^KI FAKULTET
Prof. d-r Mirjanka Maxevi}

Doc. d-r Biljana Apostolovska-To{evska
Prof. d-r Marjan Dimitrijevski
- 8 5 G O DI N I -
Skopje, 2008
3
4
SODR@INA
KON OVA IZDANIE................................................................................... 9
PREDGOVOR.................................................................................................... 11
PREFACE............................................................................................................ 13
1. POÊTOCI NA STUDIITE PO GEOGRAFIJA ME\U

DVETE SVETSKI VOJNI (1922-1941 )................................................ 15
2. OBIDI ZA OTVARAWE NA STUDII PO GEOGRAFIJA

VO TEKOT NA VTORATA SVETSKA VOJNA 1943-1944............... 29
3. VOZOBNOVUVAWE NA STUDIITE PO GEOGRAFIJA

VO PERIODOT PO OSLOBODUVAWETO...................................... 35
4. INSTITUTOT ZA GEOGRAFIJA (1958-1977)................................. 47
5. GEOGRAFSKI FAKULTET (1977-1985).............................................. 56
6. INSTITUTOT ZA GEOGRAFIJA VO RAMKITE NA

PRIRODNO-MATEMATI^KI FAKULTET (1985-2007).............. 71
ZGODI I NEZGODI DIREKTNO OD TEREN..................................... 102
MAKEDONSKO GEOGRAFSKO DRU[TVO......................................... 103
FORMI NA ORGANIZIRAWE NA STUDENTITE

GEOGRAFI..................................................................................................... 109
SPISOK NA DOKTORSKI DISERTACII ODBRANETI NA

INSTITUTOT ZA GEOGRAFIJA........................................................... 116
SPISOK NA MAGISTERSKI TRUDOVI ODBRANETI NA

INSTITUTOT ZA GEOGRAFIJA....................................................................... 121
PRILOG............................................................................................................ 128
ARHIVSKI DOKUMENTI....................................................................... 129
KORISTENI IZVORI I LITERATURA............................................. 131
5
6
NA PLEADATA GEOGRAFI
KOI NESEBI^NO SE VLO@IJA SEBESI
VO RAZVOJOT NA GEOGRAFSKATA NAUKA
I NASTAVA
AVTORITE
7
8
КОН ОВА ИЗДАНИЕ
Oficijalno Institutot za geografija i geografskata nauka i

obrazovanie vo Republika Makedonija se neguvaat od 16 dekemvri 1946
godina. Tie, vsu{nost, egzistiraat vo Makedonija u{te od 1922 godina, vo
ramkite na formiraniot Filozofski fakultet vo Skopje, koj, toga{,
bil vo sostav na Belgradskiot univerzitet. Geografijata se izu~uvala
kako nacionalna nauka, pokraj istorijata, etnografijata i filologijata,
moèbi so cel, a moèbi i kako neminovnost, bidej}i na ovoj prostor se
odvivaat site prirodni i od ~ovekot izmisleni i sozdadeni aktivnosti,
objekti i pojavi.
Pokonkretno, vo trudot e prezentirana hronologijata na slu~uvawa
vo kontekstot na vospostavuvaweto na studiite po geografija, razvojot na
geografskata nau~na misla, licata koi proizlegle kako nau~en i stru~en
kadar i t.n.
Prezentirani se dokumenti na toga{nite vlasti i vo periodot me|u
dvete svetski vojni i vo vremeto na Vtorata svetska vojna, koga,
soodvetno na op{tata voena teorija, me|u drugoto, se nastojuva da se
organiziraat razni institucii vo funkcija na realizacija na zacrtanata
politika, a sledstveno na toa se organizirale i studii po geografija. No,
sledeweto na tekstot ja otkriva celta na ovaa publikacija. Komentarite
na istoriskite slu~uvawa i dokumentacijata ovde se koristat so cel da se
dokaè egzistiraweto na geografskata nauka i na nastavata na
teritorijata na Republika Makedonija.
Bidej}i centar na tie slu~uvawa sekoga{ bil Institutot za geogra-
fija, vo prodolènie od navedenata hronologija, vnimanieto e naso~eno
glavno kon razvojot na Institutot, promenata na negoviot status, pros-
tornite uslovi, kadrovskiot potencijal, studentite, terenskata nastava,
postdiplomskite i doktorskite studii, Makedonskoto geografsko dru{t-
vo, studenskite dru{tva i t.n.
Ovoj trud e delo vo koe se prezentira hronologijata vo vrska so
formiraweto, postoeweto i promenite vo razvojot na geografijata kako
obrazovanie i nauka, no toj ovozmoùva i pokonkretni informacii za
nau~nite rabotnici koi funkcionirale i koi funkcioniraat pri
Institutot za geografija na PMF, Skopje, Republika Makedonija.
9
Sepak, najzna~aen e faktot deka razvojot na geografskata nauka i
obrazovanie vo Republika Makedonija, olicitvorena preku Institutot
za geografija pri PMF, e edna od najstarite institucii vo na{ata zemja.
Se nadevame deka i ova delo }e bide soodveten patokaz za idnite
generacii geografi. Taka tradicijata se zajaknuva, za{to geografijata go
dviì svetot.
Prof. d-r Blagoja Markoski

(fevruari 2007 godina)
10
ПРЕДГОВОР
Vo knigata e pretstaven razvojot na studiite po geografija vo

Republika Makedonija, od po~etocite do denes. Motiv za toa be{e
navr{uvaweto na 85 godini od organizirana nastava po geografija na
ovaa visokoobrazovna institucija. Institutot za geografija se vbrojuva
me|u najstarite visokoobrazovni institucii vo Republika Makedonija.
Po~etocite datiraat od 1922 godina i Institutot postoi do denes. Se
razbira deka op{testveno-istoriskite i politi~kite priliki vo
odredeni vremenski periodi vlijaele vrz organizacija na studiumot, vo
golema mera so naglasena politi~ka oboenost i asimilatorska
propaganda na toga{nite vlasti, no vo sodrìnite nemame namera istite
da gi tolkuvame. Istorijata vo razvojot ja prifa}ame kako takva i akcent
stavame vrz dolgogodi{nata tradicija na izu~uvawe na geografijata na
univerzitetsko nivo.
* * *
Institutot za geografija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo

ramkite na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje, pretstavuva
visokoobrazovna institucija kade {to se formira kadar so visoko
obrazovanie od oblasta na geografijata.
Pojavata i razvojot na nastavniot proces i nau~no- istraùva~kata
rabota od oblasta na geografijata na teritorijata na Republika
Makedonija datiraat u{te od periodot na dvaesettite godini na
dvaesettiot vek koga vo Skopje postoel isturen oddel za geografija, a
nastavata ja izveduvale eminentni profesori od Belgrad, Zagreb i drugi
univerzitetski centri.
Vo povoeniot period, na 16 dekemvri 1946 godina zapo~na nastavata
na obnovenata Katedrata za geografija so etnologija vo ramkite na toga{
formiraniot Filozofski fakultet vo Skopje. Vo 1955 godina Katedrata
za geografija prerasnuva vo Institut za geografija. So formiraweto na
Prirodno-matemati~kiot fakultet vo 1958 godina, Institutot za
geografija se odvojuva od Filozofskiot fakultet i prodolùva da
raboti vo sostavot na Prirodno-matemati~kiot fakultet.
Vo periodot od 1977 do 1985 godina, vo ramkite na reformskite
zafati na Univerzitetot, Institutot za geografija organizaciski e
11
odvoen od Prirodno-matemati~kiot fakultet i funkcionira kako
samostojna rabotna organizacija - Geografski fakultet, vo sostav na
Centarot za op{testveni nauki pri Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij” vo Skopje.
Vo 1985 godina, so integracija na pette postoe~ki fakulteti, be{e
obnoven Prirodno-matemati~kiot fakultet i vo ramkite na ovoj
fakultet, Geografskiot fakultet e transformiran vo Institut za
geografija, koj so vakva postavenost egzistira i denes. Vo u~ebnata
1984/85 godina bea vozobnoveni studiite po etnologija. Tie egzistiraa do
2005 godina vo ramkite na Institutot za geografija. Ottoga{ Zavodot za
etnologija prerasna vo samostoen Institut za etnologija i antro-
pologija.
Institutot za geografija pretstavuva nastavno-nau~na ustanova od
najvisok stepen vo oblasta na geografijata vo Republika Makedonija.
Zada~a na Institutot e da podgotvuva stru~en i metodski oformen
nastavni~ki kadar za izveduvawe na nastavata po geografija vo osnovnite
i vo srednite u~ili{ta, no istovremeno da osposobuva i kadar koj }e ja
neguva, }e ja unapreduva i }e ja razviva geografskata nauka.
ûvstvuvame potreba da izrazime iskrena blagodarnost na site onie

koi pridonesoa za oformuvawe na ovoj tekst. Posebna blagodarnost
izrazuvame do na{ite neposredni sogovornici: prof. d-r Milivoj
Ga{evski, prof. d-r Tome Andonovski, prof. d-r Aleksandar Stojmilov,
prof. d-r Mihailo Zikov, prof. d-r Nikola Panov i prof. d-r Blagoja
Markoski koi ni gi prenesoa svoite se}avawa od studiraweto i
raboteweto na Institutot za geografija i gi stavija na raspolagawe
materijalite koi{to gi imaa, vklu~uvaj}i go i bogatiot fotografski
materijal. Blagodarnost do prof. d-r Dragan Vasileski, prof. d-r Dragan
Kol~akovski i doc. d-r Ivica Milevski za otstapenite fotografii od
terenskata nastava so studentite. Blagodarnost do studentite na
studiite po geografija i ~lenovite na IZSG „Prirodnik”.
Golema blagodarnost do site ~lenovi na Institutot za geografija

pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje, so ~ija podr{ka se
realizira izdavaweto na knigata.
Taa e na{ podarok po povod 85-godi{ninata od negovoto postoewe,
se}avawe i blagodarnost na site generacii geografi koi u~estvuvale vo
gradeweto i razvivaweto na ovaa visokoobrazovna institucija i vo
afirmiraweto na makedonskata geografska nauka.
Avtorite
12
PREFACE
The development of the geography studies in the Republic of

Macedonia is presented here from the beginning till now. The motif for
this were 85 years of the organized geography studies on this University
Educational Institution. The Institute of geography is considered to be
among the oldest high educational institutions in the Republic of
Macedonia. The beginnings are dated since 1922 and the Institute exists
till now. Of course the social, historical and political circumstances in
different time periods influenced the organization of the stadium with
large amount of stressed political color and assimilatory propaganda of
the current authorities but in the content we do not want to interpret them.
We accept the history in the development as it is and we put a stress over
the long lasting tradition of studying the geography on the university
level.
The Institute of geography at the Natural-Mathematical Faculty in
the frames of the University ”St.Cyril and Methodius” in Skopje is a
highly educational Institution where a teaching staff with a university
education in the field of geography is formed.
The appearance and development of the educational process and the
scientific and research work in the field of geography in the Republic of
Macedonia date from the period of the twentieth century when there was
forward department of geography and the teaching was fulfilled by
eminent professors from Belgrade, Zagreb and other University centers.
In the post war period on the sixteenth of December 1946 the studies
on the renewed Department of Geography with ethnology in the frames of
the formed Philosophical Faculty in Skopje started. The Department of
Geography becomes an Institute of Geography in 1955.
With the formation of the Natural-Mathematical Faculty in 1958, the
Institute of Geography is separated from the Philosophical Faculty and
continues to work as a part of the Natural-Mathematical Faculty.
In the period from 1977 to 1985, as a part of the reforms on the
University the Institute of Geography organizationally is separated from
the Natural-Mathematical Faculty and functions as an independent
working organization-Faculty of Geography as a component part of The
Center for Social sciences at the University ”St.Cylil and Methodius” in
Skopje.
13
In 1985, with an integration of the five existing faculties the Natural-
Mathematical Faculty was renewed and as a component of this Faculty,
the Faculty of Geography was transformed into an Institute of Geography
which exists till now. In the school year 1984/85 the Studies of Ethnology
were renewed. They existed till 2005 in the frames of the Institute of
Geography. Since then the Department of Ethnology became an
independent Institute of Ethnology and Anthropology.
The Institute of Geography is an educational scientific Institution
from a highest level in the field of Geography in the Republic of
Macedonia. The task of the Institute is to prepare skilled and
methodologically formed teaching staff for performing the teaching
process of Geography in the primary and secondary schools but to prepare
a teaching staff that is going to care for, to promote and develop the
geography science.
We feel that there is a need to express sincere gratitude to all that

contributed to the formation of this text. We express a special gratitude to
our direct conversationalists Ph.D Milivoj Gasevski, Ph.D Tome
Andonovski, Ph.D Aleksandar Stojmilov, Ph.D Mihailo Zivkov, Ph.D
Nikola Panov and Ph.D Blagoja Markoski that transmitted their
recollection from their studies and their work at the Institute of
Geography and placed the materials that they had, including the
photography material.
Gratitude to Ph.D Dragan Vasileski, Ph.D Dragan Kolcakovski and
Ass. prof. Ph.D Ivica Milevski for the renunciation of the photographs of
the terrain education with the students.
Gratitude to the students of the Geography studies and the members
of the IZSG ”Prirodnik”.
Special gratitude to all members of the Institute of Geography at the
Natural-Mathematical Faculty in Skopje, by whose help the publishing of
the book is realized.
This book is our gift for the anniversary 85 years of its existing,
recollection and gratitude to all generations of geographers that took part
in the building and developing of this highly educational institution and in
the affirmation of the Macedonian Geographical Science.
Authors
14
1. STUDIITE PO GEOGRAFIJA ME\U DVETE SVETSKI VOJNI
(1920 - 1941 )
Vospostavuvawe na studiite
Nedostigot od visokoobrazoven kadar od pove}e struki vo Makedo-

nija ja nametnal potrebata od formirawe na posebna visokoobrazovna
institucija. Poradi toa, po Prvata svetska vojna, vo 1920 god bil osnovan
Filozofskiot fakultet vo Skopje, kade se odvivala univerzitetska nas-
tava i se oformuval stru~en kadar. Za tie po~etoci svedo~i poseben do-
kument Uredba za Filozofskiot fakultet vo Skopje od 02.02.1920 god1.
1
Arhivski dokument: Uredba o Filozofskom fakultetu u Skopqu... od 02.02.1920
godina.
15
Uredba za Filozofskiot fakultet vo Skopje,
od 2. 02. 1920 godina.
Vo Uredbata za Filozofskiot fakultet vo Skopje..., vo ~len 1 se

naveduva deka se osnova Filozofski Fakultet vo Skopje kako samostoen
16
zavod za univerzitetska nastava. Vo ~len 2 se naveduva deka dokolku ne e
poinaku regulirano, za fakultetot vaì Zakonot za Univerzitetot vo
Belgrad, so op{ta univerzitetska uredba i so uredba na Filozofskiot
fakultet.
Vo ~len 3 se istaknuva deka Fakultetot vo Skopje e samostoen vo
svojata administracija i ima svoj poseben buxet. Fakultetskiot sovet gi
vr{i site raboti koi se odnesuvaat na Fakultetot.
Vo ~len 4 od Uredbata se naveduva deka nastavata trae po {est
semestri. Doktorski ispiti ne moèle da se polagaat. Sveditelstvata na
ovoj fakultet ja imale istata vrednost kako i svidetelstvata na Univer-
zitetot vo Belgrad.
Ovoj dokument e od neprocenliva va`nost za Institutot za geogra-
fija, no i op{to, za geografijata vo Republika Makedonija, bidej}i vo
~len 5 se navedeni edinaeset predmeti koi se predviduvalo da se preda-
vaat na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Vo nego, pod reden broj dva,
stoi predmetot Geografija. Toa go potvrduva interesot za geografijata,
nejzinoto zna~ewe, no toa pretstavuva i po~etok na dolgogodi{no
izu~uvawe na univerzitetsko nivo vo ramkite na visokoobrazovna insti-
tucija vo Makedonija.
Prostornite uslovi bile neophodni za otpo~nuvawe na nastavata i
poradi toa bilo predvideno premestuvawe na U~itelskata {kola koja
bila smestena vo Idadija.
Otkako bile napraveni neophodnite podgotovki, se pristapilo kon
realizirawe na predvidenoto. Nastavata po geografija vo ramkite na
Geografskiot institut na Filozofskiot fakultet vo Skopje zapo~nala
vo 1922 godina, a zaslugata za toa ja imaat nekolku eminentni profesori
od toa vreme.
Otkako doktoriral Petar S. Jovanovi}, vo 1922 godina, toj bil una-
preden vo docent i do{ol na toga{niot Filozofski fakultet vo Skopje,
koj bil vo sostav na Belgradskiot univerzitet so zada~a da sozdade Geo-
grafski institut i da ja organizira nastavata po geografija vo
Makedonija. Po~etocite bile dosta te{ki, so skuden nastavni~ki kadar,
vo skromni prostorni uslovi i bez nikakvi nastavni sredstva za rabota,
no so mnogu entuzijazam. Nedostigot na elementarni sredstva za rabota go
prinudile Petar S. Jovanovi} da napravi napori za da gi obezbedi. Toj se
obra}a so molba za dobivawe na soodvetna finansiska poddr{ka za
obezbeduvawe na instrumenti, u~ebni pomagala i literatura.
Ova negovo barawe e i dokumentirano2 .
2
Arhivski dokument vo rakopis: Pismo od d-r Petar S. Jovanovi} do Dekanot na
Filozofski fakultet vo Skopje, od 14.11.1922 godina.
17
Pismo od doc. d-r Petar S. Jovanovi} do Dekanot na
Filozofski fakultet vo Skopje od 14. 11. 1922 godina
18
Vo pismoto od 14.11.1922 god., koe e potpi{ano od Petar S. Jovano-
vi}, docent po geografija, se istaknuva deka {totuku osnovaniot Geo-
grafski institut na Filozofskiot fakultet gi nema nitu najpotrebnite
sredstva za rabota po geografija so u~enicite.
Obrabotkata na sodrìnite se sostoela vo predavawa, ve`bi, semi-
nari i ekskurzija. Se naveduva deka predavawata treba da se sledat na
karta, globus i najmnogu na proekciski aparat. Prakti~nite geografski
i kartografskite ve`bi ne moè da se zamislat bez potrebnite instru-
menti i bez zbirki karti. Rabotata vo seminari e povrzana so u~ebnici,
geografski dela i spisanija.
Vo istoto pismo Petar S. Jovanovi} podvlekuva deka na Geografski-
ot institut toa se neophodni sredstva i deka bez niv apsolutno ne moè
da se zamisli kakva bilo seriozna rabota so u~enicite. Poradi toa, kon
ova obra}awe, toj dostavuva i 3 oddelni spisoci za instrumenti, u~ebni
pomagala i knigi do Dekanot na Fakultetot. Vo istoto pismo toj bara i
kredit vo visina od 40 000 dinari za nabavka na sredstvata, predvideni vo
spisocite.
Vo priloèniot Spisok na neophodnite instrumenti za Geografski-
ot institut na Filozofskiot fakultet vo Skopje od 11.11.1922 godina se
navedeni: 1 pantograf, eden planimetar, 2 aneroidi, eden kurvimetar,
cirkli, edna tabla za crtawe, ostanat pribor za crtawe, eden fotograf-
ski aparat, celokupen fotografski materijal i pribor, edna busola, eden
proekcionen aparat i drugo. Toj smeta deka za nabavka na ovie instrumen-
ti e potreben kredit od 25 000 dinari, so zabele{ka deka vo ovoj iznos
treba da vleze i carinskata dava~ka, bidej}i ovaa nabavka moèla da se
izvr{i edinstveno od stranstvo.
Vo istiot arhivski dokument e i Spisokot za neophodnite u~ebni
pomagala za Geografskiot institut pri Filozofskiot fakultet vo
Skopje: edna yidna karta na Balkanskiot Poluostrov, dve yidni karti od
Jovan Cviji} na Kralstvoto na SHS, edna yidna karta na Evropa, edna
yidna karta na Azija, Afrika, Severna Amerika, Ju`na Amerika, Avstra-
lija, eden atlas i eden globus. Za ova se pobaruva kredit od 5 000 dinari.
Isto taka, priloèn e spisok od 54 naslovi na stru~na literatura i spi-
sanija, glavno od stranski avtori. Za taa cel toj napravil pobaruvawe na
kredit od 10 000 dinari.
So zalagawe na Cviji}, nabrgu potoa, vo Skopje kako podarok, se
isprateni golem broj knigi i kredit od 27 500 dinari, nameneti za rabota
i oprema na Geografskiot institut. (Panov, 1976, Stojmilov, 1986)
19
Originalen spisok za nabavka na instrumenti
20
Originalen spisok za nabavka na u~ebni pomagala
21
Del od originalniot spisok za nabavka na literatura za
studiite po geografija
22
Nastojuvawata za obezbeduvawe na stru~na literatura se zabeleù-
vaat i vo pismoto od Dekanot na Filozofskiot fakultet do Generalniot
inspektorat pri Ministerstvoto za finansii vo Belgrad. 3
Pismo od
Dekanot na
Filozofskiot
fakultet vo
Skopje do
Generalniot
inspektorat na
Ministerstvo
za finansii vo
Belgrad
3
Arhivski dokument vo rakopis; Pismo od Dekanot na Filozofski fakultet vo
Skopje do Generalniot inspektorat pri Ministerstvoto za finansii vo Belgrad.
23
Na po~etokot se istaknuva deka na Filozofskiot fakultet vo Skop-
je e otvorena Katedra za geografija. (Ovde, vo originalniot dokument se
spomenuva terminot Katedra za geografija, namesto Institut, kako vo
prethodniot dokument.)
Voedno, se spomenuva nedostigot od nau~na biblioteka i nau~ni
knigi. Mnogu od potrebnite knigi moèle da se nabavat edinstveno od
stranstvo. Vo pismoto se spomenuva deka pora~kata za knigite po
geografija e napravena kaj firmata Mak-Ted vo Lajpcig i deka se bara
opredelena suma za ispora~anata pratka knigi.
Interesno e pismoto od 17.11.1925 godina koe{to go ispra}a Dekanot
na Filozofskiot fakultet pri Univerzitetot vo Skopje do Glavnata
redakcija na Almanahot na SHS vo Zagreb4.
Vo ova pismo se naveduva deka Filozofskiot fakultet vo Skopje e
osnovan vo fevruari 1920 godina i deka funkcionira kako samostoen za-
vod za univerzitetska nastava. Na fakultetot se predavaat predmeti od
istorisko-filolo{ka grupa, filozofija i geografija. Vo istiot doku-
ment stoi deka nastavata ìvo napreduva, deka pokraj sekoja katedra se
osnovani seminari i Geografskiot institut. Vo nego se naveduva deka
Oddelenieto za prirodni nauki ne e osnovano poradi otsustvoto na
instrumenti i nastavni sredstva, neophodni za nastavata.
Vo ovoj dokument, vo koj ve}e e spomenat Geografskiot institut, po-
kraj upravata na fakultetot, me|u desette katedri e navedena i Katedrata
za geografija pod rakovodstvo na d-r P. S. Jovanovi}, vonreden profesor.
Soznanija za organizirawe na nastavata vo ovoj period, za predmeti-
te koi se slu{ale i sli~no dobivame od pi{aniot tekst na Atanasije
Uro{evi} - eden od toga{nite studenti:
„...Bidej}i prirodnite nauki na toga{niot fakultet vo Skopje ne
bea zastapeni, na nego ne be{e otvorena vo polna smisla na zborot geo-
grafska grupa so priroden smer, tuku samo geografska grupa so pomo{ni
op{testveni nauki. Glavniot predmet na taa grupa be{e pod A geogra-
fijata (matemati~ka geografija, fizi~ka geografija, geomorfologija,
antropogeografija, geografija na svetot, geografija na Jugoslavija i kar-
tografija). Predmet pod B be{e etnologija so etnografija, a pod V
narodna istorija, arheologija ili slovenska filologija ili sociologija
(po izbor).
Nastavata traela osum semestri. Predmet pod A se slu{al vo site
osum semestri, predmetot pod B {est semestri, a pod V prvite ~etiri se-
mestri. Vkupno ima{e tri ispiti, iako pod V se polagaa u{te dva predme-
ta, no taka {to ako se padne od edniot se smeta{e kako i drugiot predmet
da ne se poloìl. Seminarskite ~asovi bile zaedni~ki za site slu{ateli
od I do IV godina, a i nastavata na teren bila zaedni~ka za site ~etiri
4
Arhivski dokument vo rakopis: Dostavuvawe na podatoci za Filozofskiot
fakultet vo Skopje do Uredni{tvoto na Almanahot na SHS.
24
godini. Studiite se zavr{uvaa so posledniot zavr{en ispit, odnosno so
ispitot pod A. Diplomska rabota, kako sega nema{e, no na usnite ispiti
pod A i B im prethodele pismeni ispiti” (Uro{evi}, 1974).
Nastavni~ki kadar
Vo procesot na podgotovka i organizirawe na nastavata po geogra-

fija se javuvale te{kotii i vo pogled na obezbeduvaweto na stru~en ka-
dar za realizirawe na istata. Vo po~etokot nea ja izveduval samo eden
nastavnik, doc. d-r Petar S. Jovanovi}. Po odbranata na doktoratot vo
1924 godina, vo Skopje doa|a i docent d-r Vojislav Radovanovi}. Toj na-
skoro preminal na Zagrebskiot univerzitet, no vo 1925 godina povtorno
se vratil vo Skopje. Vo 1928 godina do{ol i etnologot Milenko Filipo-
vi}. Vo toj vremenski period asistent bil Atanasije Uro{evi}, eden od
najdobrite skopski diplomirani geografi.
Nastavnicite na Geografskiot institut vo Skopje, pokraj toa {to
bile vklu~eni vo nastavata, pristapile kon prou~uvawe na geomorfolo-
gijata i antropogeografijata na Makedonija. Toa pridonelo za postignu-
vawe na zna~ajni nau~ni sogleduvawa od oblasta na geografijata. Rezul-
tatite od svoite istraùvawa gi objavuvale vo Glasnikot na Skopskoto
nau~no dru{tvo. Za nas od posebno zna~ewe e Glasnikot na Skopskoto
nau~no dru{tvo, kniga 10, objavena vo 1931 godina pod uredni{tvo na
Petar S. Jovanovi}, koj vsu{nost pretstavuva fizi~ko-geografska mono-
grafija na Skopskata Kotlina.
Petar S. Jovanovi} (1893-1957)
Roden e na 10.03.1893 godina vo s. Dobra~a, Srbija.

