}. 10 (777), Rik XXXV No. 10 (777), Vol.

XXXV
19 TRAVNJ 2002 CERKOVNYJ VISNYK – CHURCH HERALD MAY 19, 2002

Vita≈mo nawux dito]ok, kotri prustypljt= do

Perwo[ Svjto[ Spovidi ta
Perwoho Vro]ustoho Svjtoho Pru]astj
v nedilΩ 19 travnj
na Svjti√ Lityrhi[ o hod. 9:30 ranky
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002

Roman Zavadovu√
MOLUTVOå TEBE VITAßM, MATU

Caruce svity, neba i zemli,

Pre]usta Divo, rady√sj, Mari≈!
Tvi√ svitlu√ obraz na nebesnim tli
}ydesnoΩ pojvoΩ zori≈.

Tvi√ postament - zemli kaminni√ gl=ob,

Sto[w na nim, mov statyj osj√na,
i ysmix Tvi√, na√kraqa iz ozdob,
Horut=, mov lasku nezbahnenna ta√na.

A za ToboΩ svitlu√ soncj dusk

Tebe osvitlΩ≈ zhoru i znuzy,
Tobi dary≈ svi√ prominnu√ blusk,
Tebe vdjha≈ v zolotusty ruzy.

Dvanadcjt= zir, blusky]ux i jsnux,

KoronoΩ ]olo Tvo≈ vin]aΩt=,
I tuxe sj√vo si≈t=sj vid nux
Na Bo^u√ svit y radosti √ vid]aΩ.

Kartuna – Dari[ Hylak-Kyl=]uc=ko[

Y Tebe pid stopoΩ zlΩqu√ had,
Roztoptanu√, bez [di i bez sulu –
Tu vbula hrix, i zla pekel=nu√ ]ad
Y^e ne tro[t= serce pomertvile.

I mu zaduvleni yv obraz Tvi√,

MolutvoΩ Tebe vita≈m. Matu,
Pru√mu ce√ dar v laskavosti svo[√,
Bo kraqoho Tobi ne mo^em datu.

CERKOVNYJ VISNYK – CHURCH HERALD

(USPS 901-960) Dlj yrjd^ennj vesil= ]u inwux
is published bi-weekly except monthly in'july & August by pru√njt= i hostun prosumo zamovljtu
Sts. Volodymyr & Olha Ukrainian Catholic Church
2245 W. Superior St. Chicago, IL 60612 Tel. (312) 829-5209
Editor-in-Chief – Rt. Rev. Ivan A. Krotec
PARAFIJL+NUƒ
Periodicals postage paid at Chicago, Illinois KYL+TYRNUƒ OSEREDOK
POSTMASTER: Send address changes to:
CERKOVNYJ VISNYK – CHURCH HERALD
2247 West Chicago Ave.
2245 W. Superior St. • Chicago, IL 60612
Typesetting and printing by SEMKIW & CEMKIB TYPOGRAPHERS, LTD.
Tel: (773) 384-6400

