Fakultet za Elektrotehnika i Informaciski Tehnologii -

Skopje

MATEMATIKA3

predavanja po Matematika 3
-rabotna verzija-

Skopje, 2013
 Sodrina

1 Funkcii od poveke promenlivi 3

1.1 Definicija na funkcija od poveke promenlivi . . . 3
1.2 Cilindriqni i sferni koordinati vo prostor . . 14

2 Diferencijalno smetanje na funkcii od poveke promen-

livi 17
2.1 Granici i neprekinatost na funkcija od poveke
promenlivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
2.2 Parcijalni izvodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
2.3 Diferencijabilnost na funkcija od poveke promen-
livi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
2.4 Izvodi na sloena funkcija . . . . . . . . . . . . . . 27
2.5 Izvodi na funkcija po pravec. Gradient. Tan-
gentna ramnina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
2.6 Ekstremni vrednosti na funkcija od poveke promen-
livi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

3 Dvojni i trojni integrali 41

3.1 Dvojni integrali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
3.2 Iterirani integrali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
3.3 Dvojni integrali vo polarni koordinati . . . . . . 49
3.4 Ploxtina na povrxina . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
3.5 Trojni integrali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

1
4 Krivoliniski i povrxinski integrali 59
4.1 Vektorski polinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
4.2 Krivoliniski integrali . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
4.3 Krivoliniski integrali nezavisni od patot na
integracija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67
4.4 Teorema na Grin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69
4.5 Povrxinski integrali . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
4.6 Teorema na Gaus-Ostrogradski . . . . . . . . . . . . . 77
4.7 Teorema na Xtoks . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

2
Glava 1

Funkcii od poveke promenlivi

1.1 Definicija na funkcija od poveke promenlivi

Neka funkcijata
f :X→Y
e definiran na domen X ⊂ Rn so rang Y ⊂ Rm , kade xto m i
n se prirodni broevi. Domenot na funkcijata f se narekuva
definiciona oblast na funkcijata f , isto kako i kaj funkcii
od edna realna promenliva. Vo ovaa glava voglavno ḱe raz-
gleduvame funkcii za n > 1.
Definicija 1.1.1. Neka n > 1 i m se prirodni broevi i neka
X ⊂ Rn , Y ⊂ Rm . Pridruuvanjeto so koe na sekoj element od
mnoestvoto X mu se dodeluva samo eden element od mno-
estvoto Y se narekuva funkcija od poveḱe promenlivi.

• ako e n > 1, m = 1 togax f e realna funkcija od poveḱe

realni promenlivi (ili skalarno pole);

• ako e n > 1, m > 1 togax f e vektorska funkcija od poveḱe

realni promenlivi (ili vektorsko pole).

3
4

√
Primer 1.1.1. Neka e dadena funkcijata f (x, y, z) = z − x2 − y 2 .
(a) Da se najde f (0, 1, 3) i f (1, 2, 9).
(b) Da se opredeli definicionata oblast na f .

Rexenie: √ √
(a) Imame
√ deka f (0, 1, 3) = 3 − 02 − 12 = 2 i
f (1, 2, 3) = 9 − 12 − 22 = 2.
(b) Definicionata oblast
√ na f se sostoi od site vred-
nosti (x, y, z) za koi xto z − x2 − y 2 e realen broj, a toa e
za site vrednosti taka xto z ≥ x2 − y 2 . Bidejki z = x2 + y 2 e
dadena povrxina (paraboloid) dobivame deka definiciona
oblast na f se site toqki od R3 koi leat na taa povrxina
ili se nad nea.
Primer 1.1.2. Najdi √ ja definicionata oblast i rangot na
funkcijata f (x, y) = 1 − x2 − y 2 .

Rexenie: Definicionata oblast na f se sostoi od site

vrednosti (x, y) za koi xto 1 − x2 − y 2 ≥ 0 e realen broj, t.e
vnatrexnosta na edineqen krug. Rangot na f e intervalot
[0, 1].
Aritmetiqkite svojstva na funkciite od poveḱe promen-
livi se definirani na ist naqin kako za funkcii od edna
promenliva. Na primer, Ako f i g se funkcii od dve promen-
f
livi x i y togax funkciite f + g , f − g , f · g i se definirani
g
so:

• (f + g)(x, y) = f (x, y) + g(x, y);

• (f − g)(x, y) = f (x, y) − g(x, y);

• (f · g) (x, y) = f (x, y) · g(x, y);

( )
• fg (x, y) = fg(x,y)
(x,y)
g(x, y) ̸= 0 .

4
 5

Nie najmnogu ḱe rabotime so funkcii od dve promenlivi.

Grafikot na funkcija od dve promenlivi e mnoestvo na po-
dredeni trojki (x, y, f (x, y)) kade xto (x, y) pripaǵa vo defini-
cionata oblast na f. Za da go skicirame grafikot na f obiqno
funkcijata ja pretstavuvame kako z = f (x, y) .

Primer 1.1.3. Da se skicira grafikot na funkcijata

f (x, y) = 1 − x − y .

5
6

Rexenie: Neka z = f (x, y) od kade dobivame z = 1 − x − y

odnosno x + y + z = 1. Ova e ravenka na ramnina so normalen
vektor ⃗n = {1, 1, 1}. Funkcijata e dadena na slikata.

Primer 1.1.4. Da se skicira grafikot na funkcijata

f (x, y) = x2 + y 2 .

Rexenie: Neka z = f (x, y) od kade dobivame z = x2 + y 2 .

Da zabeleime deka z sekogax dobiva pozitivni vrednosti.
imame deka x2 + y 2 = c xto e ravenka
Neka z = c = const, togax √
na krunica so radius c. Ako pak x = 0 ili pak y = 0 do-
bivame z = y 2 ili z = x2 xto se ravenki na parabola. Zatoa
ovaa povrxina se narekuva eliptiqen paraboloid, i nejzin-
iot izgled e daden na slikata.

6
 7

Povrxini od vtor red.

Opxtata ravenka na povrxina od vtor red e
A1 x2 +A2 y 2 +A3 z 2 +2B1 yz +2B2 zx+2B3 xy +2C1 x+2C2 y +2C3 z +D = 0,

kade xto barem eden od broevite A1 , A2 , A3 , B1 , B2 , B3 , C1 , C2 i

C3 e razliqen od nula. Na primer , ako ravenkata na povr-
xinata e
x2 − 4x + 4 + y 2 − 2y + 1 + z 2 = 25 ,
togax imame
(x − 2)2 + (y − 1)2 + z 2 = 25
pa dobivame sfera so centar vo (2, 1, 0) i radius 5.
Elipsoid. Ravenkata na elipsoidot e
x2 y 2 z 2
+ 2 + 2 = 1 , a, b, c > 0 .
a2 b c

7
8

x2 y2 h2
Za z = h kade xto h e konstanta , sledi deka 2 + 2 = 1 − 2 ,
a b c
pa ako e |h| < c presecite na ramninata z = h so elipsoidot
se elipsi. Ako h = ±c togax gi dobivame teminjata na elip-
soidot (0, 0, c) i (0, 0, −c) . Analogno se dobiva i za x = h i y = h
ako h e konstanta.

Ednokrilen hiperboloid. Ravenkata na ednokrilniot

hiperboloid e
x2 y 2 z 2
+ 2 − 2 = 1 , a, b, c > 0 .
a2 b c
x2 y2 h2
Za z = h kade xto h e konstanta , sledi deka 2 + 2 = 1+ 2 xto
a b c
e elipsa, pa presecite na ramninata z = h so ednokrilniot
hiperboloid se elipsi. Za x = h kade xto h e konstanta
y2 z2 h2
dobivame 2 − 2 = 1 − 2 xto e hiperbola. Analogno se
b c a
dobiva za y = h.

8
 9

Dvokrilen hiperboloid. Ravenkata na dvokrilniot hiper-

boloid e

x2 y 2 z 2
+ 2 − 2 = −1 , a, b, c > 0 .
a2 b c

x2 y2 h2
Za z = h kade xto h e konstanta , sledi deka 2 + 2 = 2 − 1
a b c
xto e elipsa ako |h| > c. Za x = h kade xto h e konstanta
y2 z2 h2
dobivame 2 − 2 = −1 − 2 xto e hiperbola, a analogna e
b c a
situacijata za y = h.

9
10

Eliptiqki paraboloid. Ravenkata na eliptiqkiot pa-

raboloid e

x2 y 2
z= + 2 , a, b > 0 .
a2 b

x2 y2
Za z = h kade xto h > 0 e konstanta , sledi deka 2 + 2 = h
a b
xto e elipsa. Za x = h ili y = h dobivame paraboli.

10
 11

Hiperboliq paraboloid.(Sedlo) Ravenkata na hiper-

boliqkiot paraboloid e

x2 y 2
z= − 2 , a, b > 0 .
a2 b

x2 y2
Za z = h kade xto h ̸= 0 e konstanta , sledi deka 2 − 2 = h
a b
xto e hiperbola. Za x = h ili y = h dobivame paraboli. Ako
x b
z = 0 gi dobivame pravite √ ± √ = 0 .
a b

11
12

Konus. Ravenkata na konusot e

x2 y 2 z 2
+ 2 − 2 = 0 , a, b, c > 0 .
a2 b c

Ako e z = h kade xto h ̸= 0 e konstanta , dobivame elipsi

x2 y2 h2
+ = . Za x = h ili y = h kade xto h e konstanta
a2 b2 c2
dobivame hiperboli. Ako z = 0 ja dobivame toqkata (0, 0, 0),
a ako x = 0 ili y = 0 dobivame pravi.

12
 13

Cilindar. Ravenkata na eliptiqkiot cilindar e

x2 y 2
+ 2 = 1 , a, b > 0 .
a2 b
Ravenkata na hiperboliqkiot cilindar e
x2 y 2
− 2 = 1 , a, b > 0 .
a2 b
Ravenkata na paraboliqkiot cilindar e
y 2 = 2ax , a > 0 .

13
14

1.2 Cilindriqni i sferni koordinati vo prostor

Cilindriqniot i sferniot koordinaten sistem se proxiru-

vanje vo prostor na polarniot koordinaten sistem vo ramn-
ina.
Cilindriqen koordinaten sistem. Dadena toqka vo
prostor P so pravoagolni koordinati (x, y, z) ima cilindriqni
koordinati (r, θ, z) kade xto
x = r cos θ , y = r sin θ , z = z .

Znaqi cilindriqniot koordinaten sistem e dobien od po-

larniot koordinaten sistem na ist naqin kako xto pravoagol-
niot sistem vo prostor e dobien od pravoagolniot sistem vo
ramnina.

Primer 1.2.1. Da se najde ravenkata na povrxinata

(a) x2 + y 2 = 1; i
(b) z 2 = x2 + y 2
vo cilindriqni koordinati.
Rexenie: (a) Cilindriqnata ravenka e ednostavno
√
r= x2 + y 2 = 1

i grafikot na funkcijata e kruen cilindar.

(b) Bidejki r2 = x2 +y 2 dobivame deka cilindriqnata ravenka

14
 15

na dadenata povrxina e z 2 = r2 xto e ravenka na konusna

povrxina.

Sferen koordinaten sistem. Cilindriqniot koordi-

naten sistem ja locira toqkata vo prostor so pomox na dve
rastojanija i eden agol. Sferniot koordinaten sistem ja
locira toqkata vo prostor so pomox na dva agli i edno ras-
tojanie. Neka toqkata P ima cilindriqni koordinati (r, θ, z)
kade xto r ≥ 0. Neka ρ ≥ 0 go oznaquva rastojanieto od ko-
ordinatiot poqetok O(0, 0, 0) do P , i neka θ e agolot daden
so cilindriqnite koordinati. Neka ϕ ∈ [0, π] e agol xto go
formira pozitivniot del na z−oskata so otseqkata OP , kako
xto e dadeno na slikata.

Togax P ima sferni koordinati (ρ, θ, ϕ). Od Pitagorovata

teorema dobivame deka

ρ2 = r 2 + z 2 .

Od triagolnikot P AO imame r = ρ sin ϕ, pa pravoagolnite ko-

ordinati (x, y, z) na P se povrzani so sfernite koordinati so

15
16

relacijata:

x = r cos θ = ρ sin ϕ cos θ ,

y = r sin θ = ρ sin ϕ sin θ ,
z = ρ cos ϕ .

kade xto
ρ2 = r2 + z 2 = x2 + y 2 + z 2 .

Primer 1.2.2. Skiciraj ja oblasta vo prostor dadena so

π/4 ≤ θ ≤ π/2 , 0 ≤ ϕ ≤ π/2 i 1 ≤ ρ ≤ 2.

Rexenie: Toqkite qii xto sferni koordinati ja zadovolu-

vaat ravenkata 1 ≤ ρ ≤ 2 leat meǵu dve sferi so centar
vo koordinatniot poqetok i radius r = 1 i r = 2. Zaradi
uslovot 0 ≤ ϕ ≤ π/2 toqkite leat na ili nad xy ramninata.
Uslovot π/4 ≤ θ ≤ π/2 ne ograniquva vo prviot oktant, kako
xto e pokaano na slikata.

16
Glava 2

Diferencijalno smetanje na funkcii od poveke

promenlivi

2.1 Granici i neprekinatost na funkcija od poveke

promenlivi

Definicija 2.1.1. Granica na funkcijata f od dve promen-

livi vo toqkata (a, b) e L, t.e.

lim f (x, y) = L ,
(x,y)→(a,b)

ako za sekoe ϵ > 0 postoi δ > 0 taka xto

|f (x, y) − L| < ϵ
√
koga 0 < (x − a)2 + (y − b)2 < δ.