Osnovno u~ili{te posetuval vo selata Rama}i i Dob-
ra~a (1900-1904), a gimnazija vo Kraguevac (1904-1912).
Na Filozofskiot fakultet vo Belgrad se zapi-
{al vo 1912 godina, no poradi Balkanskite vojni i
Prvata svetska vojna ima prekini vo studiite. Studi-
ral vo Rim, Firenca, Pariz i Belgrad. Diplomskiot
ispit od fizi~ko-geografskata grupa na Filozofski-
ot fakultet vo Belgrad go poloìl vo juni 1920 god.
Doktorski ispit poloìl na istiot fakultet, na 7 maj 1922 godina. U{te
kako student, vo oktomvri 1919 godina bil postaven za asistent na Jovan Cviji}.
Po odbranata na doktoratot vo 1922 godina e izbran za docent na Filozofskiot
fakultet vo Skopje, kade {to ja osnoval Katedrata za geografija i Geografski-
ot institut. Vo 1925 godina e unapreden vo vonreden profesor na istiot fakul-
tet, a vo 1932 godina e izbran vo zvaweto redoven profesor. Vo maj 1941 godina
go napu{til Skopje i zaminal za Belgrad. Od noemvri 1944 godina raboti kako
25
redoven profesor po geografija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Vo 1948
godina e izbran za akademik. Bil upravnik na Geografskiot institut na SAN.
Dodeka prestojuval vo Makedonija obrabotuval geografski problemi od
ovoj prostor. Organiziral kolektivni ispituvawa na Skopskata Kotlina, bil
pretsedatel na otsekot na Geografskoto dru{tvo vo Skopje od 1926 do 1941 godi-
na, urednik na ~etiri broja od Glasnikot na Skopsko nau~no dru{tvo-prirodno
oddelenie i dr. Se istaknuval so organizaciski sposobnosti: u~estvuval vo for-
miraweto na Narodniot univerzitet vo Skopje, bil pretsedatel na Planinar-
skoto dru{tvo i Turisti~kiot sojuz vo Skopje i drugo. Aktivno u~estvuval vo
op{testveniot ìvot na gradot i vo razre{uvaweto na mnogubrojni problemi od
praktikata.
Avtor e na pove}e nau~ni trudovi od oblasta na geomorfologijata, antro-
pogeografijata, hidrologijata i regionalnata geografija (Katlanovska Bawa,
Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva VI, 2 Skopqe, 1929; Reqef Skopske kotline,
Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva, kn X, sv. IV, Skopqe, 1931).
Po~inal na 15 noemvri 1957 godina.
Vojislav S. Radovanovi} (1894 -1957)
Roden e na 27 januari 1894 godina vo selo Pavli-

ci, Srbija. Osnovno u~ili{te zavr{il vo selo Vrbo-
vec, a gimnazija vo [abac i Ni{.
Po zavr{uvaweto na studiite vo 1921 godina bil
suplent vo gimnazija vo Skopje od 1921 do 1922 godina.
Na povik na Jovan Cviji} stanal asistent kon krajot
na 1922 godina, a vo juni 1924 godina poloìl doktor-
ski ispit na Univerzitetot vo Belgrad.
Bil kustos i upravnik na muzejot vo Skopje, do-
cent, vonreden i redoven profesor na univerzitetite
vo Skopje, Zagreb i Belgrad. Bil upravnik na Etnografskiot institut na SAN
kako i urednik na brojni publikacii: Glasnik na Skopskoto nau~no dru{tvo,
Zbornik za etnografija i folklor na Skopskoto nau~no dru{tvo, Godi{nik na
Muzejot vo Skopje i dr. Isto taka bil i prv sekretar na Oddelot na
geografskoto dru{tvo vo Skopje vo predvoeniot period.
Objavil preku ~etirieset nau~ni prilozi, studii i raspravi od oblasta na
fizi~kata geografija, antropogeografijata, etnologijata i kulturnata istori-
ja. Toj ima zna~aen pridones vo geomorfolo{kite prou~uvawa na reljefot na
nekoi kraevi vo Makedonija. (Me|u niv se: Terase iznad u{~a Topolke u Vardar
objaven vo Glasnik Geografskog dru{tva sv. 12. Beograd 1926, Mali denudacio-
ni oblici gnajsnog zemji{ta vo Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva, kn. IV,
Oddeqewe prirodnih nauka, sv.1, Skopqe, 1927; Stupweviti otseci Babe nad
Pletvarom-prilog denudaciono strukturnim oblicima reqefa vo Glasnik
Geografskog dru{tva sv. XVI. Beograd, 1930 i dr.). Negoviot najobemen trud,
doktorskata disertacija Tikve{ i Rajec, (Naseqa i poreklo stanovni{tva, kw.
26
XVII, Beograd, 1924,) se odnesuva na antropogeografskite ispituvawa vo spomena-
tite oblasti.
Po~inal na 26 april 1957 godina.
Atanasije Uro{evi} (1898 - 1992)
Roden e na 14.10.1898 godina vo Gnilane. Osnovno u~i-

li{te zavr{il vo rodnoto mesto, dva klasa gimnazija vo
Pri{tina, a po Balkanskata vojna {koluvaweto go pro-
dolìl vo gimnazija vo Skopje.
Vo 1926 god., vo Skopje, zavr{il Filozofski fakul-
tet (geografsko-etnolo{ka grupa predmeti). Po otsluù-
vaweto na voeniot rok vo 1927 godina bil postaven za
asistent po geografija na istiot fakultet.
Doktorskiot ispit (doktorska disertacija „Gorna Morava i Izmornik”)
go poloìl vo dekemvri 1929 godina na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Se
do Vtorata svetska vojna bil na slu`ba na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Za
vreme na Vojnata bil vo zarobeni{tvo. Po vra}aweto od zarobeni{tvo 1945
godina bil prifaten od strana na Belgradskiot univerzitet i vo 1946 godina e
unapreden vo zvaweto vonreden profesor po geografija na Filozofskiot
fakultet. Kon krajot na istata godina preminal na obnoveniot Filozofski
fakultet vo Skopje i vo 1950 godina e izbran za redoven profesor na ovoj
fakultet. Vo u~ebnata 1951/52 e dekan na Filozofskiot fakultet, a vo 1952/53
ima funkcija prodekan. Se penzioniral vo noemvri 1964 godina.
D-r Atanasije Uro{evi} se odlikuval so organizacioni sposobnosti. Go
vozobnovil Geografskiot institut na povoeniot Filozofskiot fakultet vo
Skopje i bil negov rakovoditel se do penzioniraweto. Osnova~ e na Geo-
grafskoto dru{tvo na Makedonija i bil negov dolgogodi{en pretsedatel.
U~estvuval vo organiizraweto na Vtoriot kongres na geografite na Jugoslavija,
koj se odràl 1951 godina vo Skopje i Ohrid. Po penzioniraweto zaminal za
Pri{tina i na Filozofskiot fakultet tamu ja osnoval Katedrata za geografi-
ja. Bil izbran za dopisen ~len na Srpskoto geografsko dru{tvo, po~esen pretse-
datel na Geografskoto dru{tvo na Makedonija i drugo.
Gi predaval predmetite: Fizi~ka geografija, Geografija na SFRJ i Karto-
grafija. Profesorot Atanasije Uro{evi} odli~no zboruval albanski, turski,
francuski i germanski. Toa mu ovozmoìlo da izveduva terenski istraùvawa
na razli~ni jazi~ni podra~ja i direktno da kontaktira so naselenieto.
Nau~nata rabota glavno se odnesuva za naselbite vo Kosovo, a do 1940 godi-
na objavil i pet monografii na gradski naselbi glavno objaveni vo Glasnikot na
geografskoto dru{tvo i vo Glasnikot na Skopskoto nau~no dru{tvo (Gorna
Morava i Izmornik 1935, [arplaninska ùpa Sirini}, 1948, Novobrdska Kriva
Reka 1950, Kosovo 1965, Toponimi Kosova 1975, Etni~ki procesi na Kosovu to-
kom turske vladevine 1987 i dr.). Za Makedonija se najzna~ajni trudovite: Kuma-
novo, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet Skopje kn. 2, 1949 god.;
Ohrid-geografska monografija, posebno izdanie na Filozofskiot fakultet
27
vo Skopje, kn.8, 1958 godina; Skopje, Geografski horizont, IV. br. 4, Zagreb, 1958;
Za nekoi toponimi vo Makedonija, Geografski razgledi, kn. 2-3, 1965 godina.
Po~inal na 16 oktomvri 1992 godina.
Studenti
Podatocite za brojot na studenti vo ovoj vremenski period se mo{ne

oskudni. Vo po~etokot brojot na studentite bil mnogu mal, a spored se}a-
vawata na eden od prvite studenti na geografskata grupa, vo prvata u~eb-
na godina (1922 - 1923 godina) imalo samo osum studenti, a pribli`no po
tolku se zapi{uvale i podocna, mnogu retko pove}e (Uro{evi}, 1974).
Vo ve}e spomenatoto pismo koe go ispratil Dekanot na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje do Glavniot urednik na Almanahot vo zimskiot
semestar vo u~ebnata 1925/26 godina, se spomenuvaat vkupno 144 zapi{ani
studenti na Filozofskiot fakultet, od koi 139 redovni i pet vonredni.
Vo istoto pismo ne e daden brojot na studenti po oddelni studenski gru-
pi, pa poradi toa nemame konkretni podatoci za toga{niot broj na stu-
denti po geografija.
Studentite raspolagale so nau~na i stru~na literatura. Sekoj semi-
nar i sekoj institut imal svoja biblioteka, a postoela i centralna uni-
verzitetska biblioteka so nad 12 000 dela (bibliote~en fond od okolu 50
000 knigi). Pokraj profesorskata ~italna, vo bibliotekata postoela i
studentska ~italna, koja moèle da ja koristat i gra|anite, odnosno bila
od javen karakter.
Spored navodite na A. Uro{evi} „predvoenata biblioteka na Geo-
grafskiot zavod imala okolu 2000 knigi i primala tri doma{ni i tri
stranski spisanija”(Uro{evi}, 1974).
Na Filozofskiot fakultet postoel i studentski dom kade {to mo-
èle da se smestat do 25 studenti, vklu~uvaj}i gi i studentite geografi.
Po~etocite na studiite po geografija vo ovoj period se od neprocen-
livo zna~ewe za Makedonija i za makedonskata geografska nauka. Od
diplomiranite studenti po geografija na predvoeniot Filozofski fa-
kultet vo Skopje, zaedno so onie koi diplomirale na drugite fakulteti,
po osloboduvaweto vo Makedonija ostanale dvaesetina. So niv zapo~na
nastavata po geografija vo srednite u~ili{ta vo Skopje, Kumanovo,
Tetovo, Veles i Ohrid, na Katedrata za geografija i na novoosnovanata
Vi{a pedago{ka {kola vo Skopje. Tie u~estvuvale vo izveduvaweto na
obrazovniot proces vo dràvata i vo sozdavaweto na idniot nastavni~ki
kadar od oblasta na geografijata.
Nekoi od studentite od predvoeniot period prerasnale vo univerzi-
tetski profesori, vo Makedonija i nadvor od nea. Me|u niv }e gi istakne-
me: d-r Atanasie Uro{evi}, d-r Jovan Trifunoski, d-r Todor Kondev,
prof. Apostol Apostolov, d-r Mane û~kov, d-r Dimitar Jaranov i dr.
28
2. OBIDI ZA OTVORAWE NA STUDII PO GEOGRAFIJA
VO TEKOT NA VTORATA SVETSKA VOJNA
Op{testveno-politi~kite priliki vo Makedonija za vreme na Vto-

rata svetska vojna imale vlijanie i vrz sostojbata vo obrazovanieto i
naukata, a toa osobeno se ~uvstvuva vo geografijata, nau~na oblast od na-
cionalen interes.
So doa|aweto na bugarskata vlast, zateknatiot nastavni~ki kadar
bil prinuden da ja napu{ti Geografskata katedra (nekade se sre}ava
Institut) pri Filozofskiot fakultet vo Skopje. No raspolo`livite
dokumenti ukaùvaat na toa deka vo ovoj period se prisutni zalagawa i
obidi da se organizira nastava po geografija na visokoobrazovno nivo.
Vrz osnova na dokumentot od oktomvri 1943 godina5, se zabeleùvaat
nastojuvawa da se otvori Univerzitet vo Skopje i vo Paragraf 3, vo ram-
kite na Istorisko-filolo{kiot fakultet, geografijata se spomenuva
kako edna od trite glavni specijalnosti. Vo istiot dokument, podolu vo
tekstot, se istaknuva predmetot antropogeografija da bide zastapen so
edna katedra.
Postoi dokument od noemvri 1943 godina vo koj se navedeni uslovite
za priem na studentite na Univerzitetot vo Skopje za u~ebnata 1943/44
godina6, kade {to pokraj drugite dve nasoki se naveduva i geografijata.
Brojot za priem na studenti bil neograni~en. Isto taka postoi i izgot-
ven raspored na predavawa7 za zimskiot semestar vo u~ebnata 1943/44
godina na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Skopje vo koj pod III
geografija se navedeni predmetite: fizi~ka geografija so 3 ~asa, ve`bi
po fizi~ka geografija so 2 ~asa i op{ta antropogeografija so 2 ~asa. Vo
istiot dokument, kade{to treba da se navedeni imiwata na nastavnicite
po sekoj predmet, kaj geografskite predmeti tie ne se dadeni. Zalagawata
za obezbeduvawe na nastavni~ki kadar se zabeleàni vo dokumentot od
22.12.1943 i od 23.12.1943 godina. Vo niv Rektorot na Univerzitetot vo
Skopje bara da se nazna~at dvajca docenti po predmetite fizi~ka geogra-
fija i antropogeografija.
5
Arhivski dokument: Izve{taj za osnovawe na Dràven Univerzitet vo Skopje,
oktomvri 1943 godina.
6
Arhivski dokument: Uslovi za priem na studentite na Univerzitetot - Skopje,
noemvri 1943 godina.
7
Arhivski dokument: Raspored na predavawa i profesori vo zimskiot semestar
1943-44, od 12. 11. 1943 godina.
Vo istata u~ebna godina, spored spisokot za brojot na studenti8, kaj
predmetot geografija e naveden broj od 75 studenti.
8
Arhivski dokument: Statisti~ki pokazateli za brojot na studentite po grupi na
Univerzitetot vo Skopje za u~ebnata 1943/44.
30
Raspored na predavawata vo zimskiot semestar vo u~ebnata 1943/44
31
Originalen dokument: Barawe do Ministerstvoto za
obrazovanie za nazna~uvawe docent po fizi~ka geografija
(23. 12 .1943 godina)
32
Vo dokumentot Izvestuvawe na Rektorot na Skopskiot Univerzitet,
od 5.07.1944 godina9 se spomenuvaat trite glavni nasoki na Istorisko-
filolo{kiot fakultet pri Univerzitetot vo Skopje, me|u koi i geogra-
fija, a isto taka i ~etiri vtori nasoki.
9
Arhivski dokument: Izvestuvawe na rektorot na Skopskiot Univerzitet, juli 1944
godina.
33
Od trite glavni nasoki, samo po geografija, bez polagawe na starite
jazici, moèlo da se primaat studenti koi zavr{ile realna gimnazija. Vo
istiot dokument se naveduva deka vo prethodnite dva semestri brojot na
studentite po geografija bile okolu 3 pati pove}e od studentite na
drugite grupi. Vo tekot na letniot semestar (juli 1944 godina) brojot na
studenti po geografija iznesuval 94 i se naglasuva deka tie bile
najbrojni na Fakultetot.
O~igledno e deka ovoj dokument upatuva na postoewe na studii po
geografija vo Skopje. Me|utoa ostanuva dilemata dali navistina zaì-
veale studiite po geografija poradi slednovo: nastavni~kiot kadar po
geografija ne bil obezbeden se do dekemvri 1943 godina na {to ukaùvaat
priloènite dokumenti evidentirani so datum 22.12.1943 i 23.12.1943
godina.
Isto taka, pri na{eto istraùvawe ne sretnavme konkretni doku-
menti koi bi moèle vo celost da go potvrdat zaìvuvaweto na nastavata
po geografija vo toj vremenski period. Za mo`noto postoewe na studiite
imavme pove}e razgovori i so na{ite sogovornici. No, tie ne potvrdu-
vaat deka postoela organizirana nastava po geografija vo Vtorata svet-
ska vojna. I tie se obiduvale vo svoite istraùvawa da najdat odgovor na
ova pra{awe, no bezuspe{no.
34
3. VOZOBNOVUVAWE NA STUDIITE PO GEOGRAFIJA
VO PERIODOT PO OSLOBODUVAWETO
Vozobnovuvawe, prostorni uslovi i kadrovski potencijal
Po Vtorata svetska vojna Katedrata za geografija zapo~nala so ra-

bota na 16.12.1946 godina vo ramkite na toga{niot Filozofski faklutet,
a vo 1955 godina prerasnala vo Institut za geografija. Vo 1958 godina
ovoj Institut preminal vo ramkite na Prirodno-matemati~kiot fakul-
tet pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje.
Vo prvite godini po oslobo-
duvaweto do 1947 godina, Geograf-
skata katedra zaedno so Katedrata
za biologija, raboti vo zgradata na
Prirodnonau~niot muzej na ul.
Orce Nikolov, br. 11, vo neposred-
na blizina na Gradskiot plo{tad.
Studentite po geografija bi-
le smesteni na tretiot kat vo ovaa
zgrada.
Celata nastavna aktivnost se
odvivala vo tri prostorii, ednata
bila nameneta za sledewe nastava,
vo drugata bil smesten bibliote~-
niot fond, a tretata prostorija
bila kabinetska.
Vo 1947 godina Katedrata e
premestena vo zgradata na Narod-
nata biblioteka (na kejot na reka-
Zgrada na prirodnonau~en muzej ta Vardar). Katedrata raspolagala
so 4 kabineti i 1 slu{alna, a od
1951 godina Katedrata za geografija prostorno se premestila vo zgradata
na Gazi Baba. Iako oddelni predavawa i podocna (1959/1960 godina) se
slu{ale vo ovaa stara zgrada („...tamu slu{avme Politi~ka ekonomija
zaedno so istori~arite” - veli prof. d-r Tome Andonovski).
Prof. d-r Milivoj Ga{evski, pripadnik na prvata povoena genera-
cija studenti po geografija, se se}ava za svojot prv ~as od studiite
„...Be{e zimno vreme, dekemvri 1946 godina. Site studenti sedevme oko-
lu edna pe~ka t.n. „bubwara”. Na prviot ~as bevme dvaesetina studen-
ti. Bidej}i be{e povoen period, nekoi od nas bea oble~eni vo civilna
obleka, a nekoi vo delovi od vojni~ka uniforma. Se se}avam deka Gigo
35
Mileski, so koj zaedno studirav-
me, be{e vo vojni~ki {inel. Jas
imav angliska vintjakna bojadi-
sana vo temno, so koja sum slikan
na fotografijata za indeks.
Prof. Atanasie Uro{evi} vleze
i go odrà prviot ~as.”
Indeks na prof. d-r Milivoj Ga{evski
Nastavni~ki kadar
Nastavata na studiite po geografija vo prvite nekolku godini po

vojnata se odvivala samo so dva nastavnika: Atanasije Uro{evi} vo zva-
weto vonreden profesor i Jovan F. Trifunoski vo zvaweto predava~, po-
rane{en asistent na Univerzitetot vo Belgrad.
Originalen dokument za premestuvaweto na d-r Jovan F. Trifunoski za

univerzitetski nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje
36
Profesorot Branislav Rusi} predaval etnologija, kako pomo{en
nastaven predmet. Podocna, poradi potrebata od nastavnici po geogra-
fija nastavni~kiot kadar se obezbeduval od srednite u~ili{ta. Taka, na
studiite po geografija vo u~ebnata 1948/49 godina, âslav Stojadinovi},
kako predava~, izveduval nastava po predmetot geomorfologija. Vo po~e-
tokot nastavata po op{ta geologija i petrografija ja izveduval prof. d-r
Proti}, a potoa nastavata po predmetot geologija ja drèl predava~ot
inèner Aleksandar Malahov. Vo 1950 godina kako postojan nastavnik po
geologija e vraboten prof. Milo{ Pavlovi}. Ve}e vo 1951 godina bil
primen i prviot asistent Gigo Mileski. Vo 1953 godina za predava~ e
primen Todor Kondev. Iako se do u~ebnata 1952/53 godina nastavni~kiot
i pomo{niot kadar se sostoel samo od eden redoven profesor, 1 docent, 3
predava~i i eden asistent, Geografskata katedra zapo~nala kontinuira-
no da sozdava visokoobrazovan kadar od oblasta na geografijata vo Make-
donija.
D-r Jovan Trifunoski (1914-2002), redoven pro-

fesor.
Roden e na 23.09.1914 godina vo seloto Vrutok.

Poteknuva od zemjodelsko semejstvo (tatko Filip i
majka Tofilka). Osnovno obrazovanie zavr{il vo selo
Vrutok, sedum klasa vo gimnazijata vo Skopje, a osmiot
klas i maturskiot ispit go zavr{il vo Tetovo. Na Fi-
lozofskiot fakultet (XI grupa) vo Skopje se zapi{al
1935 godina kade diplomiral vo juni 1939 godina.
Po zavr{uvawe na studiite ja otsluìl voenata
obvrska na Voeno-geografskiot institut vo Belgrad. Tuka go poloùva ispitot
za geodetski potporu~nik. Voeniot rok go zavr{uva vo septemvri 1940 godina.
Od noemvri 1940 do mart 1941 godina bil asistent na Geografskiot zavod
na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Za vreme na vojnata, vo 1941 godina, bil
mobiliziran vo Ki~evo. Od mesec maj 1941 godina do avgust 1946 godina ìveel
vo Belgrad. Vo periodot od 1941 do 1943 godina rabotel kako asistent na Uni-
verzitetot vo Belgrad, vo Geografskiot institut. Vo mart 1943 godina e otpu{-
ten od Univerzitetot i postaven na slu`ba vo II i V ma{ka gimnazija vo Belgrad
do 20.05.1944 godina. Vo tekot na 1943 godina go polaga Dràvniot asistenski
ispit koj mu e priznat od specijalnata komisija vo 1945 godina. Od osloboduva-
weto na Belgrad 1944 godina povtorno e asistent na Univerzitetot, kade ostanu-
va na slu`ba do 2 avgust 1946 godina koga e premesten na Univerzitetot vo Skop-
je. Tuka raboti kako asistent do 01. 04. 1952 godina, a od ovoj datum prodolùva
so rabota vo zvaweto univerzitetski predava~. Po doktoriraweto vo Belgrad na
Srpskata Akademija na nauki vo 1950 godina, na 01. 01. 1951 godina e izbran vo
zvaweto docent. Vo mart 1959 godina e nazna~en vo zvaweto vonreden profesor, a
na 01.04.1965 godina go dobiva zvaweto redoven profesor.
37
Jovan F. Trifunoski pominal 2 meseci na specijalizacija vo Avstrija.
Dobro se sluèl so germanskiot jazik, no i so francuskiot, bugarskiot i ruski-
ot. Profesor d-r Jovan Trifunovski bil poznat po istraùvawata na nasele-
nieto i naselbite. Za taa cel organiziral terenska nastava so studenti vo raz-
li~ni delovi od zemjava. Negovite zapisi za naselenieto i za naselenite mesta
evidentirani neposredno na teren se izvorni i pretstavuvaat dragocen materi-
jal i za dene{nite istraùvawa. Negova potesna specijalost bile regionalnata
geografija i antropogeografijata.
Vedna{ po vojnata, letoto 1945 godina organiziral eskurzii po Skopskata
Kotlina. Toa rezultiralo so antropogeografska studija. Ovie eskurzii bile
prodolènie na ekskurziite koi gi realiziral niz Makedonija od 1938 do 1941
godina. Prof. d-r Jovan Trifunoski izvr{il antropogeografski prou~uvawa vo
Skopskata, Polo{kata, Kumanovskata, Ov~epolskata, Ko~anskata, Strumi~kata
Kotlina i Pelagonija. Za sekoja od niv objavil izvonredni antropogeografski
studii.
Ima poblikuvano mnogu trudovi: statii i bele{ki vo spisanieto Etnolo-
gija, Skopje, 1940, 1941, nad 15 statii vo vesnikot Selo, Belgrad, 1945 i 1946 godi-
na, statii i bele{ki vo spisanieto Nov den, Skopje 1945 i 1946 godina, vo kniga-
ta Egejska Makedonija, Belgrad 1946 godina.
Nositel e na Orden na trudot od II red vo 1959 godina. Zaminal vo penzija
na 30.11.1979 godina.
Po~inal vo 2002 godina.
Branislav Rusi} (1912-1971), redoven profesor.
Roden e na 29.10.1912 godina vo Tomino Selo,

Makedonski Brod. Osnovno u~ili{te zapo~nuva vo
Pore~ka Topolnica, a zavr{uva vo Prilep. Gimnazis-
koto obrazovanie go zapo~nal vo Prilep, prodolìl
vo Kru{evac, a zavr{niot ispit go polagal vo Bitola.
Vo 1934 godina se zapi{al na Etnolo{kata grupa na
Filozofskiot fakultet vo Belgrad.
Kako najdobar student vo 1936 godina bil izbran
za pomlad asistent na Seminarot za etnografija pri
Filozofskiot fakultet vo Belgrad.
Vo 1946 godina pozitivno odgovoril na pokanata
na Makedonskata vlada za predava~ na Katedrata po etnologija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Me|u drugoto predaval etnologija kako pomo{en predmet na
studiite po geografija.
Doktoriral vo 1951 godina vo Zagreb. Vo maj 1951 godina e izbran za docent
na Filozofskiot fakultet, vo mart 1959 godina za vonreden profesor, a vo 1965
godina za redoven profesor na PMF vo Skopje.
Po~inal vo avgust 1971 godina vo Belgrad.
38
âslav Stojadinovi} (1904 - ? ), vonreden profesor.
Roden e vo Bela Crkva, Republika Srbija. Studiite gi zavr{il na

Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Po diplomiraweto bil profesor vo
Gimnazijata vo Bitola. Pred doa|aweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje
rabotel na izgradbata na kanalot Dunav -Tisa - Dunav. Na Katedrata za
geografija predaval geomorfologija se do penzioniraweto.
D-r Todor Kondev (1903 - 1978), redoven profesor
Roden e na 20. 03. 1903 godina vo Kratovo. Vo

rodniot grad go zavr{il osnovnoto obrazovanie, a
gimnazija vo [tip i vo Kumanovo. Po maturiraweto vo
1922 godina se zapi{al na Filozofskiot fakultet vo
Skopje, na grupata za Geografija. Diplomiral vo 1926
godina. Sluèl voen rok vo [kolata za rezervni
oficeri vo Saraevo.
Vo prvata godina od svoeto slu`buvawe za profe-
sor-pripravnik po geografija bila nazna~en vo Kur-
{umlija, potoa vo Prokupje do 1927 godina. Potoa bil
premestuvan na razli~ni mesta. Vo 1928 godina bil vraboten kako profesor-
pripravnik vo Dràvnata trgovska akademija vo Bitola. Po poloùvaweto na
dràvniot ispit vo 1931 godina bil premesten vo Subotica, potoa vo Novi Sad,
a od 1939 do 1941 godina rabotel vo Srednoto ekonomsko u~ili{te vo Belgrad.
Vo 1941 godina doa|a vo Skopje, kako nastavnik vo Trgovskata gimnazija. Po
zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna bil direktor na Ekonomskiot tehnikum
vo Skopje do 1953 godina. Poradi negovoto obrazovanie i golemoto pedago{ko
iskustvo, 27 godini aktivna nastavna dejnost, vo 1953 godina bil pokanet da
predava na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata geografija. Doktori-
ral na 16. 06. 1958 godina (doktorska disertacija: Osogovijata - Antropogeo-
grafsko-stopanska studija).
Negovata nau~nata rabota bila na poleto na ekonomskata geografija i geo-
grafijata na naselenieto i naselbite i objavil pove}e trudovi od ovie oblasti.
Prof. d-r Todor Kondev imal pove}e rakovodni funkcii na Geografskiot
institut, a vo eden mandat (1967/68 -1968/69) e i prodekan na Prirodno-matema-
ti~kiot fakultet vo Skopje.
Milo{ Pavlovi} (1901 -1979), redoven profesor
Roden e na 29. 09. 1901 godina vo Belgrad. Zavr{il Filozofski fakultet

vo Belgrad. Na Filozofskiot fakultet vo Skopje predaval op{ta geologija i
petrografija na Katedrata za geografija do zaminuvaweto vo penzija, vo 1965
god.
39
D-r Gigo Mileski (1923 - 1995), redoven profesor
Roden e na 24 januari 1923 godina vo Struga. Po-

teknuva od slu`beni~ko semejstvo. Osnovno i gimna-
zisko obrazovanie oformil vo Struga, vo Priedor i vo
Bitola. Vo 1942 godina maturiral. Po zavr{uvaweto
na Vojnata i po otsluùvaweto na voeniot rok se zapi-
{al na studii po geografija na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje. Toj pripa|a na prvata povoena genera-
cija studenti po geografija. Vo me|uvreme, vo 1947
godina se vrabotil kako kartograf vo Institutot za
geografija, a kako vonreden student diplomiral vo
1950 godina. Po diplomiraweto e izbran za asistent po predmetot kartografija
i na toj na~in vo periodot na vozobnovuvawe na studiite po geografija po Vojna-
ta, toj bil prviot asistent, no i me|u prvite studenti {to se {koluvale na ovie
studii.
Gigo Mileski, kako asistent na Katedrata za geografija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje, ima neposredna zasluga za dene{noto postoewe i za rabota-
ta na Seizmolo{kata opservatorija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo
Skopje. Na 1.11.1956 godina Univerzitetskiot sovet go imenuva za prv v. d. uprav-
nik na Stanicata. Od tie pri~ini naskoro bil ispraten na stru~no usovr{uva-
we vo Seizmolo{kiot zavod vo Belgrad. Od 1. 07. 1957 godina, pod negovo ured-
ni{tvo zapo~nuva i objavuvaweto na rezultatite od seizmolo{kite nabquduva-
wa vo seizmolo{ki bilten. Kako honoraren v. d. upravnik na Stanicata ostanuva
do 1. 03.1961 godina. Vo 1961 godina se vrabotuva na Ekonomskiot fakultet, kako
asistent po predmetot ekonomska geografija.
Doktoriral vo 1965 godina na PMF vo Skopje (doktorska disertacija:
Ezerata vo SR Makedonija kako va`ni ribolovni i turisti~ki podra~ja). Vo
tekot na 1967 godina e izbran za docent po predmetite geografija na Jugoslavija
i kartografija na Geografskiot institut pri PMF vo Skopje. Vo 1972 godina e
izbran vo zvaweto vonreden profesor, a vo 1977 godina go steknuva zvaweto
redoven profesor. Se penzioniral vo 1987 godina.
Nastavna dejnost i studenti
Vo povoeniot period predavawata zapo~nuvaat so golem entuzijazam.

Nastavata se odvivala popladne. Nastavniot plan go so~inuvale kom-
pleksni predmeti od fizi~ka i socio- ekonomska geografija koi naj~esto
se izveduvale po nekolku semestri kontinuirano: geomorfologija so fi-
zi~ka geografija (II i III semestar), geomorfologija (IV semestar), fizi~-
ka geografija (V semestar), kartografija (II i III semestar), antropogeo-
grafija (II, III i V semestar), ekonomska geografija (vtor, tret i ~etvrt
semestar), geografski seminar vo ~etiri semestri itn. No nitu eden od
predmetite ne e izveduvan pove}e od ~etiri semestri.
40
]e gi navedeme se}avawata za nastavata na prof. d-r Milivoj Ga{ev-
ski: „...Pokraj ostanatite predmeti glavno obele`je be{e odrùvawe-
to na seminari edna{ nedelno. Taka, sekoja sreda temelno se razrabotu-
va{e po edna seminarska rabota, ~ija glavna cel be{e da se zapoznaat
studentite so geografskata literatura. Seminarskata rabota javno
se prezentira{e, a podocna slede{e diskusija me|u studentite, no
koordinirana i naso~uvana od profesorot.
Predmetite se polagaa pred dvajca profesori, ocenkite gi zaveru-
va{e sekretarot, a potoa komisijata na lice mesto gi zapi{uva{e
ocenkite ... ”
Nastavnite planovi bile osovremenuvani i ve}e vo 1952/1953 godina
studiite se odvivale po sledniot nastaven plan:
Predmet semestar
prv vtor
Prva godina
Fizi~ka geografija 3+1 3+1
Geologija so petrografija 3+2 3+2
Politi~ka ekonomija 2+2 2+2
Etnologija 3+2 3+2
11+7 11+7
Vtora godina
Geomorfologija 3+1 3+1
Kartografija 2+2 2+2
Antropogeografija 3+1 3+1
Ekonomska geografija 2+1 2+1
Geologija II (Stratigrafija) 2+1 2+1
Etnologija 3+2 3+2
15+8 15+8
Treta godina
Antropogeografija 2+1 2+1
Ekonomska geografija 2+1 2+1
Regionalna geografija 3+1 3+1
Pedagogija 2+0 2+0
9+3 9+3
êtvrta godina
Regionalna geografija 3+1 3+1
Geografija na FNRJ 3+1 3+1
Pedagogija 0+3 -
Diplomska rabota 0+6 0+8
6+11 6+10
*Predvojni~ka obuka se izveduva kako zadolìtelen predmet vo site semestri
po dva ~asa nedelno.
41
Raspolagame i so poseben dokument koj se odnesuva na studiite od
ovoj period.
So Pravlnikot za upis, sistemot na studiite i polagaweto na
ispiti na Filozofskiot fakultet Skopje od 3. 03. 1952 godina, a odob-
ren od Univerzitetskiot sovet na 15. 03. 1952 godina e reguliran reìmot
na studii. Vo ~len 6 se naveduva deka ispitite se usni ili pismeni, odnos-
no pismeni, usni i prakti~ni, a usnite ispiti se javni. Ispitite se pola-
gaat komisiski i po redosled opredelen od strana na Katedrata. ^len 7 se
odnesuva na zavr{niot ispit. Spored nego, na zavr{en ispit moàt da bi-
dat pu{teni redovnite i vonredenite studenti po izrabotka i prifa}a-
we na pismena (diplomska rabota). Zavr{niot ispit se sostoi od pismen
i usten del.
Vo tie godini se ~uvstvuva nedostig od univerzitetski u~ebnici i
stru~na literatura. Na samiot po~etok od povoenoto obnovuvawe na Ka-
tedrata, edinstveni u~ebnici koi se koristele vo nastavata se: Geomor-
fologija od Jovan Cviji}, Op{ta geologija od Petkovi}, a od 1952 godi-
na i Fizi~ka geografija od Atanasie Uro{evi}, u~ebnik koj dolgo vreme
}e se koristi vo nastavata.
Geomorfologija kn. 1 i 2
od Jovan Cviji}
(sopstvenost na prof. d-r M. Ga{evski u{te od studenskite denovi)
42
Fizi~ka geografija od
Atanasije Uro{evi}
(sopstvenost na prof. d-r M. Ga{evski

u{te od studenskite denovi)
Za nastavata po geografija, poradi karakterot na nastavnite sodr-

ìni, osobeno zna~ewe ima upotrebata na nagledni sredstva.
Nagledni sredstva
Naglednite sredstva otsustvuvale dolg period. Na po~etok toa bile

eden globus i karta na Kralstvoto Jugoslavija (1946 godina) „...nemavme
nagledni sredstva, nemavme ni klupi, sedevme samo na stol~iwa okolu
}umbeto...” - se potsetuva prof. d-r Milivoj Ga{evski.
43
Prvite nagledni sredstva bile od reparacijata od Germanija. Pro-
fesor Pe~ijare, zaedno so delegacija od Makedonija, vloìle napori da
se obezbedat ovie sredstva, koi dolg period se koristele vo nastavata.
Vo interes na podobruva-
we na nastavata po geografija
se organizira i terenska nasta-
va. Studentite na teren se sre-
}avaat so mnogu geografski po-
javi i procesi. Terenskata nas-
tava na studiite po geografija
ima kontinuirana tradicija i
otsekoga{ bila glavno obele`-
je na studiite.
Prof. d-r Milivoj Ga{evski,

pripadnik na prvata povoena
generacija studenti na studii
po geografija.
Niz procesot na studirawe op{to e prifateno gledi{teto deka vis-

tinskiot geograf se formira preku neposredno nabquduvawe i istraù-
vawe vo prostorot, bidej}i prostorot e geografskata laboratorija.
Ottamu i devizata koja im se prenesuva na site generacii studenti po
geografija „Geografijata se pi{uva i so noze, a ne samo so race”.
Od razgovorot so prof. d-r Milivoj Ga{evski doznavme deka teren-
skata nastava bila prisutna od samite po~etoci na povoeno obnovuvawe
na studiite po geografija. Na ovoj plan posebno ja naglasuva aktivnosta
na prof. d-r Jovan Trifunoski. Toj se se}ava na interesna terenska
nastava so studenti od Geografskiot fakultet od Belgrad, na relacija od
Pre{evo do Leskovac, po dolinata na Bina~ka Morava. Potoa kako po-
vpe~atliva ja poso~uva terenskata nastava niz Pirinskiot del na
Makedonija, realizirana vo maj 1948 godina, pred Rezolucijata na
Inforbiroto: „...odevme pove}e pe{ki ili ne nosea so kamioni. Ima{e
edno selo blizu do gr~kata granica, se vika Katunci, kade {to ~ekavme
2- 3 dena za da se pojavi nekoj kamion za da premineme preku Pirin. Toga{
go vidov seloto Pirin, a bevme i na edno mesto koe se vika{e Papa{
âir (Popova Livada), odnosno okolinata kade {to zaginal Jane
Sandanski. Toga{ vidovme golem del od Pirinska Makedonija.”
Vo pogled na brojot na studenti vo prvite godini od studiite imame
malku informacii. Prvata generacija studenti po vojnata broela 46 stu-
denti. Najgolem del od niv bile od teritorijata na Makedonija, no sekako
44
imalo i od drugite delovi na porane{na Jugoslavija. [est studenti bile
od Pirinska Makedonija. Vo ovaa prva generacija studenti ima vistinsko
{arenilo vo odnos na zastapenosta po gradovi od Makedonija: Taka od
Kumanovo - 2, po eden student od Ohrid, Tetovo, Prilep, Gevgelija, Veles,
Makedonski Brod, a osum studenti od Kavadarci (Stojmilov, 1986).
Spored dokumentot za Analiza na studentite na Filozofskiot
fakultet vo Skopje na krajot na {kolskata 1946/47 godina, zaveren od
Ministerstvoto za prosveta na NRM od 24. 12. 1947 godina, kaj geografska
grupa se zabeleùva deka studentite po geografija gi prijavuvale predvi-
denite ispiti i so uspeh gi poloùvale.
Originalen dokumenta za analiza na studentite

na Filozofskiot fakultet vo Skopje
Vo 1947/48 godina diplomirale nekolku studenti me|u koi i Pan~e

Kirovski, poznat geograf i univerzitetski profesor na Ekonomskiot
fakultet vo Skopje. No duri vo 1950 godina se javuvaat prvite
diplomirani studenti koi gi zapo~nale studiite na vozobnovenata
Katedra za geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Nea ja
so~inuvale Milka Stojanova, Milena Boevi}, Radmila Vidoevska,
Velimir Kostovski, Gigo Mileski, Milivoj Ga{evski, Jordan Kostovski.
45
Od ovaa povoena generacija diplo-
mirani studenti po geografija Gigo Mi-
leski i Milivoj Ga{evski prerasnuvaat
podocna vo univerzitetski profesori na
Institutot za geografija. Diplomskata
rabota na prof. d-r Milivoj Ga{evski so
naslov Debarska Kotlina - geomorfolo-
{ki zabeleùvawa, e prvo delo od oblas-
ta na fizi~kata geografija napi{ano na
makedonski jazik od geograf Makedonec,
i objaveno na makedonski jazik vo Glas-
nik Srpskog geografskog dru{tva, Beo-
grad sv. XXXIII br. 1, 1953 godina.
Na ovaa generacija pripa|a i Velimir
Kostovski koj podocna izveduval nastava
na Pedago{kata akademija vo Bitola.
46
4. INSTITUTOT ZA GEOGRAFIJA (1958 - 1977)
Organizaciska postavenost i nastavni~ki kadar
Vo 1958 godina Institutot za geografija se odvojuva od Filozofski-

ot fakultet i prodolùva da raboti vo ramkite na Prirodno-matemati~-
kiot fakultet se do 1977 godina. Prostorno e smesten vo sega{niot star
del vo zgradata na Gazi Baba.
Vo pogled na organizaciskata postavenost, Institutot za geografija
od po~etokot na svoeto postoewe nemal posebni oddeli, me|utoa po 1958
godina se formiraat tri zavodi: Zavod za geografija, Zavod za geologija
i mineralogija i Zavod za etnologija koi imale zada~a da ja unapreduvaat
geografskata nauka od svojata potesna specijalnost.
Nastavni~kiot kadar koj u~estvuval vo realizacija na nastavata bil
malubroen, no sepak dovolen so uspeh da ja sprovede nastavata i da obez-
bedi kontinuitet vo obrazovniot proces. Vo u~ebnata 1963/64 god. nastav-
ni~kiot kadar go so~inuvale: eden redoven profesor, ~etiri vonredni
profesori, ~etiri docenti, eden predava~ i ~etiri asistenti (Kondev,
1966). Toa bile: prof. d-r Atanasie Uro{evi}, prof. d-r Jovan F.Trifu-
noski, prof. d-r Todor Kondev, Branislav Rusi} predaval etnologija,
Milo{ Pavlovi} op{ta geologija i petrografija, prof. d-r Vladimir
Maer, „...ve`bite gi izveduvaa asistentkata Gorica [optrajanova po
petrografija, a Ivan Nestorovski po geologija...” (prof. d-r Tome Ando-
novski.)
Vo 60-tite godini na 20 vek zapo~nuva da se oformuva druga gene-
racija univerzitetski profesori na Institutot za geografija. „Vo 1960
godina doktoriraa profesor d-r Du{an Manakovi} i prof. d-r Mitko
Panov i se vklu~ija vo izveduvawe na nastavata od tretata godina.
Prof. d-r M. Panov predava{e antropogeografija, a prof. d-r D. Mana-
kovi} geografija na FNRJ...” - se se}ava prof. d-r Tome Andonovski.
Ve}e vo 1967 godina vo nastavata se vklu~uva Gigo Mileski kako do-
cent, a vo 1974 godina i d-r Milivoj Ga{evski. Naporedno vo prvata polo-
vina na sedumdesettite godini na 20 vek vo izveduvaweto na nastavata
bile vklu~eni i tri predava~i so magisterski ispiti: Vasil Gramatni-
kovski, Aleksandar Stojmilov i Stanko Stankoski. Vo 1977 godina na
geografskata grupa na PMF imalo vkupno osum nastavnici i dva asisten-
ti: Tome Andonovski i Vasil Daskalovski. Vo me|uvreme nastava izvedu-
vale i docent d-r Mitko Poptrandovski koj predaval geologija, a kako
asistenti bile angaìrani Galaba Palikru{eva i Nikola Trip~ev.
Ovoj period e karakteristi~en po toa {to ve}e site nastavnici od
pomladata generacija se educirani na Institutot za geografija vo povoe-
47
na Makedonija. So toa Institutot za geografija imal dovolno kadrovski
potencijal da izvr{i zamena na ve}e penzioniranite univerzitetski
profesori i da oformuva nastavnici po geografija za izveduvawe na
nastavata po geografija vo osnovnite i srednite u~ili{ta.
D-r Mitko Panov (1927 - 2000), redoven profesor
Roden e na 16 dekemvri 1927 godina vo Skopje, vo

zanaet~isko semejstvo. Po zavr{uvawe na osnovnoto i
srednoto obrazovanie vo rodniot grad, vo 1948 godina
se zapi{uva na studii po geografija pri Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral vo 1952
godina. Vedna{ potoa dve godini izveduval nastava po
geografija vo gimnazijata „Mir~e Acev” vo Prilep.
Vo 1954 godina bil izbran za asistent na Insti-
tutot za geografija pri Prirodno- matemati~kiot
fakultet vo Skopje. Doktoriral vo 1960 godina
(doktorska disertacija: Slivot na Kriva Lakavica i Otiwa - antropo-
geografski i stopansko - geografski prou~uvawa).
Vo 1961 god. e izbran vo zvaweto docent, vo 1967 god. go dobil nastavni~ko-
to zvawe vonreden profesor, a vo 1972 godina se steknal so zvaweto redoven
profesor. Se penzioniral vo 1987 godina.
D-r Mitko Panov e eden od osnova~ite na postdiplomskite studii od
oblasta na prostornoto planirawe. Odràl golem broj stru~ni i nau~ni preda-
vawa i na drugi univerziteti (Belgrad, Zagreb, Qubqana, Moskva, Leningrad,
Sofija, Var{ava, Krakov, Praga i dr.).
Objavil okolu 400 naslovi od oblasta na razli~ni geografski disciplini,
no najmnogu od geografijata na naselbite i naselenieto. Negovata nau~na i
op{testvena dejnost e zna~itelno bogata. Toj bil aktiven osobeno vo Geograf-
skoto dru{tvo na Makedonija na koe bil i pretsedatel.
Za svojata rabota bil odlikuvan i so pogolem broj priznanija: plaketi,
diplomi, blagodarnici i dr. Odlikuvan e so Orden na trudot so zlaten venec,
izbran e za po~esen ~len na Slovene~koto i na Srpskoto geografsko dru{tvo,
dobitnik e na bronzena plaketa od Univerzitetot vo Budimpe{ta, dobil
po~esna diploma za geografija od ê{kata akademija na naukite, dobitnik na
medalot „Jovan Cviji}”, kako i na nagradata „11 oktomvri” vo 1996 godina.
Po~inal vo juni 2000 godina.
D-r Du{an Manakovi} (1924 -1995), redoven profesor
Roden e na 19 mart 1924 godina vo Skopje, vo trgovsko semejstvo. Vo rodniot

grad gi zavr{uva osnovnoto i srednoto obrazovanie. Vo periodot od 1938 do 1941
godina rabotel vo tekstilnata fabrika „Tulbent” vo Skopje. Aktivno u~estvu-
48
val vo NOB od 1944 godina. Po demobilizacijata vo
1946 godina se vrabotil kako slu`benik vo tekstil-
nata fabrika „Progres”, a od 1948 god. vo Mini-
sterstvoto za industrija i rudarstvo na NRM, kako
slu`benik, na~alnik i sovetnik.
Vo 1947 godina se zapi{al kako vonreden student
na Grupata za geografija pri Filozofskiot fakultet
vo Skopje. Po diplomiraweto se vrabotil kako
nastavnik po geografija vo osnovnoto u~ili{te
„Kiril i Metodij”, vo Maxari - Skopje. Vo 1954 godina
se vrabotuva kako asistent na Katedrata za geografija
na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Doktoriral na Prirodno-matemati~kiot
fakultet vo 1960 godina na tema od geomorfologijata (doktorska disertacija:
Geomorfologija na pore~jeto na Babuna i Topolka so Titovvele{kata
Kotlina). Slednata, 1961 god. e izbran za docent, vo 1966 godina go dobiva zva-
weto vonreden profesor, a vo 1972 godina za redoven profesor. Vo ova zvawe e
reizbran vo 1981 godina. Vo periodot od 1963 do 1969 god. izveduval nastava i na
Filozofskiot fakultet vo Pri{tina. Se penzioniral vo 1985 godina.
Vo periodot od 1980 do 1982 godina bil dekan na Geografskiot fakultet vo
Skopje. Osnova~ e i dolgogodi{en pretsedatel na Speleolo{koto dru{tvo na
Republika Makedonija. Bil generalen sekretar na Sojuzot na speleolozite na
porane{na SFRJ, pretsedatel na Ferijalniot sojuz pri Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij” vo Skopje, ~len na Nacionalniot komitet na Sojuzot na
geografskite dru{tva na porane{na SFRJ, pretsedatel na IO na Geografskiot
fakultet, pretsedatel na rabotnata zaednica na Geografskiot fakultet.
Nau~nata aktivnost na prof. d-r Du{an Manakovi} se dviì vo ramkite na
fizi~kata geografija, a osobeno vo geomorfologijata i vo speleologijata. Od
ovaa oblast ima napi{ano pogolem broj trudovi. U~estvuval vo mnogu proekti i
sektorski studii za potrebite na Institutot za prostorno planirawe.
Jakim Sinadinovski (1924 - 1998), redoven

profesor
Roden e na 13 april 1924 godina vo s. Leunovo, Go-

stivarsko. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Gostivar,
a dva klasa u~itelsko u~ili{te vo Skopje. Vo 1940
godina u{te kako u~enik bil primen vo SKOJ, poradi
{to vo 1941 godina bil isklu~en od u~ili{teto. Vo
1942 godina kako aktiven ~len na Komunisti~kata
partija na Makedonija, preminal vo ilegalstvo, a vo
1943 godina bil zaroben i odveden vo zatvor vo Tirana.
Po begstvoto zaminal so albanskite partizani.
Se priklu~il na Prvata makedonsko-kosovska udarna brigada od samoto
nejzino formirawe. Vo nejzinite redovi bil se do 1944 godina koga zaminal na
49
dol`nost komesar na bataljonot na [estata udarna brigada. Potoa bil instruk-
tor na politi~koto oddelenie na 41 Divizija vo Kumanovo, se do 1950 godina
koga pobaral da bide demobiliziran poradi èlba da go prodolì
obrazovanieto. Diplomiral na Filozofskiot fakultet, na Grupata za
filozofija vo 1953 godina.
Vo 1962 godina na Univerzitetot vo Skopje predaval filozofija, marksi-
zam i politi~ka ekonomija. Predaval i na studiite za geografija pri Institu-
tot za geografija, ~ij ~len ostanal se do penzioniraweto vo 1985 godina.
Vo svojot raboten vek pred doa|aweto na Univerzitetot bil urednik na
rubrka vo Nova Makedonija i direktor i osnova~ na Rabotni~kiot univerzitet
vo Skopje. Vo celiot period do penzioniraweto vr{el golem broj op{testveni
funkcii. Dobitnik e na pove}e nagradi i priznanija i nositel e na Partizanska
spomenica 1941 godina. Objavil golem broj trudovi od oblasta na sociologijata.
D-r Milivoj Ga{evski, redoven profesor (vo

penzija)
Roden e na 05.10.1924 godina vo Skopje. Osnovnoto

i srednoto u~ili{te gi zavr{il vo rodniot grad.
U~estvuval vo NOB i po zavr{uvaweto na Vtorata
svetska vojna se zapi{al na Filozofskiot fakultet na
Katedrata za geografija, kako student na prvata
povoena generacija studenti po geografija. Kako
vonreden student diplomiral vo 1950 godina so visok
uspeh, 9,62. Vo po~etokot, vedna{ po diplomiraweto,
rabotel kako slu`benik, profesor, a vo 1957 godina se vrabotil kako sekretar
vo Zavodot za vodostopanstvo vo Skopje. Otkako doktoriral na Prirodno-mate-
mati~kiot fakultet vo Skopje vo 1960 godina (doktorska disertacija: Planina
Bistra - Fizi~ko-geografski prou~uvawa) vo istata institucija bil unapreden
vo nau~en sorabotnik. Vo Zavodot rabotel se do 1974 godina.
Potoa preminal vo Institutot za geografija kade bil izbran za docent po
predmetite hidrologija i klimatologija. Vo 1975 godina e izbran vo zvaweto
vonreden profesor, a zvaweto redoven profesor go steknal vo 1980 godina.
Bil na studiski prestoj vo Vorone`, Pozwan, Krakov, Sofija i na drugi
mesta kade drèl i predavawa.
Avtor e na prviot nau~en trud od oblasta na fizi~kata geografija (geo-
morfologija) so naslov Debarska Kotlina - geomorfolo{ki zabeleùvawa,
napi{ana od Makedonec i na makedonski jazik i objaven na makedonski jazik vo
Glasnik na Srpskoto geografsko dru{tvo vo Belgrad, sv. XXXIII, br. 1, vo 1953
godina. No avtor e i na okolu 120 trudovi: nau~ni trudovi, delovi od
monografii, posebna nau~na publikacija, nau~no- popularni trudovi, 20 stru~ni
trudovi, kako i golem broj prikazi na doma{na i stranska nau~na literatura.
Izgotvuva~ e i na prviot katastar za izvori na Republika Makedonija (kn. I-VII),
evidentirani vo periodot 1962-1967 godina.
50
Prof. d-r Milivoj Ga{evski bil aktiven u~esnik vo razli~ni dejnosti od
op{testveniot ìvot. ^len e na Makedonskoto geografsko dru{tvo, od
negovoto vozobnovuvawe (1949 god.), a pove}e pati bil ~len na Upravniot odbor
i sekretar. Bil prodekan na Geografskiot fakultet (1982-1984), glaven urednik
na nau~noto spisanie Vodostopanski problemi, urednik i ~len na redakcijata
na Geografski razgledi, ~len na Sovetot na Hidrobilo{kiot zavod vo Ohrid i
na Zavodot za za{tita na prirodnite retkosti vo Skopje. Dobitnik e na pove}e
plaketi i pofalnici. Zaminal vo penzija 1987 godina.
D-r Ivan Nestorovski (1921 - 1976), redoven

profesor
Roden e na 17. 03. 1921 godina vo s. Treson~e.

Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a
sredno gimnazisko obrazovanie vo Kru{evac i Skopje.
Studiral geologija na Univerzitetot vo Belgrad. Vo
Institutot za geografija bil vraboten kako asistent,
a po doktoriraweto stignal do zvaweto redoven pro-
fesor.
Negova nau~na orientacija bila regionalnata
geologija. Isto taka uspe{no gi re{aval problemite od inènerskata i
ekonomskata geologija.
D-r Ivan Nestorovski zazema zna~ajno mesto me|u geolozite koi imaat
zna~aen pridones vo razvojot na geolo{kite istraùvawa i soznanija vo
Republika Makedonija.
D-r Mitko Poptrandovski (1937 - 1976), docent
Roden e na 07. 08. 1937 godina vo Kosenec, Kostur-

sko, Egejska Makedonija, kade i go zavr{il osnovnoto
obrazovanie. Vo 1948 god., za vreme na Gra|anskata voj-
na vo Grcija, e evakuiran vo êhoslova~ka kade zavr-
{uva gimnazija. Diplomiral vo 1960 god. na Prirodno-
matemati~kiot fakultet na Masarikoviot univerzi-
tet vo Brno. Vo me|uperiodot od 1960 do 1969 god. ra-
botel vo êhoslova~ka vo Zavodot za geolo{ki istra-
ùvawa vo Brno, a potoa bil i rakovoditel na Oddele-
nieto za nemetali pri Geolo{kiot institut vo Praga.
Vo 1969 godina e angaìran kako asistent po geologija na Geografskiot
institut pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Vo zvaweto docent e
unapreden vo 1971 godina.
51
Nastavna dejnost
Nastavnata programa, vidot na predmetite koi se predavale i nivna-

ta zastapenost so tek na vreme se menuvala, {to jasno moè da se vidi od
priloènite materijali.
Podatocite za nastavnite predmeti vo u~ebnata 1959/60 godina gi
registrirame vo priloènite indeksi na dvajca studenti od taa gene-
racija, koi, podocna, prerasnale vo univerzitetski profesori.
Indeks na prof. d-r

Aleksandar Stojmilov
●
●
●
● ● ● ●
● ● ● ●
●
●
●
Indeks na prof. d-r Tome

Andonovski
52
Vo I i II semetar se sledela nastavata po slednive predmeti: fizi~ka
geografija, petrografija, op{ta geologija, etnologija na jugoslovenskite
narodi, etnologija na evropskite narodi, politi~ka ekonomija i predvoj-
ni~ka obuka. Vo III i IV semestar bile zastapeni: istorska geologija, kar-
tografija, etnologija na ju`noslovenskite narodi, etnologija na evrop-
skite narodi, antropogeografija i predvojni~ka obuka. V i VI semestar
bile so slednive nastavni predmeti: antropogeografija, regionalna geo-
grafija, geomorfologija, ekonomska geografija, pedagogija i geografija
na FNRJ (vo VI semestar). Vo VII i VIII semestar: geografija na FNRJ (vo
VII semestar), regionalna geografija i ekonomska geografija.
Pokraj navedenite predmeti studentite posetuvale i seminari od
razli~ni oblasti: geografski seminar (vo III, IV, V, VI, VII i VIII semes-
tar), seminar po antropogeografija (vo IV), seminar po geomorfologija i
fizi~ka geografija (vo V), seminar po ekonomska geografija (VII i VII se-
mestar), seminar od predmetot geomorfologija (VII i VII semestar).
Podocna nastavnata programa doìvuva posovremena transforma-
cija so voveduvawe na novi predmeti {to moè da se vidi od priloèniot
nastaven plan.
Nastaven
plan od 1966
godina
53
Od aspekt na aplikativnosta na geografijata, zna~ajna e orientaci-
jata kon prostornoto planirawe. Za taa cel vo 1976/1977 godina se otvo-
raat i postdiplomski studii geografski osnovi na prostornoto plani-
rawe. Vo ovoj period toj be{e edinstven studium za prostorno planirawe
vo toga{na Jugoslavija. Podocna vo 1985 godina istiot se preimenuva vo
Prostorno planirawe.
Brojot na zapi{ani studenti se menuval. Spored podatocite za pe-
riodot od u~ebnite 1965/66 do 1975/76 godina, toj broj variral od 52 do 134
studenti, od niv 2/3 bile redovni studenti.
Nastavata se odvivala redovno. Za svoite studenski denovi prof. d-r
Aleksandar Stojmilov poso~uva:
„...Ne se slu~uva{e da se izgubi ~as. Institutot be{e organiziran
za nastava na edno visoko nivo. Redovno se ode{e na predavawa i na ve`-
bi, redovno se polagaa ispitite vo juni i septemvri... Taka imav vpe~a-
tok kako da be{e prodolèn sredno{kolskiot sistem. Redovnosta
be{e edna va`na odlika na nastavata.” Na toj na~in se sovladuval i
problemot so nedostig od u~ebnici, koj kako problem se pojavuval podolg
period vo rabotata na Institutot za geografija.
Vo {eesettite godini na 20 vek bil prisu-
ten problemot so nedostig od u~ebnici. Za nego
se potsetuvaat i prof. d-r Tome Andonovski i
prof. d-r Aleksandar Stojmilov koi se zapi-
{ani na studii u~ebnata 1959/60 godina. No
spored niv, redovnoto odewe na nastava, zapi-
{uvaweto i koristeweto na odredeni skripti,
kako i knigi („...no prete`no na srpski i
hrvatski jazik”) bile osnova za polagawe na
ispitite. Vo 1960 godina Jovan F. Trifunoski
ja izdade knigata Regionalna geografija - von-
evropski kontinenti (op{t del), koja ja ko-
ristele studentite.
Istiot problem }e se provlekuva i vo po-
docne`nite godini, duri i koga stanuva zbor za osnovnite sredstva za ra-
bota kako kredata. Sakaj}i da ni ja dolovi situacijata okolu sredstvata
za rabota vo tekot na studiraweto, prof. d-r A. Stojmilov se prisetuva:
„Prof. Kondev mi veli: Aco, odi na Institutot za matematika,
otsprotiva, zemi edna kreda, pa }e im ja vratime”, {to dovolno kaùva
za opremenosta na Institutot za geografija so sredstva za rabota.
Znaewata se nadopolnuvaa so izveduvawe na terenska nastava po po-
ve}e predmeti. Prof. d-r Aleksandar Stojmilov posebno se se}ava na
terenskite nastavi vo tekot na studiraweto, izveduvani od strana na
prof. d-r Jovan Trifunoski. ”...Toj redovno odrùva{e terenska nasta-
va sekoe leto so 5 - 6 studenti. Studentite odea so nego na teren od
edna nedela do 15 dena. Taka ja pominavme cela Ki~evska Kotlina, potoa
54
odevme niz Skopskata Kotlina, Ko~anskata Kotlina i dr. Iako ima{e
i terenski nastavi preku zimata, ovie koi go organizira{e profesorot
Trifunoski bea pointeresni. Studentite sami si gi pla}aa patnite
tro{oci, a za hrana se snao|avme vo selata. Vo tekot na denot minuvav-
me po dve sela, a vo tretoto spievme. Site bevme vklu~eni vo istraù-
vaweto. Se ode{e na sred selo, se povikuvaa lu|e od seloto i so niv se
razgovara{e okolu toa koj od kade do{ol, kade oti{ol, kolku familii
ima sega, kolku zaminale, kade zaminale itn. Na toj na~in se istraùvaa
dvièwata na naselenieto.”
Grupa studenti na
terenski istraùvawa
so prof. d-r Jovan
Trifunoski, 1961 godina
Grupa studenti
od vtora, treta i
~etvrta godina na
terenska nastava vo
Bakar (jugoisto~no
od Rieka)
Vo 1963 god., prof. d-r D. Manakovi} organiziral terenskata nastava

vo Italija. Vo nea bile vklu~eni studenti od treta i ~etvrta godina.
„Toa be{e dobro organizirana, interesna i nepovtorliva terenska nas-
tava” - se prisetuva prof. d-r Tome Andonovski, „...do Qubqana odevme
so voz, a potoa so avtobus. Vo Italija ostanavme skoro eden mesec.”
Studentite od ~etvrta godina zadolìtelno odele niz Jugoslavija i
preku razmena na studenti koristele prestoj vo stranstvo. Imeno, toa bi-
lo ovozmoèno so sklu~eni dogovori so Polskata Akademija na naukite,
Univrezitetot „Leninski Kosmomol” od Vorone` (porane{en SSSR),
Sofiskiot Univerzitet i drugi.
55
5. GEOGRAFSKI FAKULTET (1977 - 1985)
Nastaven kadar
Vo periodot od 1977 do 1984 godina, naporedno so reformskite

zafati na Univerzitetot, Institutot za geografija organizaciski se
izdvojuva od Prirodno-matemati~kiot fakultet i prodolùva da postoi
kako Geografski fakultet, vo sostav na Centarot za op{testveni nauki
pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij”vo Skopje.
Za vreme na opstojuvaweto na Geografskiot fakultet karakteris-
ti~no e kadrovskoto zajakuvawe na Fakultetot kako rezultat na pove}e-
godi{nata kontinuirana rabota na studiite po geografija. Site predava-
~i, koi vo prethodniot period vlegoa vo nastavata so magisterska titula,
po doktoriraweto go steknaa zvaweto docent i stanaa del od nastavni~-
kiot kadar. Toa e generacijata profesori: prof. d-r V. Gramatnikovski,
prof. d-r A. Stojmilov, prof. d-r Stanko Stankovski, prof. d-r T. Ando-
novski i prof. d-r V. Daskalovski. Ovie profesori svojot raboten vek go
pominaa na ovaa visokoobrazovna institucija i pridonesoa za nejziniot
razvoj. Istovremeno na Fakultetot se vrabotija 5 pomladi asistenti, od
koi 4 podocna prerasnaa vo univerzitetski profesori (prof. d-r Dragan
Vasileski, prof. d-r Nikola Panov, prof. d-r Blagoja Markoski, prof.
d-r Dragan Kol~akovski).
D-r Vasil Gramatnikovski, redoven profesor (vo

penzija)
Roden e na 15. 01. 1934 godina vo s. Qubojno, Pres-

pansko. Vo rodnoto mesto zavr{il osnovno obrazova-
nie, a gimnazija vo Bitola. Vo 1956 godina se zapi{al
na studii po geografija vo Skopje, kade diplomiral vo
1960 godina. Vo 1962 godina bil izbran za asistent na
Geografskiot institut na Prirodno-matemati~kiot
fakultet vo Skopje. Obrazovanieto go prodolìl na
Filozofskiot fakultet vo Qubqana. Tamu, vo 1968
godina, gi zavr{il postdiplomskite studii po agrarna
geografija. So odobrenie na nastavno-nau~niot sovet odrùval nastava po
stopanska geografija, a vo 1972 godina e izbran za predava~ po op{ta stopanska
geografija. Doktoriral vo 1974 godina na Geografskiot Institut na Prirodno-
matemati~kiot fakultet vo Skopje (doktorska disertacija: Prirodno-
geografskite i socio-ekonomskite procesi vo Prespanskata Kotlina kako
faktori {to go uslovuvaat idniot stopanski razvoj na kotlinata).
Slednata 1975 godina e izbran vo zvaweto docent po predmetot op{ta stopanska
56
geografija. Vo 1980 godina e izbran vo zvaweto vonreden, a vo 1985 godina vo
redoven profesor. Zaminuva vo penzija vo 2000 godina.
Vo svoeto nau~no i stru~no usovr{uvawe d-r Vasil Gramatnikovski pove}e
pati prestojuval vo stranstvo: Var{ava (1968), Minhen (1968, 1969 i 1974),
Qubqana i Zagreb (1976). Negovata nau~na i stru~na orientacija e vo domenot
na ekonomskata geografija, a posebno agrarnata geografija. No smetaj}i deka
ekonomskite problemi se tesno povrzani so socijalnite, se zanimaval i so
odredeni problemi za naselenieto. Avtor e na 74 objaveni truda, od niv 5 vo
stranstvo.
Vo periodot od 1977 do 1979 godina bil dekan na Geografskiot fakultet vo
Skopje, vo dva mandata {ef na Geografskiot institut, rakovoditel na Zavodot
za socio-ekonomska geografija i Zavodot za etnologija.
Dobitnik e na Orden na trudot so zlaten venec, na pofalnica od Makedon-
sko geografsko dru{tvo i na priznanie za u~estvo na prvata makedonska
istraùva~ka akcija „Mariovo 1979”.
D-r Aleksandar Stojmilov, redoven profesor (vo

penzija)
Roden e na 18.01.1941 godina vo s. Beli, Ko~ansko.

Po zavr{uvaweto na osnovnoto i srednoto obrazova-
nie, se zapi{uva na studii na Prirodno-matemati~ki-
ot fakultet vo Skopje, na grupata Geografija. Vo 1967
godina magistrira na Prirodno-matemati~kiot fakul-
tet vo Belgrad na nasokata turizam (magisterska rabo-
ta: Mogu}nosti za razvitak turizma na makedonskim
jezerima). Vo me|uvreme rabotel kako profesor vo
Ekonomskoto u~ili{te i vo Katlanovska Bawa. Vo
u~ebnata 1968/69 godina e izbran za asistent na Institutot za geografija pri
Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje, a vo 1971 godina e izbran vo
predava~ po predmetot osnovi na geografijata. Doktoriral na Institutot za
geografija vo 1974 godina (doktorska disertacija: Turisti~ki vrednosti na
makedonskite planini). Ve}e vo slednata u~ebnata godina e izbran za docent po
predmetite osnovi na geografijata i posebna stopanska geografija. Vo 1980
godina e izbran vo zvaweto vonreden profesor, a vo 1985 godina vo redoven
profesor. Vo istoto zvawe e reizbran 1991-1998 godina. Se penzionira vo 2005
godina.
D-r Aleksandar Stojmilov bil na pove}e studiski prestoi i nau~ni
usovr{uvawa: Krakov, Vorone`, Sofija, Malaga, Bratislava i dr.
Negoviot nau~noistraùva~kiot interes e vo domenot na stopanskata
geografija i nejzinite posebni disciplini, no negov li~en afinitet i osnovna
preokupacija e turizmot. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni i stru~ni truda i
izgotveni elaborati za prakti~ni i nau~noistraùva~ki celi, 16 u~ebnici (6 vo
koavtorstvo), 4 geografski karti, 2 encikolopedii. Kako rakovoditel ili
u~esnik se javuva vo 13 nau~ni proekti.
57
Bil op{testveno aktiven vo pove}e sferi. Vo periodot od 1973/74 do
1974/75 i 1975/76 godina bil prodekan na Prirodno-matemati~kiot fakultet,
1976 godina prodekan i od 1984 do 1986 godina dekan na Geografskiot fakultet,
od 1987/88 do 1990/91 dekan na Prirodno-matemati~kiot fakultet i od 1992 do
1994 godina prorektor na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje. Toj
bil sekretar i pretsedatel na Makedonskoto geografsko dru{tvo, pretsedatel
na Turisti~kiot sojuz na grad Skopje, pretsedatel na Turisti~kiot sojuz na
Makedonija, pretsedatel na Pedago{kiot sovet na Makedonija, ~len na
Komisijata za propaganda pri Ministerstvoto za stopanstvo, pretsedatel na
AKUD „Mir~e Acev” i drugo. Dobitnik e na Orden na trudot so zlaten venec, na
plaketa od Turisti~kiot sojuz na porane{na Jugoslavija, na plaketa od Turis-
ti~kiot sojuz na Makedonija, na blagodarnica od Makedonskoto geografsko
dru{tvo i dr.
D-r Tome Andonovski, redoven profesor (vo

penzija)
Roden e na 5 septemvri 1940 godina vo s. Lazaro-

pole. Vo Bitola go oformil osnovnoto i srednoto
u~ili{te. Na studii po geografija se zapi{al vo
u~ebnata 1959/60 godina. Diplomiral vo 1964 godina.
Po otsluùvawe na voeniot rok (1964/65 godina), vr{i
profesorska dejnost do 1971 godina. Raboti kako pro-
fesor po geografija vo gimnazijata „Zdravko ô~kov-
ski” vo Debar i vo gimnazijata „Goce Del~ev” vo Bito-
la. Vo septemvri 1971 godina preminuva vo Institutot
za geografija na rabotnoto mesto asistent. Magistrira vo 1977 godina na
postdiplomskite studii po karst na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo
Belgrad (magisterska rabota: Podzemni kra{ki oblici i hidrologija klisure
Radike). Istata godina e izbran za predava~, a vo 1980 godina za vi{ predava~.
Vo 1983 godina doktorira na Geografskiot fakultet vo Skopje (doktorska
disertacija: Ki~evska Kotlina - geomorfolo{ki prou~uvawa). Slednata godi-
na e izbran vo zvaweto docent, vo 1987 e izbran vo vonreden profesor, a vo 1992
godina vo redoven profesor. Se penzionira vo 2004 godina.
Vo ovoj period realiziral studiski prestoj vo Polska.
Negovata nau~na aktivnost e na poleto na fizi~kata geografija, osobeno
se interesira za geomorfologijata. Avtor e na brojni nau~ni i stru~ni trudovi
od ovaa problematika, u~esnik e vo pove}e nau~ni proekti i sektorski studii vo
Institutot za prostorno planirawe.
D-r Tome Andonovski izvr{uval i funkcii od op{testveno zna~ewe. Vo
tri mandati bil {ef na Institutot za geografija, prodekan na PMF od 1991 do
1993, sekretar i pretsedatel na Sojuzot na geografskite zdruènija na
Republika Makedonija, generalen sekretar na Sojuzot na speleolozite na
porane{na SFRJ i drugo.
58
D-r Vasa Daskalovski (1948 - 2003), redoven
profesor
Roden e na 21.06.1948 godina vo s. Jabuka, Pan~evo

R.Srbija, vo rabotni~ko pe~albarsko semejstvo. Osnov-
no obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto i vo Pan~e-
vo, a so gimnazisko obrazovanie se zdobil vo Ohrid. Po
zavr{uvawe na srednoto obrazovanie vo 1967 god., se
vrabotuva i do 1968 god. raboti vo grade`ni{tvo. Vo
u~ebnata 1968/69 god. se zapi{al na studii po geogra-
fija na Institutot za geografija pri Prirodno-mate-
mati~kiot fakultet vo Skopje. Diplomiral vo u~ebna-
ta 1972/73 god. so sreden uspeh 9,23. Za visokiot upeh bil pofalen i dobil poseb-
na nagrada. Po diplomiraweto i staìraweto na Institutot za geografija (vo
tekot na 1974 godina), vo 1975 godina e izbran vo zvaweto pomlad asistent.
Magistriral vo 1980 godina na Otsekot za geografija i prostorno planira-
we pri PMF vo Belgrad (Sovremeni migracioni procesi vo op{tina Struga).
Vo 1984 god., doktoriral na Geografskiot fakultet vo Skopje (Prostorno-mor-
folo{ka struktura i populaciski razvitok na naselbite vo Skopskata Kot-
lina). Vo u~ebnata 1981/82 godina e izbran za predava~, vo 1985 godina za docent,
vo 1991 godina za vonreden i vo 1996 godina za redoven profesor. Reizborot na
najvisokoto zvawe bil izvr{en vo 2001 godina.
Zaradi usovr{uvawe na svojata specijalnost ostvaril pove}e studiski
prestoi: na Institutot za geografija pri Jangelonskiot univerzitet vo Krakov,
na Institutot za geografija pri Polskata akademija na naukite i umetnosta vo
Var{ava, na Institutot za geografija pri Sveu~ili{tetoto vo Zagreb i dr.
Nau~natata i stru~nata orientacija na d-r Vasa Daskalovski e vo ramkite
na geografijata na naselenieto i naselbite. Ottamu i golemiot tvore~ki opus
od ovie oblasti. Avtor e na okolu 80 truda od ovaa problematika, od koi 4 truda
se objaveni vo internacionalni spisanija, 7 vo nacionalni spisanija vo stran-
stvo, 37 truda vo nau~ni spisanija i sl.
Kako samostoen istraùva~ i rakovoditel u~estvuval vo 16 proekti
finansirani od MANU, SIZ za nauka, IPP - Ohrid i Ministerstvoto za nauka
na Republika Makedonija.
D-r Vasa Daskalovski be{e ~len na Makedonskoto geografsko dru{tvo, na
Geografskoto dru{tvo na Skopje, DNU - Struga, ~len na Sovetot za statistika
na Republika Makedonija, rakovoditel na Zavodot za socio-ekonomska
geografija i Zavodot za etnologija. Istovremeno bil ~len na razni komisii i
tela na Fakultetot i nadvor od nego.
Po~ina vo 2003 godina.
D-r Stanko Stankovski (1936 - 1989), docent
Roden e vo mart 1936 godina vo s.Samokov,Pore~e. Osnovnoto obrazovanie

go oformil vo rodnoto selo i vo Makedonski Brod, a gimnazija zavr{il vo
Prilep, vo 1957 godina. Diferencijalnata matura ja dal vo U~itelskata {kola
59
vo Skopje. Po zavr{uvawe na srednoto obrazovanie
rabotel kako u~itel vo selata Raste{ i Zrkle. Na
Institutot za geografija pri Prirodno-mate-
mati~kiot fakultet vo Skopje se zapi{al vo u~ebnata
1960/61 god, a diplomiral vo 1964 godina. Istata godina
e izbran za asistent vo Institutot. Postdiplomski
studii zavr{il vo Belgrad kade {to magistriral, vo
1971 godina (Hidrolo{ke i morfolo{ke karakte-
ristike kra{kih terena izvori{neg dela Crne Reke u
Zapadnoj Makedoniji). Vo 1972 god. e izbran vo zvaweto
predava~ po predmetite biogeografija so pedologija.
Vo istoto zvawe e preizbran vo 1980 i 1985 god. Doktoriral na Institutot za
geografija vo 1987 god. (Pelagoniska Kotlina, fizi~ko-geografski prou~uvawa
so poseben osvrt na hidrolo{kite pojavi i problemi). Istata godina e izbran
vo zvaweto docent po predmetot klimatologija.
D-r Stanko Stankoski bil aktiven vo nastavnata i nau~nata rabota. U~est-
vuval vo pove}e nau~ni proekti koi se izgotvuvale na Geografskiot fakultet, a
avtor e i na pogolem broj trudovi od oblasta na fizi~kata geografija.
Isto taka bil i op{testveno aktiven: prodekan na Geografskiot fakultet
(1980-1982), pretsedatel na sindikalnata organizacija, aktivist i ~len vo pove-
}e stru~ni geografski zdruènija.
Dobitnik e na blagodarnica od Geografskoto dru{tvo na R.Makedoni-
ja,golema zlatna zna~ka na Sojuzot na rezervnite voeni stare{ini i sl.
Niz razgovorite so pove}emina na{i sogovornici i povozrasni kolegi,
me|u drugoto, prosledivme i del od karakteristikite so koi se odlikuval:
odli~en pedagog, omilen nastavnik, komunikativen i duhovit ~ovek.
D-r Jordan T. Penxerkovski vonreden profesor

(1925 - 1981)
Roden e na 10.09.1925 godina vo Bitola. Na Pri-

rodno-matemati~kiot fakultet vo Belgrad go poloìl
ispitot od VII geolo{ko-paleontolo{ka grupa i dip-
lomiral vo 1952 god. Na toj na~in se zdobil so zvaweto
diplomiran inèner po geologija. Na 30.12.1965 godina
ja odbranil doktorskata disertacija Geolo{ki sastav
i tektonski sklop centralnog dela Osogovske Plani-
ne sa osvrtom na pojave Pb –Zn na podru~ju Sasa - Tora-
nica na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo Belgrad i se
steknal so nau~en stepen doktor po geolo{ki nauki.
Do 01. 03. 1977 godina rabotel kako nau~en sovetnik vo Institutot za
istraùvawe na mineralni surovini pri Geolo{kiot zavod vo Skopje. Vo 1977
godina e nazna~en vo zvaweto vonreden profesor po predmetite op{ta
geologija so petrografija pri Geografskiot fakultet vo Skopje.
Po~inal vo1981 godina.
60
D-r Dragan Vasileski, redoven profesor
Roden e na 23 april 1954 godina vo s. Gorno Dobre-

noec, Ki~evsko. Osnovno u~ili{te posetuval vo rodno-
to selo, vo Podvis i Drugovo. Sredno u~ili{te zavr-
{il vo 1975 godina vo Ki~evo. Diplomiral na Geo-
grafskiot fakultet vo Skopje vo 1979 godina, kako naj-
dobar student na godinata. Vo 1980 godina e izbran za
asistent na Geografskiot fakultet kade {to izvedu-
val ve`bi, prete`no od predmetite od fizi~ka
geografija. Magistriral vo 1987 god. (magisterska ra-
bota: „Hidrografsko-hidrolo{ki karakteristiki i vodostopanski problemi
na kotlinata Debarca”). Vo 1991 godna doktoriral na Prirodno-matemati~ki-
ot fakultet na Institutot za geografija (doktorska disertacija: ”Radika-
hidrografsko-hidrolo{ka studija”).
Vo juni 1992 godina e izbran vo zvaweto docent, vo 1997 godina vo vonreden
profesor, a vo 2002 god. vo redoven profesor na Institutot za geografija. Drì
nastava po predmetite hidrologija i drugi predmeti od fizi~ka geografija,
predava na postdiplomski studii po prostorno planirawe i fizi~ka geogra-
fija.
Ima objaveno pove}e nau~ni trudovi. Bil ~len na pove}e komisii i tela,
rakovoditel na Zavodot za fizi~ka geografija, {ef na Institutot za geogra-
fija (dva mandati), rakovoditel na postdiplomski studii po fizi~ka geografi-
ja, a vo momentot e prodekan za finansii na Prirodno-matemati~kiot fakultet.
D-r Milorad Stojanovi}, redoven profesor (vo

penzija)
Roden e na 24. 01.1931 godina vo Pirot, Republika

Srbija. So osnovno i sredno obrazovanie se steknuva
vo Aleksinac. Vo u~ebnata 1949/50 god. se zapi{al na
Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Belgrad na Gru-
pata Geologija. Diplomiral vo 1954 godina. Po otslu-
ùvawe na voeniot rok od 1956 do 1958 godina, se vra-
botil vo Rudarsko- topilni~kiot basen vo Bor. Od
1958 do 1981 godina rabotel vo Geolo{kiot zavod vo
Skopje na pove}e rabotni mesta: samostoen geolog -
inèner, proektant, sovetnik, v.d. direktor na Sektorot za dlabinsko dup~ewe i
glaven inèner vo Institutot za istraùvawe na mineralni surovini. Doktori-
ral na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo Belgrad vo 1979 godina (doktorska
disertacija: Geolo{ki sastav i tektonika terena T. Velesa - planina Klepa -
reka Raec). Vo 1982 godina preminal na Prirodno-matemati~kiot fakultet, vo
Institutot za geografija i se zdobil so zvaweto docent. Vo 1985 godina e izbran
vo vonreden, a vo 1991 god. za redoven profesor po grupa predmeti od geologija,
istoriska geologija i pedologija. Drèl predavawa i na postdiplomskite
61
studii na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje (grupa pedologija) po predmetot
pedologija so osnovi na mineralogijata. Se penzionira vo 1996 godina.
Imal mo`nost da realizira studiski prestoj vo Bugarija (1959), êho-
slova~ka (1967) i SSSR (1969).
Negovata nau~na rabota e plodna i glavno e naso~ena kon regionalnata geo-
logija i mineralnite surovini. Ima objaveno 10 nau~ni truda vo stranstvo, 25
nau~ni truda vo zemjava i pove}e od 50 stru~ni trudovi, elaborati, izve{tai i
proekti. Avtor e i na dva univerzitetski u~ebnici: Geologija i petrografija i
Istoriska geologija. Ja objavil i knigata Nao|ali{ta na nemetalni mineral-
ni surovini vo Makedonija. Nositel e na pogolem broj priznanija.
Temelkoska T. Tatjana, pomlad asistent
Rodena e na 11.04.1957 godina vo Prilep. Diplomirala vo 1979 godina na