2
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
Roman Zavadovu√
POWANA BO¬O{ MATERI SERED YKRA{NS+KOHO NARODY
Y ≤Po]a[vs=komy Bohohlasnuky", zbirnuky
starodavnix cerkovnux pisen= z kincj XVW st.,
nadrykovano yro]ustu√ relihi√nu√ humn, qo
po]una≈t=sj takoΩ strofoΩ:
Svitle nebo so anhelu veselusj dnes=,
Vozihra√te, horu, xolmu i tu rode ves=;
Ot neplodu ra^da≈tsj,
S neΩ mir obnovlj≈tsj,
Preizbranna, po^adanna
Diva Marij.
Cumu slovamu nevidomu√ avtor peredav radist=
y nebi √ na zemli, bo Bohom vubrana √ ysim lΩds=kum
rodom o]ikyvana Diva Marij prunosut= svitovi
onovlennj. I, nena]e dopovnennj do c=oho stusloho
vuzna]ennj vsesvitn=oho pislannuctva Presvjto[
Divu, lynaΩt= slova z pisni do Bo^o[ Materi,
opikynku lΩde√, y slavnomy ]ydamu Howovi:
}ydotvorna Bo^a Matu
Nam dopomaha√,
Z presvjto√ Tvo≈√ opiku
Nas ne vupyska√.
Tu bo mo^ew yblahatu
Svoho Suna jko Matu,
Pani laskava.
Tusj]i takux i podibnux pisen= brunjt= po vs=omy
xrustujns=komy sviti movamu riznux narodiv i
plemen. Y popyljrnim vasulijns=kim zbirnuky
≤Cerkovni pisni" na√bil=wy hrypy, bo tretuny vsix
pisen= stanovljt= pisni do Bo^o[ Materi. Vsi ci pisni
hovorjt= pro odne: pro powany i lΩbov lΩde√ do
To[, qo po≈dnala nebo z zemleΩ, qo vid]unula
vorota raΩ, qo, stavwu Matir'Ω Boha, pru√njla
na sebe zastypnuctvo rody lΩds=kohop pered
prestolom svoho Suna. I, slyxaΩ]u [x, mu ba]umo
v yjvi mil=√onu-mil=√onu lΩde√, poxulenux
ypokloni pered KnjhuneΩ neba √ zemli, pered ToΩ,
qo stala [x lΩbov'Ω √ nadi≈Ω, [x potixoΩ i suloΩ.
Powana Pre]usto[ Divu sto[t= vusoko i v
ykra[ns=kim narodi. Cj powana taka davnj, jk davn≈
xrustujnstvo na nawux predkivs=kux zemljx. Odun
z perwux Bo^ux xramiv Rysu-Ykra[nu, zbydovanu√
y Ku≈vi osnovopolo^nukom xrustujnstva, kn.
Volodumurom Velukum, t. zv. Desjtunna cerkva,
byv posvj]enu√ Bohoroduci. Z toho ]asy zav^du
virnu√ Bohovi ykra[ns=ku√ narid vse odno, ]u na
svo[√, ]u ne na svo[√ zemli, molut=sj do Bohoroduci
ne til=ku slovamu √ dymkamu, ale √ ciloΩ svo≈Ω
dyxovoΩ tvor]istΩ, qo projvlj≈t=sj v
bydivnuctvi, maljrstvi, myzuci, literatyri –
odnum slovom, y vsix formax mustectva.
Y svitohljdi ykra[ns=koho narody spokonviky
velukoΩ powanoΩ vtiwa≈t=sj matu. Cj powana
zemno[ materi, osvj]ena relihi≈Ω, stala osnovoΩ
dlj osobluvoho kyl=ty Materi Bo^o[, qo
yva^a≈t=sj odno]asno nebesnoΩ matir'Ω vsix
lΩde√. Nemov dutuna, qo v obi√max materi wyka≈
opiku ta zaxusty vid nebezpeku, tak qe davnj Rys=-
Ykra[na viddalasj pid pokrov Bo^o[ Materi.
Stalosj ce v 1037 r., kolu kn. Jroslav Mydru√,
obhoroduvwu Ku[v novumu ykriplennjmu, nad
Zolotumu Vorotamu zbydyvav cerkvy Blaho-
viqennj. Za svid]ennjm mutropoluta ku[vs=koho
[lariona, knjz= Jroslav ≤predal lΩdu svoj i hrad
svjtu√ vseslavni√, skori√ na pomo]i xrustujnam
svjto√ Bohoroduci", znaΩ]u, qo kraqe, ni^ sula
zbro[ √oho vo[niv, opika Presvjto[ Bohoroduci
oboronut= √oho der^avy i stolucΩ vid vorohiv. To√
sam knjz=, zbydyvavwu na misci istoru]no[
peremohu nad pe]enihamu velu]avu√ sobor Svjto[
Sofi[-Premydrostu Bo^o[, kazav y ni√ nad
vivtarem na t.zv. ≤nerywumi√ Stini" namalΩvatu
obraz Bohoroduci z molutovne pidnjtumu rykamu,
t. zv. ≤Oranty", na dokaz viru svoho narody v g[
zastypnuctvo. Dokazom powurenoho bohoroduc=-
koho kyl=ty po vsix zemljx Ykra[nu byla velu]ava
katedra Presvjto[ Bohoroduci v Halu]i, zbydovana
kn. Jroslavom Os=momuslom, Yspens=ki soboru
knj^o[ }ernihivqunu, cerkva Bohoroduci v Xolmi,
zbydovana Danulom Haluc=kum, ta inwi Bo^i xramu
Ku≈va, Kaneva, Volodumura, L=vova toqo. Varto
do c=oho spuska dodatu na kil=ka stolit= molodwy
cerkvy sv. Bohoroduci-Pokrovu na Zaporiz=ki√ Si]i
z vidomoΩ ikonoΩ Pokrovu ta zmal=ovanoΩ na ni√
hrypoΩ zaporo^civ. Ce svid]ut= pro dal=we
powurennj powanu Bo^o[ Materi za Koza]]unu i
v pizniwi ]asu do ti≈[ miru, qo ykra[ns=ke vi√s=ko
stalo yva^atu BohoroducΩ-Pokrovy svo≈Ω
opikynkoΩ, i cj traducij zberiha≈t=sj po s=ohodni.
Ta ne til=ku vi√s=ko – ves= ykra[ns=ku√ narid
wykav blahoslovennj v svo[x zysulljx, potixu v
^yrbi √ porjtynky v neqasti y Materi Bo^o[, pered
{[ ikonamu. Bohomatu zav^du vuslyxyvala molutvu-
3
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
blahannj pobo^nux lΩde√ i ne raz spovnjla [x
]ydesnum sposobom. Perwi ]ydotvorni ikonu
Bohomateri bylu pruvezeni v Ykra[ny z Hreci[.
Pomi^ numu treba zhadatu slavny ≤OdigitriΩ",
tobto ≤providnucΩ v dorozi", postavleny spo]atky
v Poloc=ky, potim y Belzi kolo L=vova. Zdobyvwu
Belz, poljku perevezlu ikony v }enstoxovy, de vona
v^e ma√^e 6 stolit= yva^a≈t=sj na√bil=woΩ
svjtistΩ pol=s=koho narody. Dryha svjtist= Rysu-
Ykra[nu, ikona Vuwhorods=ko[ Bohomateri, byla
vuvezena Andri≈m BoholΩbs=kum, pohromnukom