Primer 2.1.1. Da se pokae deka lim f (x, y) = 2 ako

(x,y)→(1,2)
f (x, y) = 6 − 2x − y .

17
18

Rexenie: Za da pokaeme deka lim(x,y)→(1,2) 6 − 2x − y = 2 treba

da pokaeme deka za proizvolno ϵ > 0 postoi δ > 0 taka da
vai
|(6 − 2x − y) − 2| < ϵ
√
koga 0 < (x − 1)2 + (y − 2)2 < δ. Bidejki vai deka
√
|x − 1| ≤ (x − 1)2 + (y − 2)2
i √
|y − 2| ≤ (x − 1)2 + (y − 2)2
imame deka
|(6 − 2x − y) − 2| = | − 2(x − 1) − (y − 2)|
≤ 2|x − 1| + |y − 2|
√ √
≤ 2 (x − 1)2 + (y − 2)2 + (x − 1)2 + (y − 2)2
< 3δ .
√
Znaqi ako izbereme δ = ϵ/3, za 0 < (x − 1)2 + (y − 2)2 < δ , vai
|(6 − 2x − y) − 2| < 3δ = 3(ϵ/3) = ϵ .
So toa e pokaano deka lim f (x, y) = 2 .
(x,y)→(1,2)
Primer 2.1.2. Da se pokae deka lim(x,y)→(0,0) f (x, y) ne postoi
xy
za f (x, y) = 2 2
.
x +y
Rexenie: Za toqkite (x, 0) kade x ̸= 0 koi leat na pravata
y = 0 vrednosta na funkcijata e
x·0 0
f (x, 0) = = 2 = 0,
x2 +0 2 x
pa ako limesot postoi togax negovat vrednost treba da bide
0. No, za toqkite (x, x) kade x ̸= 0 koi leat na pravata y = x
vrednosta na funkcijata e
x·x 1
f (x, x) = = ,
x2 + x2 2

18
 19

1
pa i limest treba da bide . Ako limes postoi negovata
2
xy
vrednost e edinstvena, od xto zakluquvame deka lim
(x,y)→(0,0) x + y 2
2
ne postoi.
Definicija 2.1.2. Funkcijata f od dve promenlivi e neprek-
inata vo toqkata (a, b) ako:
• f (a, b) postoi;

• lim(x,y)→(a,b) f (x, y) postoi; i

• lim(x,y)→(a,b) f (x, y) = f (a, b) .

Primer 2.1.3. Dadena e funkcijata

{ xy
x2 +y 2
, ako(x, y) ̸= (0, 0) ,
f (x, y) =
0, ako(x, y) = (0, 0) .

Da se opredeli vo koi toqki f e neprekinata.

xy
Rexenie: Vo prethodniot primer vidovme deka lim
(x,y)→(0,0) x2 + y 2
ne postoi, pa f ima prekin vo (0, 0). Za (a, b) ̸= (0, 0), a2 + b2 ̸= 0
imame
xy ab
lim f (x, y) = lim = 2 = f (a, b) ,
(x,y)→(a,b) (x,y)→(a,b) x2 +y 2 a + b2

pa f e neprekinata vo sekoja toqka osven vo (0, 0).

2.2 Parcijalni izvodi

Neka f e funkcija od dve promenlivi x i y . Ako za vtorata

promenliva dademe konstantna vrednost y = y0 dobivame funkcija
od edna promenliva f (x, y0 ). Analogno moe da ja fiksir-
ame i prvata promenliva i povtorno da dobieme funkcija

19
20

od edna promenliva f (x0 , y). Za ovie sega veḱe funkcii od

edna promenliva moe da naoǵame izvodi, i tie izvodi gi
vikame parcijalni izvodi na funkcijata f. Parcijalnite
izvodi moat da se definiraat za funkcija od n promenlivi,
no tuka ḱe ja dademe definicijata na parcijalni izvodi na
funkcija od dve promenlivi.
Definicija 2.2.1. Neka f e funkcija od dve promenlivi x i
y . Prviot parcijalen izvod na f vo odnos na promenlivata
x, fx , e definiran so

f (x + h, y) − f (x, y)
fx (x, y) = lim .
h→0 h

Definicionata oblast na fx e mnoestvoto na site (x, y) od

definicionata oblast na f za koi xto limesot postoi.
Sliqno, prviot parcijalen izvod na f vo odnos na promen-
livata y , fy , e definiran so

f (x, y + h) − f (x, y)
fx y(x, y) = lim .
h→0 h

Definicionata oblast na fy e mnoestvoto na site (x, y) od

definicionata oblast na f za koi xto limesot postoi.

Oznaki koi xto gi koristime za parcijalnite izvodi se

∂f ∂f
≡ fx i ≡ fy .
∂x ∂y

Primer 2.2.1. Da se najdat prvite parcijalni izvodi na f

ako
f (x, y) = x2 + xy + y sin x

i da se presmetaat vo toqkata (0, 1).

20
 21

Rexenie: Imame
∂(x2 + xy + y sin x)
fx (x, y) = = 2x + y + y cos x ,
∂x
i fx (0, 1) = 0 + 1 + 1 cos 0 = 2 . Isto taka
∂(x2 + xy + y sin x)
fy (x, y) = = 0 + x + sin x ,
∂y
i fy (0, 1) = 0 .
Primer 2.2.2. Da se najdat fx (0, 0) i fy (0, 0) za funkcijata
{ xy
x2 +y 2
, ako(x, y) ̸= (0, 0) ,
f (x, y) =
0, ako(x, y) = (0, 0) .
Rexenie: Vo ovoj sluqaj parcijalnite izvodi na funkcijata
treba da se baraat po definicija. Spored toa imame:
f (0 + h, 0) − f (0, 0) 0−0
fx (0, 0) = lim = lim = 0;
h→0 h h→0 h
f (0, 0 + h) − f (0, 0) 0−0
fy (0, 0) = lim = lim = 0.
h→0 h h→0 h
Da zabeleime deka za ovaa funkcijat i dvata parcijalni
izvodi vo (0, 0) postojat iako spored prethoden primer funk-
cijata ima prekin vo (0, 0).
Ako f e funkcija od dve promenlivi x i y togax vtorite
parcijalni izvodi na f se definirani so
( ) ( )
∂2f ∂ ∂f ∂2f ∂ ∂f
fxx = = , fyy = = ,
∂x2 ∂x ∂x ∂y 2 ∂y ∂y
( ) ( )
∂2f ∂ ∂f ∂2f ∂ ∂f
fxy = = , fyx = = .
∂y∂x ∂y ∂x ∂x∂y ∂x ∂y
Funkciite fxy i fyx se nareqeni mexani vtori parcijalni
izvodi na f vo odnos na x i y . Slednata teorema gi dava
uslovite pod koi mexanite parcijalni izvodi na dadena funkcija
se ednakvi meǵu sebe.

21
22

Teorema 2.2.1. Ako funkciite fxy i fyx se neprekinati vo

vnatrexnosta na krug xto ja sodri (x, y) togax
fxy (x, y) = fyx (x, y) .

Ednakvosta na mexanite parcijalni izvodi vai i za me-

xani izvodi od povisok red. Generalno, mexanite parci-
jalni izvodi na dadena funkcija se nezavisni od redosle-
dot na diferenciranje na promenlivite ako site parcijalni
izvodi od toj red se neprekinati funkcii na dadena otvorena
oblast.
Primer 2.2.3. Neka f (x, y) = x3 + 2x2 y + e2x sin(πy). Da se najdat
site vtori parcijalni izvodi na f i fxyx .
Rexenie: Prvite parcijalni izvodi se:
∂f
fx (x, y) = (x, y) = 3x2 + 4xy + 2e2x sin(πy) ,
∂x
∂f
fy (x, y) = (x, y) = 2x2 + πe2x cos(πy) .
∂y

Vtorite parcijalni izvodi se:

( )
∂2f ∂ ∂f
fxx (x, y) = (x, y) = (x, y) = 6x + 4y + 4e2x sin(πy) ,
∂x2 ∂x ∂x
( )
∂2f ∂ ∂f
fyy (x, y) = (x, y) = (x, y) = −π 2 e2x sin(πy) ,
∂y 2 ∂y ∂y
( )
∂2f ∂ ∂f
fxy (x, y) = (x, y) = (x, y) = 4x + 2πe2x cos(πy) ,
∂y∂x ∂y ∂x
( )
∂2f ∂ ∂f
fyx (x, y) = (x, y) = (x, y) = 4x + 2πe2x cos(πy) .
∂x∂y ∂x ∂y

Tretiot parcijalen izvod fxyx e

( )
∂3f ∂ ∂2f
fxyx = (x, y) = (x, y) = 4 + 4πe2x cos(πy) .
∂x∂y∂x ∂x ∂y∂x

22
 23

Soglasno so definicijata na parcijalni izvodi na funkcija

od dve promenlivi, lesno zakluquvame deka, na primer, fx za
funkcija od tri promenlivi e definirana so
f (x + h, y, z) − f (x, y, z)
fx (x, y, z) = lim .
h→0 h
Definicionata oblast na fx se sostoi od site (x, y, z) od
definicionata oblast na f za koi limesot postoi. Sliqni
se definiciite i za fy i fz .
Primer 2.2.4. Da se najdat fx , fy i fz ako
√
f (x, y, z) = x + 2xyz + z 2 ex ln y .
Rexenie: Isto kako kaj funkcii od dve promenlivi ako y i
z se konstantni i diferencirame samo po x se dobiva
1
fx (x, y, z) = √ + 2yz + z 2 ex ln y .
2 x
Za drugite prvi parcijalni izvodi imame
1
fy (x, y, z) = 0 + 2xz + z 2 ex ,
y
fz (x, y, z) = 0 + 2x + 2zex ln y .

2.3 Diferencijabilnost na funkcija od poveke promen-

livi

Parcijalnite izvodi na dadena funkcija davaat merka na

relativnite promeni na vrednostite funkcijata koga se pri-
bliuvame kon fiksirana toqka po prava paralelna so ko-
ordinatnite oski. No postojat mnogu drugi naqini za pri-
bliuvanje kon fiksirana toqka vo ramnina. Za da kaeme
deka funkcijata e diferencijabilna vo nekoja toqka mora
da gi razgledame relativnite promeni na vrednostite na
funkcija bez razlika kako se pribliuvame kon dadenata
toqka.
23
24

Definicija 2.3.1. Funkcijata f so parcijalni izvodi fx i

fy vo (x, y) e diferencijabilna vo (x, y) ako postoi otvorena
oblast R okolu (x, y) i funkcii ϵ1 i ϵ2 takvi xto:
1. f (x+△x, y+△y)−f (x, y) = fx (x, y)△x+fy (x, y)△y+ϵ1 (△x, △y)△x+
ϵ2 (△x, △y)△y za site (x + △x, y + △y) vo R i vai

2. lim ϵ1 (△x, △y) = 0 i lim ϵ2 (△x, △y) = 0 .

(△x,△y)→(0,0) (△x,△y)→(0,0)

Primer 2.3.1. Da se pokae deka funkcijata

f (x, y) = x2 + y 2

e diferencijabilna vo sekoja toqka od R2 .

Rexenie: Ḱe pokaeme diferencijabilnost na ovaa funkcija
po definicija. Imame deka fx (x, y) = 2x i fy (x, y) = 2y , pa
[ ]
(x + △x)2 + (y + △y)2 −(x2 +y 2 ) = 2x△x+2y△y+ϵ1 (△x, △y)△x+ϵ2 (△x, △y)△y .

So sreduvanje na ovaa ravenka dobivame

(△x)2 + (△y)2 = ϵ1 (△x, △y)△x + ϵ2 (△x, △y)△y .

Ako izbereme
ϵ1 (△x, △y) = △x , ϵ2 (△x, △y) = △y

uslovite od definicijata za diferencijabilnost na funkcija

se ispolneti. Zakluquvame deka f e diferencijabilna vo
(x, y), pa poradi proizvolnosta na toqkata sledi deka f e
diferencijabilna vo sekoja toqka od R2 .
Teorema 2.3.1. Ako funkcija f od dve promenlivi e difer-
encijabilna vo (x, y), togax f e neprekinata vo (x, y) .
Teorema 2.3.2. Ako parcijalnite izvodi na funkcija f od
dve promenlivi se neprekinati vo (x, y), togax f e diferen-
cijabilna vo (x, y) .

24
 25

Primer 2.3.2. Da se pokae deka f (x, y) = ln(x2 + y) e difer-

encijabilna vo (1, e).
Rexenie: Parcijalnite izvodi na f se
2x 1
fx (x, y) = , fx (x, y) = .
x2 + y x2 + y

Ovie funkcii se neprekinati vo (1, e), pa f e diferencija-

bilna vo (1, e).
Za funkcija od edna realna promenliva y = f (x) diferen-
cijabilna vo x imame definirano diferencijal na funkcija
so dy = f ′ (x)dx . Sliqno, ako f e funkcija od dve promenlivi
xto e diferencijabilna vo toqkata (x, y) , togax diferenci-
jal na z = f (x, y) vo odnos na toqkata (x, y) i prirastot △x i
△y e definiran so

dz = fx (x, y)△x + fy (x, y)△y .

Definirame i diferencijali dx = △x i dy = △y , pa za difer-

encijalot dz dobvame

dz = fx (x, y)dx + fy (x, y)dy .

Diferencijalot dz gi aproksimira promenite △z na vred-

nostite na funkcijata f pri promeni dx = △x i dy = △y na
promenlivite x i y , kako xto e pokaano na slikata.

dz ≈ △z = f (x + △x, y + △y) − f (x, y) ,

od kade dobivame deka

f (x + △x, y + △y) ≈ f (x, y) + dz .