Geografskiot fakultet vo Skopje, kade podocna se vrabotila kako pomlad asis-
tent. Bila na specijalizacija vo SAD. Drèla ve`bi po predmeti od oblasta na
ekonomskata geografija.
D-r Nikola Panov, redoven profesor
Roden e na 17 avgust 1952 godina vo Skopje. Osnov-

no i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Stu-
diite po geografija gi zavr{il na PMF vo Skopje
1978 godina. Postdiplomskite studii na PMF -otsek
za turizmologija vo Belgrad gi zavr{il 1988 godina so
odbrana na magisterskiot trud „Turisti~ka valoriza-
cija na ve{ta~kite ezera vo Republika Makedonija”.
Vo 1994 godina ja odbranil doktorskata desertacija
„Kompleksni prou~uvawa na rezidencijalniot
turizam vo Republika Makedonija”. Vo 1983 godina bil izbran za pomlad
asistent, vo 1989 godina za asistent, vo 1995 godina e izbran za docent na
Institutot za geografija. Zvaweto vonreden profesor go dobil vo 2000 godina,
a vo 2005 godina e izbran vo zvaweto redoven profesor. Vo periodot 1978/1983
godina rabotel vo Turisti~ka agencija „Palas-turist” vo Skopje. Drì nastava
po predmetite: osnovi na turizmot, geografija na Amerika i Avstralija, geo-
grafija na Evropa, geografija na Republika Makedonija, soobra}ajna i
turisti~ka geografija i etnologija na Makedoncite I. Ima objaveno pove}e
nau~ni i stru~ni trudovi, osum monografii, tri univerzitetski u~ebnici, dva
u~ebnika za sredno i tri za osnovno obrazovanie. Rabotel na pove}e nau~no-
istraùva~ki proekti. Bil na studiski prestoj na univerzitetite vo Mastrih,
Belgrad, Sofija itn. Rakovoditel e na Zavodot za socio-ekonomska geografija,
rakovoditel e na postdiplomskite studii Geografski osnovi na planirawe na
turizmot, bil pretsedatel na Makedonskoto geografsko dru{tvo, pretsedatel na
Turisti~kiot sojuz na grad Skopje, pretsedatel na pove}e nau~ni i stru~ni tela.
62
D-r Blagoja Markoski, redoven profesor
Roden e na 16.02.1959 godina vo s.Selce, Kru{evo,

postojano raboti i ìvee vo Skopje. Osnovno obrazo-
vanie steknal vo rodnoto selo i vo seloto @ito{e.
Sredno obrazovanie zavr{il vo Kru{evo 1978 godina.
Diplomiral na Geografskiot fakultet vo Skopje 1982
god. Vo 1986 godina na Institutot za geografija pri
PMF vo Skopje go odbranil magisterskiot trud
„Funkcionalnite karakteristiki i nivnoto zna~e-
we za op{tina Kru{evo”.
Vo 1992 godina ja odbranil doktorskata desertacija: „Kartografsko-
kartometriski prou~uvawa na hipsometrijata na prostorot i razmestenos-
ta na naselenieto vo Republika Makedonija”.
Vo 1984 godina e vraboten kako pomlad asistent-pripravnik na Geograf-
skiot fakultet, vo 1986 godina e izbran vo zvawet pomlad asistent, a vo 1988
godina za asistent. Vo 1993 godina se steknuva so zvaweto docent, vo 1998 stanuva
vonreden profesor, a vo 2003 godina e izbran za redoven profesor. Drì nastava
od teoriska kartografija, primeneta kartografija, regionalna geografija,
geografski informaciski sistemi i dr. Predava na postdiplomskite studii po
tematska kartografija, prostorno planirawe, geografski osnovi na planirawe
na turizmot i fizi~ka geografija.
Ima objaveno 95 trudovi vo razni spisanija, tri monografii i okolu 40
tematski karti. Avtor e na univerzitetskite u~ebnici: „Kartografija” i „Voe-
na Geografija” i „Geografski informaciski sistemi”, na tri avtorizirani
skripti i na eden sredno{kolski u~ebnik. Prestojuval na Univerzitetot vo
Melburn, Avstralija.
Rakovoditel e na postdiplomskite studii po tematska kartografija, kako i
na Zavodot za kartografija. Bil ~len na pove}e komisii, rabotni tela i rabot-
ni timovi, a bil i sekretar na Makedonskoto geografsko dru{tvo. Od 2003 do
2007 god. e {ef na Institutot za geografija. Vo 2007 god. e izbran za pretse-
datel na Makedonskoto geografsko dru{tvo, a pretsedatel e i na sovetot za
statistika na Republika Makedonija.
D-r Dragan Kol~akovski, redoven profesor
Roden e na 23 juni 1958 godina vo Skopje. Osnovno

i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Vo 1983
godina diplomiral na Geografskiot fakultet vo
Skopje. Vo 1991 godina, na PMF vo Belgrad go odbra-
nil magisterskiot trud „Kra{ki reqef Skopske Kot-
line”, a vo 1996 godina doktoriral na PMF vo Skopje
na tema: „Morfogenetski procesi i nivnite reqefni
formi na visokoplaninskite predeli na planinite
Jablanica, Stogovo, Stara Gali~ica i Pelister”. Vo
63
1984 godina se vrabotil kako pripravnik na Geografskiot fakultet vo Skopje.
Vo 1986 e izbran za pomlad asistent, a vo 1997 za docent. Zvaweto vonreden pro-
fesor go steknuva vo 2002, a 2006 godina go dobiva zvaweto redoven profesor.
Izveduva nastava po predmetite biogeografija, strukturna geomorfologija,
karstologija i dr. Ima objaveno nad 83 nau~ni i stru~ni trudovi vo doma{ni i
stranski spisanija. Vo ovie trudovi se vbrojuvaat i dve monografii, edna termi-
nologija i pet univerzitetski u~ebnici: Geologija i geomorfologija za ekolozi,
Biogeografija, Pedogeografija, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija.
U~esnik e vo pove}e nau~noistraùva~ki timovi. Zna~ajni se negovite aktiv-
nosti za vpi{uvaweto na Privremenata lista na svetskoto prirodno nasledstvo
(UNESKO) na pe{terata Slatinski Izvor-Pore~e i Markovi Kuli-Prilep. Vo
2004 godina be{e inicijator i glaven urednik na spisanieto Bilten za fizi~ka
geografija. Vo 2005 godina ja oformi laboratorijata za geomorfologija. Drì
predavawa na postdiplomski studii po fizi~ka geografija, rakovoditel e na
Zavodot za fizi~ka geografija.
Nastavna i nau~noistraùva~ka dejnost
Kadrovskoto zajaknuvawe, izmenite i osovremenuvaweto na nastav-

nite programi vnese sveìna vo geografijata, nov kvalitet i nova orien-
tacija. Poto~no, pokraj ona {to be{e geografijata nastavno-nau~na dis-
ciplina, sega postoe{e naglasena orientacija kon aplikativnata geogra-
fija. Za taa cel, po 1980 godina, vo Institutot se voveduva nasoka prime-
neta geografija. Vo nastavnata programa se zastapeni predmetite agrar-
na geografija, industriska geografija, soobra}ajna geografija, erozija,
karstologija i drugi. Toga{, kako i prethodno,, istraùvawata se orien-
tiraa vo pove}e sferi na fizi~kata i ekonomskata geografija. Geogra-
fijata dojde do izraz kako kompleksna nauka, a se razvija i novi nau~ni
disciplini.
No i pokraj razvojot na razli~nite segmenti od geografijata kako
nauka i kako nastavna disciplina ostanuva problemot so u~ebnici da se
provlekuva i niz studiite od ovoj period „...Problem be{e nedostigot
od u~ebnici. Toa be{e glavna aktivnost na toga{niot Sojuz na socija-
listi~ka mladina na Makedonija (bidej}i Studenskiot sojuz od sedum-
desettite godini, po studenskite protesti vo 1968 godina, be{e
smenet pod toj naziv). Glavna cel ni be{e da barame u~ebnici, skripti,
pomagala i sli~no. No vo toj period na cel Univerzitet ne se pe~atea,
so isklu~ok na Pravniot i Ekonomskiot fakultet, zatoa {to tamu
ima{e mnogu studenti. Ovde glavno se diktira{e, no materijalite
{to bea izdiktirani bea su{tinski i metodolo{ki soodvetno
postaveni, taka {to nie dobivavme soodvetno obrazovanie...” - veli
64
prof. d-r Blagoja Markoski koj vo ovoj period od razvojot na Geograf-
skiot fakultet se u{te bil student.
Skripta po Osnovi na Prv univerzitetski u~ebnik

geografijata od prof. d-r Geografija na SR. Makedonija
Vasa Daskalovski od prof. d-r Mitko Panov
izdadena 1976 godina
Od toj vremenski period se u~eb-

nicite po nekolku predmeti koi im
bile dostapni na studentite po geogra-
fija.
Nastavata se nadopolnuva{e i so
upotreba na nagledni sredstva. So
odredena sovremena tehnika (epidijas-
kopi i sli~ni napravi, aparati za pri-
kaùvawe slajdovi) se vr{e{e pre-
zentacija na ~as. Za toa vreme i vo tie
uslovi ovie sredstva spa|ale vo redot
na sovremenite nagledni sredstva vo
nastavata.
Socijalna geografija od
prof. d-r Mitko Panov, 1984 godina
65
Epidijaskop
No istite ne se upotrebuvale vo sekojdnevnata nastava, od ednostav-

na pri~ina {to te{ko se obezbeduvale soodvetni delovi za nivna po-
pravka.
Soglasno nastavniot plan i programa na studiite po geografija,
redovno se izveduvala terenska nastava. Se posvetuva{e vnimanie na
stru~noto usovr{uvawe na nastavni~kiot kadar i se realiziraa pove}e
studiski prestoi nadvor od zemjata koi se koristea i za predavawa vo tie
nau~ni sredini.
Predavawe na Univerzitetot vo Vorone` vo osumdesettite godini
66
Splavarewe na Dunaec,
geografi na terenska
nastava vo sedumdesetite
godini od minatiot vek
Terenska nastava
vo Mavrovo,
vo osumdesetite
godini na 20 vek
Grupa studenti na
terenska nastava
na Matka
(1984/85 godina)
67
Za terenskata nastava vo tekot na studiraweto so zadovolstvo progo-
vori i na{iot sogovornik prof. d-r Blagoja Markoski: „...Prvite
terenski istraùvawa koi gi napravivme bea, isto taka, mnogu va`ni.
Moram da naglasam deka geologija ni predava{e profesorot Jordan
Penxerkovski i karakteristi~na be{e posetata na edna pe{tera kaj
Mavrovo, „Margo” kako {to ja vika{e profesorot Manakovi}. Tamu bea
prvite merewa so pomo{ na busola za izrabotka na plan, profil na
pe{terata kade {to sme gi izvele prvite prakti~ni raboti od
sferata na geografijata, kartografijata, geolo{kite merewa. Toga{
za prvpat vidovme geolo{ki kompas. Terenskite istraùvawa bea
zadolìtelni, no i profesorite pravea sé za da se obezbedat pove}e
takvi istraùvawa, i ednodnevni i pove}ednevni. Taa tradicija i denes
se sproveduva kako takva...”
Terenska nastava vo Demir

Kapija, pe{tera Bela Voda
Terenska
nastava vo
Krakov, 1986
godina
68
Za ovoj period, a i za podocne`niot pe-
riod od razvojot na geografijata i na In-
stitutot za geografija (vo ovoj period Geo-
grafski fakultet) karakteristi~na e
orientacijata kon izrabotka na kompleksni
studii od sferata na geografijata. Toga{ se
izraboteni pogolem broj studii: Regional-
ni-geografski istraùvawa na Mariovo,
Nomadsko sto~arewe na planinite vo SR
Makedonija, Prirodni i sociogeografski
prou~uvawa na planinata Bistra, Male{e-
vo, Pelister i Gali~ica, Bistra i drugi.
Vo izrabotkata na ovie studii bea
vklu~eni site geografi od fizi~kiot i
socio-ekonomskiot del na Institutot. Toa pridonese kon nov kvalitet vo
geografijata. Tie studii i denes se kvalitetni i nepovtorlivi. Ottamu,
ovoj period na razvoj e mo{ne zna~aen vo vkupniot razvoj na geografskata
nauka.
69
70
6. INSTITUTOT ZA GEOGRAFIJA VO RAMKITE NA
PMF (1985 - 2007)
Organizaciska postavenost i prostorni uslovi
Vo 1985 godina doa|a do soedinuvawe na pette postoe~ki fakulteti

taka {to be{e obnoven Prirodno-matemati~kiot fakultet, a vo negovi
ramki Geografskiot fakultet se transformira vo Geografski institut.
Vo takva organizaciska postavenost toj opstojuva do denes.
Vo pogled na organizacijata na Institutot funkcioniraa slednite
zavodi: Zavod za fizi~ka geografija, Zavod za socio-ekonomska geografi-
ja, Zavod za kartografija i Zavod za etnologija koi pridonesuvaat za
uspe{na rabota na Institutot.
Imaj}i go predvid zna~eweto na etnologijata, vo ramkite na Insti-
tutot za geografija, po pove}egodi{ni nastojuvawa, no i po pove}edece-
niskata pauza, definitivno se obnoveni studiite po etnologija vo u~eb-
nata 1984/1985 godina. Me|u eminentnite li~nostite koi se zalagale za
realizirawe na ovie studii se sre}avaat imiwata na profesorite: Gigo
Mileski, Mitko Panov, Aleksandar Stojmilov i drugi. Studentite se
zapi{uvaa vo pettiot semestar. Vo taa prva generacija na studenti po
etnologija se zapi{ani 16 redovni i 4 vonredni studenti. Zavodot za
etnologija postoe{e vo ramkite na Institutot za geografija do 2005
godina. Po dvedecenisko kontinuirano postoewe, toj prerasna vo Insti-
tut za etnologija i antropologija.
Vo ovoj razvoen period Institutot za geografija doìvuva prostor-
no pro{iruvawe. Imeno, vo 1997 godina zapo~na, a vo 2000 godina zavr{i
dogradbata na gornata zgrada na Fakultetot. Na toj na~in se sozdadoa
uslovi Institutot prostorno da se pro{iri i vo del od tie prostorii.
Se dobi nov amfiteatar za sledewe na nastavata, eden amfiteatar koj e
zaedni~ki so Institutot za informatika, edna u~ilnica i laboratoris-
ki prostorii i kabineti. Na toj na~in Institutot za geografija raspola-
ga so neposredna korisna povr{ina od okolu 1200 m2.
Se pristapi kon osovremenuvawe na kartografskata laboratorija,
so voveduvawe na sosema nova oprema i so smestuvawe vo prostoriite na
novoizgradeniot del na Fakultetot. Laboratorijata se koristi glavno za
ve`bi po kartografija, pri {to se raboti vo grupi od okolu dvaesetina
studenti. Taa raspolaga so golema zbirka na karti od okolku 7000 prime-
roci. Isto taka se formira hidrolo{ka laboratorija. Vo septemvri 2006
godina zapo~na da funkcionira laboratorijata za geomorfologija, a se
zbogatuva i doureduva postojnata minerolo{ka zbirka. Se otvori labora-
torija za socio-ekonomska geografija.
Kartografskata laboratorija e kompletno opremen prostor za nepre~eno
odvivawe na predavawata i ve`bite po kartografija
Timska rabota vo prostoriite na laboratorijata na

Zavodot za socio-ekonomska geografija
Vo tek na doopremuvawe e kompjuterskata u~ilnica nameneta isklu-

~ivo za studentite po geografija, koja e smestena vo nekoga{noto karto-
grafsko oddelenie.
Institutot za geografija ima sovremena mati~na biblioteka, koja
raspolaga so fond od okolu 19600 primeroci od koi okolu 6600 se mono-
grafski publikacii, a okolu 13000 se spisanija. Zastapena e stranska i
doma{na literatura.
72
Bibliotekata na Institutot za geografija
Bibliotekata vr{i razmena so nad 110 institucii vo zemjata i

stranstvo. Vo ramkite na bibliotekata na Institutot za geografija po-
stoi ~italna so kapacitet od okolu 30 mesta, koja e na raspolagawe na
studentite vo tekot na celata rabotna nedela.
Nastavni~ki kadar
Vo ovoj period na postoewe na Institutot za geografija nema nika-

kov zastoj vo obezbeduvaweto na soodveten kadar. Od Pedago{ka akademi-
ja vo Skopje dojdoa prof. d-r Aslan Selmani i prof. d-r Qube Milenkov-
ski. Od Institutot za prostorno planirawe dojde prof. d-r Mihailo
Zikov, a od Geolo{kiot zavod Skopje dojde prof. d-r Mirjana \or|ieva
kako stru~wak od oblasta na geologijata. Postojniot asistentski kadar
napreduva{e vo nastavni~ki zvawa, a so penzionirawe na nekolku profe-
sori, se sozdadoa uslovi za priem na nov asistenski kadar.
D-r Qube Milenkovski (1937 - 1993), vonreden

profesor
Roden e na 05.06.1937 godina vo s. Sopot, Svetini-

kolsko. Vo rodnoto mesto go zavr{il osnovnoto obra-
zovanie, a potoa se zapi{al na U~itelskata {kola vo
Skopje. Vo 1958 godina ja zavr{uva [kolata i {est
godini raboti vo osnovno u~ili{te. Po zavr{uvaweto
na Pedago{kata akademija vo Skopje, na grupa istorija
-geografija i po diplomiraweto na Institutot za geo-
grafija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo
73
Skopje, se zapi{al na postdiplomski studii na PMF vo Belgrad.
Magistriral na tema „Bawski turizam vo SR Makedonija”. Vo 1983 godina
doktoriral na Geografskiot fakultet vo Skopje („Socio-geografski i agrarni
karakteristiki na Gevgelisko-valandovskata Kotlina”). Rabotel kako nas-
tavnik vo osnovno obrazovanie, potoa kako profesor vo gimnazijata „Bra}a
Miladinovi” vo Skopje. Od 1972 do 1975 god. bil direktor na OU „Kuzman [ap-
karev”, a potoa preminal vo Republi~kiot zavod za {kolstvo kako samostoen
pedago{ki sovetnik za nastavata po geografija.
Od 1975 do 1985 godina predaval geografija na SFRJ na Pedago{kata akade-
mija „Kliment Ohridski” vo Skopje, kade {to bil i direktor.
Vo 1985 godina e izbran za docent na Geografskiot fakultet po predmetot
soobra}ajna geografija, a od 1989 godina e vonreden profesor po predmetite
geografija na SFRJ i metodika na nastavata po geografija. Vo eden period e i
{ef na Seizmolo{kata opservatorija pri PMF vo Skopje.
D-r Aslan Selmani, redoven profesor
Roden e 10.06.1945 godina vo selo Lojane, Kumanov-

sko. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Miratovac, sred-
no u~ili{te vo Skopje 1964 godina. Vo 1969 godina dip-
lomiral na grupata Geografija pri PMF vo Skopje.
Po diplomiraweto se vrabotil kako profesor po
geografija vo gimnaziite vo Kumanovo i Skopje. Vo
1976 god., na otsekot za geografija pri PMF vo Zagreb
ja odbranil magisterskata rabota „Geografski aspek-
ti na op{testveno stopanskite strukturi vo op{-
tinata Kumanovo”. Vo 1979 godina e izbran za profesor na Pedago{kata
akademija vo Skopje. Vo 1982 godina, na Geografskiot fakultet vo Skopje ja
odbranil doktorskata desertacija „Sociogeografskite procesi i problemi vo
op{tinata Debar, so poseben osvrt na funkcijata na centralnoto mesto”.
Vo zvaweto docent na Institutot za geografija pri PMF Skopje e izbran
1986 god., vo 1995 god. za vonreden profesor, a 2000 god. go steknuva zvaweto redo-
ven profesor. Toj ja izveduva nastavata po predmetite: osnovi na geografijata,
geoekologija i metodika na nastavata po geografija. U~estvuva vo nastavata na
postdiplomskite studii po geografski osnovi na planirawe na turizmot. Ima
objaveno pove}e nau~ni trudovi, univerzitetski u~ebnici i dr. Bil ~len na
ekolo{koto dru{tvo „Ekolevizija” vo Skopje i ~len na pove}e rabotni tela.
Bil minister na Ministerstvoto za nauka vo Vladata na Republika Makedonija,
pratenik vo Sobranieto i dr.
Nau~nata orientacija ja naso~il kon geografski osnovi za za{tita na
ìvotnata sredina, demogeografija i metodika na nastavata po geografija.
Avtor e na 16 nau~ni knigi i 14 univerzitetski u~ebnici, kako i koavtor na
pogolem broj u~ebnici po geografija za osnovnite i srednite u~ili{ta.
74
D-r Mihailo Zikov, redoven profesor
Roden e na 22.04.1949 godina vo s.]oseleri, op{ti-

na Lozovo. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto
mesto, a gimnazija vo Veles. Diplomiral 1972 godina na
Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje, Grupa
Geografija. Na Arhitektonskiot fakultet vo Zagreb
go odbranil magisterskiot trud „Urbanizacija kao
proces preobraàja prostora R. Makedonije i klasi-
fikacija urbanih naseqa”. Na Prirodno-matemati~ki-
ot fakultet vo Skopje 1985 godina ja odbranil doktor-
skata disetacija „Valorizacija na prirodnite fakto-
ri i uslovi i nivnoto iskoristuvawe vo prostornoto planirawe na primerot
na pette op{tini: Vinica, Ko~ani, Probi{tip, Sveti Nikole i [tip, vo
sredniot sliv na reka Bregalnica”.
Rabotel kako planer vo organizacijata za urbanizam, studii i proektirawe
„Megaproekt” vo [tip i kako samostoen planer vo Institutot za prostorno
planirawe od 1979 do 1987 godina.
Vo 1987 godina e izbran za docent na Institutot za geografija pri PMF
Skopje, vo zvaweto vonreden profesor e izbran vo 1993 godina, a vo zvaweto re-
doven profesor vo 1998 godina. Izveduva nastava po predmetite: op{ta klima-
tologija, prostorno planirawe i socio-ekonomska geografija na Republika
Makedonija. Izveduva nastava na postdiplomskite studii po prostorno
planirawe, geografski osnovi na planirawe na turizmot i fizi~ka geografija.
Izdal pove}e univerzitetski u~ebnici (Kartografija, Skopje 1991, Pros-
torno planirawe, Meteorologija i klimatologija i dr.), tri knigi i dva u~eb-
nika za sredno obrazovanie. Dosega objavil 75 nau~ni trudovi, bil ~len na po-
ve}e rabotni timovi za izrabotka na prostorni i urbanisti~ki planovi vo
Republika Makedonija, bil ~len na pove}e komisii i tela, bil glaven i
odgovoren urednik na spisanieto Geografski razgledi, rakovoditel e na
postdiplomskite studii po prostorno planirawe. Momentalno e {ef na
Institutot za geografija.
D-r Mirjana \or|ieva (1956 - 2002), vonreden profesor
Rodena e na 20.03.1956 godina so s. Dram~e, Del~ev-

sko. Vo [tip zavr{ila osnovno i sredno obrazovanie.
Diplomira vo 1980 godina na Rudarsko-geolo{kiot fa-
kultet vo Belgrad na Grupata Hidrologija. Istata go-
dina se vrabotuva vo Rudarsko-topilni~kiot kompleks
FENI vo Kavadarci, kako pripravnik i samostoen in-
èner za hidrogeologija na rudnikot ’Rànovo. Od
1984 do 1988 god. raboti vo Geolo{kiot zavod vo Skopje
kako samostoen inèner po hidrogeologija, preoktant
i sovetnik. Od 1988 godina e na Institutot za
75
geografija pri PMF kako pomlad asistent. Magistrira vo 1992 god. na
Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo Belgrad (Paleohidrogeotermalne pojave po
obodu Skopske Kotline kao prilog u odreђivawu wene geotermalne potencijal-
nosti). Istata godina e izbrana vo zvaweto asistent. Doktorira vo 1996 godina
(Geotermalni resursi vo vardarskata zona i Srpsko-makedonskata masa na
teritorijata na Republika Makedonija) i se steknuva so titulata doktor po
geolo{ki nauki. Vo 1997 godina e izbrana vo zvaweto docent, a vo 2002 go dobiva
zvaweto vonreden profesor na Institutot za geografija pri Prirodno-matema-
ti~kiot fakultet.
D-r Mirjana \or|ieva ima realizirano nekolku studiski prestoi vo stran-
stvo: Grcija (1985 i 1986 godina), {estmese~na specijalizacija na Univerzitetot
na ON na Island (1989 godina), na Havajskite Ostrovi.
Nejzinata nau~na orientacija e od oblasta na regionalnata geologija, hid-
rogeologijata i geotermalnata energija. Avtor e na 25 stru~ni truda, 10 nau~ni
truda objaveni vo stranstvo, 17 truda vo zemjata. Be{e ~len na Makedonskoto
geografsko dru{tvo i na Makedonskoto geolo{ko dru{tvo.
D-r Risto Mijalov, redoven profesor
Roden e na 05.08.1960 godina vo Radovi{, kade