Ku≈va, v Moskovquny, de byla predmetom
osobluvo[ adoraci[, doku sov≈ts=ku√ yrjd ne perenis
[[ z cerkvu do myzeΩ. Kolu zaporo^ci po
poltavs=kim boΩ mysilu zaluwutu Si], to vzjlu
z soboΩ na ]y^uny ne til=ku zbroΩ, ale √ ikony
Bohoroduci z si]ovo[ cerkvu (porivnj√ poemy
Wev]enka ≤Ir^avec="), postavulu v nameti √ tam
do ne[ molulusj. }ydotvorni ikonu Bohoroduci bylu
v Ku≈vi, Xolmi, Po]a≈vi, }ernihovi, Zarvanuci,
Howovi, Sambori, Ternopoli, Strad]i, v zakar-
pats=komy seli Marij Pov] (teper y Vidni) i v inwux
miscevostjx. Na ykra[ns=ki√ zemli bylo vzahali
240 ]ydotvornux abo osobluvo wanovanux ikon
Bohoroduci.
Za vu√njtkom na√starwux ikon, pruvezenux z
Hreci[, inwi ]uslenni ikonu postalu trydom
ykra[ns=kux mustciv. Ykra[ns=ke maljrstvo y
veluki√ miri pru]unulosj do proslavlennj
Bohoroduci √ powurennj g[ powanu, stvoruvwu rjd
velu]nix kartun v riznux zobra^ennjx: to
Vladu]uci neba √ zemli, to zaplakano[ Skorbno[
Materi (t.zv. Pi≈ta), a v noviwi ]asu navit= y postati
Materi rys=koho kraΩ ]u Knjhuni Ykra[nu v
narodnomy odjhy. I tak, y cili√ galeri[ obraziv, vid
pe]ors=koho ]encj sv. Alumpij i riznux anonimnux
maljriv po]avwu, po]erez vsesvitn=ovidomoho
Borovukovs=koho z XVIII st. a^ do novo]asnux
Pankevu]a, Kyrulasa, Xolodnoho, DjdunΩka,
Dmutrenka ta in. vidbulasj wuroka hama
ykra[ns=koho vid]yvannj nebesno[ velu]i i slavu
Divu Mari[ – vid]yvannj, sperwy zabarvlenoho
vizanti√s=kumu i zaxidn=oevrope√s=kumu vpluvamu,
a potim qoraz bil=we vlasnoho, samosti√noho, qo
doviv do zobra^ennj Bohoroduci ykra[ns=koho tupy.
Osobluvo myzu]no obdarovanu√ ykra[ns=ku√
narid viddav ]est= Presvjti√ Divi i v myzuci. Kyl=t
Bohoroduci zroduvsj v na√davniwi ]asu z
cerkovnoho bohosly^ennj, vid jkoho zapozu]ula
4
motuvu i narodna tvor]ist=. I tak, z odnoho boky
postalu vro]usti relihi√ni humnu, rizdvjni koljdu
√ napivnarodni psal=mu-kantatu, qo [x d^erelom
byla Cerkva, a z dryhoho – ]ydovi √ oruginal=ni
perlunu, narodni koljdku, de v obrazi Bohoroduci
po-mustec=ku ob'≈dnano elementu na√bil=wo[
svjtostu z osobluvostjmu ykra[ns=koho narodnoho
pobyty. Y vuslidi takoho ob'≈dnannj Bohoroducj
vustypa≈ pered namu jk ykra[ns=ka hospodunj-matu,
qo bilut= ruzu na DynaΩ, kypa≈ novonarod^ene
svo≈ Dutj v Ordans=ki√ rici, spravlj≈ ƒomy
xrestunu, a kolu Isys pidris i vu√wov y pole oratu.
Vona ƒomy [stu nosut= i, daΩ]u hospodars=ki
poradu, dopomaha≈ rostovi zbi^^j. Pro powurennj
bohoroduc=kux pisen= y XVIII, XVII, a navit= XVI
stol. svid]ut= ≤Po]a[vs=ku√ Bohohlasnuk", y
jkomy tako^ na√bil=wu√ rozdil stanovljt= pisni
do Pre]usto[ Divu. To^ ne duvnucj, qo cj vikova
traducij dala nam y XVIII stol. kompozuci[ z
bohoroduc=koΩ tematukoΩ takux vudatnux
ma√striv, jk Bortnjns=ku√, Berezovs=ku√ i Vedel=,
y XIX stol. – Verbuc=koho i Lavrivs=koho, a dali
MatΩka, Kuwakevu]a, Ostapa Nu^ankivs=koho i,
narewti, velukoho Lusenka, ]u≈ opracΩvannj
≤Pre]ustaj Divo Matu rys=koho kraΩ" nabylo
wuroko[ popyljrnostu. Kolu do c=oho dodatu
nadxnenni kompozuci[ Stecenka, Leontovu]a,
Kowucj, Hnatuwuna √ in., to y pidsymkax treba
skazatu, qo ykra[ns=ka myzuka vnesla cinnu√ vklad
y zvelu]ennj Divu Mari[ sered ykra[ns=koho
narody.
Okrema storinka kyl=ty Bohoroduci – to
zapo]atkovana qe starovunnumu ¬utijmu Svjtux
i apokrufi]num ≤Xod^ennjm Bohoroduci po
mykax" literatyrna spadquna pus=mennukiv:
biohrafiv, propovidnukiv, litopusciv i literatoriv
staro[, seredn=o[ i, vrewti, novo[ dobu, de poduby≈mo
taki imena, jk Wev]enko (avtor ]ydovux molutov
do Pre]usto[ Divu), Fed=kovu], Franko (qo dav
versiΩ legendu ≤Ryka svjtoho Damaskuna"),
Qyrat, Lepku√, Yljna Krav]enko, Kobuljns=ka,
Klen, ranni√ Tu]una, Limnu]enko, Zoreslav,
Stefanovu], Natalena Koroleva ta inwi. Za
slovamu prof. Vasulj Leva, ≤na√kraqe i
na√quriwe vujvuvsj kyl=t Bo^o[ Materi y tux
avtoriv, qo pidxodjt= do n=oho z stanovuqa
dywevnux pere^uvan= ykra[ns=koho narody na tli
ridno[ istori[ ta ridnoho pobyty". I spravdi,
literatyrnu√ obraz-motuv Bo^o[ Materi, qo
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
proxodut= ykra[ns=kumu poljmu, zluva≈t=sj tyt
v odno z postattΩ Bohoroduci z narodno[ koljdku
abo z tupizovanoΩ na ykra[ns=ku√ lad ikonoΩ
Bohoroduci y vuwuti√ soro]ci.
V Ykra[ni ne bylo kolus= ni odno[ rodunu, jka
b ne mala na zastil=ni√ stini na po]esnim misci
zakvit]anoho paxy]um zilljm obrazy Bohoroduci.
Ce fakt real=nu√ i vodnoraz sumvoli]nu√. Bo^
Bohoroducj – to opikynka rodunnoho vohnuqa. ≤A
Tu, Matu Bo^a, byd= mo√ov gazdunev..." – hovorut=
nibu ^uvcem perenesenu√ iz ^uttj y knu^ky
Maksum, hero√ vidomoho Stefanukovoho
opovidannj ≤Sunu". Bohoroducj v ystax i dymkax
narody – to≤Matinka Bo^a". Ne matu, a matinka!