25
26

Primer 2.3.3. Neka z = f (x, y) = x3 + 2xy . Da se najde dz .

Rexenie: Parcijalnite izvodi na f se fx = 3x2 + 2y i fy = 2x.
Togax
dz = (3x2 + 2y)dx + 2xdy .

Primer 2.3.4. Neka w = f (x, y, z) = x2 ye3z . Da se najde dw.

Rexenie: Parcijalnite izvodi na f se fx = 2xye3z , fy = x2 e3z
i fz = 3x2 ye3z . Togax

dw = fx (x, y, z)dx + fy (x, y, z)dy + fz (x, y, z)dz

= 2xye3z dx + x2 e3z dy + 3x2 ye3z dz .

26
 27

2.4 Izvodi na sloena funkcija

Teorema 2.4.1. Neka x i y se diferencijabilni funkcii od t

i neka f e diferencijabilna funkcija od dve promenlivi x
i y . Togax f e diferencijabilna funkcija od t i
df
(x(t), y(t)) = fx (x(t), y(t))x′ (t) + fy (x(t), y(t))y ′ (t) .
dt
Posledna ravenka za izvod na sloena funkcija moe da
se zapixe kako
df ∂f dx ∂f dy
= + . (2.1)
dt ∂x dt ∂y dt

Primer 2.4.1. Za f (x, y) = x sin y + ex cos y , x(t) = t2 + 1 i y(t) = t3

df
da se presmeta .
dt
Rexenie: Spored prethodnata teorema imame
df ∂f dx ∂f dy
= +
dt ∂x dt ∂y dt
= (sin y + ex cos y)(2t) + (x cos y − ex sin y)(3t2 )
2 +1 2 +1
= 2t sin t3 + 2tet cos t3 + 3t2 (t2 + 1) cos t3 − 3t2 et sin t3 .

Prethodnata teorema moe da bide generalizirana i za

funkcii od poveḱe promenlivi, kako i sluqaj koga samite
promenlivi se funkcii od poveḱe promenlivi. Od site tie
monosti najmnogu se koristat slednite relacii.
Ako f e funkcija od x(u, v) i y(u, v), togax
∂f ∂f ∂x ∂f ∂y ∂f ∂f ∂x ∂f ∂y
= + i = + . (2.2)
∂u ∂x ∂u ∂y ∂u ∂v ∂x ∂v ∂y ∂v
Ako f e funkcija od x(t), y(t) i z(t), togax
df ∂f dx ∂f dy ∂f dz
= + + . (2.3)
dt ∂x dt ∂y dt ∂z dt

27
28

Ako f e funkcija od x(u, v), y(u, v) i z(u, v), togax

∂f ∂f ∂x ∂f ∂y ∂f ∂z ∂f ∂f ∂x ∂f ∂y ∂f ∂z
= + + i = + ++ . (2.4)
∂u ∂x ∂u ∂y ∂u ∂z ∂u ∂v ∂x ∂v ∂y ∂v ∂z ∂v

Primer 2.4.2. Neka f (x, y) = y 2 tgx , x(u, v) = u2 − v 2 i

∂f ∂f
y(u, v) = u2 + v 2 . Da se najde i .
∂u ∂v
Rexenie: Spored prethodnite formuli imame

∂f ∂f ∂x ∂f ∂y y2
= + = 2u + (2ytgx)(2u)
∂u ∂x ∂u ∂y ∂u cos2 x
2u(u2 + v 2 )2
= + 4u(u2 + v 2 )tg(u2 − v 2 ) ;
cos2 (u2 − v 2 )
∂f ∂f ∂x ∂f ∂y y2
= + = (−2v) + (2ytgx)(2v)
∂v ∂x ∂v ∂y ∂v cos2 x
−2v(u2 + v 2 )2
= + 4v(u2 + v 2 )tg(u2 − v 2 ) .
cos2 (u2 − v 2 )

Teorema 2.4.2. Ako F (x, y, z) = 0 implicitno ja definira z

kako diferencijabilna funkcija od x i y togax imame

∂z −Fx (x, y, z) ∂z −Fy (x, y, z)

= i =
∂x Fz (x, y, z) ∂y Fz (x, y, z)

ako Fz (x, y, z) ̸= 0.
Dokaz. Bidejki F (x, y, z) = 0 implicitno ja definira z kako
diferencijabilna funkcija od x i y , voveduvame novi promen-
livi i toa u = x, v = y i w = z = z(x, y). So koristenje na
relacijata 2.4 imame
∂F ∂F ∂u ∂F ∂v ∂F ∂w ∂F ∂F ∂F ∂z
0= = + + = ·1+ ·0+ · .
∂x ∂u ∂x ∂v ∂x ∂w ∂x ∂u ∂v ∂w ∂x

28
 29

∂F
Bidejki u = x i w = z imame deka = Fx (x, y, z) i
∂u
∂F
= Fz (x, y, z) pa so zamena vo gornata relacija se dobiva
∂w
∂z −Fx (x, y, z)
= .
∂x Fz (x, y, z)
Na sliqen naqin se dobiva i parcijalniot izvod na z po
promenlivata y .

2.5 Izvodi na funkcija po pravec. Gradient. Tan-

gentna ramnina.

Definicija 2.5.1. Neka ⃗u = u1⃗i+u2⃗j e edineqen vektor. Izvod

po pravec na vektorot ⃗u na funkcijata f = f (x, y) e definiran
so
f (x + hu1 , y + hu2 ) − f (x, y)
D⃗u f (x, y) = lim .
h→0 h
Definicionata oblast na D⃗u f se sostoi od site (x, y) od
definicionata oblast na f za koi xto limesot postoi.

√ . Da se presmeta D⃗u f (1, 2) ako f (x, y) = 6 − x − y

Primer 2 2
√ 2.5.1
2⃗ 2⃗
i ⃗u = i+ j.
2 2
Rexenie: Imame
√ √
f (1 + ( 2/2)h, 2 + ( 2/2)h) − f (1, 2)
D⃗u f (1, 2) = lim
h→0 h
√ √
{6 − [1 + ( 2/2)h]2 − [2 + ( 2/2)h]2 } − (6 − 12 − 22 )
= lim
h→0 h
√ √
− 2h − 1/2h − 2 2h − 1/2h2
2
= lim
h→0 h
√ √
= lim (−3 2 − h) = −3 2 .
h→0

29
30

Vo specijalniot sluqaj koga ⃗u = ⃗i dobivame deka izvodot po

pravec na ⃗i na funkcijata f e nejziniot parcijalen izvod fx
bidejki
f (x + h, y) − f (x, y)
D⃗i f (x, y) = lim = fx (x, y) .
h→0 h

Analogno za ⃗u = ⃗j imame deka D⃗j f (x, y) = fy (x, y) .

Teorema 2.5.1. Ako f e diferencijabilna vo (x, y) i
⃗u = u1⃗i + u2⃗j e edineqen vektor, togax

D⃗u f (x, y) = fx (x, y)u1 + fy (x, y)u2 = {fx (x, y), fy (x, y)} · ⃗u .

Primer 2.5.2. Neka f (x, y) = 2x2 − y 2 − 1 i ⃗v = 3⃗i + 4⃗j . Da se

najde izvodot na f vo (2, 1) po pravec na vektorot ⃗v .
Rexenie: Bidejki ⃗v ne e edineqen vektor prvo go naoǵame
edineqniot vektor vo pravec na ⃗v :
⃗v 3⃗i + 4⃗j 3 4⃗
⃗u = =√ = ⃗i + j.
|⃗v | 2
3 +4 2 5 5

Bidejki fx (x, y) = 4x i fy (x, y) = −2y ,

3 4 4
D⃗u f (x, y) = 4x − 2y = (3x − 2y)
5 5 5
16
i D⃗u f (2, 1) = .
5
Definicija 2.5.2. Ako f e funkcija so parcijalni izvodi vo
(x, y), togax gradient na f vo (x, y) (oznaka ∇f (x, y)) e vektorot
definiran so
gradf (x, y) ≡ ∇f (x, y) = fx (x, y)⃗i + fy (x, y)⃗j

Primer 2.5.3. da se najde gradientot na funkcijata

f (x, y) = ex sin y .

30
 31

Rexenie: ∇f (x, y) = fx (x, y)⃗i + fy (x, y)⃗j = ex sin y⃗i + ex cos y⃗j .
So gradientot dadena skalarna funkcija od poveḱe promen-
livi se transformira vo vektorska funkcija od poveḱe promen-
livi. Za diferencijabilna funkcija f i edineqen vektor
⃗u = u1⃗i + u2⃗j imame deka

D⃗u f (x, y) = fx (x, y)u1 + fy (x, y)u2 = ∇f (x, y) · ⃗u .

Izvod po pravec i gradient se definirani i za funkcii

od tri i poveḱe promenlivi na sliqen naqin kako prethodno.
Neka ⃗u = u1⃗i + u2⃗j + u3⃗k e edineqen vektor, togax izvod po
pravec na vektorot ⃗u na funkcijata f (x, y, z) e definiran so
f (x + hu1 , y + hu2 , z + hu3 ) − f (x, y, z)
D⃗u f (x, y, z) = lim ,
h→0 h
ako limesot postoi. Ako f e diferencijabilna vo (x, y, z),
togax
D⃗u f (x, y, z) = fx (x, y, z)u1 + fy (x, y, z)u2 + fz (x, y, z)u3 .

Gradientot na f e definiran so

gradf (x, y, z) ≡ ∇f (x, y, z) = fx (x, y, z)⃗i + fy (x, y, z)⃗j + fz (x, y, z)⃗k ,

pa
D⃗u f (x, y, = ∇f (x, y, z) · ⃗u .
Tangentna ramnina i normala.
Teorema 2.5.2. Neka F e diferencijabilna funkcija od tri
promenlivi i neka S e dadena povrxina vo prostor opixana
so
F (x, y, z) = c , c = constanta .
Ako P (x0 , y0 , z0 ) e toqka xto lei na povrxinata S i
∇F (x0 , y0 , z0 ) ̸= 0, togax vektorot ∇F (x0 , y0 , z0 ) e normalen na
sekoja kriva vo S xto minuva niz P (x0 , y0 , z0 ).

31
32

Od ovaa teorema dobivame deka site tangentni vektori

na povrxinata S vo toqkata P0 leat vo edna ista ramnina.
(kako xto e dadeno na slikata).

Ovaa ramnina se narekuva tangentna ramnina na S vo P0 .

Normalata na ovaa tangentna ramnina se narekuva normala
na dadenata povrxina vo toqkata P0 . Bidejki normalniot
vektor na tangentnata ramnina na povrxinata F (x, y, z) = c
vo P (x0 , y0 , z0 ) e
∇F (x0 , y0 , z0 ) = Fx (x0 , y0 , z0 )⃗i + Fy (x0 , y0 , z0 )⃗j + Fz (x0 , y0 , z0 )⃗k ,

ravenkata na tangentnata ramnina na S vo P0 ḱe bide

Fx (x0 , y0 , z0 )(x − x0 ) + Fy (x0 , y0 , z0 )(y − y0 ) + Fz (x0 , y0 , z0 )(z − z0 ) = 0 .
(2.5)

Primer 2.5.4. Da se najde tangentnata ramnina na paraboloidot

x2 + y 2 + z = 6 vo toqkata (1, 2, 1).
Rexenie: Neka F (x, y, z) = x2 + y 2 + z − 6 Togax za vektorot ∇F
dobivame
∇F (x, y, z) = 2x⃗i + 2y⃗j + ⃗k , pa ∇F (1, 2, 1) = 2⃗i + 4⃗j + ⃗k .

32
 33

Ravenkata na tangentnata ramnina sega ḱe bide

2(x − 1) + 4(y − 2) + (z − 1) = 0 ,
odnosno 2x + 4y + z − 11 = 0, kako xto e pokaano na slikata.

So sluqaj koga povrxinata S vo prostor e zadadena so

funkcijata z = f (x, y) togax imame deka
F (x, y, z) = z − f (x, y) = 0, pa
Fx (x, y, z) = −fx (x, y) , Fy (x, y, z) = −fy (x, y) , Fz (x, y, z) = 1
pa tangentnata ramnina na S vo toqkata P0 (x0 , y0 , f (x0 , y0 ) ima
ravenka
−fx (x0 , y0 )(x − x0 ) − fy (x0 , y0 )(y − y0 ) + (z − f (x0 , y0 )) = 0 .

Primer 2.5.5. Da se pokae deka normalata na sfera vo

proizvolna nejzina toqka mora da minuva niz centarot na
sferata.

33
34

Rexenie: Dovolno e ako tvrdenjeto go pokaeme za cen-

tralna sfera. Nejzinata ravenka e x2 + y 2 + z 2 = r2 . Togax
za vektorot ∇F dobivame
∇F (x, y, z) = 2x⃗i + 2y⃗j + 2z⃗k ,

pa zatoa normalata na sferata vo toqka P0 (x0 , y0 , z0 ) ima noseqki

vektor {x0 , y0 , z0 } i ravenka vo parametarski oblik
x = x0 + x0 t , y = y0 + y0 t , z = z0 + z0 t .

Sega e jasno deka toqkata (0, 0, 0) pripaǵa na ovaa prava. (ja

dobivame za t = −1.)

2.6 Ekstremni vrednosti na funkcija od poveke promen-

livi.