zavr{il osnovno obrazovanie. Srednoto obrazovanie
go prodolìl vo Rudarsko-geolo{ko tehni~ko u~ili{-
te vo Probi{tip. Vo 1985 godina diplomiral na PMF,
Grupa Geografija. Vo 1991 godina go odbranil magi-
sterskiot trud „Prou~uvawe na prirodno-geografski-
te karakteristiki vo op{tina Radovi{ za potrebi-
te na prostorno planirawe”.
Na Geografskiot institut pri PMF vo Skopje
1995 godina ja odbranil doktorskata desertacija „Prirodni odliki, agrarno-
prostorni obele`ja i funkcionalna klasifikacija na naselbite vo slivot na
reka Strumica”.
Po istekot na pripravni~kiot sta`, vo 1989 godina e izbran za pomlad
asistent, vo 1992 godina za sistent, a vo 1995 godina vo zvaweto docent. Zvaweto
vonreden profesor go dobil vo 2000 godina, a vo 2005 bil izbran za redoven
profesor. Bil na studiski prestoj na Jengelonskiot Univrezitet vo Krakov,
Polska.
Ima objaveno pove}e nau~ni i stru~ni trudovi, avtor e na univerzitetski
u~ebnici, na u~ebnici za sredno i osnovno obrazovanie i na dve monografii.
Bil rakovoditel na nau~noistraùva~ki proekt i u~esnik vo rabotniot tim na
pogolem broj proekti.
Drì nastava po predmetite geografija na Azija, industriska geografija,
agrarna geografija. Izveduva nastava na postdiplomskite studii po prostorno
planirawe i geografski osnovi na planirawe na turizmot. Bil rakovoditel na
76
Zavodot za socio-ekonomska geografija, a vo nekolku mandati bil i sekretar na
Makedonskoto geografsko dru{tvo.
D-r Mirjanka Maxevi}, vonreden profesor
Rodena e na 02.01.1963 godina vo Kratovo. Vo rod-

niot grad zavr{ila osnovno i sredno obrazovanie.
Diplomirala na Prirodno-matemati~kiot fakultet na
grupata Geografija vo 1986 godina. Vo 1994 godina na
Institutot za geografija na PMF vo Skopje go odbra-
nila magisterskiot trud Funkcionalni karakteris-
tiki na op{tinata Kratovo i nivnoto vlijanie vrz
prostornoto planirawe. Vo 2000 godina ja odbranila
doktorskata desertacija „Demogeografska analiza na
prirodnoto dvièwe na naselenieto vo Republika Makedonija”.
Vo 1988 godina e primena kako pomlad asistent- pripravnik vo Institutot
za geografija. Slednata godina (1989) e izbrana za pomlad asistent, a vo 1995
godina za asistent. Zvaweto docent go dobiva 2001 godina, a vo 2006 godina e
izbrana vo zvaweto vonreden profesor na Institutot za geografija.
Drì nastava po predmetite: geografija na naselenie, geografija na nasel-
bi. Vklu~ena e i vo nastavata na postdiplomskite studii: prostorno planirawe,
geografski osnovi na planirawe na turizmot i tematska kartografija.
Ima objaveno pove}e nau~ni i stru~ni trudovi, od koi del se javno pre-
zentirani na nau~ni simpoziumi vo zemjata i stranstvo. U~estvuvala vo radio i
televiziski emisii za afirmacija na geografskata nauka, osobeno za pra{awa
povrzani so naselenieto.
Dosega bila ~len na pove}e istraùva~ki timovi, komisii i dr.
D-r Ivica Milevski, docent
Roden e na 12.02.1972 godina vo Kumanovo. Osnov-

no i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Dip-
lomiral vo 1995 na studiite po geografija na Prirod-
no-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Vo 2001 godina
go odbranil magisterskiot trud.
Vo 2006 godina ja odbranil doktorskata diserta-
cija „Geomorfologija na Osogovskiot planinskiot
masiv”.
Vo 1996 godina e primen za stru~en sorabotnik na Institutot za geogra-
fija, vo 1999 godina e izbran za pomlad asistent, vo 2002 godina vo zvaweto asi-
stent, a vo 2006 godina go steknuva zvaweto docent na Institutot za geografija
pri Prirodno-matemati~kiot fakultet. Drì nastava po predmetite matema-
ti~ka geografija, pedogeografija i erozija na po~vata.
77
Ima objaveno pove}e trudovi vo doma{ni i stranski spisanija, eden uni-
verzitetski u~ebnik i dva praktikumi za interna upotreba. U~estvuva vo pove}e
nau~noistraùva~ki proekti i komisii.
Toj e dobar poznava~ na specijaliziran geografski softver.
D-r Biljana Apostolovska To{evska, docent
Rodena e na 10.07.1971 godina vo Skopje. Osnovno i

sredno u~ili{te zavr{ila vo istiot grad. Vo u~ebnata
1990/91 godina se zapi{ala studii po geografija na
Institutot za geografija pri Prirodno-matemati~ki-
ot fakultet vo Skopje, kade diplomirala vo 1994 godi-
na. Poradi ostvareniot prosek vo tekot na studiite
9,54 bila proglasena za najdobar student na PMF vo
u~ebnata 1993/1994 godina. Vo u~ebnata 1995/1996 godi-
na raboti kako profesor po geografija vo gimnazijata
„Josip Broz Tito” vo Skopje.
Vo 2001 godina magistrira na Institutot za geografija na PMF (magis-
terska rabota: Sostojbi i perspektivi na agroindustrijata vo Pelagonija”).
Vo 2006 godina doktorira na Institutot za geografija pri PMF (doktorska
disertacija: Vlijanieto na lokacionite faktori vrz razvojot na
industrijata i transformacija na prostorot vo Sredno Povardarie na
Republika Makedonija).
Se vrabotila vo Institutot za geografija kako stru~en sorabotnik na
5.12.1996 godina. Vo 1999 god. bila izbrana vo zvawe pomlad asistent, a vo 2002
god. vo zvaweto asistent. Vo 2007 god. e izbrana vo docent po industriska geogra-
fija i socijalna geografija (za studentite po etnologija i antropologija).
Od 1995 godina do denes u~estvuvala na pove}e nau~ni i stru~ni sobiri vo
zemjava i stranstvo. Avtor e na okolu 30 nau~ni i stru~ni trudovi objaveni vo
zemjata i stranstvo, a u~estvuvala vo rabotata na 9 nau~ni proekti. Isto taka
ostvarila i nekolku gostuvawa vo radio emisii na Makedonskata Radio Televi-
zija. Momentalno e sekretar na Makedonskoto geografsko dru{tvo.
D-r Olgica Dimitrovska, docent
Rodena e na 22.03.1970 godina vo Kriva Palanka.

Osnovno obrazovanie zavr{ila vo rodniot grad, a sred-
no obrazovanie vo Skopje 1988 godina. Diplomirala vo
1992 god. na Institutot za geografija pri PMF vo
Skopje. Vo 1998 godina go odbranila magisterskiot
trud „Geografski aspekti na sistemot na za{tita
na vitalnite komponenti na ìvotnata sredina vo
Kumanovskata i Slavi{kata Kotlina”. Vo 2005 god.
ja odbranila doktorskata disertacija: „Vlijanieto na
geografskite faktori vrz zagaduvaweto na vodite
78
vo slivot na reka Treska i predlog merki za za{tita”.
Vo periodot od 1996 godina do 1998 godina rabotela vo Ministerstvoto za
nauka na Republika Makedonija. Vo 1998 godina e izbrana za asistent, dodeka vo
2006 godina vo zvaweto docent na Institutot za geografija pri Prirodno-
matemati~kiot fakultet vo Skopje po predmetite Geografski aspekti za za{-
tita na ìvotnata sredina i Za{tita na prirodnoto nasledstvo.
Objavila pove}e trudovi i dve univerzitetski u~ebni pomagala. U~estvuva
vo rabotata na pove}e nau~noistraùva~ki proekti, stru~ni tela i komisii.
Elena P. Tren~evska, pomlad asistent
Rodena e na 05.04.1978 godina vo Skopje. Osnovno i sredno obrazovanie zavr-

{ila vo rodniot grad. Diplomirala na Institutot za geografija pri Prirodno-
matemati~kiot fakultet vo Skopje. Vo periodot od 2001 do 2003 godina rabotela
kako pomlad asistent na Institutot za geografija.
Svemir Gorin, pomlad asistent
Roden e na 4.02.1977 godina vo Skopje. Osnovno i

sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Na In-
stitutot za geografija pri Prirodno-matemati~kiot
fakultet vo Skopje diplomiral vo 2003 god. i e prog-
lasen za najdobar student na studiite po geografija. Vo
periodot od 2002 do 2004 godina bil angaìran kako
demonstrator pri Institutot za geografija. Vo 2004
godina e izbran za pomlad asistent na Institutot za
geografija.
Drì ve`bi po predmetite teoriska kartografija, primeneta kartogra-
fija, geografski informaciski sistemi i regionalna geografija. Dosega ima
objaveno nekolku trudovi.
Taleska Milena, pomlad asistent
Rodena e na 30 april 1982 godina vo Skopje, kade

go zavr{uva osnovnoto i srednoto obrazovanie. Vo 2005
godina diplomira na Institutot za geografija pri
Prirodno-matemati~kiot. Istata godina se zapi{uva
na postdiplomski studii, nasoka Geografski osnovi na
planirawe na turizmot, na Institutot za geografija
pri PMF.
Vo periodot od mart do dekemvri 2006 god. bila
angaìrana kako demonstrator vo Institutot za geo-
grafija, a za pomlad asistent e izbrana vo dekemvri
2006 godina. Drì ve`bi po predmetite Osnovi na turizmot, Agrarna geografi-
79
ja, Prostorno planirawe, Geografija na Amerika i Avstralija i Geografija na
Azija.
Ima u~estvuvano na pove}e nau~ni sobiri, konferencii, seminari, letni
{koli vo zemjata i stranstvo. Ima objaveno 6 nau~ni i stru~ni trudovi, kako i 1
univerzitetski u~ebnik „Geografija na Evropa” (so prof. d-r Nikola Panov).
Ivan Radevski, pomlad asistent
Roden e na 14.02.1984 vo Bitola. Osnovno i sredno

obrazovanie zavr{il vo Bitola. Vo akademskata
2002/2003 se zapi{al na Institutot za geografija pri
Prirodno-matemati~kiot Fakultet vo Skopje, a diplo-
miral na 10.07.2006. godina so prosek 9.00 (devet). Vo
tekot na studiraweto se pretstavil so tema na 32. Pri-
matijada, odràna vo Budva (Crna Gora) i vo konkuren-
cija na devet univerziteti go osvoil prvoto mesto so
temata Republika Makedonija - prirodni retkosti.
Vo akademskata 2005/2006 e izbran za demonstrator pri Institutot za
geografija, a na 28.12.2006 e izbran za pomlad asistent. Vo akademskata 2006/2007
godina se zapi{uva na postdiplomskiot stadium po fizi~ka geografija pri
Institutot za geografija.
Aktivno se sluì so angliskiot jazik. Od kompjuterskata tehnika ima
poznavawa od Microsoft Office (Word, Excel, Power point) i Surfer 8.
Za pokrivawe na nastavata po predmetite od oblasta na geologijata

Institutot za geografija angaìra profesor-nadvore{en sorabotnik od
Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo [tip.
D-r Blaò Boev, redoven profesor
Roden e na 22.02.1958 godina vo Kavadarci. Osnov-

no i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Vo
1980 godina diplomiral na Rudarsko-geolo{kiot fa-
kultet vo Belgrad. Vo 1980 godina se vrabotil vo
„FENI” - Kavadarci. Na istiot fakultet 1982 godina
go odbranil magisterskiot trud „Metamorfizam na
rudnata serija ’Rànovo-Studena Voda”. Vo 1981 go-
dina e izbran za pomlad asistent, a vo 1983 godina za
asistent na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo [tip.
Vo 1986 godina e primen vo redoven raboten odnos na istiot fakultet, vo
zvaweto asistent. Na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo [tip 1988 godina ja
odbranil doktorskata disertacija „Petrolo{ki, geohemiski i vulkanolo{ki
karakteristiki na vulkanskite karpi od Koùf Planina”. Vo 1989 godina e
izbran vo zvaweto docent. vo 1994 godina vonreden profesor, a vo 1998 godina
redoven profesor na istiot fakultet. Vo 2002 godina e izbran za nadvore{en
sorabotnik za izveduvawe na nastava po predmetite op{ta geologija i
80
petrografija na Institutot za geografija i predmetot minerologija na Insti-
tutot za hemija pri PMF vo Skopje. Objavil pove}e trudovi, u~ebnici i mono-
grafii. U~estvuval vo rabotata na pove}e timovi i komisii.
Nastavna i nau~na dejnost
Vo ovoj period od razvojot na Institutot

za geografija karakteristi~no e osovremenu-
vaweto na nastavnite planovi i programi.
Se voveduvaat novi nastavni disciplini
kako geografski informaciski sistemi, ero-
zija, politi~ka geografija, industriska geo-
grafija, agrarna geografija i za taa cel se nas-
tojuva da se formira soodvetno obu~en kadar.
Od u~ebnata 2006/2007 godina se pristapi
kon izmeni na studiskite i predmetnite pro-
grami, studiite se odvivaat spored evropskiot
kredit transfer-sistem na studirawe.
STUDISKI PROGRAMI
PMF - INSTITUT ZA GEOGRAFIJA, STUDII PO GEOGRAFIJA
(EVROPSKI KREDIT TRANSFER SISTEM - EKTS)
1. Studiska programa so fond na ~asovi i broj na krediti
KOD SEMESTAR I nedl semest. broj kred.

fond fond ~as/15
GG001 1. Osnovi na geografija 4+2 6*15 90/15 6
GG002 2. Teoriska geografija 4+2 6*15 90/15 6
GG003 3. Op{ta geologija 3+2 5*15 75/15 5
GG004 4. Op{ta klimatologija 3+2 5*15 75/15 5
GG005 5. Matemati~ka geografija 4+2 6*15 90/15 6
6. Fizi~ko vospituva. (fakul.) 0+2 2*15 30/15 2
Vkupno 29 450:29=15 30
SEMESTAR II
GG006 1. Primeneta kartografija 4+2 6*15 90/15 6
GG007 2. Klimatologija i klimatski 3+2 5*15 75/15 5
promeni
GG008 3. Petrografija 2+4 6*15 90/15 6
GG009 4. Biogeografija 4+2 6*15 90/15 6
5. Stranski jazik (fakultat.) 0+2 2*15 30/15 2
6. Izboren predmet (ObI) 3+2 5*15 75/15 5
Vkupno 30 450:30=15 30
81
SEMESTAR III
GG010 1. Strukturna geomorfologija 4+2 6*15 90/15 6
GG011 2. Op{ta hidrologija 4+2 6*15 90/15 6
GG012 3. Geogr. asp. na za{t. na 4+2 6*15 90/15 6
ìvotnata sredina
GG013 4. Geografija na naselenie 4+2 6*15 90/15 6
Vkupno 29 435:29=15 30
SEMESTAR IV
GG014 1. Dinami~ka geomorfologija 4+2 6*15 90/14 6
GG015 2. Vodni resursi 4+2 6*15 90/14 6
GG016 3. Geografija na naselbi 4+2 6*15 90/14 6
5. Opcionen predmet (OpI) 3+2 5*15 75/14 6
Vkupno 29 420:29=14 30
SEMESTAR V
GG017 1. Fizi~ka geografija na 4+2 6*15 90/15 6
R.Makedonija
GG018 2. Osnovi na turizmot 4+2 6*15 90/15 6
GG019 3. Geogr. na Afrika, Amerika i 4+2 6*15 90/15 6
Avstralija
Vkupno 28 420:28=15 30
SEMESTAR VI
GG020 1. Socio-ekonom. geogr. na 3+2 5*15 75/15 5
R.Makedonija
GG021 2. Geografija na Azija 3+2 5*15 75/15 5
GG022 3. Industriska geografija 3+2 5*15 75/15 5
GG023 4. Agrarna geografija 3+2 5*15 75/15 5
Vkupno 30 450:30=15 30
SEMESTAR VII
GG024 1. Geografija na Evropa 3+2 5*15 75/15 5
GG025 2. Metodika na nast. po geogra. 3+2 5*15 75/15 5
GG026 3. Prostorno planirawe 3+2 5*15 75/15 5
Vkupno 30 450:30=15 30
82
SEMESTAR VIII
GG027 1.Regionalna geografija 4+2 6*15 90/15 6
GG028 2. Metodika so hospitacii 2+4 6*15 90/15 6
6. Makedonski jazik (fakulta.) 0+3 3*15 45/15 3
Vkupno 30 450:30=15 30
VKUPNO I-VIII semestar 240

DIPLOMSKA RABOTA 30
Aktuelna nastavna programa na studiite po geografija spored EKTS
Ima vkupno 45 predmeti od koi 28 se zadolìtelni, 9 izborni obvrz-

ni, izborni opcioni 5 i fakultativni 3 predmeti. Site predmeti se edno-
semestralni. Zaradi zapoznavawe na studentite so predmetnite programi
i pravilata na studirawe, Institutot za geografija vo 2006 godina izda-
de posebna bro{ura: Institut za geografija Studiski i predmetni
programi, Studii po geografija - evropski kredit transfer-sistem.
Odbranata na diplomska rabota e javna, pred komisija vo sostav od dva
profesori i eden asistent. So diplomiraweto studentite se steknuvaat
so naziv diplomiran geograf. Steknatite znaewa od razli~ni geografski
disciplini im ovozmoùvaat na studentite da se vrabotat vo osnovnite i
sredni u~ili{ta vo Republika Makedonija, no i vo drugi institucii od
sferata na obrazovanieto, upravata, informaciite i sli~no.
Vo ovoj period Institutot za geografija intenzivno vr{i osovreme-
nuvawe na nastavata. Se objavia u~ebnici re~isi za site nastavni predme-
ti i u~ebni pomagala za oddelni predmeti. Na toj na~in se nadmina prob-
lemot so neophodnite u~ebnici za sovladuvawe na nastavnite sodrìni.
83
84
85
86
Del od u~ebnicite i u~ebnite pomagala na studiite po
geografija
Del od praktikumite koi se koristat vo nastavata

na studiite po
geografija
87
Voedno, se pristapi kon tehni~ko osovremenuvawe. Site prostorii
za sledewe na nastava i site laboratorii se opremeni so soodvetni
audio-vizuelni sredstva koi im ovozmoùvaat na studentite sovremen
pristap vo nastavnite sodrìni.
88
Sledewe na nastava so sovremeni nagledni sredstva
Prezentiraweto na izgotvenata seminarska rabota za geografska

monografija na selo e zadolìtelna rabota na studentite
po predmetot geografija na naselbi
89
Vo ramkite na Institutot za geografija, pokraj postdiplomskite
studii po prostorno planirawe, od 1998 godina se organizirani postdip-
lomski studii po Tematska kartografija i Geografski osnovi na plani-
raweto na turizmot, a od 2003 godina zapo~nuvaat so rabota postdiplom-
skite studii po Fizi~ka geografija. Toa otvori novi mo`nosti za nad-
graduvawe na znaeweto na diplomiranite studenti po geografija i po
drugi nau~ni disciplini.
Na Institutot za geografija od 1976 godina, do denes magistrirale
vkupno 64 studenti. Od niv vo periodot 1976 - januari 2008 godina 46 stu-
denti magistrirale vo oblasta na prostornoto planirawe. Od 1998 do
januari 2008 godina 12 studenti magistrirale na postdiplomskite studii
po Geografski osnovi na planiraweto na turizam i 5 studenti na
studiite od oblasta tematska kartografija. Od 2003 do januari 2008
godina 1 postdiplomec magistriral na postdiplomskite studii po fizi~-
ka geografija. Me|u licata koi se zdobija so akademskiot stepen
magister na geografski nauki ima{e i lica od porane{nite jugosloven-
ski prostori.
Na Institutot za geografija od 1946 do denes se odbraneti 46 dok-
torski disertacii. Od niv ~etiri doktorski disertacii se od oblasta na
etnologijata (vo prilog e daden spisokot na odbraneti magisterski i dok-
torski trudovi na Institutot za geografija).
Ovoj razvoen period e interesen kako vo odnos na geografijata kako
nastavna dejnost taka i vo odnos na nejzinata aplikativna i nau~na
strana.
Se otvori patot za upotrebata na kompjuterite i novite softverski
paketi vo sovremenite istraùvawa.
Pokraj izveduvaweto na nastavata, nastavno-nau~niot kadar e aktiv-
no vklu~en vo nau~noistraùva~kata rabota.
Napi{ani se i objaveni pogolem broj trudovi
vo doma{ni i stranski spisanija, a Institu-
tot za geografija e izdava~ na nekolku spisa-
nija.
Pokraj Godi{niot zbornik na Institu-

tot za geografija, koj izleguva od 1948
godina, od 2004 godina se izdava i spisanieto
Bilten za fizi~ka geografija od koe dosega
se otpe~ateni dva broja. Vo juni 2007 godina
izleze prviot broj na spisanieto Glasnik za
socio-ekonomska geografija.
90
Istovremeno se prodolì so izrabotka na kompleksni aplikativni
studii i samostojni izdanija. Del od niv moàt da se prosledat vo
prodolènie.
91
92
93
Prof.d-r Dragan
Vasileski na
terenski
istraùvawa na
vodopadite vo
blizina na selo
@u`we na Korab,
2007 godina.
Sledej}i gi sovremenite op{testveno-ekonomski procesi i nastani,

Institutot se javuva kako organizator na trkalezna masa za teritorijal-
nata organizacija na Republika Makedonija i za ruralniot prostor vo
novite razvojni uslovi.
94
Vo periodot po osamostojuvaweto na R. Makedonija, za àl, mo`nos-
tite za realizacija na terenska nastava i studiski prestoj vo prostori
nadvor od zemjava se namaleni. Sepak, evidentno e deka terenskata
nastava prodolùva da bide za{titen znak na studiite po geografija. Se
organiziraat ednodnevna i pove}ednevna terenska nastava spored
nastavniot plan po razli~ni predmeti i vo razli~ni delovi od zemjava.
Tradicionalna e terenskata nastava niz Zapadna Makedonija, posetata na
pe{terata Bela Voda vo Demir Kapija, posetata na radarski centar vo
\uri{te, posetata na lokalitetot Al{ar, kako i ednodnevnite terenski
nastavi po selata vo Makedonija kade neposredno se izveduva anketirawe
na naselenieto i naselbite.
Sekako vo izminative godini se realizirani i tri terenski nastavi
vo Turcija vo traewe od 10 dena, so ekskluzivna poseta na makedonskoto
naselenie vo Kapadokija, potoa terenska nastava vo Italija, Grcija,
Albanija, Bugarija, Slovenija, Hrvatska i dr.
Dojran, 1997 godina
95
Istraùva~ka
staniica
„Petnica” R.
Srbija, 1997 godina
Grupa nastavnici
i studenti na
terenska nastava
vo Voden, 1997
godina
Melnik,
R.Bugarija, 1997
godina
96
Rid Groot kaj
Veles, 2002 god.
Pe{tera
Pe{na,
2001 godina
Prakti~na
izvedba na ~as po
kartografija na
teren (Rid Groot
kaj Veles,
2002 godina)
97
Sorabotka so kolegite od
Geografskiot fakultet vo
Belgrad,
2002 godina
Studentite vo
poseta na
lokalitetot
Kuklica, 2004
godina
98
Pelister, 2005 godina
Gali~ica, 2006 godina
99
Terenska
nastava
vo Egejska
Makedonija,
pe{terata
Petralona
(R.Grcija),
2007 godina
Terenska
nastava
vo Pirinska
Makedonija,
Rilski
Manastir
(R.Bugarija),
2007 godina
Grupa
nastavnici
i studenti
na terenska
nastava
vo Voden,
2007 godina
100
Terenska
nastava po
predmetot
geografija
na naselbi
(Stobi,
2007 godina)
Terenska
nastava vo
Italija
(Rim,
2004 godina)
Terenska
nastava vo
Turcija
(Kapadokija,
2003 godina)
101
Zgodi i nezgodi direktno od teren
Prof. d-r Aleksandar Stojmilov za edna terenska nastava so prof.