Nijkum inwum slovom ne sula peredatu hlubunu
ti≈[ ni^nostu, lΩbovu i prosto dutj]o[ viddanostu,
jki naw narid pidnosuv Divi Mari[ na dolonjx svo≈[
dywi.
I tak bylo vid davnix-pradavnix ]asiv. Pered
ikonoΩ Mari[ molulusj knjzi, vuburaΩ]us= y poxid,
abo v inwux va^luvux momentax svoho ^uttj. Na
knj^ux pe]atkax bylu zobra^ennj Bo^o[ Materi-
Orantu abo korotki molutvu proxannj pro g[
dopomohy. Slidu hlubokoho kyl=ty Pre]usto[ Divu
zaluwulus= y narodnux prusliv'jx, prukazkax,
zamovlennjx protu nedyh, y ]ydovux legendax, y
narodnux obrjdax. Os= na samomy po]atky
narodnoho vesillj, de v formyli blahoslovennj
vurazno pidkreslena osobluva powana do]ku do
zemno[ materi, zhady≈t=sj i nebesna Bo^a Matu:
Movut= matinka, movut=:
Na√ vas Boh blahoslovut=
PARAFIJL+NUƒ
KALENDAR
19 travnj Vro]uste Svjte Pru]astj
13 ]ervnj 20-littj Svjqennosly^innj
o. Murona Pan]yka
22 ]ervnj Zadywna Sybota
23 ]ervnj Zislannj Svjtoho Dyxa –
≤Zeleni Svjta"
28 lupnj Parafijl=nu√ Praznuk
12-13 ^ovtnj Svjtopokrovs=ki
Svjtkyvannj
I Pre]ustaj Matu
Vino]ok za]unatu.
Im'j Mari[ y riznux zdribnilux vidminax (Marysj,
Mari√ka, Mari]ka, Mari≈]ka, Marysuna, Mary-
sen=ka, Maryse]ka, Marywka, Marunka i pod.)
stalo odnum iz na√ylΩbleniwux i na√]astiwe
v^uvanux imen y nawomy narodi. Odnum iz vujviv
powanu do Divu Mari[ ≈ posvj]eni g√ ]erne]i ]unu
ta tovarustva pru cerkvax, ≤Mari√s=ki Dry^unu".
Pid opiky Divu Mari[ viddav Vladuka Soter
Ortuns=ku√ vsΩ ykra[ns=ky katoluc=ky murjns=ky
hromady v Ameruci.
I teper v Ykra[ni, de narid y svo[√ masi zaluwuvsj
virnum Bohovi, nawi ridni bratu √ sestru moljt=sj
do Ti≈[, qo byla, ≈ √ byde zaxusnuceΩ √ ytiwu-
tel=koΩ potrebyΩ]ux. Vonu moljt=sj i nav]aΩt=
svo[x dite√, qo xto vuzna≈ √ po]uta≈ Nebesny Matir,
to√ navit= bez ridnux bat=ka-materi ne zaluwut=sj
kryhlum surotoΩ.
MunaΩt= lita za litamu, viku za vikamu, ne odun
raz Ykra[na ljhala v rymovuqa √ ne odun raz
zdavalosj, qo istorij v^e prorekla nad neΩ svi√
smertnu√ prusyd. Ale c=oho ne stalosj i ne
stanet=sj, bo nad nawoΩ zemleΩ lΩbovno-
zaxusno prostjhneni materuns=ki ryku Bohoroduci
Orantu-Pokrovu. I hovorut= pradavn≈ povir'j, qo,
jk obraz Bohomateri prostojv i peretruvav na
Nerywumi√ Stini ku[vs=koho sobory ko^ny ry[ny,
tak prosto[t= vin neznuqenu√ do toho ]asy, a^
vidrodut=sj ta sama volj i slava, za jko[ vin kolus=
byv stvorenu√. >
5
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
Muroslav Marunovu]
VID LåDUNU-ISTOTU DO LåDUNU-OSOBU
Jk mu ^uvemo? Na ce putannj mo^na vidpovistu
po-riznomy. Qodnj v tramva[ ]u na runky mo^na
po]ytu, qo tak dali ^utu nemo^luvo, qo vse
kotut=sj v. prirvy. Prote tak samo qodnj mo^na
poba]utu qasluvi ysmiwku molodi ]u bezsymnivni
(xo] ]asom i malopomitni) oznaku lΩds=koho
dobro]unstva.
Oto^ bahato ]oho zale^ut= vid pozuci[ samoho
sposteriha]a, vid toho, ]um napovnena √oho dywa
i na qo sprjmovana √oho krutu]nist=. Y cux
notatkax j stavlΩ sobi za mety zoseredutusj na
temnux aspektax nawoho byttj, jki otryΩΩt=
namnastri√ i svitovid]yttj. Tomy na zaputannj ≤Jk
mu ^uvemo?" j vidpovim tak.
Keps=ko ^uvemo, neharno. Xolodul=nuku v
lΩde√ mo^yt= bytu povnumu, ale lΩdu pru c=omy
– nevdovolenumu √ bezradisnumu. Na bahat=ox –
odjh vidomux zaxidnux firm, ale z vyst tux, xto
√oho nosut=, ll≈t=sj ohudnu√ slovesnu√ bryd. Cum
brydom zabuti ne til=ku vyluci nawux mist, a √
kanalu nawux dyw. Mu perestalu bytu solidarnumu
– jkqo ne raxyvatu nawux obov'jzkiv pered
svo[m.klanom. Mu perestalu bytu dobrumu –
bo[mosj vs=oho. Mu jkos= ^uvemo, ale ]u bahato
z nas djkyΩt= Hospody za take ^uttj?
Y mene nema≈ hotovux formyl dlj vuriwennj
vsix nawux problem. A jkbu navit= bylu – malo
xto numu skorustavsj b: mu perestalu dovirjtu
odun odnomy. Mu qe dovirj≈mo Bohovi, ale dy^e
ridko – ƒoho iskri, qo ^evri≈ v ko^ni√ lΩduni.
Mu dovirj≈mo Cerkvi, ale dy^e ridko –
svjqenukovi, jku√ poklukanu√ bytu [[ slyhoΩ. Ide[
dobra √ spravedluvostu, nibu koluwni ykra[ns=ki
kyponu, vtratulu dlj nas svi√ praktu]nu√ sens.
Bil=wist= iz nas – xto pid tuskom obstavun, a xto
z vlasno[ voli – pere√wlu na ≤tverdy valΩty"
eho[zmy √ ahresuvno[ ≤samooboronu". Nawe
syspil=stvo, sxo^e, povnistΩ vidpovida≈ slovam
Papu Ivana Pavla II pro dejki der^avu, jki ≤jk
]asom zda≈t=sj, vtratulu spromo^nist= pru√matu
riwennj, sprjmovani na spil=ne blaho" (Centesimus
annus, 47). Spil=ne blaho – odne z zasadnu]ux
ponjt= xrustujns=koho syspil=noho v]ennj – ne ≈
serednim arufmetu]num lΩds=kux eho[zmiv ]u
rivnodi√noΩ ≤wkyrnuc=kux" interesiv. Vono
obov'jzkovo peredba]a≈ najvnist= stu]noho
6 6
komponenta – voli, jka wyka≈ ne luwe vlasnoho
dobra, a √ dobra inwo[ lΩdunu. Bez c=oho
komponenta, bez osmusleno[ voli v naprjmi