Definicija 2.6.1. Funkcijata f od dve promenlivi ima ap-

soluten maksimum (ili samo maksimum) vo toqkata (x0 , y0 ) vo
oblasta R ako f (x, y) ≤ f (x0 , y0 ) za site (x, y) vo R. Funkcijata
f ima apsoluten minimum vo toqkata (x0 , y0 ) vo oblasta R ako
f (x, y) ≥ f (x0 , y0 ) za site (x, y) vo R.
Funkcijata f ima relativen maksimum vo toqkata (x0 , y0 )
ako postoi krug D okolu (x0 , y0 ) taka xto f (x, y) ≤ f (x0 , y0 ) za
site (x, y) vo vnatrexnosta na D. Funkcijata f ima relativen
minimum vo toqkata (x0 , y0 ) ako postoi krug D okolu (x0 , y0 )
taka xto f (x, y) ≥ f (x0 , y0 ) za site (x, y) vo vnatrexnosta na D.
Teorema 2.6.1. Neka f e neprekinata funkcija na zatvorena
i ograniqena oblast R vo R2 . Togax postojat (x1 , y1 ) i (x2 , y2 )
vo R taka xto
f (x1 , y1 ) ≤ f (x, y) ≤ f (x2 , y2 )

za site (x, y) vo R.

34
 35

Definicija 2.6.2. Funkcijata f od dve promenlivi ima kritiqna

toqka vo (x0 , y0 ) ∈ Df ako i dvata prvi parcijalni izvodi na
f vo toqkata (x0 , y0 ) se nuli, ili barem eden od parcijalnite
izvodi na f vo (x0 , y0 ) ne postoi.
Primer 2.6.1. Da se najdat kritiqnite toqki na funkcijata
f (x, y) = 4 − 4x2 − y 2 .
Rexenie: Bidejki fx = −8x i fy = −2y , parcijalnite izvodi
na f postojat za site vrednosti na x i y . Znaqi, edinstvenata
kritiqna toqka ja dobivame koga i dvata parcijalni izvodi
se nula, a toa e vo toqkata (0, 0).
Teorema 2.6.2. Ako funkcijata f ima relativen ekstrem vo
toqkata (x0 , y0 ), togax (x0 , y0 ) e kritiqna toqka za f .
Primer 2.6.2. Da se pokae deka funkcijata f (x, y) = ex sin y
nema relativni ekstremi.
Rexenie: Parcijalnite izvodi na f se
fx (x, y) = ex sin y , fy (x, y) = ex cos y .

35
36

Znaqi kritiqnite toqki gi dobivame za ex sin y = 0 , ex cos y = 0.

Bidejki ovoj sistem ravenki nema rexenie, dobivame deka i
dvata parcijalni izvodi ne moat istovremeno da se nula,
pa f nema kritiqni toqki. Spored prethodnata teorema
sledi deka f nema ekstremi.
Kritiqna toqka vo koja xto nemame relativen ekstrem
se narekuva toqka na sedlo na grafikot na f . Na slednata
slika e pokaana toqka na sedlo za funkcijata z = x2 − y 2 .

Primer 2.6.3. Da se najdat apsolutniot minimum i apso-

lutniot maksimum na funkcijata f (x, y) = 5 − 2x2 + 2xy − y 2 vo
oblasta R zadadena so 0 ≤ x ≤ 1 i 0 ≤ y ≤ 2 .

Rexenie: Najprvo go imame sistemot fx = 0 , fy = 0 od kade

dobivame
−4x + 2y = 0 , 2x − 2y = 0 .
Rexenie na ovoj sistem e toqkata (0, 0) koja xto lei na
granicata na dadenata oblast. Granicata na R se sostoi
od qetiri segmenti na pravi i toa

B1 : y = 0 , 0 ≤ x ≤ 1; B2 : x = 1 , 0 ≤ y ≤ 2;
B3 : y = 2 , 0 ≤ x ≤ 1; B4 : x = 0 , 0 ≤ y ≤ 2 .

36
 37

Za da gi najdeme ekstremnite vrednosti na f na granicata

gi ispituvame site delovi posebno.
Na B1 imame f (x, 0) = 5 − 2x2 za 0 ≤ x ≤ 1. Bidejki f opaǵa
na ovoj interval minimalnata vrednost na f e 3 za x = 1, a
maksimalnata vrednost na f e 5 za x = 0.
Na B2 imame f (1, y) = 3 + 2y − y 2 za 0 ≤ y ≤ 2. Na ovoj inter-
val ḱe ja razgleduvame f kako funkcija od edna promenliva.
Ovaa funkcija ima ekstremi na B2 vo krajnite toqki na B2 :
(1, 0) i (1, 2) ili koga 0 = f ′ (1, y) = 2 − 2y a toa e vo toqkata
(1, 1). Bidejki f (1, 0) = 3 i f (1, 1) = 4 f (1, 2) = 3 maksimalnata
vrednostna f na B2 e 4, a minimalnata e 3.
Na B3 imame f (x, 2) = 1 − 2x2 + 4x za 0 ≤ x ≤ 1. Povtorno ja
razgleduvame f kako funkcija od edna promenliva. Vo kra-
jnite toqki na B3 imame f (0, 2) = 1 i f (1, 2) = 3 a koga
0 = f ′ (x, 2) = −4x + 4 dobivame povtorno x = 1. Znaqi maksi-
malnata vrednostna f na B3 e 3, a minimalnata e 1.
Na B4 imame f (0, y) = 5 − y 2 za 0 ≤ y ≤ 2. Na ovoj inter-
val minimalnata vrednost na f e 1 vo (0, 2), a maksimalnata
vrednost na f e 5 vo (0, 0).
Koneqno, zakluquvame deka minimalnata vrednost na f na
R e 1 vo toqkata (0, 2), a maksimalnata vrednost na f na R e
5 vo toqkata (0, 0).

37
38

Teorema 2.6.3. Neka f e funkcija so neprekinati vtori par-

cijalni izvodi i neka (x0 , y0 ) e kritiqna toqka za f . Neka

D(x0 , y0 ) = fxx (x0 , y0 )fyy (x0 , y0 ) − [fxy (x0 , y0 )]2 .

• Ako D(x0 , y0 ) > 0 i fxx (x0 , y0 ) < 0, togax f ima relativen

maksimum vo (x0 , y0 ) .
• Ako D(x0 , y0 ) > 0 i fxx (x0 , y0 ) > 0, togax f ima relativen
minimum vo (x0 , y0 ) .
• Ako D(x0 , y0 ) < 0, togax f ima toqka na sedlo vo (x0 , y0 ) .

Vo sluqaj koga D(x0 , y0 ) = 0 ne moe da se dade odgovor

dali vo (x0 , y0 ) ima ekstrem, toqka na sedlo, ili nitu ednoto
nitu drugoto.
Primer 2.6.4. Da se najdat relativnite ekstremi na funk-
cijata f (x, y) = x3 − y 3 + 3xy .

38
 39

Rexenie: Kritiqnite toqki na f se dobivaat so rexavanje

na sistemot
0 = fx (x, y) = 3x2 + 3y
0 = fy (x, y) = −3y 2 + 3x ,

i toa se toqkite (0, 0) i (1, −1). Ponatamu imame:

D(0, 0) = fxx (0, 0)fyy (0, 0) − [fxy (0, 0)]2 = (0)(0) − (3)2 = −9 < 0 ,

pa vo (0, 0) dobivame toqka na sedlo. Vo kritiqnata toqka

(1, −1) vai

D(1, −1) = fxx (1, −1)fyy (1, −1) − [fxy (1, −1)]2 = (6)(6) − (3)2 = 27 > 0 ,

pa vo (1, −1) imame relativen minimum.

Lagranova funkcija.
Vo praktiqno rexavanje na dadeni problemi mnogu qesto
naoǵame sluqai kade xto treba da najdeme ekstrem na nekoja
funkcija, no pod nekoj uslov, t.e. so nekoe ograniquvanje.
Zaradi toa ovie ekstremi se narekuvaat uxte i uslovni ek-
stremi ili vrzani ekstremi. Za naoǵanje na ekstremi na
funkcijata f (x, y, z) pod dadeni uslovi-ograniquvanja g(x, y, z) =
0 ja formirame Lagranovata funkcija:

F (x, y, z, λ) = f (x, y, z) − λg(x, y, z) ,

i sega problemot na naoǵanje na usloven ekstrem na f se sve-

duva na problem na naoǵanje na ekstrem na F . Da zabeleime
deka funkcijata F ima plus edna promenliva λ.
Primer 2.6.5. Da se najde minimalnat vrednost na funkci-
jata f (x, y, z) = 9xy + 16yz + 16xz ako vai xyz = 36.
Rexenie: Neka g(x, y, z) = xyz − 36 = 0 . Togax Lagranovata
funkcija ḱe bide
F (x, y, z, λ) = 9xy + 16yz + 16xz − λ(xyz − 36) .

39
40

Imame

Fx = 9y + 16z − λyz = 0
Fy = 9x + 16z − λxz = 0
Fz = 16y + 16x − λxy = 0
Fλ = xyz − 36 = 0 .

So mnoenje na prvata ravenka so x, na vtorata so y i na

tretata so z dobivame 9xy + 16xz = 9xy + 16yz i
9xy + 16xz = 16yx + 16xz od kade sledi x = y i x = 16/9z . So
zamena vo poslednata ravenka od sistemot xyz − 36 = 0 se
9
dobiva z = , odnosno x = y = 4. Znaqi uslovniot ekstrem koj
4
9
go barame e toqkata (4, 4, )
4

40
Glava 3

Dvojni i trojni integrali

3.1 Dvojni integrali

Neka f e neprekinata nenegativna funkcija od dve promen-

livi definirana na ograniqena oblast R vo x0y ramninata.
Naxata cel e da go opredelime volumenot V na teloto ograniqeno
so cilindar so osnova R i vrv xto lei na povrxinata
dadena so z = f (x, y), kako xto e pokaano na slikata.

Najprvo pravime mrea na pravi niz R xto se paralelni

so x-oskata i y -oskata. (vidi ja slikata)

41
42

Neka R1 , R2 , . . . , Rn se pravoagolnicite formirani od taa

mrea xto leat celosno vo R. Mnoestvoto od tie pravoagol-
nici go oznaquvame so P , i ∥P∥ ja oznaquva maksimalnata
dolina na dijagonalite na pravoagolnicite vo toa mno-
estvo. Neka (xi , yi ) e proizvolna toqka vo Ri , pa za sekoj i go
presmetuvame f (xi , yi ). Volumenot △Vi na paralelopipedot so
osnova Ri i visina f (xi , yi ) e
△Vi = f (xi , yi )△Pi ,

kade xto △Pi e ploxtinata na pravoalognikot Ri . Sumiran-

jeto na site volumeni na paralelopipedi ja dava aproksi-
macijata na volumenot
∑
n
V ≈ f (xi , yi )△Pi .
i=1

Ovaa suma se narekuva Rimanova suma za f na oblasta R.

Definicija 3.1.1. Neka funkcijata f od dve promenlivi e
definirana na ograniqena oblast R vo ramnina. Dvojniot
integral na f nad R e definiran so
∫ ∫ ∑
n
f (x, y)dP = lim f (xi , yi )△Pi ,
R ∥P∥→0
i=1

42
 43

ako limesot postoi. Vo ovoj sluqaj velime deka f e integra-

bilna na oblasta R.
Ako f e neprekinata i ograniqenata oblast R e zatvorena,
togax f e integrabilna na R.
Definicija 3.1.2. Neka f e neprekinata i nenegativna funkcija
od dve promenlivi definirana na ograniqena i zatvorena
oblast R, togax volumenot na teloto so osnova R i vrv povr-
xinata z = f (x, y) e
∫ ∫
V = f (x, y)dP .
R
∫ ∫ √
Primer 3.1.1. Presmetaj go 16 − x2 − y 2 dP , kade xto R
R
e vnatrexnosta na krugot x2 + y 2 ≤ 16 vo x0y -ramninata.
√
Rexenie: Bidejki 16 − x2 − y 2 ≥ 0 ovoj dvoen integral e
volumenot na
√ teloto so osnova R i vrv xto lei na povr-
xinata z = 16 − x2 − y 2 . Ovaa povrxina e gornata polovina
od sferata x2 + y 2 + z 2 = 16, kako xto e pokaano na slikata.
Bidejki sfera so radius r ima volumen V = 4/3πr3 , ovoj in-
tegral ima vrednost polovina od volumenot na sfera so ra-
dius 4. Dobivame
∫ ∫ √ ( )
1 4 3 128
16 − x2 − y 2 dP = π4 = π.
R 2 3 3

43
44

Dvojniot integral gi zadovoluva voobiqaenite aritmetiqki

svojstva koi gi ima opredeleniot integral. Na primer, neka
f i g se integrabilni na R i neka c e konstanta, togax vai:
∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫
(f ± g)(x, y)dP = f (x, y)dP ± g(x, y)dP
∫ ∫
R
∫ ∫
R R

cf (x, y)dP = c f (x, y)dP .

R R
Ako pak R e oblast koja xto e unija na disjunktnite oblasti
R1 i R2 imame
∫ ∫ ∫ ∫ ∫ ∫
f (x, y)dP = f (x, y)dP + f (x, y)dP .
R R1 R2

3.2 Iterirani integrali

Definicijata na dvoen integral vkluquva limes na Rimanova

suma
∑
n
f (xi , yi )△Pi ,
i=1
kade xto △Pi e ploxtina na i-tiot pravoagolnik Ri . Ako ovoj
pravoagolnik e so dolina △xi i xirina △yi togax negovata
ploxtina e △Pi = △xi △yi . Sega, za efektivno presmetuvanje
na dvojni integrali ja imame slednata teorema.
Teorema 3.2.1. • Neka f e neprekinata funkcija na oblasta
R dadena so R : a ≤ x ≤ b , g1 (x) ≤ y ≤ g2 (x) , togax
∫ ∫ ∫ b∫ g2 (x)
f (x, y)dP = f (x, y)dydx .
R a g1 (x)

• Neka f e neprekinata funkcija na oblasta R dadena so

R : c ≤ y ≤ d , h1 (y) ≤ x ≤ h2 (y) , togax
∫ ∫ ∫ d ∫ h2 (y)
f (x, y)dP = f (x, y)dxdy .
R c h1 (y)

44
 45

∫ ∫ ∫ b [∫ g2 (x)
]
Znaqi f (x, y)dP = f (x, y)dy dx , ili
R a g1 (x)
∫ ∫ ∫ [∫ d h2 (y)
]
f (x, y)dP = f (x, y)dx dy . Ovie integrali se nareku-
R c h1 (y)
vaat iterirani integrali, a obiqno se pixuvaat bez za-
gradi.