d-r Jovan Trifunoski veli:
„Vra}aj}i se od Ki~evskata Kotlina, a go koristevme stariot voz
- tesnolinejkata, trgnavme so nego za Skopje. Onie studenti koi bea od
Ki~evo ostanaa. Se simnavme od Bukovi} i pe{ki trgnavme da go
presretneme vozot. Toj gore prave{e edna krivina, a nie pe{ treba{e da
go presretneme i da go ~ekame dolu. Dojdovme do edno selo \onovica i toj
ni re~e deka vo seloto ima sestra i kaj nea da pojdeme na ru~ek.
Otidovme kaj sestra mu, taa srde~no né pre~eka, ama nema{e nitu leb da
ni dade (takvi vremiwa bea). A nie bevme gladni. Taa ni dade nekoi
kiseli jabolka vo torbata i gladni se simnavme na stanicata pod
\onovica i ~ekavme da dojde vozot.”
Prof. d-r Aleksandar Stojmilov ja preraskaùva interesnata slu~-
ka na prof. d-r Todor Kondev:
„Edna{ - veli - trgnav od Ko~ani i si kupiv magare za da ne odam
pe{. Odev gore se do edno selo Jastrebnik. Me stemni pred seloto
(vidov sveti od ku}ite). No si rekov sega e docna da pojdam i da baram
kade da spijam. Go vrzav magareto za edno dab~e i si legnav da spijam.
Stanav sabajleto i koga da vidam grobi{ta. Vsu{nost, ne sum videl
no}ta deka sum legnal na grobi{ta. Toa ne be{e tolku interesno,
kolku {to be{e toa {to koga stanav sabajleto, go javnav magareto i
trgnav. Tie {to me videle kako izleguvam od grobi{tata pa duri i na
magare, mislea deka Isus Hristos do{ol vo seloto. Toa se pro~ulo vo
seloto, pa nekoi lu|e begaa od mene i ne moèv da soberam podatoci za
disertacijata”.
Prof. d-r Nikola Panov:
„Odevme so studentite vo Krani, tamu, vo Prespa, imavme
organizirano prakti~na nastava na teren. Imeno odevme vo dva
razli~ni prostori, poto~no vo prostori kade geomorfolo{kite
oblici se obratno proporcionalni so brojot na naselenie. Odnosno
odidovme vo Kosovrasti, kade nikoj ne se iseluva i brojot na naselenie
raste. Tamu dve - tri karsni terasi si gi napravile za da gi
obrabotuvaat i za sto~arstvo. Ottamu odevme vo Prespa, zaradi spo-
redba, vo Qubojno, Krani itn. Vo eden preubav del koj nudi izvonredni
uslovi za se, i za zemjodelie, za turizam, a osobeno za ovo{tarstv,.
sogleduvavmegolema demografska erozija.
Na edna takva ekskurzija, koga zavr{ivme so rabotata vo Gorno i
Dolno Kosovrsti otidovme vo Krani. Toga{ odevme zaedno so etnolozi-
te, moram da go spomenam pokojniot professor Milo{ Kostantinov.
Tamu ne pre~eka eden na{ kolega Jov~e i ni veti deka }e ne nosi na
riba. Nie so profesor Stanko Stankovski meraklii za po riba u{te od
102
Skopje bevme spremni so trski i se ostanato. Ne zema so kola i ne odnese
vo Perovo. No de~koto {to treba{e da go upravuva kaj~eto ne dojde,
taka {to treba{e sami da go upravuvame kaj~eto. Toa ima{e ~uden
oblik, tesno kako kanu. Go pra{av Jov~e dali znae da go upravuva
kaj~eto. Kako da ne, mi veli toj. Ni re~e profesorot Stanko da sedne
napred, jas vo sredina, a toj na drugiot kraj. Koga zamavna so stapot, a
toa da mu bilo prv pat, no se sramel da ni kaè deka ne znae, za moment
se prevrtevme. Vodata be{e ladna, bidej}i be{e po~etok na maj. Sega
imavme problem, kako }e se vratime vo hotelot? @iva sramota, a vo
hotelot be{e i profesor Ga{evski. Jov~e ne odnese doma i ni dade da se
presle~eme. Ama toj slab kako haringa, taka {to probaj edno, probaj
drugo ni{to ne se fa}a. Odvaj najdovme ali{ta i {to da vi kaùvam, se
oblekovme vo tesno kako onie nurka~ine. Taka oble~eni so mokrite
patiki se vrativme vo hotelot.
Profesorot Stanko mi veli, nemoj da kaùva{ na ostanatite
oti }e ne skinat od zafrkancija. Ama, profesore, mu velam jas, morame
da kaème, ako ne kaème, ne e interesno. Zatoa im kaàvme na
ostanatite, se iznasmeavme i taka ovaa slu~ka ostana do denes kako
edna {egovita prikazna od teren.”
Македонско географско друштво
Geografskoto dru{tvo (otsek) e osnovano 1922 godina na inicijati-

va na nastavnicite od Filozofskiot fakultet vo Skopje. Vo nego ~lenu-
vale i mnogu nastavnici od srednite i stru~nite u~ili{ta. Vo ramkite
na programata za rabota, bile organizirani sostanoci na Dru{tvoto na
koi se prezentirale stru~ni trudovi od geografijata, etnografijata i
folklorot na podra~jeto na Makedonija. Golem del od trudovite, koi se
prezentiraat vo Dru{tvoto, potoa se objavuvaat vo Glasnikot na Skop-
skoto geografsko Dru{tvo.
Vo periodot po Vtorata svetska vojna, dejnosta se vozobnovuva. Taka
na 29 noemvri 1949 godina „... vo slu{alnata na geografskata grupa na
toga{niot Filozofski fakultet, vo starata ednospratna zgrada {to se
nao|a{e na kejot na Vardar vo Skopje, a koja be{e urnata za vreme na
zemjotresot od 26 juli 1963 godina..., vo edna skromna, no sve~ena atmosfe-
ra se formira... kako {to toga{ se narekuva{e Geografsko dru{tvo na
NR Makedonija” (Ga{evski, 2001). Na ova osnova~ko sobranie bile pri-
sutni okolu pedesetina lu|e, me|u koi i studenti od tretata i ~etvrtata
godina na toga{nata geografska grupa.
103
Na prviot sostanok na Upravniot odbor (30.11.1949 godina), na dne-
ven red bilo pra{aweto za programata na Dru{tvoto i negovoto dejstvu-
vawe za promovirawe i razvoj na geografskata nauka. Istovremeno bil
formiran Upraven odbor od 9 ~lenovi, a za pretsedatel bil izbran prof.
d-r Atanasije Uro{evi}. Vo rabotata na Upravniot odbor u~estvuvale
prof. d-r Manojlo û~kov - prv potpretsedatel, Zlata Angelova - sekre-
tar, prof. d-r Gigo Mileski - blagajnik, prof. âslav Stojadinovi} -
bibliotekar, dodeka prof. d-r Jovan Trifunovski, prof. Apostol Apos-
tolov, prof. Cvetko Ivanovski i Milan Todorovski bile ~lenovi na
Upravniot odbor (Panov, 1974).
Vo tekot na svoeto dolgogodi{no postoewe Dru{tvoto na geografi
od Makedonija razviva {iroka i plodna dejnost za afirmacija i razvoj na
geografskata nauka. Aktivnosta se realizirala preku pogolem broj for-
mirani sekcii, a posebno preku nastavnata sekcija.
Vo 1955 godina pri Geografskoto dru{tvo na NRM e formirana Speleo-
lo{kata sekcija, ottoga{ otpo~nala i organiziranata speleolo{ka aktiv-
nost. Po osnovaweto na Geografskoto dru{tvo, na 6 april 1958 godina se for-
mira Speleolo{koto dru{tvo na Makedonija. Vo ramkite na ova dru{tvo in-
tenzivni istraùvawa vr{ele Du{an Manakovi}, Risto Garevski i Trajan
Petkovski. Podocna, vo speleolo{kite istraùvawa se vklu~uvaat Stanko
Stankovski, Tome Andonovski i Dragan Kol~akovski, a vo najnovo vreme i
Ivica Milevski i Biljana Petreska.
Spomen od po~etocite vo studioznite speleolo{ki

istraùvawa vo Makedonija
104
Vo prilog na pokvalitetena nastava po geografija, vo po~etokot
bile organizirani pogolem broj predavawa vo vrska so nastavata, a po-
docna vo duhot na istite zalagawa bile organizirani golem broj semina-
ri i sovetuvawa. Na seminarite i sovetuvawata glaven predmet na ras-
prava bile ulogata na geografijata i nejzinoto mesto vo obrazovniot
proces i nastavanite planovi i programi spored koi se odvivala nastava-
ta po geografija vo osnovnite i srednite u~ili{ta. Poradi zgolemeniot
broj ~lenovi na Dru{tvoto, kako i pogolemiot broj na sekcii organizi-
rani vo razli~ni delovi od Republika Makedonija, vo 1979 godina toa se
preimenuva vo Sojuz na geografski zdruènija na Republika Makedonija,
za da vo 1994 godina, kako rezultat na obratniot proces, se preimenuva vo
Makedonsko geografsko dru{tvo. Toa ime go nosi i denes.
Vo ramkite na porane{na Jugoslavija,

Dru{tvoto dvapati imalo ~est da organizira
kongres: Vtoriot i Osmiot Kongres na geogra-
fite na Jugoslavija.
Vtoriot kongres na geografite od Jugo-

slavija se odràl od 21 do 29 septemvri 1951
godina vo Skopje, Ohrid i Lazaropole. Poto~-
no, otvoraweto na Kongresot bilo vo Skopje
(vo prostoriite na Domot na JNA). Rabotata
na Kongresot se odvivala vo Ohrid, Prelimi-
narnata sednica se odràla vo „Sv. Stefan”, a
zatvoraweto na Kongresot vo Lazaropole. Na
Kongresot bile prisutni 237 delegati. Vo
vrska so Kongresot i negovata organizacija, prof. d-r Milivoj Ga{evski
se prisetuva: „Kongresot be{e odli~no organiziran, site geografi za
„deset minuti” bea raspredeleni koj kade }e prestojuva. Od Skopje za
Ohrid otidovme so avtobusi, po dolinata na Vardar, preku Bitola, a
zatvoraweto na Kongresot be{e vo Lazaropole. Po pat, na gostite im
objasnuvavme za prostorite niz koi gi minuvavme. Prof. Gigo Mileski
zboruva{e za Struga, a jas za Debarska Kotlina.”
Na Kongresot, glavno, se zboruvalo na makedonski jazik, a predavawa
drèle samo vrvni profesori. Poseben odbor vr{el selekcija na trudo-
vite koi moàt da bidat prezentirani. Taka, na Kongresot bile pretsta-
veni samo 9 referati koi i denes se istaknuvaat so svojata nau~na vred-
nost.
Osmiot kongres na geografite od Jugoslavija se odràl vo Skopje od

9 do 14 septemvri 1968 godina. Na Kongresot bile prisutni 150 delegati
105
od celata zemja. So referati nastapile 39 u~esnici, od niv 11 od Make-
donija.
Vo organizacija na Makedonskoto geografsko dru{tvo bile organi-
zirani i drugi zna~ajni sobiri:
■ Nau~en sobir po povod 25-godi{ninata od formiraweto
na Dru{tvoto, 1974 godina vo Skopje;
■ Republi~ki simpozium „Turizam i za{tita na ìvot-
nata sredina”, 1976 godina vo Skopje;
■ Jugoslovenski simpozium za problemite na selskite
naselbi i zemjodelskoto proizvodstvo, 1972 godina vo Ohrid;
■ Republi~ki simpozium za prirodnite i socio-ekonom-
skite problemi na ridskite i planinskite podra~ja, 1981 godina vo
Berovo;
■ Jugoslovenski simpozium za socio-geografskite i ekonom-
sko-geografskite prou~uvawa i problemi na ìvotnata sredina,
1983 godina vo Ohrid;
■ Prv Kongres na geografite od R. Makedonija odràn od 26
do 28.10.1995 godina vo Ohrid. Na Kongresot bea podneseni 51 refe-
rat, a na posledniot den be{e realizirana i terenska nastava vo
oblasta Mariovo.
■ Jubilej po povod 50 godini od postoeweto na Makedon-
skoto geografsko dru{tvo, 1999 godina vo Skopje;
■ Vtor Kongres na geografite od Republika Makedonija
odràn od 3 do 5 noemvri 2000 godina vo Ohrid. Na nego bea podne-
seni 58 referati, 25 referati od u~esnici nadvor od zemjava. Za
prvpat, na Kongresot aktivno u~estvo zemaa geografi od osum stran-
ski zemji: Avstrija, Slovenija, Hrvatska, SR Jugoslavija, Bugarija,
Romanija, Albanija i Kanada. Na posledniot den od Kongresot be{e
organizirana terenska nastava vo Podgradec, R. Albanija.
■ Tret Kongres na geografite od Republika Makedonija
odràn od 15 do 16 oktomvri vo Skopje. Na Kongresot bea izloèni
68 referati, a aktivno u~estvo zemaa i u~esnici od Srbija, Slo-
venija, Bugarija i Bosna i Hercegovina.
Makedonskoto geografsko dru{tvo denes broi nad 1000 ~lenovi-

geografi. Kako golem uspeh na Dru{tvoto, no i satisfakcija na site
geografi i site negovi ~lenovi se smeta priemot vo IGU (International
Geographical Union), Svetskata geografska asocijacija. Priemot se slu~i
na Godi{noto sobranie na IGU odràno na 17. 08. 2004 godina vo Glazgov.
Na toj na~in i oficijalno Makedonskoto geografsko dru{tvo i negovite
~lenovi se del od golemoto svetsko geografsko semejstvo.
106
Dokument za priem na Makedonskoto geografsko dru{tvo vo Svetskata
geografska asocijacija
107
Osumnaesetti
dràven
natprevar po
geografija,
Veles,
1997 godina
Vo Institutot
za geografija
sekoga{ postoela
sorabotka pome|u
razli~ni generacii
(Dvaesetti
dràven
natprevar po
geografija,
Probi{tip,
1999 godina)
Dvaesetti
dràven
natprevar po
geografija,
Probi{tip,
1999 godina
108
Dru{tvoto od 1979 godina do denes ima organizirano 29 op{tinski i
dràvni natprevari po geografija za u~enicite od osnovnite i srednite
u~ili{ta vo Republika Makedonija.
28. Dràven natprevar po geografija za osnovnite i srednite

u~ili{ta, Skopje 2007 godina
Форми на организација на студентите географи
Studentite geografi sekoga{ ~uvstvuvale potreba da se samoorgani-

ziraat i da dejstvuvaat kako geografi. Za taa cel vo pedesettite godini
na 20 vek e osnovano Dru{tvoto na mladi geografi „[ar”. Osnova~i i
109
~lenovi bile studenti na Geografskiot institut. Negoviot opstanok bil
ovozmoèn od minimalnata ~lenarina koja ja pla}ale ~lenovite, no ima-
lo i materijalna poddr{ka od Dru{tvoto na geografi. Vo ramkite na
nivnoto dejstvuvawe sledele niza ostvareni kontakti so mladite geogra-
fi od drugite delovi na toga{na Jugoslavija, a posebno od Belgrad.
Istovremeno u~estvuvale na predavawa na Dru{tvoto, a za niv bile
organizirani i posebni eskurzii (Panov, 1974).
Dru{tvo prestanalo da postoi kako takvo vo 1960 godina. Po 1960
godina studentite se organiziraat vo planinarsko dru{tvo „Prirodwak”
so sedi{te vo Institutot za geografija. Vo ramkite na negovoto postoe-
we i dejstvuvawe, sé do 1992 godina bea organizirani ekspedicii za
osvojuvawe na makedonskite planini i vrvovi.
Po vremenski vakum od 5 godini, vo 1997 godina se formira Istra-
ùva~ko zdruènie na studenti geografi „Prirodnik”. Toa e oficijalno
registrirano pod ova ime vo april 2004 godina.
IZSG „Prirodnik” funkcionira kako zdruènie na studenti po geo-
grafija vo ramkite na Institutot za geografija pri PMF i ima maksi-
malna moralna, intelektualna i finansiska poddr{ka. Aktivnostite
koi gi prezema se povrzani so nau~nite disciplini i predmetite koi se
predavaat na studiite po geografija. Zdruènieto ima za cel da ja izdig-
nuva geografijata kako nauka i da gi vklu~i studentite vo osoznavawe na
novi raboti vo funkcija na studiite. Na ovoj na~in ~lenuvaweto vo
IZSG „Prirodnik” e mo`nost studentite po geografija dopolnitelno
aktivno da se vklu~at vo izu~uvawe na geografijata neposredno na teren,
kade i e vistinskata geografska laboratorija.
Poto~no glavni celi i aktivnosti na zdruènieto se:
- terenski aktivnosti,
- komunikacija pome|u studentite,
- edukacija od najrazli~ni oblasti,
- studenski razmeni, kontakti so studenti geografi od drugi dràvi.
Trgnuvaj}i od namerata da gi realiziraat zacrtanite celi i aktiv-
nosti, vo tekot na svoeto oficijalno postoewe, posebno od 2004 do denes,
IZSG „Prirodnik” raboti ambiciozno i gi ima realizirano slednive
terenski aktivnosti:
oktomvri 2004 godina - Breznica,
dekemvri 2004 godina - Kuklica,
april 2005 godina - Ra{ka Reka,
noemvri 2005 godina - Markovi Kuli,
2006 godina - godi{en kamp „êples”,
noemvri 2006 godina - Pelister i
mart 2007 godina - „êples”.
110
Izvestuvawe do studentite po geografija
Breznica, oktomvri 2004
111
Kuklica, dekemvri 2004
Markovi Kuli, 2005
112
Zlatovrv, 2005
Kamp êples, 2006
113
Vo ramkite na EGEA studentite geografi od IZSG „Prirodnik”
realiziraa dve razmeni so studenti geografi od Novi Sad (2005) i Zagreb
(2006).
Kamp Prijepole, 2005
Isto taka, ~lenovite na IZSG „Prirodnik” zemaat u~estvo vo kamp

Prijepole - 2005 godina kako gosti na Dru{tvo na mladi geografi „Bra-
nislav Bukurov” od Novi Sad i na EGEA Olimp ekspedicijata vo 2005
godina.
Razmena so studenti geografi od Zagreb, 2006
114
Grcija, 2005
Tie u~estvuvaa na godi{niot Kongres na EGEA vo Grcija 2005

godina, na regionalnite kongresi EUROMED vo Kladovo - 2005 godina i
vo Pohorje Slovenija - 2006 godina, kako i na seminar na Fru{ka Gora.
Аktivno u~estvuvaat i vo razli~ni geografski rabotilnici.
Ambiciite na ovie mladi geografi doa|aat do izraz koga soznanijata
za prostorot na Mokra Planina i qubovta kon prirodata i geografskiot
prostor ги пreto~uvaat vo edna mala no zna~ajna bro{ura.
115
SPISOK NA DOKTORSKI DISERTACII ODBRANETI NA
INSTITUTOT ZA GEOGRAFIJA
(1946-2007)
1. û~kov Mane,
OVÊ POLE-ANTROPOGEOGRAFSKO-STOPANSKA STUDIJA, 28.03.1958.
2. Kondev \or|i Todor,

OSOGOVIJATA - ANTROPOGEOGRAFSKO-STOPANSKA STUDIJA,
16.06.1958.
3. Manakovi} Nikola Du{an,

GEOMORFOLOGIJA VO POREÎETO NA BABUNA I TOPOLKA SO
TITOVVELE[KATA KOTLINA, 19.01.1960.
4. Daki} Branimir,
SOKOBAWSKA KOTLINA, 30.01.1960.
5. Panov Nikola Mitko,

SLIVOT NA KRIVA LAKAVICA I OTIWA - ANTROPOGEOGRAFSKI I
STOPANSKO - GEOGRAFSKI ISPITUVAWA, 02.07.1960.
6. Ga{evski Blagoj Milivoj,

PLANINA BISTRA - FIZI^KO - GEOGRAFSKI PROUÛVAWA,
05.10.1960.
7. Martinovi} @ivorad,
NI[KA KOTLINA - GEOMORFOLO[KA STUDIJA, 11.07.1964.
8. Mileski Dimko Gigo,

EZERATA VO SR MAKEDONIJA KAKO VA@NI RIBOLOVNI I
TURISTI^KI PODRA^JA, 24.12.1965.
9. Popovi} Stevan,
POVOENITE OP[TESTVENO GEOGRAFSKI PROMENI I PROBLEMI
NA CRNOGORSKOTO PRIMORJE, 06.04.1973.
10. Gramatnikovski Mitre Vasil,

PRIRODNO-GEOGRAFSKITE I SOCIO-EKONOMSKITE PROCESI VO
PRESPANSKATA KOTLINA KAKO FAKTORI [TO GO USLOVUVAAT
IDNIOT STOPANSKI RAZVITOK NA KOTLINATA, 13.12.1974.
116
11. Stojmilov Slavko Aleksandar,
TURISTI^KITE VREDNOSTI NA MAKEDONSKITE PLANINI,
13.12.1974.
12. Mihajlovska Pavlina,

GEOGRAFSKI ODLIKI NA VE[TA^KITE EZERA KAKO USLOV ZA
STOPANSKI RAZVOJ NA SR MAKEDONIJA, 20.01.1976.
13. Murati Muftar Jahi,

REQEF SLIVA BINA^KE MORAVE, 15.01.1980.
14. Mitkov Dimitar Pantelej,

VALORIZACIJA NA FAKTORITE ZA TURISTI^KI RAZVOJ NA
ZAPADNA MAKEDONIJA OD ASPEKT NA PROSTORNOTO
PLANIRAWE, 12.01.1981.
15. Selmani Ramiz Aslan,

SOCIOGEOGRAFSKI I EKONOMSKI ODLIKI I PROBLEMI NA
OP[TINA DEBAR SO POSEBEN OSVRT NA FUNKCIJATA NA
CENTRALNOTO MESTO, 23.04.1982.
16. Lazarevski Pane Angel,

SU[ATA KAKO KLIMATSKI FAKTOR VO PROBLEMATIKATA NA
GEOGRAFSKATA SREDINA VO SR MAKEDONIJA, 24.12.1982.
17. To~kovski Ivan Vladimir,

STRUKTURNI PROMENI NA NASELENIETO I PROSTORNO-
TERITORIJALEN I FUNKCIONALEN RAZVOJ NA NASELBITE VO
PELAGONIJA (BITOLSKO-PRILEPSKO POLE), 11.01.1983.
18. Milenkovski Save Qube,

AGRARNI I SOCIO - GEOGRAFSKI PROUÛVAWA NA GEVGELISKO
VANDOVSKATA KOTLINA, 19. 01. 1983.
19. Ba{eski Nikola Ilija,

MARIOVO - SOCIO - EKONOMSKO - GEOGRAFSKI
KARAKTERISTIKI, 14.10.1983.
20. Andonovski Ta{ko Tome,

KIÊVSKA KOTLINA - GEOMORFOLO[KI PROUÛVAWA, 21.11.1983.
21. Zmejkovski Alekso Milo{,

SLIVOT I RE@IMOT NA REKA TRESKA I VODOSTOPANSKITE
PROBLEMI VO SLIVOT, 15.10.1984.
117
22. \uki} Antonie,
DEMOGRAFSKI ODLIKI, PROMENI I PROBLEMI NA OP[TINATA
DUBROVNIK, 18.12.1984.
23. Daskalovski Du{an Vasa,

PROSTORNO - MORFOLO[KA STRUKTURA I POPULACISKI
RAZVITOK NA NASELBITE VO SKOPSKATA KOTLINA, 27.12.1984.
24. Zikov [terjo Mahailo,

VALORIZACIJA NA PRIRODNITE FAKTORI I USLOVI I NIVNO
ISKORISTUVAWE VO PROSTORNOTO PLANIRAWE NA PRIMEROT
NA PETTE OP[TINI: VINICA, KOÂNI, PROBI[TIP, SVETI
NIKOLE I [TIP VO SREDNIOT SLIV NA BREGALNICA, 16.04.1985.
25. Stamenkovi} \or|e Srboqub,

PROSTORNO-FUNKCIONALNI ODNOSI I VRSKI NA CENTRALNITE
NASELBI VO VRAWSKIOT SUBREGION, 21.02.1986.
26. Ba~evi} Milenko Milan,

POPULACISKO-AGRARNI OBELE@JA NA RURALNITE PODRA^JA I
NIVNA KLASIFIKACIJA VO OP[TINATA KRAQEVO, 18.04.1986.
27. Stankoski Metodija Stanko,

PELAGONISKA KOTLINA - FIZI^KO GEOGRAFSKI PROUÛVAWA
SO POSEBEN OSVRT NA HIDROLO[KITE POJAVI I PROBLEMI,
27.02.1987.
28. Perovi} Ne|elko Milo{,

SOVREMENI PROMENI NA STOPANSKO-GEOGRAFSKITE FUNKCII
NA BARSKOTO I ULCINSKOTO PODRA^JE, 29. 12. 1987.
29. Vasileski Du{an Dragan,

RADIKA - HIDROGRAFSKO - HIDROLO[KA STUDIJA, 15.04.1991.
30. Markoski Vele Blagoja,

KARTOGRAFSKO - KARTOMETRISKI PROUÛVAWA NA
HIPSOMETRISKATA STRUKTURA NA PROSTOROT I
RAZMESTENOSTA NA NASELENIETO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA,
10.07.1992.
31. Nikodinovski Krste Boris,

IDENTIFIKACIJA I ANALIZA NA REGIONALNA MRE@A ZA
POTREBITE NA PROSTORNOTO PLANIRAWE VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA, 17.02.1993.
118
32. Budinoski Kosta Mihajlo,
DRIMKOL - PROSTORNO PLANERSKI PROUÛVAWA SO POSEBEN
OSVRT ZA RAZVOJ NA TURIZMOT, 21.12.1993.
33. Pavlov Nikola \or|i,

SOCIJALNO - GEOGRAFSKI I AGRARNO - GEOGRAFSKI
TRANSFORMACII VO TIKVE[KATA KOTLINA, 22.06.1994.
34. Panov Mitko Nikola,

KOMPLEKSNI PROUÛVAWA NA REZIDENCIJALNIOT TURIZAM VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA, 19.12.1994.
35. Mijalov Krste Risto,

PRIRODNI ODLIKI, AGRARNO-PROSTORNI OBELE@JA I
FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA NASELBITE VO SLIVOT NA
REKA STRUMICA, 07.03.1995.
36. Kol~akovski Petre Dragan,

MORFOGENETSKI PROCESI I NIVNITE RELJEFNI FORMI NA
VISOKOPLANINSKITE PREDELI NA PLANINITE JABLANICA,
STOGOVO, STARA GALIÎCA I PELISTER, 03.07.1996.
37. Talevski Dimitrija Jove,

PRIRODNO-GEOGRAFSKI, SOCIO-GEOGRAFSKI I GEOSTRATEGISKI
KARAKTERISTIKI NA GRANICITE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA,
03.07.1997.
38. Maxevi} \or|i Mirjanka,

DEMOGEOGRAFSKA ANALIZA NA PRIRODNOTO DVI@EWE NA
NASELENIETO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA, 08.06.2000.
39. Petreska Atanas Vesna,

SVADBATA KAKO OBRED NA PREMIN KAJ MAKEDONCITE OD
BRSJA^KATA ETNOGRAFSKA CELINA, 04.09.2000.
40. Dimitrov Venko Nikola,

DEMOGEOGRAFSKA ANALIZA NA MIGRACIONITE PROCESI VO
JUGOZAPADNIOT DEL NA REPUBLIKA MAKEDONIJA, 18.12.2001.
41. Risteski Slave Qup~o,

KATEGORIITE PROSTOR I VREME VO NARODNATA KULTURA NA
MAKEDONCITE, 10.05.2002.
42. Nedelkov Jordan Qup~o,

OBREDI NA PREMIN OD @IVOTNIOT CIKLUS NA MAKEDONCITE
VO TIKVE[, 30.12.2003.
119
43. Mir~evska Petre Mirjana,
VERBALNI I NEVERBALNI ETNI^KI SIMBOLI VO GORNA REKA,
02.04.2004.
44. Dimitrovska Atanas Olgica,

VLIJANIE NA GEOGRAFSKITE FAKTORI VRZ ZAGADUVAWETO NA
VODITE VO SLIVOT NA REKA TRESKA I PREDLOG MERKI ZA
ZA[TITA, 28.12.2005.
45. Milevski Pero Ivica,

GEOMORFOLOGIJA NA OSOGOVSKIOT PLANINSKI MASIV,
07.06.2006.
46. Apostolovska To{evska Stojan Biljana,