dobro]unstva, der^avni stryktyru qoraz bil=we
prosjkaΩt= demonizmom, otryΩΩt= samux sebe i
vse dovkola.
Jk nam ^utu? Pravul=nu√ wljx y syspil=nomy
^utti vede do powanyvannj hidnostu lΩdunu, jk
obrazy Bo^oho. Sj√vo c=oho obrazy v ni√ nikolu
ne hasne, xo] jk sul=no lΩduna ]asom zneva^a≈
svo≈ bo^estvenne poxod^ennj. Tomy powanyvannj
hidnosti lΩdunu ne ma≈ zale^atu vid obstavun, vid
sumpatu]nosti ]u nesumpatu]nosti to[ ]u inwo[
osobu. V c=omy sensi nawe syspil=stvo (zokrema,,
nadileni der^avnoΩ vladoΩ posadovi osobu)
tj^ko zavunulo pered ykra[ns=koΩ lΩdunoΩ. Qob
perekonatus= y c=omy, dostatn=o zazurnytu v
korudoru der^avnux administraci√ i milice√s=ki
dil=nuci, pruduvutus= do trahi]no[ konkyrenci[ mi^
lΩd=mu i psamu bilj smitnukovux konte√neriv. Z
padinnjm komynistu]noho re^umy zminulus=
til=ku formu zneva^annj lΩdunu, a syt=
zaluwulasj toΩ samoΩ.
Oto^ vidrod^ennj syspil=stva jkraz i ma≈
po]atusj z vidnovlennj powanu do lΩdunu – xa√
to byde proxa] ]u kljyznuk, intelihent ]u xylihan,
akademik ]u p'jnucj. ≤Obraz Bo^u√ bahnom ne
skvernite", – pusav Taras Wev]enko, i ce haslo
aktyal=ne √ nuni. Der^ava qoraz bil=we
o^orsto]y≈ svo≈ stavlennj do svo[x hromadjn, ale
]u nabylo vid c=oho nawe ^uttj cuvilizovaniwux
form? }omy ne sprobyvatu dijtu navpaku:
postavutu stil=ci v administratuvnux korudorax,
de [x qe nema≈; dobrozu]luvo roztlyma]utu
proxa]evi procedyry zalahod^ennj √oho
problemu; podatu yv'jznenomy skljnky vodu toqo.
Zrobit= ce quro i dobroserde]no, i vu vlasnumu
rykamu rozpo]nete ]ydo peretvorennj lΩdunu-
istotu v lΩduny-osoby, qo v^e ysvidomlΩvatume
prusytnist= v ni√ iskru Bo^oho Dyxa. Same v c=omy
√ poljha≈ hlubunnu√ sens Xrustovux sliv: ≤Bo J
holodyvav byv – i vu nahodyvalu Mene, prahnyv –
i vu napo[lu Mene, ]y^uncem J byv – i Mene
pru√njlu vu..., y v'jznuci J byv – i pru√wlu vu do
Mene... Popravdi ka^y vam: qo til=ku v]unulu vu
odnomy z na√menwux brativ Mo[x cux, – te Meni
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
vu v]unulu" (Mt. 25, 35-36, 40). Voistuny, dlj
der^avnoho sly^bovcj nema≈ va^luviwoho miscj
v ßvanheli[, ni^ qo√no zacutovane!
Jk v orhanizmi pracivnukiv drykaren= iz rokamu
vidklada≈t=sj ]umalo svuncΩ, tak y dywax
v'jzniv i nahljda]iv ]asom osida≈ ^orstokist=,
der^avnux ]unovnukiv – bezdywnist= i znevaha,
politukiv i svjqenukiv – hordunj toqo. Jsna ri],
ce traplj≈t=sj ne z ysima – predstavnukamu
zhadanux katehori√; ale vse ^ traplj≈t=sj
dostatn=o ]asto, qob ko^en taku√ profesional
(jk i inwi, tyt ne nazvani) ysvidomuv zahrozy, qo
]uha≈ na n=oho, i v]asno v^uv zapobi^nux dyxovnux
zaxodiv. Y davniwi epoxu navit= absolΩtnu√
monarx, qo tverdoΩ rykoΩ pravuv kra[noΩ, ]as
vid ]asy stavav na kolina i v molutvi zvityvav pered
Bohom. Same y vuvedenni dywevnux ≤wlakiv" i
poljha≈ na√holovniwa terapevtu]na rolj spovidi.
Y XX stolitti ce√ proces takoho samoo]uqennj
lΩdunu ma√^e prupunuvsj, i v rezyl=tati nawi dywi
otry≈ni do kraΩ.
Xrustujns=ki pruncupu ne maΩt= bytu
vdjhankoΩ, v jky vurjd^aΩt=sj, √dy]u do cerkvu
v nedilΩ ]u na svjta. Navpaku, [x treba odjhatu
qodnj, a do porohy xramy treba skladatu ote
≤wmattj" z nawux hrixiv, proraxynkiv, nezdi√snenux
dobrux namiriv, qob pid di≈Ω blahodati zv'jzalusj
obirvani nutku, roz]unuvsj bryd, vidnovulasj nadij.
Vidnovlennj powanyvannj v lΩduni obrazy
Bo^oho dopomo^e vudalutu z syspil=noho
orhanizmy projvu agresi[ ta nasul=stva. V c=omy
nadzvu]a√no va^luvy regyljtuvny rolΩ vidihra≈
zakon, oskil=ku lΩduna, xo] i stvorena ≤na obraz
i podoby Bo^y", vse ^ y ^utti svo≈my nedoskonala.
Prote zakon ne povunen ypodibnΩvatusj do
slipoho rozpulΩvannj otrytoximikativ, vid jkux
hunyt= i wkidnuku, i vro^a√, ]u do ≤kulumovoho
bombardyvannj", vid jkoho hunyt= i zlo]unci, √
murni lΩdu. Vin ma≈ bytu sxo^um na to]no vuvireny
dozy likiv, qo ma≈ di√tu to]no za pruzna]ennjm.
Zakon ma≈ bytu zapobi^num, a ne karal=num
instrymentom – os= jku√ vusnovok zrobulo
lΩdstvo, pro√wovwu dovhu√ wljx sprob i
pomulok. Efektuvno di≈ til=ku to√ zakon, jku√
liky≈ dywy zlo]uncj i sprjmovy≈ √oho v bik kajttj.
I navpaku, zastosyvannj zakony, v osnovi jkoho
le^at= nasul=stvo i pomsta, provoky≈ lΩduny na
zystri]ni nasul=stva i pomsty. Taka ≤borot=ba" zi
zlom ne til=ku ne da≈ ba^anux rezyl=tativ, a
navpaku, kruminalizy≈ syspil=stvo √ nakopu]y≈ v
n=omy slipy agresiΩ.
Prote do odni≈[ bidu – nevuvirenoho zastosyvannj
zakony – doda≈t=sj qe odna – vubirkovist= √oho
di[. Y nas s=ohodni karaΩt= luwe sypernukiv z inwux
klaniv; luwe tux, xto ne mo^e vidkyputusj; luwe
tux, na koho mo^na ≤povisutu" rezonansny spravy.
Tak zakon peretvorΩ≈t=sj na instryment borot=bu
za vlady, a vidtak cilkovuto vtra]a≈ svoΩ