Primer 3.2.1. Da se najde volumenot na teloto qij vrv e

povrxinata z = 7 − x2 − y , a za osnova ima pravoagolnik
ograniqen so ramninite x = 0, x = 2, y = 2 i y = 3.

Rexenie: Teloto qij xto volumen se bara e dadeno na slikata.

45
46

Imame deka 0 ≤ x ≤ 2 i g1 (x) ≤ y ≤ g2 (x) kade xto g1 (x) = 2 i

g2 (x) = 3. Sledi
∫ ∫ ∫ 2∫ 3
( ) ( )
V = 7 − x2 − y dP = 7 − x2 − y dydx
R
∫ 2 [∫ 3 ] 0 2
= (7 − x2 − y)dy dx
0 2
∫ 2[ ]
y 2 y=3
= (7y − x y − |y=2 )dy dx
2
0 2
∫ 2[ ]
9
= (21 − 3x − ) − (14 − 2x − 2) dx
2 2
0 2
∫ 2
9 19
= ( − x2 )dx = .
0 2 3

Primer 3.2.2. Da se najde volumenot na teloto ograniqeno

od gore so grafikot na funkcijata f (x, y) = 1 − xy , od dolu so
x0y -ramninata, so cilindarot y = x2 i so ramninata y = x.

Rexenie: Osnovata na teloto e oblasta vo x0y -ramninata

dadena na slikata.

46
 47

Graficite na y = x2 i y = x se seqat vo toqkite (0, 0) i

(1, 1), pa oblasta R e dadena so 0 ≤ x ≤ 1 i x2 ≤ y ≤ x. Bidejki
f e nad R volumenot na telotot ḱe bide:
∫ 1 [∫ x ]
V =(1 − xy)dy dx
0 x2
∫ 1[ ]
y 2 y=x
= y − x |y=x2 dx
0 2
∫ 1[ ]
x3 x5 1
= (x − ) − (x − ) dx = .
2
0 2 2 8
∫ ∫
Za nekoi oblasti na integracija f (x, y)dP moe da
R
bide pretstaven kako
∫ b∫ g2 (x) ∫ d ∫ h2 (y)
f (x, y)dydx ili f (x, y)dxdy .
a g1 (x) c h1 (y)

Menuvanjeto na eden iteriran integral vo drug se narekuva

smena na granici na integracija na integralot. Vo nekoi
sluqai so vakva smena na granici na integracija se olesnuva
integriranjeto.

47
48

∫ 1∫ 1
2
Primer 3.2.3. Da se presmeta ey dydx .
0 x

Rexenie: Granicite na integracija vo ovoj integral se

0 ≤ x ≤ 1 i x ≤ y ≤ 1. Bidejki nema primitivna funkcija
2
za f (y) = ey za da go rexime ovoj integral pravime smena na
granicite na integracija, pri xto oblasta R sega ja opixu-
vame so 0 ≤ y ≤ 1 i 0 ≤ x ≤ y.

Sega imame
∫ 1∫ 1 ∫ ∫ ∫ 1∫ y
2 2 2
ey dydx = ey dP = ey dxdy
0 x R 0 0
∫ 1 ∫ 1
y2 2 1
= e (x|x=y
x=0 )dy = yey = (e − 1) .
0 0 2

Ploxtinata P na oblasta R vo ramnina ima ista vrednost

kako i volumen na telo so osnova R i konstantna visina 1.
Zaradi toa imame deka
∫ ∫
P = 1dP . (3.1)
R

Vo specijalen sluqaj koga R e oblast ograniqena so pravite

x = a i x = b i graficite na neprekinatite funkcii f i g

48
 49

kade xto g(x) ≤ f (x) za x ∈ [a, b] dobivame

∫ ∫ ∫ b∫ f (x) ∫ b
P = 1dP = dydx = [f (x) − g(x)]dx .
R a g(x) a

Jasno e deka ova e formula za ploxtina na oblast ograniqena

meǵu dve krivi koja veḱe ja znaeme od delot za primena na
edineqen integral.

3.3 Dvojni integrali vo polarni koordinati

Za presmetuvanje na dvojni integrali vo polarni koordi-

nati sliqno kako vo pravoagolen dekartov sistem pravime
mrea na oblasta R vo ramnina kade xto edineqen element
e oblasta Ri ograniqena so zracite θ = θi−1 i θ = θi , kako i
krunite iseqoci r = ri−1 i r = ri .

1
Bidejki ploxtinata na kruen iseqok iznesuva ri2 △θi , za
2
ploxtinata na oblasta Ri dobivame
1 2 1 2
△Pi = ri △θi − ri−1 △θi
2 2
1 ri + ri−1
= (ri + ri−1 )(ri − ri−1 )△θi = △ri △θi .
2 2
Za da go aproksimirame volumenot △Vi na teloto ograniqeno
so osnova Ri i so vrv grafikot na f , ja presmetuvame vred-
nosta na funkcijata f vo proizvolna toqka od oblasta Ri .

49
50

( )
ri + ri−1 θi + θi−1
Neka toa bide toqkata so koordinati (rˆi , θˆi ) = , .
2 2
Togax celiot volumen e aproksimiran so Rimanovata suma
∑
n ∑
n
V ≈ △Vi = f (rˆi , θˆi )rˆi △ri △θi
i=1 i=1
pa
∫ ∫ ∑
n
f (r, θ)dP = V = lim f (rˆi , θˆi )rˆi △ri △θi .
R ∥ P∥→0
i=1
Teorema 3.3.1. • Neka f e neprekinata funkcija na oblasta
R dadena so R : α ≤ θ ≤ β ≤ α + 2π , 0 ≤ g1 (θ) ≤ r ≤ g2 (θ) ,
togax ∫ ∫ ∫ ∫ β g2 (θ)
f (r, θ)dP = f (r, θ)rdrdθ .
R α g1 (θ)

• Neka f e neprekinata funkcija na oblasta R dadena so

R : 0 ≤ a ≤ r ≤ b , h1 (r) ≤ θ ≤ h2 (r) + 2π , togax
∫ ∫ ∫ b ∫ h2 (r)
f (r, θ)dP = f (r, θ)rdθdr .
R a h1 (r)
∫ ∫
Primer 3.3.1. Da se presmeta (3x + y)dP kade xto R e
R
oblast vo prviot kvadrant xto lei vo krugot x2 + y 2 = 4 i
nadvor od krugot x2 + y 2 = 1.
Rexenie: Oblasta R e dadena na slikata.

50
 51

Preminuvame vo polarni koordinati i dobivame x = r cos θ

i y = r sin θ, a oblasta R sega e 0 ≤ θ ≤ π2 i 1 ≤ r ≤ 2. Za
integralot sega imame:
∫ ∫ ∫ π ∫ 2
2
(3x + y)dP = (3r cos θ + r sin θ)rdrdθ
R 0 1
∫ π [ ]r=2
2
3 r3
= r cos θ + sin θ dθ
0 3 r=1
∫ π [ ]
2 7 28
= (8 − 1) cos θ + sin θ dθ = .
0 3 3

Primer 3.3.2. Da se najde volumenot na jajceto opixano so

povrxinite z = (x2 + y 2 )/2 i z = 6 − x2 − y 2 kako xto e dadeno
na slikata.
Rexenie:

Graficite na funkciite z = (x2 + y 2 )/2 i z = 6 − x2 − y 2 se seqat

koga
x2 + y 2
z= = 6 − x2 − y 2 ,
2
a toa dava deka x2 + y 2 = 4 i z = 2. Oblasta na integracija
vo polarni koordinati e 0 ≤ θ ≤ 2π i 0 ≤ r ≤ 2. Za volumenot

51
52

dobivame:
∫ ∫ [ ]
1 2
V = (6 − x − y ) − (x + y ) dP
2 2 2
R 2
∫ 2π ∫ 2 [ ]
1
= (6 − r2 ) − r2 rdrdθ
0 0 2
∫ 2π [ ] r=2
3 r4
= 3r2 − dθ = 12π .
0 2 4 r=0

3.4 Ploxtina na povrxina

Neka S e povrxina dadena so z = f (x, y), kade xto (x, y) pripaǵa

na zatvorena i ograniqena oblast R i f ima neprekinati
parcijalni izvodi. Vakvata povrxina S se narekuva glatka,
i togax moe da ja presmetame nejzinata ploxtina. Neka
△Si e del od taa povrxina koja xto lei nad pravoagolnikot
Ri . Togax ploxtinata na △Si e aproksimirana so tangent-
nata ramnina na dadenata povrxina vo toqkata (xi , yi , f (xi , yi )) ,
koja ima ravenka (poznata od porano)
fx (xi , yi )(x − xi ) + fy (xi , yi )(y − yi ) − (z − f (xi , yi )) = 0 .

52
 53

Ploxtinata △Si e ploxtina na paralelogram konstru-

iran nad vektorite ⃗u = △xi⃗i+fx (xi , yi )△xi⃗k i ⃗v = △yi⃗j+fy (xi , yi )△yi⃗k .
Togax vrednosta na ploxtinata △Si e ednakva na intenzite-
tot (dolinata) na vektorot
⃗u × ⃗v = {−fx (xi , yi )△xi △yi , −fy (xi , yi )△xi △yi , △xi △yi } ,

pa dobivame deka
√
△Si = (fx (xi , yi ))2 + (fy (xi , yi ))2 + 1 △xi △yi .

So sumiranje na △Si za sekoe i se dobiva Rimanova suma xto

ja aproksimira ploxtinata na oblasta S pa imame:
Definicija 3.4.1. Neka S e glatka povrxina definirana
so z = f (x, y) kade (x, y) pripaǵa na zatvorena i ograniqena
oblast R. Togax ploxtinata na povrxinata S e
∫ ∫ √
SP = (fx (xi , yi ))2 + (fy (xi , yi ))2 + 1 dP .
R

Primer 3.4.1. Da se presmeta ploxtinata na del od povr-

xinata f (x, y) = 3 − x − 2y 2 koja xto lei nad oblasta R vo
x0y ramninata xto e triagolnik so teminja (0, 0, 0), (0, 1, 0) i
(1, 1, 0).
Rexenie: Ploxtinata na delot od povrxinata xto treba
da go presmetame e daden na slikata.

53
54

Oblasta R vo x0y ramninata e dadena so 0 ≤ y ≤ 1 i 0 ≤ x ≤

y . Spored formulata dobivame deka
√[ ]2 [ ]2
∫ ∫
∂ ∂
SP = (3 − x − 2y ) +
2 (3 − x − 2y ) + 1 dP
2
R ∂x ∂y
∫ 1∫ y√ ∫ 1∫ y√
= 2 2
(−1) + (−4y) + 1 dxdy = 16y 2 + 2 dxdy ≈ 1.53 .
0 0 0 0

3.5 Trojni integrali

Definiranjeto na troen integral na funkcija od tri promen-

livi nad oblast D vo prostor e sliqno so definiranjeto na
dvoen integral na funkcija od dve promenlivi nad oblast R
vo ramnina. Znaqi na dadenata oblast D koja e ograniqena
vo prostor pravime mrea od paralelopipedi koi se dobi-
vaat so povlekuvanje na ramnini paralelni so x0y , y0z i x0z
ramninite. Ponatamu, izbirame proizvolna toqka (xi , yi , zi )
od edineqnata oblast Di vo prostor, i formirame Rimanova
suma vo odnos na f , mreata, izborot na toqka vo Di :
∑
n
f (xi , yi , zi )△Vi ,
i=1

kade xto △Vi e volumenot na paralelopipedot Di .