VLIJANIETO NA LOKACIONITE FAKTORI VRZ RAZVOJOT NA
INDUSTRIJATA I TRANSFORMACIJA NA PROSTOROT VO SREDNO
POVARDARIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA, 29.12.2006.
120
SPISOK NA MAGISTERSKI TRUDOVI ODBRANETI NA
INSTITUTOT ZA GEOGRAFIJA
(1980 - 2007)
1. Abdulai Amza Fejzula,

PROUÛVAWE NA SOCIO-GEOGRAFSKITE KARAKTERISTIKI NA
DEMIR HISAR ZA POTREBITE NA PROSTORNOTO PLANIRAWE VO
RAMKITE NA PELAGONISKIOT MEZOREGION, 29.12.1980.
2. Budinoski Kosta Mihail,

TURISTI^KA VALORIZACIJA NA ISTO^NATA STRANA NA
PLANINATA JABLANICA, 09.01.1981.
3. Stamenkovi} \or|e Srboqub,

URBANO-GEOGRAFSKI RAZVITOK NA VRAWE, 13.11.1981.
4. Pajvanski Slav~o Viktor,

PRIRODNITE DADENOSTI NA SR MAKEDONIJA VO POGLED NA
HELIOALTERNATIVA, 16.03.1982.
5. Ba~evi} Milenko Milan,

TERITORIJALNA RAZMESTENOST I FUNKCIJA NA NASELBITE NA
OP[TINA KRAQEVO, 17.10.1983.
6. Miti} Aleksandar Slobodan,

MIGRACIONITE DVI@EWA VO OP[TINA KUMANOVO KAKO
POJAVA I FAKTOR NA PROSTORNOTO PLANIRAWE, 14.12.1983.
7. Trpkovski Kiril Branko,

RAZVOJ NA PATNIOT SOOBRA]AJ VO ZAVISNOST OD RAZVOJOT NA
URBANITE FUNKCII NA SKOPJE, 22.02.1984.
8. Mangaroski Vlado Kosta,

ULOGATA NA INDUSTRIJATA VO URBANO-PROSTORNIOT RAZVOJ
NA SKOPJE, 27.02.1984.
9. Pavlov Nikola Georgi,

VLIJANIETO NA PRIRODNO-GEOGRAFSKITE FAKTORI ZA
INTENZIVEN AGRAREN RAZVITOK NA OP[TINA NEGOTINO,
19.06.1984.
10. Korobar Pero Vlatko,

PROSTORNO - FIZI^KITE TEKOVI NA REURBANIZACIJATA NA
PRIMEROT NA SKOPJE, 20.06.1984.
121
11. Markoski Vele Blagoja,
FUNKCIONALNI KARAKTERISTIKI I NIVNO ZNAÊWE ZA
RAZVOJ NA OP[TINA KRU[EVO, 30.06.1986.
12. Arsovski Ilija Traj~e,

SOCIO-GEOGRAFSKI ODLIKI I PROBLEMI NA RURALNATA
SREDINA VO SREDNO POVARDARIE, 01.07.1986.
13. Vasileski Du{an Dragan,

HIDROGRAFSKO - HIDROLO[KI KARAKTERISTIKI I
VODOSTOPANSKI PROBLEMI NA DEBARCA, 14.04.1987.
14. Na{kov Kiro Risto,

POPULACISKI I TERITORIJALNI KARAKTERISTIKI NA
NASELBITE VO OP[TINA [TIP KAKO FAKTORI ZA PROSTORNO
15. Angelevski Andon Dragan,

HIDROLO[KITE OSOBENOSTI I VODOSTOPANSKITE MO@NOSTI
I PROBLEMI NA OP[TINATA DEMIR HISAR - PRILOG KON
PROSTORNOTO PLANIRAWE NA OP[TINATA, 14.09.1987.
16. Nikodinovski Krste Boris,

IDENTIFIKACIJA I ANALIZA NA PROSTORNITE KOLIZII ME\U
BARAWATA NA OP[TONARODNATA ODBRANA I OSTANATITE
KORISNICI NA PROSTOROT VO PROCESOT NA PROSTORNOTO
17. Talevski Dimitrie Jove,

GEOSTRATEGISKA POLO@BA NA OP[TINATA BITOLA I
NEJZINOTO VLIJANIE VRZ PROSTORNOTO PLANIRAWE NA
SOOBRA]AJNATA INFRASTRUKTURA ZA POTREBITE NA
OP[TONARODNATA ODBRANA, 29.06.1990.
18. Zdravkoska Metodija Veselka,

PROSTORNO PLANSKI OSNOVI ZA RAZVOJ NA TURIZMOT VO
OP[TINA PRILEP, 20.11.1991.
19. Efkoski Bo{ko Peco,

NAMENATA NA ZEMJI[NIOT FOND VO POLO[KATA KOTLINA I
NEGOVOTO VLIJANIE VRZ PROSTORNOTO PLANIRAWE, 05.12.1991.
20. Mijalov Krsto Risto,

PROUÛVAWE NA PRIRODNO-GEOGRAFSKITE KARAKTERISTIKI
VO OP[TINA RADOVI[ ZA POTREBITE NA PROSTORNOTO
122
21. Dimitrov Venko Nikola,
URBANO GEOGRAFSKI RAZVITOK I PROMENI VO MORFOURBANATA
STRUKTURA NA GRAD BITOLA, 31.01.1992.
22. Kolarevska \or|i Loreta,

PROCES NA SUBURBANIZACIJATA VO SKOPSKA KOTLINA,
15.04.1993.
23. Dimitrov Trajan Dimitri,

PROSTORNA RAZMESTENOST NA KULTURNITE INSTITUCII VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA I NIVNATA FUNKCIONALNA
VALORIZACIJA, 13.04.1994.
24. Trp~evska Angelkovi} Predrag Du{ica,

OPREDELUVAWE NA OPTIMALNIOT KAPACITET NA TURISTI^KI
PROMET KAKO OSNOVA ZA ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA VO
PROSTOROT NA NACIONALNIOT PARK MAVROVO, 29.06.1994.
25. Maxevi} \or|i Mirjanka,

FUNKCIONALNI KARAKTERISTIKI NA OP[TINATA KRATOVO I
NIVNOTO VLIJANIE VRZ PROSTORNOTO PLANIRAWE, 30.06.1994.
26. \or|ievski Nikola Mijal~e,

PROUÛVAWE NA FUNKCIONALNITE KARAKTERISTIKI NA
OP[TINA SVETI NIKOLE ZA POTREBITE NA PROSTORNOTO
27. âvkalovski Nikola Ilija,

OSCILACII NA NIVO NA VODATA NA PRESPANSKOTO EZERO I
NIVNIOT ODRAZ NA PROSTORNOTO PLANIRAWE NA
KRAJBRE@NIOT PROSTOR, 08.11.1995.
28. Be}arski Eftim Kiro,

MIGRACIONITE PROCESI KAKO FAKTOR ZA TRANSFORMACIJA
NA NASELENITE MESTA VO OP[TINA RADOVI[, 06.06.1996.
29. Jovanov Aleksandar Jovan,

FUNKCIONALNI KARAKTERISTIKI NA OP[TINA VINICA SO
POSEBEN OSVRT NA RAZVOJOT NA PRIMARNITE DEJNOSTI,
02.10.1996.
30. Pop Stefanija Stefan Biqana,

KORELACIJA ME\U PROSTORNATA STRUKTURA NA
AGLOMERACIJATA SKOPJE I AEROPOPULACIJATA, 05.03.1997.
123
32. Nasteva Kostadin Lujza,
JUGOZAPADNA MAKEDONSKA SOOBRA]AJNA OSKA NA RAZVOJ,
09.01.1998.
33. Cekovska Atanas Olgica,

GEOGRAFSKI ASPEKTI NA SISTEMOT NA ZA[TITA NA
VITALNITE KOMPONENTI NA @IVOTNATA SREDINA VO
KUMANOVSKTA I SLAVI[KATA KOTLINA, 04.02.1998.
34. Srbinoski Done Zlatko,

DIGITALNO PRIKA@UVAWE NA LINISKATA INFRASTRUKTURA
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA POTREBITE NA PROSTORNOTO
35. Penev Stoil Pene,

SOCIOGEOGRAFSKA I PROSTORNA TRANSFORMACIJA NA
NASELBITE VO JUGOISTO^NIOT DEL NA SKOPSKO POLE, 06.05.1998.
36. Temjanovski Cvetko Riste,

PATNATA INFRSTRUKTURA KAKO GENERI^KI RESURS ZA
CIRKULACIJA NA LU\ETO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA, 11.07.2000.
37. Apostolovska - To{evska Stojan Biljana,

SOSTOJBI I PERSPEKTIVI NA AGROINDUSTRIJATA VO
PELAGONIJA, 05.03.2001.
38. Davitkov Qubomir Blagoj,

PROSTORNATA RAZMESTENOST NA OBRAZOVNITE INSTITUCII
VO ISTO^NIOT DEL NA REPUBLIKA MAKEDONIJA, SOSTOJBI I
PERSPEKTIVI, 03.04.2001.
39. Milevski Pero Ivica,

RECENTNATA EROZIJA VO KUMANOVSKATA KOTLINA I
NEJZINIOT TRETMAN VO PROSTORNOTO PLANIRAWE, 04.04.2001.
40. Angelovski Tanas Nikola,

TURISTI^KITE FUNKCII NA NACIONALNIOT PARK PELISTER
SO POSEBEN OSVRT NA ALTERNATIVNITE FORMI ZA RAZVOJ NA
TURIZMOT, 05.07.2001.
41. Nastov Dimo Aleksandar,

VALORIZACIJA NA PRIRODNITE RESURSI I MERKI ZA NIVNA
ZA[TITA VO TIKVE[KATA KOTLINA, 15.01.2002.
124
42. Milenkovski Qube Ace,
AGRARNO - PROSTORNA TRANSFORMACIJA I FUNKCIONALNA
KLASIFIKACIJA NA NASELBITE VO SLIVOT NA ZLETOVSKA
REKA, 05.04.2002.
43. Gerasimovski Petko Don~o,

RAZVOJ I DENE[NI KARAKTERISTIKI NA TURIZMOT VO
44. Dimova Ilija Sowa,

KOMPJUTERSKA PODDR[KA PRI KARTOGRAFSKO OBLIKUVAWE NA
RELJEFOT, 09.10.2002.
45. Lukarevski Blagoja Jordan,

DOSEGA[NI KARAKTERISTIKI I PERSPEKTIVI NA TURIZMOT VO
SKOPJE, 06.12.2002.
46. Metu{i Raif Ilir,

TURISTI^KI POTENCIJALI NA PRESPANSKOTO PODRA^JE,
14.03.2003.
47. Stojmanovski Stojan Sr|an,

SOCIO-GEOGRAFSKI PROCESI VO FORMIRAWETO NA
KUMANOVSKATA AGLOMERACIJA, 19.09.2003.
48. Saveski Svetozar Slobodan,
PRILEPSKO POLE I BU[EVA PLANINA - KARTOGRAFSKO-
GEOGRAFSKA ANALIZA, 13.10.2003.
49. Stojanovski Aleksandar Van~o,

KARTOGRAFSKI TRETMAN ZA EVIDENCIJA NA KATASTARSKITE
PROSTORNI EDINICI NA NIVO NA KATASTARSKA OP[TINA,
15.10.2003.
50. Mitevska Slav~o Maja,

AEROZAGADUVAWETO I PROSTORNOTO PLANIRAWE NA PRIMEROT
NA OP[TINA VELES, 17.03.2004.
51. Idrizi Xemaludin Ba{kim,

ANALIZA NA POSTAPKITE ZA KARTOGRAFSKA GENERALIZACIJA
PRI IZRABOTKA NA TEMATSKI KARTI NA PRIMEROT NA
POLO[KATA KOTLINA, 08.04.2004.
52. Dodovski Kosta Marjan,

PRIRODNOTO BOGATSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA KAKO
USLOV ZA RAZVOJ NA TURIZMOT, 07.04.2004.
125
53. Koteski Petre Cane,
TEMATSKI ATLAS NA MARIOVSKA I RAE^KA KOTLINA, 08.12.2004.
54. Simonovski Bogdan Toni,

TURISTI^KA VALORIZACIJA NA NACIONALNIOT PARK
GALIÎCA, 11.02.2005.
55. Ram~ilovi} Hazir Zekir,

RAZVOJ I DENE[NI KARAKTERISTIKI NA TURIZMOT VO [ARSKO-
POLO[KIOT REGION, 14.04.2005.
56. Trpenoska Simonovi} Branislav Lidija,

MODEL NA GIS I NEGOVA PRIMENA KAJ TURISTI^KATA
VALORIZACIJA NA AKUMULACIJATA KOZJAK, 16.11.2005.
57. Angelovska Stojan @aklina,

PROSTORNO PLANSKO UREDUVAWE NA POSTOJNITE I MO@NITE
GRANI^NI PREMINI NA MAKEDONSKO-BUGARSKATA GRANICA,
10.01.2007.
58. Georgieva Depinova Mile Sowa,

VODENI RESURSI NA CRNA REKA I MO@NOSTITE ZA NIVNO
ENERGETSKO ISKORISTUVAWE, 11.01.2007.
59. Maren~eva \or|i Irena,

PROSTORNI ASPEKTI NA RAZVOJOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA,
10.04.2007.
60.Iliev Slav~o Dejan

PROCENKA NA PROSTORNIOT KAPACITET NA STUMI^KO -
RADOVI[KATA KOTLINA ZA ODR@LIV RAZVOJ NA STOPANSKATA
AKTIVNOST, 21.11.2007
61. Gramatnikovski Vasil Sa{ko

KOMPARATIVNI VREDNOSTI NA TURIZMOT POME\U
JUGOISTO^NIOT DEL NA GOLEMOTO I ISTO^NIOT DEL NA
MALOTO PRESPANSKO EZERO, 22.11.2007.
62. Zija Zimeri

TURISTI^KA VALORIZACIJA NA GRANI^NITE PREMINI VO
63. Ibraim Alili

MO@NOSTI ZA RAZVOJ NA LOVNIOT TURIZAM VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA, 10.01.2008.
126
64. Ivan Markovski
POVA@NITE SOOBRA]AJNI KORIDORI 8 I 10 KAKO ZNAÂEN
FAKTOR ZA RAZVOJOT NA TURIZMOT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA,
11.01.2008.
127
PRILOG
Prose~en broj na zapi{ani studenti na Institutot za geografija

1946 - 2006 godina
Me|uperiod vkupno redovni vonredni

1946/47 75 75 /
1955/56 38 34 4
1965/66 52 28 24
1975/76 134 100 34
1985/86-1989/90 83 57 26
1990/91-1994/95 52 52 /
1995/96-1999/00 64 64 /
2000/01-2004/05 120 106 14
Izvor na podatoci:
Stojmilov A. (1986): 40 godini visoko{kolska i nau~noistraùva~ka rabota na
Institutot za geografija na Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje;
Presmetano spored Mati~nata kniga na zapi{ani na Prirodno-matemati~kiot
fakultet 1985/86-2006/07 godina
Diplomirani studenti vo periodot od 1947 do 2006 godina
me|uperiod diplomirani studenti∗

1947/48-1952/53 11
1953/54 - 1957/58 18
1958/59 - 1962-63 24
1963/64 - 1967/68 23
1968/69 - 1972/73 19
1973/74 - 1977/78 36
1978/79 - 1982/83 31
1983/84-1987/88 44
1988/89-1992/93 53
1993/94-1997/98 33
1998/99-2002/03 39
2003/04-2005/06 57
Izvor na podatoci:
Presmetano spored Monografija na PMF 1946-1996
Monografija na PMF 1946-2006
∗
Do 2005 godina, vo ramkite na Institutot za geografija, se vbrojuvaa i
diplomiranite studenti po etnologija.
128
ARHIVSKI DOKUMENTI
• 1
FEVRUARI 1920
• UREDBA ZA NASTAVATA NA FILOZOFSKIOT FAKULTET VO
SKOPJE
• 2
14 NOEMVRI 1922
• IZVE[TAJ NA DOCENT PETAR JOVANOVI] DO DEKANOT NA
FILOZOFSKIOT FAKULTET VO SKOPJE ZA RABOTATA NA
GEOGRAFSKIOT INSTITUT VO SKOPJE
• 3
OKTOMVRI 1923
• PISMO OD DEKANOT NA FILOZOFSKIOT FAKULET VO
SKOPJE DO GENERALNIOT INSPEKTORAT NA MINISTERSTVOTO ZA
FINANSII
• 4
17 NOEMVRI 1925
• DOSTAVUVAWE NA PODATOCI ZA FILOZOFSKIOT
FAKULTET VO SKOPJE DO UREDNI[TVOTO NA ALMANAHOT NA SHS
• 5
OKTOMVRI 1943 GODINA
IZVE[TAJ ZA OSNOVAWE NA DR@AVEN UNIVERZITET
VO SKOPJE
• 6
12 NOEMVRI 1943
• USLOVI ZA UPIS NA STUDENTI NA UNIVERZITETOT
• 7
NOEMVRI 1943
• RASPORED NA PREDAVAWA I PROFESORI VO ZIMSKIOT
SEMESTAR 1943/44 GODINA
• 8
• 1943/44
• STATISTI^KI POKAZATELI ZA BROJOT NA STUDENTITE PO
GRUPI VO UÊBNATA 1943/44 GODINA
129
• 9
• JULI 1944
• IZVESTUVAWE NA REKTOROT NA SKOPSKIOT UNIVERZITET
DO MINISTEROT ZA PROSVETA ZA DOSEGA[NATA DEJNOST NA
UNIVERZITETOT
• 10
11. 12. 1946

• DOKUMENT ZA PREMESTUVAWETO NA D-R JOVAN F.
TRIFUNOSKI ZA UNIVERZITETSKI NASTAVNIK NA FILO-
ZOFSKIOT FAKULTET VO SKOPJE
• 11
24. 12. 1947
• ORIGINALEN DOKUMENT ZA ANALIZA NA STUDENTITE
NA FILOZOFSKIOT FAKULTET VO SKOPJE
130
KORISTENI IZVORI I LITERATURA
\uri} V. i Kosti} M. (1957): Dr Vojislav S. Radovanovi}. Glasnik SGD. sv.

XXXVII-Br.1. Beograd.
Zeremski M. ( 1957): @ivot i rad akademika Dr. Petra S. Jovanovi}a.
Glasnik SGD. sv. XXXVII-Br.2. Beograd.
Kondev T. (1966): Geografskiot institut pri Prirodno-matemati~kiot
fakultet vo Skopje vo periodot 1946-1966. Geografski razgledi, kn. 4, Skopje.
Konstantinov M. (1985): Etnologijata na Makedonija vo sovremeniot mig,
Godi{en zbornik, kn. 29, PMF, Institut za geografija, Skopje.
Mileski G. (1967): Vo se}avawe na prof. d-r Mane û~kov, Geografski
razgledi, kn. 5.
Panov M. (1973): Po povod sedumdesetgodi{ninata od ìvotot i rabotatata
na Todor Kondev, Geografski razgledi, kn. 11.
Panov M. (1974): 25 godini od postoeweto na Geografskoto dru{tvo na SR
Makedonija, Posebno izdanie na Geografskoto dru{tvo na SR Makedonija,
Skopje.
Uro{evi} A. (1974): Razvitok na geografskata nauka i nastava vo SR
Makedinija, Zbornik od Nau~niot sobir po povod 25-godi{ninata od
formiraweto na Geografskoto dru{tvo na SR Makedonija, Skopje.
Stojmilov A. ( 1977): Doc. d-r Mitko Poptrandovski. Godi{en zbornik, kn.
23, Skopje.
Manakovi} D. (1978): In memoriam Prof. d-r Ivan Nestorovski, Godi{en
zbornik, kn.24. Skopje.
Panov M. ( 1981): Po povod {eesetgodi{ninata od ìvotot i rabotata na
Apostol Apostolov. Geografski razgledi, kn. 18-19. Skopje.
Stojmilov A. (1986): 40 godini Visoko{kolska i nau~no- istraùva~ka
rabota na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~ki fakultet,
Godi{en zbornik, kn. 30.
Stojmilov A. (1986): Prof. d-r Milivoj Ga{evski (po povod
{eesetgodi{ninata od ra|aweto), Geografki razgledi, kn. 23-24.
Stojmilov A. (1987): Prof. d-r Mitko Panov (po povod
{eesetgodi{ninata od ra|aweto), Geografki razgledi, kn. 25.
Markoski B., Daskalovski V. (1996): Po povod {eesetgodi{ninata od
ìvotot i rabotata na Vasil Gramatnikovski, Geografki razgledi, kn. 31.
Vasileski D. (1999): êtirieset i pet godini nau~na dejnost na prof. d-r
Milivoj Ga{evski, Godi{en zbornik, kn. 33-34, Skopje.
Stojmilov A. (2002): Vo spomen na prof. d-r Dimitar Atanasov Jaranov, po
povod ~etirieset godini od negovata prerana smrt 1909-1962, Geografski
razgledi, kn. 37, Skopje.
Markoski B. (2005): Prof. d-r Aslan Selmani (po povod {eeset godini od
ìvotot, Geografki razgledi, kn. 40, Skopje.
Markoski B. (2005): Institut za geografija - po povod 60 godini
visokoobrazovna i nau~no istraùva~ka dejnost, Geografski razgledi, kn. 40,
Skopje.
131
In memoriam: Prof. d-r Du{an Manakovi} (1924 - 1995), Geografski
razgledi, kn. 31, 1996.
In memoriam (1965): Zlata Angelova (1910 - 1963), Geografski razgledi, kn.
2-3.
In memoriam: Prof. D-r Todor Kondev (1903-1978), Geografski razgledi, kn.
15-16, Skopje 1978 .
In memoriam: Prof. Velimir Kostovski (1922 -1984), Geografski razgledi,
kn. 21-22, Skopje 1984.
In memoriam: Prof. d-r Qube Milenkovski (1937 -1993), Geografski
razgledi, kn. 31, Skopje 1996.
In memoriam: Prof. d-r Vladimir To~kovski (1925 - 1994), Geografski
razgledi, kn. 31, Skopje1996.
Mati~na kniga na zapi{ani studenti 1985 - 2006 godina.
Monografija na PMF 1946-1996.
Monografija na Pedago{kata akademija „Kliment Ohridski” -Skopje 1947-
1972.
Personalno dosie Jovan F. Trifinovski, PMF.
Personalno dosie Jordan Penxerkovski, PMF.
132

Institut Geog Kire1

Uploaded by

Document Information

Original Description:

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Institut Geog Kire1

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Mirjanka Maxevi}

Prevod od makedonski na angliski jazik

CIP - Katalogizacija vo publikacija

fusnoti kon tekstot. Bibliografija: str. 128-129

Prof. d-r Mirjanka Maxevi}

KON OVA IZDANIE................................................................................... 9

1. PO^ETOCI NA STUDIITE PO GEOGRAFIJA ME\U

2. OBIDI ZA OTVARAWE NA STUDII PO GEOGRAFIJA

3. VOZOBNOVUVAWE NA STUDIITE PO GEOGRAFIJA

4. INSTITUTOT ZA GEOGRAFIJA (1958-1977)................................. 47

5. GEOGRAFSKI FAKULTET (1977-1985).............................................. 56

6. INSTITUTOT ZA GEOGRAFIJA VO RAMKITE NA

ZGODI I NEZGODI DIREKTNO OD TEREN..................................... 102

MAKEDONSKO GEOGRAFSKO DRU[TVO......................................... 103

FORMI NA ORGANIZIRAWE NA STUDENTITE

SPISOK NA DOKTORSKI DISERTACII ODBRANETI NA

SPISOK NA MAGISTERSKI TRUDOVI ODBRANETI NA

ARHIVSKI DOKUMENTI....................................................................... 129

KORISTENI IZVORI I LITERATURA............................................. 131

Oficijalno Institutot za geografija i geografskata nauka i

Prof. d-r Blagoja Markoski

Vo knigata e pretstaven razvojot na studiite po geografija vo

Institutot za geografija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo

^uvstvuvame potreba da izrazime iskrena blagodarnost na site onie

Golema blagodarnost do site ~lenovi na Institutot za geografija

The development of the geography studies in the Republic of

We feel that there is a need to express sincere gratitude to all that

Nedostigot od visokoobrazoven kadar od pove}e struki vo Makedo-

Vo Uredbata za Filozofskiot fakultet vo Skopje..., vo ~len 1 se

Ova negovo barawe e i dokumentirano2 .

Vo procesot na podgotovka i organizirawe na nastavata po geogra-

Petar S. Jovanovi} (1893-1957)

Roden e na 10.03.1893 godina vo s. Dobra~a, Srbija.

Vojislav S. Radovanovi} (1894 -1957)

Roden e na 27 januari 1894 godina vo selo Pavli-

Atanasije Uro{evi} (1898 - 1992)

Roden e na 14.10.1898 godina vo Gnilane. Osnovno u~i-

Podatocite za brojot na studenti vo ovoj vremenski period se mo{ne

Op{testveno-politi~kite priliki vo Makedonija za vreme na Vto-

Vozobnovuvawe, prostorni uslovi i kadrovski potencijal

Po Vtorata svetska vojna Katedrata za geografija zapo~nala so ra-

Indeks na prof. d-r Milivoj Ga{evski

Nastavata na studiite po geografija vo prvite nekolku godini po

Originalen dokument za premestuvaweto na d-r Jovan F. Trifunoski za

D-r Jovan Trifunoski (1914-2002), redoven pro-

Roden e na 23.09.1914 godina vo seloto Vrutok.

Branislav Rusi} (1912-1971), redoven profesor.

Roden e na 29.10.1912 godina vo Tomino Selo,

Roden e vo Bela Crkva, Republika Srbija. Studiite gi zavr{il na

D-r Todor Kondev (1903 - 1978), redoven profesor

Roden e na 20. 03. 1903 godina vo Kratovo. Vo

Milo{ Pavlovi} (1901 -1979), redoven profesor

Roden e na 29. 09. 1901 godina vo Belgrad. Zavr{il Filozofski fakultet

Roden e na 24 januari 1923 godina vo Struga. Po-

Nastavna dejnost i studenti

Vo povoeniot period predavawata zapo~nuvaat so golem entuzijazam.

(sopstvenost na prof. d-r M. Ga{evski

Za nastavata po geografija, poradi karakterot na nastavnite sodr-

Naglednite sredstva otsustvuvale dolg period. Na po~etok toa bile

Prof. d-r Milivoj Ga{evski,

Niz procesot na studirawe op{to e prifateno gledi{teto deka vis-

Originalen dokumenta za analiza na studentite

Vo 1947/48 godina diplomirale nekolku studenti me|u koi i Pan~e