o]uqyval=ny diΩ. Syspil=stvo peresta≈ rozymitu,
de zlo]un, a de politu]na hra, √ ]erez te zrika≈t=sj
byd=- jkoho poslyxy qodo vumoh zakony. S=ohodni
zatuxlu navit= propahandusts=ki surenu pro
≤rozbydovy pravovo[ der^avu" ta pro ≤vtilennj
pruncupy verxovenstva prava": ]asom oblyda sta≈
a^ nadto o]evudnoΩ. A osnovnu√ wljx do
odyxotvorennj nawux vladnux i zakonodav]ux
stryktyr – ce odyxotvorutu lΩduny, jka v nux
pracΩ≈.
Holovnoho zna]ennj nabyva≈ qe odne ponjttj
z socijl=noho v]ennj Cerkvu – mi^lΩds=ka
solidarnist=. Atomizovane syspil=stvo, rozkladene
na samoizol=ovanux ≤odnux-y-poli-ne-vo[niv", sta≈
lehkoΩ po^uvoΩ zla. Ni, dobro i v c=omy razi
neodminno peremo^e, ale stanet=sj ce luwe pislj
toho, kolu zlo cilkovuto znaxabni≈ i byde prosto
roz]avlene vlasnoΩ bezkarnistΩ. Todi treba byde
]erhovu√ raz ry√nyvatu vse ≤do osnovan=j, a
zatem..." Taki kruzu ≈ nadzvu]a√no bolisnumu dlj
syspil=stva, i ≈dune spasinnj vid nux – ce v]asno
vujvlena solidarnist=. Dopomohtu lΩduni
pereborotu v svo[√ dywi ahresiΩ, na moΩ dymky,
mo^e posly^utu pravulo ≤treba nenavuditu zlo,
a ne nosij c=oho zla, tobto nenavuditu zlo]un, a
ne zlo]uncj".
Y ^utti tvarun, jk vidomo, nema≈ miscj dlj
zlo]uny, dlj hrixa. Til=ku lΩduna ]unut= ]asom
zlo]unu, straxitluvist= jkux vola≈ do Neba. Odnak
ta sama lΩduna, jka v]ora qe byla nesamovuto
zlo]unnoΩ, s=ohodni mo^e statu malo ne svjtoΩ.
Cj zdatnist= lΩdunu pererod^yvatusj ≈ darom
Bo^um, jku√ i da≈ lΩdstvy nadiΩ na spasinnj. Bez
ne[ vtratula b sens Xrustova ^ertva, bez ne[ relihij
peretvorulas= bu spravdi na ≤opiym dlj narody".
Tomy c=oho dary ne ma≈ prava vidburatu v lΩdunu
^odna vlada √ ^oden navit= dy^e spravedluvu√
vurok sydy. Ce til=ku lΩds=ka lohika pidvodut=
syspil=stvo do dymku, qo vono povunno lΩbutu
pravednoho, a zlo]uncj – nenavuditu. Boh ^e
lΩbut= odnakovo i pravednoho, i hriwnuka, √ ni
pered kum ne za]unj≈ dveri do spasinnj.
7
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
J dobre ysvidomlΩΩ, naskil=ku skeptu]no
spru√myt= okremi mo[ dymku lΩdu va^ko[
praktu]no[ robotu. J ne raz iz cum stukavsj: ≤Dobre
Vam hovorutu ce, sudj]u v kabineti. A Vu za√dit=
iz ci≈Ω filosofi≈Ω do banduts=koho kybla!" Qo
^, dymku tupy ≤z xamom treba po-xams=ku" ]u
≤bandut vuzna≈ til=ku suly ≈ takumu ^ o]evudnumu,
jk i vidome tverd^ennj ≤Sonce oberta≈t=sj
dovkola Zemli". Mu na]ebto ba]umo ce qodnj.
Prote syt= misi[ Xrusta jkraz i poljha≈ v tomy,
qob perekonatu nas: praktu]na o]evudnist= ci≈[
lohiku vede nas do zahubeli, todi jk ≤nepraktu]nu√"
idealizm i lΩdunolΩbstvo – do spasinnj. Ce√ wljx
dy^e nelehku√, i byde na n=omy ]umalo zruviv. Ale
]omy ne sprobyvatu styputu na n=oho v^e s=ohodni?
Pru√njttj lΩdunoΩ bibli√no[ perspektuvu svity
pozbavlj≈ [[ pesumizmy. Todi jk inwi lΩdu
hybljt=sj, ba]a]u pered soboΩ luwe pastku,
lΩduna bibli√no[ perspektuvu ba]ut= poperedy
sebe optumistu]ny peremohy dobra. V ci√
perspektuvi [√ dano formylu, jki mo^yt= statu
sprav^nim dyxovnum opertjm. I perwoΩ j nazvav
bu obicjnky Xrusta: ≤Xto vutruma≈ do ostanky,
to√ spaset=sj" (Mt;. 24, IZ). Xo] jk nam va^ko v
nawomy znebo^enomy sviti, lΩduna ne ma≈ prava
zdavatusj, oskil=ku vona poklukana do sti√kostu.
Naholos tyt j postavuv bu ne na slovi ≤spaset=sj"
(mo≈ pokolinnj ]omys= vva^alo, qo ce slovo
]asom vede do nadmirnoho eho[zmy), a na slovi
≤vutrumatu", qo ozna]a≈: ne datu svitovi pi√matu
mene, ne zvuknytu do √oho nepravednux zakoniv,
ne skazatu sobi: ≤Tak byde vi]no!".
DryhoΩ j b nazvav formyly Proroka Isa[:
≤Hoty√te dorohy dlj Hospoda, rivnj√te ste^ku
ƒomy" (Mt. 3,3). A ce v^e – sponyka do aktuvno[
di[. Zminutu svit bez voli Svjtoho Dyxa nixto z nas
ne zmo^e. Ale ko^en iz nas mo^e zminutu boda√
nevelu]ku√ prostir, qo isny≈ dovkola. O]ustutu
ce√ prostir vid zla, nenavusti, agresi[, pidstypnostu
– xiba ce ne byde ≤rivnjnnjm ste^ok dlj Hospoda"?
Cj formyla oberiha≈ lΩduny vid nadmirnux
ambici√, oskil=ku vona zakluka≈ ne stil=ku
≤rjtyvatu lΩdstvo, der^avy ]u cuvilizaciΩ",
skil=ku owljxetnΩvatu to√ ^utt≈vu√ prostir, y
jkomy bezposeredn=o ^uvew. I ne do p'≈destaliv
svo≈[ osobusto[ slavu zakluka≈ vona rivnjtu
zhadani ste^ku. Ce formyla skromnoho prostoho
trydivnuka, jku√, popru striljnuny √ vo≈nny
zavirΩxy, zasiva≈ zemlΩ zernom.
Narewti, tretj formyla – dobre vidoma, ale
8
vse qe malo po]yta sy]asnumu xrustujnamu:
≤LΩbu svoho blu^n=oho, jk samoho sebe" (Mt. 22,
39). Xo]y pidkreslutu v ni√ odun dy^e
prahmatu]nu√ moment. LΩbov dola≈ bar'≈ru mi^
lΩd=mu, lΩdu todi mo^yt= ob'≈dnatusj ne protu
kohos=, a zadlj ]ohos=. Y nuniwni√ moment
ykra[ns=ko[ doli vubir mi^ cumu pru√mennukamu
≈ vuzna]al=num.
– ≤Arka", ]. 7, kviten= 2002
VIDBYLASJ NAYKOVO-PRAKTU}NA
KONFERENCIJ DLJ MOLODI