54
 55

Definicija 3.5.1. Neka f e funkcija od tri promenlivi

definirana na ograniqena oblast D vo prostor. Togax tro-
jniot integral na f nad D e definiran so
∫∫∫ ∑
n
f (x, y, z)dV = lim f (xi , yi , zi )△Vi ,
D ∥P∥→0
i=1

ako limesot postoi. Vo ovoj sluqaj velime deka f e integra-

bilna na D.
Primer 3.5.1. Da se presmeta integralot od f (x, y, z) = xy sin z
nad oblasta D vo prostor dadena so 0 ≤ x ≤ 1 , 1 ≤ y ≤ 3 i
0 ≤ z ≤ π.
Rexenie: Imame
∫∫∫ ∫ 1∫ 3∫ π
f (x, y, z)dV = xy sin zdzdydx
D 0 1 0
∫ 1∫ 3
= −xy cos z|z=0
z=π
dydx
0 1
∫ 1∫ 3 ∫ 1
= 2xydydx = xy 2 |y=3
y=1 dx
0 1 0
∫ 1
= 8xdx = 4 .
0

Vo opxt sluqaj, troen integral od funkcijata f nad oblast

D moe da se pretstavi kako iteriran integral kade xto
najprvo se integrira po z , potoa po y i na kraj po x. Ako D
ja pretstavime kako
a ≤ x ≤ b , g1 (x) ≤ y ≤ g2 (x) , h1 (x, y) ≤ z ≤ h2 (x, y) ,

trojniot integral go presmetuvame so formulata

∫∫∫ ∫ b∫ g2 (x) ∫ h2 (x,y)
f (x, y, z)dV = f (x, y, z)dzdydx .
D a g1 (x) h1 (x,y)

55
56

Analogno kako porano, kaj iteriranite integrali moe da

imame promena na redosledot na integriranje vo zavisnost
od toa kako D e zadadena. ∫∫∫
Primer 3.5.2. Da se presmeta zdV , ako D e oblasta vo
D
prviot oktant ograniqena so ramninite x = y , z = 0 i y = 0 i
cilindarot x2 + z 2 = 1.
Rexenie: Oblasta na koja xto treba da se integrira e
dadena √na slikata. Od tuka imame 0 ≤ x ≤ 1 , 0 ≤ y ≤ x ,
0 ≤ z ≤ 1 − x2 . Za integralot se dobiva:
∫∫∫ ∫ √
1∫ x∫ 1−x2
zdV = zdzdydx
D 0 0 0
∫ 1∫ x 2 √
z 2
= |z=
z=0
1−x
dydx
0 0 2
∫ 1∫ x ∫ 1
1 − x2 1 − x2 y=x
= dydx = y|y=0 dx
0 0 2 0 2
∫ 1
x − x3 1
= dx = .
0 2 8
So formulata 3.1 pokaavme deka ploxtina na ramnin-
ski lik moe da se presmetuva so dvoen integral. Sega,
analogno na toa ako f (x, y, z) = 1 trojniot integral nad oblast
D vo prostor ḱe go dade volimenot na taa oblast, t.e.:
∫∫∫
V = dV . (3.2)
D
Trojni integrali vo cilindriqni i sferni koordinati
Za dadena oblast D vo cilindriqni koordinati:
α ≤ θ ≤ β , g1 (θ) ≤ r ≤ g2 (θ) , h1 (r, θ) ≤ z ≤ h2 (r, θ) ,
trojniot integral nad taa oblast go presmetuvame po for-
mulata
∫∫∫ ∫ β ∫ g2 (θ) ∫ h2 (r,θ)
f (r, θ, z)dV = f (r, θ, z)rdzdrdθ .
D α g1 (θ) h1 (r,θ)

56
 57

Primer 3.5.3. So pomox na cilindriqni

√ √ koordinati da se
∫ 2∫
presmeta trojniot integral
0 0
4−x2 ∫ 4−x2 −y 2
z
√ dzdydx .
0 x2 + y 2

Rexenie: Oblasta na integracija D e dadena na slikata.

Zaradi poednostavno integriranje preminuvame vo cilin-

driqni koordinati, pa za dadenata
√ oblast imame
π
0≤θ≤ , 0 ≤ r ≤ 2, 0 ≤ z ≤ 4 − r2 .
2
∫∫∫ ∫ √
π/2 ∫ 2 ∫ 4−r2
z z
√ dzdydx = rdzdrdθ
D x2 + y2 0 0 0 r
∫ π/2 ∫ 2
z 2 z=√4−r2
= | drdθ
0 0 2 z=0
∫ π/2 ∫ 2
1 4
= (4 − r2 )drdθ = π .
2 0 0 3

Za dadena oblast D vo sferni koordinati:

α ≤ θ ≤ β , g1 (θ) ≤ ϕ ≤ g2 (θ) , h1 (θ, ϕ) ≤ ρ ≤ h2 (θ, ϕ) ,

57
58

trojniot integral nad taa oblast go presmetuvame po for-

mulata
∫∫∫ ∫ β ∫ g2 (θ) ∫ h2 (θ,ϕ)
f (ρ, θ, ϕ)dV = f (ρ, θ, ϕ) ρ2 sin ϕ dρ dϕ dθ .
D α g1 (θ) h1 (θ,ϕ)

Primer 3.5.4. So pomox na sferni koordinati da se opre-

deli volumenot meǵu sferite x2 + y 2 + z 2 = 4 i x2 + y 2 + z 2 = 1.
Rexenie: Zaradi simetriqnosta ḱe go presmetuvame samo
volumenot vo prviot oktant. Imame
∫ π/2 ∫ π/2 ∫ 2
V = 8 ρ2 sin ϕ dρ dϕ dθ
0 0 1
∫ π/2 ∫ π/2
ρ3 ρ=2
= 8 | sin ϕ dϕ dθ
0 0 3 ρ=1
∫ π/2 ∫ π/2
8
= 7 sin ϕ dϕ dθ
3 0 0
∫ π/2
8 ϕ=π/2 28
= 7(− cos ϕ)|ϕ=0 dθ = π.
3 0 3

58
Glava 4

Krivoliniski i povrxinski integrali

4.1 Vektorski polinja

Definicija 4.1.1. Neka F⃗ (x, y, z) = M (x, y, z)⃗i+N (x, y, z)⃗j+P (x, y, z)⃗k
e dadena vektorska funkcija, i neka M, N i P se diferenci-
jabilni funkcii. Divergencija na F⃗ e skalarnata funkcija
∂M ∂N ∂P
divF⃗ = + + ,
∂x ∂y ∂z

a rotor na F⃗ e vektorskata funkcija

( ) ( ) ( )
∂P ∂N ⃗ ∂M ∂P ⃗ ∂N ∂M ⃗
rotF⃗ = − i+ − j+ − k.
∂y ∂z ∂z ∂x ∂x ∂y
Definirame i operator ∇ koj xto prethodno go imavme
kaj gradient na funkcija, na sledniot naqin
∂⃗ ∂ ∂
∇= i + ⃗j + ⃗k ,
∂x ∂y ∂z
taka xto za gradientot sega imame
∂f ⃗ ∂f ⃗ ∂f ⃗
∇f = i+ j+ k.
∂x ∂y ∂z

59
60

Za divergencijata na F⃗ dobivame deka e skalaren proizvod

na ∇ i F⃗ , odnosno,
( )
∂M ∂N ∂P ∂⃗ ∂⃗ ∂⃗
divF⃗ = + + = i+ j+ k · (M⃗i + N⃗j + P ⃗k) = ∇ · F⃗ .
∂x ∂y ∂z ∂x ∂y ∂z

Sliqno, rotorot na F⃗ e vektorski proizvod na ∇ i F⃗ , odnosno,

( ) ( ) ( )
∂P ∂N ⃗ ∂M ∂P ⃗ ∂N ∂M ⃗
rotF⃗ = − i+ − j+ − k
∂y ∂z ∂z ∂x ∂x ∂y
( )
∂⃗ ∂ ∂
= i + ⃗j + ⃗k × (M⃗i + N⃗j + P ⃗k) = ∇ × F⃗ .
∂x ∂y ∂z

Primer 4.1.1. Da se najdat divergencijata i rotorot na vek-

torskata funkcija F⃗ (x, y, z) = x2 y⃗i + xyz⃗j + (y 2 + z 2 )⃗k .
Rexenie: Imame

divF⃗ = ∇
( ·F
⃗
)
∂ ∂ ∂
= + + · (x2 y⃗i + xyz⃗j + (y 2 + z 2 )⃗k)
∂x ∂y ∂z
∂ 2 ∂ ∂ 2
= (x y) + (xyz) + (y + z 2 )
∂x ∂y ∂z
= 2xy + xz + 2z .

rotF⃗ = ∇
( ×F
⃗
) (
∂ ∂ ∂ )
= + + × x2 y⃗i + xyz⃗j + (y 2 + z 2 )⃗k
∂x ∂y ∂z
[ ] [ ] [ ]
∂ 2 ∂ ∂ ∂ ∂ ∂
= (y + z ) −
2
(xyz) ⃗i − (y + z ) −
2 2
(x y) ⃗j +
2
(xyz) − (x y) ⃗k
2
∂y ∂z ∂x ∂z ∂x ∂y
= (2y − xy)⃗i + (yz − x2 )⃗k .

60
 61

( )
Primer 4.1.2. Da se pokae deka div rotF⃗ = 0 pod pret-
postavka deka M, N i P imaat neprekinati vtori parcijalni
izvodi.

Rexenie: Imame deka

( ) ( ) ( ) ( )
∂ ∂P ∂N ∂ ∂M ∂P ∂ ∂N ∂M
div rotF⃗ = − + − + −
∂x ∂y ∂z ∂y ∂z ∂x ∂z ∂x ∂y
2
∂ P 2
∂ N 2
∂ M 2
∂ P 2
∂ N 2
∂ M
= − + − + −
∂x∂y ∂x∂z ∂y∂z ∂y∂x ∂z∂x ∂z∂y
= 0.

4.2 Krivoliniski integrali

Krivoliniski integrali od prv tip. ∫

Za da definirame krivoliniski integral C f (x, y, z)ds od
prv tip od f nad glatkata kriva C , pravime podelba
P = {t0 , t1 , . . . , tn } na intervalot [a, b]. Neka Pi = P (ti ) = (x(ti ), y(ti ), z(ti ))
se toqki na krivata C opredeleni od podelbata P . (kako xto
e pokaano na slikata.)

Isto taka, neka glatkata kriva C po koja xto integrirame

e dadena so parametarkite ravenki x = x(t) , y = y(t) , z = z(t) .
Bidejki x′ , y ′ i z ′ se neprekinati na [a, b] togax dolinata na

61
62

lakot na C od toqkata P (ti−1 ) do toqkata P (ti ) e

∫ ti √
△si = s(ti ) − s(ti−1 ) = [x′ (t)]2 + [y ′ (t)]2 + [z ′ (t)]2 dt .
ti−1

Krivoliniskiot integral od prv tip od f nad krivata C e

definiran so
∫ ∑
n
f (x, y, z)ds = lim f (P (τi ))△si ,
C ∥P∥→0
i=1

kade xto τi e proizvolna toqka vo intervalot [ti−1 , ti ]. Bide-

jki s e diferencijabilna na [a, b], od teoremata za sredna
vrednost imame deka △si = s(ti ) − s(ti−1 ) = s′ (ωi )△ti . za nekoe
ωi ∈ [ti−1 , ti ] . Zatoa
√
△si = [x′ (ωi )]2 + [y ′ (ωi )]2 + [z ′ (ωi )]2 △ti .

Teorema 4.2.1. Neka f e neprekinata funkcija vo oblasta D

vo prostor i neka C e glatka kriva xto se sodri vo D so
parametarski ravenki
x = x(t) , y = y(t) , z = z(t) , t ∈ [a, b] ,

togax
∫ ∫ b √
f (x, y, z)ds = f (x(t), y(t), z(t)) [x′ (t)]2 + [y ′ (t)]2 + [z ′ (t)]2 dt .
C a

Ako ja sporedime ovaa formula so formulata za dolina

na lak na dadena
∫ kriva, dobivame deka dolinata na krivata
C e dadena so C ds .
∫
Primer 4.2.1. Da se presmeta (x2 + y 2 + z 2 )ds kade xto C e
C
del od krivata dadena so x = cos t , y = sin t , z = t za 0 ≤ t ≤ 2π ,
od toqkata (1, 0, 0) do toqkata (1, 0, 2π) .

62
 63

Rexenie: Delot od krivata C po koj treba da integrirame

e daden na slikata.

Od prethodnata teorema direktno dobivame:

∫ ∫ 2π √
(x2 + y 2 + z 2 )ds = (cos2 t + sin2 t + t2 ) (− sin t)2 + (cos t)2 + 12 dt
C 0
∫ 2π √ √
= (1 + t2 ) 2 dt = 2 2π(1 + 4π 2 /3) .
0

Zaradi toa xto △si > 0 bez razlika na orientacijata na

C kaj krivoliniskite integrali od prv tip nasokata po koja
xto integrirame ne e bitna. Zatoa vai deka
∫ ∫
f (x, y, z)ds = f (x, y, z)ds .
C −C

Isto taka vaat i slednite svojstva:

∫ ∫ ∫
(f ± g)(x, y, z)ds = f (x, y, z)ds ± g(x, y, z)ds
C
∫ ∫
C C

kf (x, y, z)ds = k f (x, y, z)ds , za sekoja konstanta k .

C C

Krivoliniski integrali od vtor tip. ∫

Za da definirame krivoliniski integral C f (x, y, z)dx od
vtor tip povtorno pravime podelba P = {t0 , t1 , . . . , tn } na in-
tervalot [a, b]. Neka Pi = P (ti ) = (x(ti ), y(ti ), z(ti )) se toqki na

63
64

krivata C∫opredeleni od podelbata P . Togax krivoliniskiot

integral C f (x, y, z)dx e definiran so
∫ ∑
n
f (x, y, z)dx = lim f (P (τi ))△xi ,
C ∥P∥→0
i=1

kade xto τi e proizvolna toqka vo intervalot [ti−1 , ti ] i △xi =

x(ti ) − x(ti−1 ) . Bidejki C e glatka kriva, x′ postoi na [a, b].
Od teoremata za sredna vrednost, Rimanovata suma moe da
bide zapixana kako
∑
n ∑
n
x(ti ) − x(ti−1 ) ∑ n
f (P (τi ))△xi = f (P (τi )) △ti = f (P (τi ))x′ (ωi )△ti ,
ti − ti−1
i=1 i=1 i=1

za ωi ∈ [ti−1 , ti ] . Ako izbereme τi = ωi imame deka

∑
n ∫ b
′
lim f (P (τi ))x (ωi )△ti = f (x(t), y(t), z(t))x′ (t)dt .
n→∞ a
i=1

Teorema 4.2.2. Neka f e neprekinata funkcija vo oblasta D

vo prostor i neka C e glatka kriva xto se sodri vo D so
parametarski ravenki

x = x(t) , y = y(t) , z = z(t) , t ∈ [a, b] ,

togax ∫ ∫ b
f (x, y, z)dx = f (x(t), y(t), z(t))x′ (t) dt .
C a

∫
Primer 4.2.2. Da se presmeta xydx kade xto C e del od
C
krivata dadena so x = 1 + 2t , y = t , z = 0 za 0 ≤ t ≤ 2 .

Rexenie: Krivata po koja integrirame e dadena na slikata.

64
 65

∫ 2 ∫
44
Bidejki dx = 2dt imame xydx = (1 + 2t)t2dt = .
C ∫ 0 ∫ 3
Krivoliniskite integrali C f (x, y, z)dy i C f (x, y, z)dz se
sliqno definirani i vai
∫ ∫ b
f (x, y, z)dy = f (x(t), y(t), z(t))y ′ (t) dt
C a
∫ ∫ b
f (x, y, z)dz = f (x(t), y(t), z(t))z ′ (t) dt .
C a

Ako C1 + C2 e unija od dve krivi C1 i C2 taka xto krajnata

toqka za C1 e poqetna za C2 , vai
∫ ∫ ∫
f (x, y, z)dx = f (x, y, z)dx + f (x, y, z)dx .
C1 +C2 C1 C2

Ako −C ja oznaquva krivata koja gi ima istite toqki kako i

C no vo obratna nasoka togax
∫ ∫
f (x, y, z)dx = − f (x, y, z)dx .
−C C

Isto taka vaat i slednite svojstva:

∫ ∫ ∫
(f ± g)(x, y, z)dx = f (x, y, z)dx ± g(x, y, z)dx
C
∫ ∫
C C

kf (x, y, z)dx = k f (x, y, z)dx , za sekoja konstanta k .

C C

65
66

∫
Primer 4.2.3. Da se presmeta x2 ydx + (y − z)dy + xzdz kade
C
xto:
(a) C e krivata dadena so ⃗r(t) = ⃗i + t2⃗j + t⃗k , 0 ≤ t ≤ 2;
(b) C e pravata od (1, 0, 0) do (1, 4, 2).
Rexenie: (a) Za ⃗r(t) = ⃗i + t2⃗j + t⃗k imame deka x(t) = 1, y(t) = t2
i z(t) = t, pa zatoa dx = 0dt, dy = 2tdt i dz = dt, i
x2 ydx + (y − z)dy + xzdz = 12 t2 · 0 · dt + (t2 − t)2tdt + 1 · tdt .

Za integralot sega imame

∫ ∫ 2
14
x2 ydx + (y − z)dy + xzdz = (2t3 − 2t2 + t)dt = .
C 0 3
(b) Pravata od (1, 0, 0) do (1, 4, 2) moe da ja opixeme so parametrskite
ravenki x(t) = 1, y(t) = 4t i z(t) = 2t za 0 ≤ t ≤ 1, pa zatoa
dx = 0dt, dy = 4dt i dz = 2dt, i

x2 ydx + (y − z)dy + xzdz = 12 4t · 0dt + (4t − 2t)4dt + 2t · 2dt .

Za integralot sega imame

∫ ∫ 1
x ydx + (y − z)dy + xzdz =
2
12tdt = 6 .
C 0

Dvete krivi po koi xto integriravme se dadeni na slikata.

66
 67

Da zabeleime deka iako i dvete krivi imaat ista poqetna

toqka i ista krajna toqka, sepak vrednosta na krivoliniskite
integrali ne e ednakva.

4.3 Krivoliniski integrali nezavisni od patot na in-

tegracija

Definicija 4.3.1. Funkcijata

F⃗ (x, y, z) = M (x, y, z)⃗i + N (x, y, z)⃗j + P (x, y, z)⃗k

e funkcija na totalen diferencijal vo oblast D vo prostor,

ako postoi diferencijabilna funkcija f takva xto ∇f = F⃗ .

Teorema 4.3.1. Neka F⃗ e neprekinata funkcija na otvorena

i svrzana oblast D vo prostor dadena so

F⃗ (x, y, z) = M (x, y, z)⃗i + N (x, y, z)⃗j + P (x, y, z)⃗k .

Togax krivoliniskiot integral

∫ ∫
F⃗ d⃗r = M dx + N dy + P dz
C C

e nezavisen od patot na integracija vo D ako i samo ako F⃗ e

funkcija na totalen diferencijal vo D.

Teorema 4.3.2. (Osnovna teorema na krivoliniski integrali.)

Neka F⃗ e neprekinata funkcija i neka ∇f = F⃗ na otvorena i
svrzana oblast D vo prostor. Ako C e kriva vo D so poqetna
toqka P i krajna toqka Q togax
∫
F⃗ d⃗r = f (Q) − f (P ) .
C

67
68

Skalarnata funkcija f vo prethodnata teorema se narekuva

potencijal na vektorskata funkcija (vektorskoto pole) F⃗ .
Potencijalot na dadeno vektorsko pole na nekoj naqin kore-
spondira na primitivna funkcija na dadena skalarna funkcija.
Teorema 4.3.3. Neka F⃗ (x, y, z) = M (x, y, z)⃗i+N (x, y, z)⃗j+P (x, y, z)⃗k ,
kade M, N i P imaat neprekinati prvi parcijalni izvodi na
otvorena i prosto svrzana oblast D vo prostor. Togax F⃗ e
funkcija na totalen diferencijal ako i samo ako vai
∂M ∂N ∂M ∂P ∂N ∂P
= , = , = .
∂y ∂x ∂z ∂x ∂z ∂y

Posledica 4.3.1. Neka F⃗ (x, y, z) = M (x, y, z)⃗i+N (x, y, z)⃗j+P (x, y, z)⃗k ,
kade M, N i P imaat neprekinati prvi parcijalni izvodi
na otvorena i prosto svrzana
∫ oblast D vo prostor. Togax
krivoliniskiot integral C F⃗ d⃗r e nezavisen od patot na in-
tegracija ako i samo ako vai
∂M ∂N ∂M ∂P ∂N ∂P
= , = , = .
∂y ∂x ∂z ∂x ∂z ∂y

Primer 4.3.1. Da se pokae deka funkcijata

F⃗ (x, y, z) = 2xy⃗i + (x2 + sin z)⃗j + (y cos z + 2)⃗k

e funkcija na totalen diferencijal, i da se najde nejziniot

potencijal.
Rexenie: Imame deka
∂ ∂ 2
(2xy) = 2x = (x + sin z)
∂y ∂x
∂ ∂
(2xy) = 0 = (y cos z + 2)
∂z ∂x
∂ 2 ∂
(x + sin z) = cos z = (y cos z + 2) ,
∂z ∂y

68
 69

pa F⃗ e funkcija na totalen diferencijal. Znaqi deka postoi

funkcija f takva da
∂f ⃗ ∂f ⃗ ∂f ⃗
F⃗ = ∇f = i+ j+ k.
∂x ∂y ∂z
Od tuka dobivame deka
∂f ∂f ∂f
= 2xy , = x2 + sin z , = y cos z + 2 .
∂x ∂y ∂z
So integriranje najprvo po x dobivame
∫
f (x, y, z) = 2xydx = x2 y + g(y, z) .

Sledno, diferencirame po y pa se dobiva

∂f ∂ 2 ∂
= (x y + g(y, z)) = x2 + (g(y, z)) = x2 + sin z .
∂y ∂y ∂y
∫
Za g(y, z) dobivame deka g(y, z) = sin zdy = y sin z + k(z) . Znaqi
za f imame f (x, y, z) = x2 y + g(y, z) = x2 + y sin z + k(z) , pa ja difer-
encirame f po z . Se dobiva
∂f ∂ 2
= (x + y sin z + k(z)) = y cos z + k ′ (z) = y cos z + 2 .
∂z ∂z
Od tuka k′ (z) = 2 pa k(z) = 2z+C so xto f e celosno opredelena:
f (x, y, z) = x2 y + y sin z + k(z) = x2 + y sin z + 2z + C .

4.4 Teorema na Grin

Teorema 4.4.1. Neka C e pozitivno orientirana prosta zatvorena

kriva vo ramnina, i R e oblasta ograniqena od C . Ako M i
N se funkcii so neprekinati parcijalni izvodi na R, togax:
∫ ∫∫ ( )
∂N ∂M
M dx + N dy = − dP .
C R ∂x ∂y

69
70

Dokaz. Ḱe ja pokaeme teoremata vo specijalniot sluqaj

koga oblasta R e od oblik
a ≤ x ≤ b, f1 (x) ≤ y ≤ f2 (x) , ili
c ≤ y ≤ d, g1 (y) ≤ x ≤ g2 (y) ,

kako xto e pokaano na slikata.

Vo ovoj sluqaj dadenata kriva C moe da se pretstavi vo

oblik C = C1 − C2 kade xto
C1 : ⃗r(t) = t⃗i + f1 (t)⃗j , a ≤ t ≤ b ,
C2 : ⃗r(t) = t⃗i + f2 (t)⃗j , a ≤ t ≤ b ,

ili C = C3 − C4 kade xto

C3 : ⃗r(t) = g1 (t)⃗i + t⃗j , c ≤ t ≤ d ,
C4 : ⃗r(t) = g2 (t)⃗i + t⃗j , c ≤ t ≤ d .

70
 71

Za dvojniot integral imame

∫∫ ( ) ∫∫ ∫∫
∂N ∂M ∂N ∂M
− dP = dP − dP
R ∂x ∂y R ∂x R ∂y
∫ d ∫ g2 (y) ∫ b ∫ f2 (x)
∂N ∂M
= dxdy − dydx ,
c g1 (y) ∂x a f1 (x) ∂y

od kade se dobiva
∫∫ ( ) ∫ d ∫ b
∂N ∂M
− dP = [N (g2 (x), y) − N (g1 (x), y)]dy − [M (x, f2 (x) − M (x, f1 (x)]dx
∂x ∂y
R
∫c
∫ ∫ a
∫
= N (x, y)dy − N (x, y)dy − M (x, y)dx + M (x, y)dx
∫C3 C4
∫ C2 C1

= N (x, y)dy + M (x, y)dx

C3 −C4 C1 −C2
∫ ∫
= M (x, y)dx + N (x, y)dy .
C C

∫ 4.4.1. So pomox na teoremata na Grin da se pres-

Primer
meta x2 ydx + 3xydy kade xto C e pozitivno orientirana
C
prosta zatvorena√
kriva opredelena so graficite na funkci-
ite y = x2 i y = x .
Rexenie: Oblasta R koja xto e ograniqena so ovie funkcii
e dadena na slikata.

71
72

Uslovite na teoremata na Grin se ispolneti pa dobivame

∫ ∫∫ [ ]
∂(3xy) ∂(x2 )
2
x ydx + 3xydy = − dP
C R ∂x ∂y
∫ 1∫ x
√
51
= (3y − x2 )dydx = .
0 x2 140

4.5 Povrxinski integrali

Povrxinskiot integral e proxiruvanje na dvojniot inte-

gral vo sluqaj koga domenot na integracija e povrxina vo
prostor. Neka S e glatka povrxina dadena so z = f (x, y) za
(x, y) vo R- ograniqena prosto svrzana oblast vo x0y ramni-
nata.
Definicija 4.5.1. Neka S e glatka povrxina i neka g e
neprekinata funkcija definirana na S . Povrxinskiot in-
tegral od g nad S e definiran so
∫∫ ∑
n
g(x, y, z)dσ = lim g(xi , yi , zi )△Si .
S n→∞
i=1

Za da ja najdeme vrskata meǵu povrxinskiot integral nad S

i dvojniot integral nad R , neka (xi , yi ) e proizvolna toqka
vo Ri . Prethodno vidovme (vo delot za presmetuvanje na
ploxtina na dadena povrxina) deka △Si e aproksimirana
od del od tangentnata ramnina na S vo toqkata (xi , yi , f (xi , yi ))
xto lei nad Ri , i taa aproksimacija e dadena so
√
△Si ≈ {[fx (xi , yi )]2 + [fy (xi , yi )]2 + 1}△xi △yi .

Zatoa imame
∑
n ∑
n √
g(xi , yi , zi )△Si ≈ g(xi , yi , zi ) {[fx (xi , yi )]2 + [fy (xi , yi )]2 + 1}△xi △yi .
i=1 i=1

Koga △xi i △yi teat kon nula ja dobivame slednata teorema.

72
 73

Teorema 4.5.1. Neka f e funkcija so neprekinati parcijalni

izvodi definirana na ograniqena i prosto svrzana oblast
R vo x0y ramninata. Ako S e glatka povrxina dadena so
z = f (x, y) i g e neprekinata na S , togax
∫∫ ∫∫ √
g(x, y, z)dσ = g(x, y, f (x, y)) {[fx (x, y)]2 + [fy (x, y)]2 + 1}dP .
S R
∫∫
Primer 4.5.1. Da se presmeta zdσ , kade xto S e dadena
√ S
so z = 4 − x2 − y 2 .
Rexenie: Povrxinata S e polusfera so radius 2 dadena na
slikata.