17 kvitnj 2002 r. y Ku≈vi provodulasj molo-
di^na naykovo-praktu]na konferencij ≤Dyxovno-
moral=ni vumiru ykra[ns=koho syspil=stva: pohljd
XXI stori]]j". {[ y]asnuku obhovorulu putannj
moral=nostu, etuku ta relihi[. V roboti konferenci[
vzjlu y]ast= providnuku Ykra[ns=ko[ Pravo-
slavno[ Cerkvu Ku[vs=koho Patriarxaty ta
Ykra[ns=ko[ Hreko-Katoluc=ko[ Cerkvu, Patrijrx
Filaret ta Kardunal LΩbomur Hyzar.
Orhanizatoramu konferenci[ vustypulu Nacio-
nal=na Akademij Ypravlinnj, Fond Sprujnnj
Rozvutky Mustectv, i Centr Praktu]no[ Filosofi[.
≤Mu provodumo v^e dryhy konferenciΩ na cΩ
temy ta prahnemo zrobutu [[ qori]noΩ. Wljx do
Boha y ko^no[ lΩdunu svi√, ale dobre, qo nawi
stydentu, ma√bytni kerivnuku, v^e zaraz maΩt=
mo^luvist= zamuslutusj nad cumu va^luvumu
putannjmu", – skazav holova orhkomitety Serhi√
ßroxin, povidomula pres-sly^ba YPC KP.
Patriarx Ku[vs=ku√ i vsi≈[ Rysu-Ykra[nu Filaret
y promovi na konferenci[, zokrema, naholosuv:
≤Kolu mu matumemo teperiwni√ rozvutok lΩdstva,
to ≈ vsi pidstavu vva^atu, qo lΩdstvo zaverwut=
svi√ rozvutok. }omy? Bo vono √de ne tum wljxom,
jku√ nakresluv Boh. LΩdstvo nuni piwlo
materijl=num wljxom rozvutky. Vid nas zale^ut=,
jkum byde tret≈ tusj]olittj. Dyxovni cinnostu
povunni peredyvatu, same [m povunni pidporjd-
kovyvatusj materijl=ni".
Stydentiv zacikavuv vustyp Kardunala
LΩbomura Hyzara, jku√ zypunuvsj na holovnux
definicijx, takux jk: bohoslov'j, teolohij, filo-
sofij, etuka.
Za rezyl=tatamu robotu konferenci[ plany≈t=sj
vupystutu zbirnuk.
– Relihi√na Informatuvna Sly^ba Ykra[nu
23 kvitnj 2002
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
ßvhen Ivankiv
CERKOVNO-POLITU}NA SUTYACIJ V YKRA{NI
Y ^yrnali ≤Patriarxat" (berezen=-kviten=
2002) pojvulasj cikava, xo] dy^e kontroversi√na
stattj avtora z Ivano-Frankiv=ka Fedj Tana-
si√]yka p.zah. ≤Dymku z Pruvody Relihi√nux Prob-
lem Ykra[nu i Vizij Zminu Kalendarj" . Vartist=
ci≈[ statti poljha≈ holovno v pravul=ni√
xarakterustuci dvox holovnux, xo] ]y^ux i
voro^ux Ykra[ni Cerkov: moskovs=ko[ Pravo-
slavno[ i pol=s=ko[ Rumo-Katoluc=ko[.
Na sly^bi ]y^ux imperializmiv.
Moskovs=ka Pravoslavna Cerkva ≈, jk puwe
avtor, ≤na√micniwa rosi√s=ko-impers=ka dyxovna
orhanizacij v Ykra[ni, jka aktuvno spivpracΩ≈ z
dryhoΩ rosi√s=ko-impers=koΩ, ale ]usto poli-
tu]noΩ orhanizaci≈Ω bezbo^nukiv – Komynistu]-
noΩ Parti≈Ω Ykra[nu. Spil=na meta – vidbydova
rosi√s=ko[ imperi[ (ba√dy^e jko[, monarxi√no[ ]u
komynistu]no[)...tvorut=sj ce√ antuder^avnu√,
pravoslavno-komynistu]nu√ al=jns vidkruto,
vukorustovyΩ]u dlj antuykra[ns=ko[ agitaci[
cerkovni amvonu, yrjdovi trubynu i vsi dostypni
ZMI pru povni√ zhodi haranta Konstutyci[ ta na
odunadcjtomy roci Ykra[ns=ko[ Der^avu".
Pro Rumo-Katoluc=ky Cerkvy puwe avtor, qo
≤xo]a na 90 vidsotkiv – ce genetu]ni ykra[nci...
ma√^e vse dyxoventsvo i ≈puskopat ≤importovani"
z Pol=qi. Treba pruznatu, qo [dyt= vonu v
Ykra[ny dobre pidhotovlenumu dlj misioners=ko[
praci z dobrum znannjm ykra[ns=ko[ i rosi√s=ko[
mov, pracΩΩt= dy^e symlinno, navertaΩ]u
faktu]no bezbo^nux ykra[nciv na katolucuzm,
qopravda, ne ykra[ns=ko[, a pol=s=ko[ konfesi√no[
traduci[. Hovorutu pro jkys= vselens=kist=
novoytverd^yvanoho katolucuzmy tyt ne
pruxodut=sj, xo] vidpravu vidbyvaΩt=sj v
ykra[ns=ki√ (zhljdno rosi√s=ki√) movi, zate vsj
specijl=na terminolohij vuklΩ]no pol=s=ka. I tak
y^e ne Cerkva – a Kostel, ne Lityrhij – a Mwa,
ne Svjte Pru]astj – a Svjta Komynij, ne ViryΩ
– a Kredo, ne svjqenuk – a ks=ondz, ne manastur
– a kljwtor i t.d. (pidkreslennj nawe).
Tyt hodulosj b til=ku dodatu, qo ne luwe
≤bezbo^ni" ykra[nci daΩt= sebe peretjhatu do
pol=s=kux kost=oliv, ale ≈ tam tako^ bahato
viryΩ]ux, xo] nacional=no nesvidomux, ykra[nciv,
hreko-katolukiv i pravoslavnux.
Slovom, nema v rumo-katoluc=komy cer-
kovnomy leksukoni nawo[ ykra[ns=ko[ terminolohi[
– prodov^y≈ avtor – a vuklΩ]no pol=s=ka. Na
dodatok, pru kostelax pracΩΩt= sybotn=o-
nedil=ni wkolu pol=sko[ movu (i pol=s=ko-
znavstva). Dite√ vuvozjt= do Pol=qi na litni
taboru, zybo^ilum svid]at= vsiljki hymanitarni
poslyhu, i tak postypovo vuroblj≈t=sj v malux
ykra[nciv ne stil=ku rumo-katoluc=ka, jk pol=s=ka
svidomist=. Metodu]na poslidovnist= v ci√ wuroko
zakro≈ni√ politu]ni√ akci[ vukruva≈ [[ rozraxynok
na daleky mety, jka navit= ma≈ svoΩ nazvy. Ce tak
zvana ≤nova ≈vanhelizacij" Ykra[nu, za jkoΩ sto[t=
ne til=ku spasinnj dyw nawux konfesi√no
nevuzna]nux spivvit]uznukiv, jk pol=s=ka ≤racij
stany" (stratehi]ni interesu der^avu). }u mo^na
bylo kraqe predstavutu vsΩ faruse√s=ky dvo-
lu]nist= i protuykra[ns=ky dijl=nist= ci≈[
≤bratn=o[" Cerkvu, z jko[ ka^yt= nam ≤dry^n=o"
spivpracΩvatu i ≈dnatusj na svoΩ vlasny zahubil=?