Oblasta R vo x0y ramninata e x2 + y 2 ≤ 4, pa imame

∫∫ ∫∫ √ ( √ )2 ( √ )2
∂ 4 − x 2 − y2 ∂ 4 − x 2 − y2
zdσ = 4 − x2 − y 2 { + + 1}1/2 dP
S R ∂x ∂y
∫ 2 ∫ √4−x2 √ [ ]1/2
x2 y2
= √ 4−x −y 2 2 + +1 dydx
−2 − 4−x2 4 − x2 − y 2 4 − x2 − y 2
∫ 2 ∫ √4−x2
= √ 2dydx .
−2 − 4−x2
So preminuvanje vo polarni koordinati dobivame
∫∫ ∫ 2π ∫ 2
zdσ = 2 rdrdθ = 8π .
S 0 0

73
74

Vo primena, povrxinskite integrali obiqno se javuvaat

vo oblik ∫∫
F⃗ · ⃗ndσ , (4.1)
S

kade xto F⃗ (x, y, z) = M (x, y, z)⃗i + N (x, y, z)⃗j + P (x, y, z)⃗k i

⃗n = ⃗n(x, y, z) e edineqen vektor na normalata na S vo toqkata
(x, y, z). Bidejki S moe da bide pretstavena kako
g(x, y, z) = z − f (x, y) = 0 za gradientot na g dobivame deka
∇g = −fx⃗i − fy⃗j + ⃗k ,
pa edineqniot vektor na normalata na S vo toqkata (x, y, z) e
−fx⃗i − fy⃗j + ⃗k fx⃗i + fy⃗j − ⃗k
⃗n1 = √ i ⃗n2 = √ ,
fx2 + fy2 + 1 fx2 + fy2 + 1
vo zavisnost od toa dali e nasoqen nagore ili nadolu.

Za relacijata 4.1 sega dobivame

 
∫∫ ∫∫ ( ) ⃗
−f ⃗i − f ⃗j + k
M⃗i + N⃗j + P ⃗k ·  √  dσ
x y
F⃗ · ⃗ndσ =
S S fx + fy2 + 1
2
∫∫
1
= (−M fx − N fy + P ) √ dσ .
S fx2 + fy2 + 1

74
 75

So koristenje na prethodnata teorema imame

∫∫ ∫∫
F⃗ · ⃗ndσ = (−M fx − N fy + P ) dP ,
S R

ako normalniot vektor e nasoqen nagore, odnosno ⃗n = n⃗1 , a

koga normalniot vektor e nasoqen nadolu t.e., ⃗n = n⃗2 imame:
∫∫ ∫∫
F⃗ · ⃗ndσ = (M fx + N fy − P ) dP .
S R

∫∫
Primer 4.5.2. Da se presmeta F⃗ · ⃗ndσ ako F⃗ = x⃗i + y⃗j + z⃗k
S
i S e nadvorexnata povrxina na teloto D ograniqeno so
polusferata x2 + y 2 + z 2 = 1 , z ≥ 0 i x0y ramninata.
Rexenie: Teloto D e dadeno na slikata.

Zabeleuvame deka imame dve povrxini po koi xto treba da

go presmetuvame povrxinskiot integral, i toa: povrxinata
S1 od sferata dadena so
√
z= 1 − x2 − y 2 , 0 ≤ x2 + y 2 ≤ 1 ,

i povrxinata S2 na delot od x0y ramninata dadena so

z = 0, 0 ≤ x2 + y 2 ≤ 1

75
76

kako xto e pokaano na slikite.

Na S1 normalniot vektor e nasoqen nagore pa imame:

∫∫ ∫∫
F⃗ · ⃗ndσ = (−xfx − yfy + z)dP
S1 R
∫∫ [ ( ) ( )
√
]
−x −y
= −x √ −y √ + 1 − x2 − y 2 dP
R 1 − x2 − y 2 1 − x2 − y 2
∫∫ ∫ 1 ∫ √1−x2
1 1
= √ dP = √ √ dydx .
R 1−x −y
2 2 −1 − 1−x 2 1 − x2 − y 2

So premin vo polarni koordinati dobivame deka

∫∫ ∫ 2π ∫ 1
r
F⃗ · ⃗ndσ = √ drdθ = 2π .
S1 0 0 1 − r2

Na S2 normalniot vektor e nasoqen nadolu, i z = 0 pa imame

∫∫ ∫∫ ∫∫
F⃗ · ⃗ndσ = (x · 0 + y · 0 − z)dP = − zdP = 0 .
S2 R R

Koneqno
∫∫ ∫∫ ∫∫
F⃗ · ⃗ndσ = F⃗ · ⃗ndσ + F⃗ · ⃗ndσ = 2π + 0 = 2π .
S S1 S2

76
 77

4.6 Teorema na Gaus-Ostrogradski

Teorema 4.6.1. Neka D e oblast vo prostor ograniqena so na

delovi glatka i orientirana povrxina S . Ako komponentite
na funkcijata F⃗ imaat neprekinati parcijalni izvodi i ⃗n e
normalata na nadvorexnata povrxina na S , togax
∫∫ ∫∫∫
F⃗ · ⃗ndσ = div F⃗ dV .
S D

Dokaz. Neka F⃗ (x, y, z) = M (x, y, z)⃗i + N (x, y, z)⃗j + P (x, y, z)⃗k i neka

⃗n = cos α⃗i+cos β⃗j+cos γ⃗k = √

±fx ⃗i+ √ ±fy ⃗j+ √ ±1 ⃗k
2 2
fx + fy + 1 2 2
fx + fy + 1 2 2
fx + fy + 1

kade xto α, β i γ se aglite xto normalniot vektor ⃗n gi

zafaḱa so koordinatnite oski soodvetno. Za teoremata na
Gaus-Ostrogradski sega dobivame
∫∫ ∫∫∫
(M cos α + N cos β + P cos γ) dσ = (Mx + Ny + Pz )dV .
S D

Dokazot se sveduva na toa da se pokae deka

∫∫ ∫∫∫
M cos αdσ = Mx dV ,
∫ ∫S ∫ ∫ ∫D
N cos βdσ = Ny dV ,
∫ ∫S ∫∫ ∫D
P cos γdσ = Pz dV ,
S D

od koi relacii nie ḱe ja pokaeme poslednata, a drugite

dve se pokauvaa analogno. Neka povrxinata S po koja xto
integrirame e dadena kako na slikata, pa ja pretstavuvame
kako disjunktna unija od tri povrxini i toa:

77
78

na dnoto S1 : z = f1 (x, y) za (x, y) vo R;

na vrvot S2 : z = f2 (x, y) za (x, y) vo R;
na stranite S3 : f1 (x, y) ≤ z ≤ f2 (x, y) za (x, y) na C.

Na S3 normalnite vktori se sekogax paralelni so x0y ramn-

inata, pa γ = π/2, cos γ = 0 i
∫∫
P cos γdσ = 0 .
S3

Na S2 normalniot vektor e nasoqen nagore, pa imame

1
cos γ = √ od kade
fx2 + fy2 + 1

∫∫ ∫∫ √
P cos γdσ = P cos γ fx2 + fy2 + 1 dP
S2
∫ ∫R
= P (x, y, f2 (x, y))dP .
R

Na S1 normalniot vektor e nasoqen nadolu, pa imame

78
 79

−1
cos γ = √ od kade
fx2 + fy2 + 1
∫∫ ∫∫
P cos γdσ = − P (x, y, f1 (x, y))dP .
S1 R

Znaqi,
∫∫ ∫∫ ∫∫ ∫∫
P cos γdσ = P cos γdσ + P cos γdσ + P cos γdσ
S
∫ ∫S1 S2 S3

= [P (x, y, f2 (x, y)) − P (x, y, f1 (x, y))] dP .

R

od druga strana imame

∫∫∫ ∫ ∫ [∫ z=f2 (x,y)
]
Pz dV = Pz dz dP
D R z=f1 (x,y)
∫∫
= [P (x, y, f2 (x, y)) − P (x, y, f1 (x, y))] dP
∫∫ R

= P cos γdσ ,
S

so xto teoremata e dokaana.

Primer 4.6.1. Neka F⃗ (x, y, z) = x⃗i + y⃗j + z⃗k i neka S √
e nadvore-
xnata povrxina na teloto meǵu graficite na z = ∫2 ∫− x2 − y 2
√
iz= x2 + y 2 . Da se najde povrxinskiot integral F⃗ ·⃗ndσ
S
direktno i so teorema na Gaus-Ostrogradski.
Rexenie: Presekot na graficite na dadenite krivi e daden
za
x2 + y 2 = 2 − x2 − y 2 , a toa e za x2 + y 2 = 1 .

79
80

Koga go presmetuvame integralot direktno

√ imame dve povr-
xini i toa S1 delot od sferata
√ z = 2 − x2 − y 2 za x2 + y 2 ≤ 1 ,

i S2 delot od konusot z = x2 + y 2 kako xto e pokaano na

slikata gore. Imame
∫∫ ∫∫ [ ( ) ( )
√
]
−x −y
F⃗ · ⃗ndσ = −x √ −y √ + 2 − x2 − y 2 dP
S1 R 2 − x2 − y 2 2 − x2 − y 2
∫∫
2
= √ dP
R 2 − x2 − y 2
∫ 2π ∫ 1 √
2
= √ rdrdθ = 4π( 2 − 1) .
0 0 2 − r2
Na S2 vektorot na normalata e nasoqen nadolu pa imame
∫∫ ∫∫ [ ( ) ( )
√
]
x y
F⃗ · ⃗ndσ = x √ +y √ − x2 + y 2 dP
S2 R x2 + y 2 x2 + y 2
∫∫
= 0 · dP = 0 .
R

So direktna presmetka na povrxinskiot integral dobivame

∫∫ ∫∫ ∫∫ √
F⃗ · ⃗ndσ = F⃗ · ⃗ndσ + F⃗ · ⃗ndσ = 4π( 2 − 1) .
S S1 S2

80
 81

Za primena na teoremata na Gaus-Ostrogradski najprvo go

presmetuvame div F⃗ = 1 + 1 + 1 = 3 , a trojniot integral xto
treba da se presmetuva go presmetuvame so voveduvanje na
sferni koordinati, pri xto vai
√
0≤ρ≤ 2, 0 ≤ θ ≤ 2π .
√
Bidejki z = x2 + y 2 ja seqi y0z ramninata po pravata z = y ,
za ϕ dobivame 0 ≤ ϕ ≤ π/4 . Zatoa
∫∫ ∫∫∫
F⃗ · ⃗ndσ = 3dV
S D
∫ ∫ √
2π π/4 ∫ 2 √
= 3ρ2 sin ϕdρdϕdθ = 4π( 2 − 1) .
0 0 0

4.7 Teorema na Xtoks

Teorema 4.7.1. Neka S e glatka orientirana povrxina qija

xto granica C e glatka prosto zatvorena kriva so pozitivna
orientacija vo odnos na S . Neka F⃗ ima komponenti qii par-
cijalni izvodi se neprekinati funkcii. Togax
∫ ∫∫
F⃗ d⃗r = rotF⃗ · ⃗ndσ ,
C S

kade xto ⃗n e edineqniot vektor na normalata na S vo nasoka

na orientacijata na S i ⃗r(t) = x(t)⃗i + y(t)⃗j + z(t)⃗k , a ≤ t ≤ b ja
opixuva krivata C .

Dokaz. Neka F⃗ (x, y, z) = M (x, y, z)⃗i + N (x, y, z)⃗j + P (x, y, z)⃗k i neka
⃗n = cos α⃗i + cos β⃗j + cos γ⃗k . Togax

rotF⃗ (x, y, z) = (Py − Nz )⃗i + (Mz − Px )⃗j + (Nx − My )⃗k ,

81
82

pa teoremata na Xtoks moe da se zapixe kako

∫ ∫∫
M dx + N dy + P dz = [(Py − Nz ) cos α + (Mz − Px ) cos β + (Nx − My ) cos γ] dσ
C
∫∫ S

= [(Mz cos β − My cos γ) + (Nx cos γ − Nz cos α) + (Py cos α − Px cos β)] dσ .
S

Nie ḱe pokaeme deka

∫ ∫∫
M dx = (Mz cos β − My cos γ)dσ ,
C S

vo sluqaj koga S moe da se opixe so z = f (x, y) na prosta

svrzana oblast R vo x0y ramninata ograniqena so krivata
Ĉ xto e proekcija na krivata C vrz x0y ramninata . Os-
tanatite ravenki se pokauvaat sliqno. Ḱe pretpostavime
isto taka deka normalata ⃗n na povrxinata S e nasoqena
nagore kako xto e pokaano na slikata.

Imame deka
−fy −1
cos β = √ , cos γ = √ .
fx2 + fy2 + 1 fx2 + fy2 + 1

82
 83

Zatoa se dobiva
∫∫ ∫∫
1
(Mz cos β − My cos γ)dσ = −(Mz fy + My ) √ dσ
S S fx2 + fy2 + 1
∫∫ [ ]
∂M ∂z ∂M
= − (x, y, z) + (x, y, z) dP
∂z ∂y ∂y
∫∫ R
∂M
= − (x, y, f (x, y))dP
∂y
∫ R ∫
= M (x, y, f (x, y))dx = M (x, y, f (x, y))dx .
Ĉ C

Primer 4.7.1. Neka F⃗ (x, y, z) = x2⃗i + (x + z)⃗j + yz⃗k i neka S e

nadvorexnata povrxina na paraboloidot z = 4 − x2 − y 2 xto
lei
∫ ∫ nad x0y ramninata. Da se najde povrxinskiot integral
rotF⃗ · ⃗ndσ so teoremata na Xtoks.
S
Rexenie: Za da ja primenime teoremata na Xtoks treba
da imame parametarska reprezentacija na krivata C xto e
granica na povrxinata S . Bidejki stanuva zbor za kru-
nica, (kako xto se gleda od slikata) imame
⃗r(t) = 2 cos t⃗i + 2 sin t⃗j , t ∈ [0, 2π] .

83
84

Za F⃗ imame F⃗ (x, y, z) = 4 cos2 t⃗i + 2 cos t⃗j pa spored teoremata na

Xtoks se dobiva
∫∫ ∫
rotF⃗ · ⃗ndσ = F⃗ d⃗r
S C
∫ 2π ( ) ( )
= 4 cos2 t⃗i + 2 cos t⃗j · −2 sin t⃗i + 2 cos t⃗j dt
0
∫ 2π ( )
= −8 cos2 t sin t + 4 cos2 t dt = 4π .
0

84