Za vujvlennj cux malovidomux faktiv nale^ut=
avtorovi ci≈[ statti veluka podjka.
Tomy cilkom slywno avtor stavut= znak
rivnjnnj mi^ dijl=nistΩ pol=s=ko[ Rumo-
Katoluc=ko[ i moskovs=ko[ Pravoslavno[ Cerkvu
v Ykra[ni. Vin puwe: ≤Zdavalosj bu, qo tyt mo^e
bytu spil=noho mi^ cumu dvoma, jk ne hovoru,
voro^umu do sebe virovuznannjmu – rosi√s=kum
vo√ovnu]um pravoslav jm i pol=s=kum pidstypnum
katolucuzmom... A odnak toh spil=noho ≈ bahato.
Bo dlj odnux i dryhux propovidyvannj Xrusta, nova
≈vanhelizacij Ykra[nu, vosto]ne blaho]estj,
katoluc=ku√ nibu asketuzm i smurennist=, maΩt=
odny √ ty samy cil=: zrobutu z Ykra[nu svoΩ
dyxovno-vasal=ny terutoriΩ" (pidkreslenj nawe).
Inwumu slovamu, jk odni tak i dryhi ba^aΩt=
peretvorutu Ykra[ny y svoΩ cerkovno-politu]ny
koloniΩ.
≤Metodu rizni" – prodov^y≈ avtor – ≤rosi√s=ko-
pravoslavnu√ – hrybu√, nasul=nuc=ku√, bezohljdno
^orstoku√, todi jk pol=s=ko-katoluc=ku√ –
vuton]enu√, pidstypnu√, nibu lahidnu√, ≈zy[t=s=ku√"
(pidkreslenj nawe). Z c=oho vuxodulo b, qo
pol=s=ki rumo-katoluku ≈ dlj nas, holovno dlj
9
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
YHKC, bil=w nebezpe]numu, bo diΩt= skruto,
pidstypno, vdaΩt= nawux prujteliv. Tomy jkraz
na nux treba zvertatu osobluvy yvahy i
vusterihatusj [x. Holovno naw cerkovnu√ provid
povunen ce matu na yvazi, i posti√no pidkreslΩvatu
i zberihatu nawy pomisny okremiwnist=.
Ykra[ns=ki Cerkvu – v nepravduvomy svitli
Pislj tako[, nezvu]a√no vly]no[ i dokladno[
analizu dijl=nostu i prjmyvan= dvox nawux
sysidnix, t.zv. ≤kanoni]nux" Cerkov, moskovs=ko[
Pravoslavno[ i Pol=s=koΩ Rumo-Katoluc=ko[,
dy^e duvy≈ nas cilkovuto inwu√ pixid avtora do
problematuku nawux Ykra[ns=kux Cerkov. Vra^a≈
nas tyt neob ≈ktuvnist= i tendenci√nist= v
zobra^yvanni nawo[ ykra[ns=ko[ cerkovno[
di√snostu.
Avtor vidokremlΩ≈ i vuriznj≈ YHKC jk odny z
na√bil=wux pomisnux Cerkov sxidn=oho obrjdy,
qo nali]y≈ bluz=ko 5.5 mln. viryΩ]ux... til=ku v
Ykra[ni, ne ka^y]u pro [[ eksterutorijl=ni
≤volodinnj" – mutropoli[, ekzarxatu ta okremi
parafi[, nad jkumu ma≈ dyxovny opiky (i ]astkovo
administratuvny) vlady [[ Hlava – Ku≈vo-Haluc=ku√
Mutropolut".
Avtor, ot^e, predstavlj≈ nawy Cerkvy jk
mohytnΩ, vsesvitnΩ, dobre zorhanizovany pomisny
odunucΩ, jki√ ne zahro^y≈ nijka nebezpeka.
TakoΩ, na ^al=, vona ne ≈, xo] ma≈ vsi dani, qob
takoΩ bytu. Ne ≈ vona takoΩ, bo naw cerkovnu√
provid i naw Sunod rykovodjt=sj ne potrebamu
Cerkvu i svo[x virnux, a interesamu Vatukany. Nawa
Cerkva ≈ poslywnum znarjddjm ]y^o[ vatu-
kans=ko-pol=s=ko[ polituku i vatukans=ko-
moskovs=koho ekymenizmy. Vona ≈ posti√no dus-
kruminovana i obme^yvana v svo[x pravax. Pid]as
munylori]no[ paps=ko[ vizutu v Ykra[ni, papa nikolu
ne zvertavsj do nawo[ cerkvu jk do okremo[
pomisno[ odunuci, ale traktyvav [[ jk jkys=
pidrjdny ]astuny odni≈[ zahal=no Katoluc=ko[
(Rumo-Katoluc=ko[) Cerkvu.
Dy^e duvno tako^, qo Ykra[ns=ki Pravoslavni
Cerkvu – YPC KP i YAPC – vklΩ]a≈ avtor do
≈dunoho pravoslavnoho bl=oky z Moskovs=koΩ
CerkvoΩ, jkux, za √oho slovamu, ≤≈dna≈ spil=na
ortodoksal=na nenavust= do ]etverto[ pravo-
slavno[ cerkvu v Ykra[ni... – YHKC". Tendenci√no
vkazy≈ na Patrijrxa Filareta jk odnoho z
≤na√bil=wux nenavusnukiv ykra[ns=koho hreko-
katolucuzmy", jk byv vin ekzarxom RPC, xo] teper
10
ce√ ^e Patrijrx Filaret vidnosut=sj nadzvu]a√no
prujzno do ykra[nciv hreko-katolukiv, i dry^n≈
spiv^uttj mi^ ]lenamu obox nawux Cerkov y
dijspori stavut= jk pruklad naslidyvannj.
Vuhljda≈, ot^e, qo va^luva sprava po≈dnannj
ykra[ns=kux traduci√nux Cerkov v ≈duny pomisny
Ykra[ns=ky Cerkvy, o]oleny Ku[vs=kum
Patrijrxatom – ne znaxodut=sj v obsjzi avtorovux
zacikavlen=.
Nebepe]ni ilΩzi[
Ce√ vukruvlenu√ obraz nawo[ ykra[ns=ko[
sy]asnostu, z osobluvum vuriznennjm ≤stabil=-
nostu" Ykra[ns=ko[ Hreko-Katoluc=ko[ Cerkvu, ≈
mabyt= specijl=no spreparovanu√ avtorom dlj
opravdannj svo[x nebezpe]nux i dy^e kontro-
versi√nux propozuci√: yvedennj hruhorijns=koho
kalendarj do YHKC i zmina nawoho kurulu]noho
alfavity na latuns=ke ≤abecadlo". Ci ide[ ≈ ne luwe
dy^e nepopyljrnumu i nebezpe]numu, ale nijk ne
mo^na pohodutu [x iz rizkoΩ krutukoΩ avtora
protuykra[ns=ko[ dijl=nostu pol=s=ko[ Rumo-
Katoluc=ko[ Cerkvu na Ykra[ni. Zdorovu√ hlyzd
ka^e nam, qo ]erez ti zminu mu nabluzumos= y
perwi√ miri ne do nimciv, francyziv ]u itali√civ,
ale do pol=s=kux rumo-katolukiv, jki c=oho
ba^aΩt= i nad cum pracΩΩt=.
Ce ne vu√de nam na korust=, bo tak pol=s=ka
Rumo-Katoluc=ka Cerkva, jk i Moskovs=ka
Pravoslavna, zmahaΩt= do dyxovnoho ponevolennj
Ykra[nu. Nema≈ nijkoho symnivy, qo novu√
kalendar byde va^luvum zasobom y latunqenni
i polonizaci[ ykra[ns=koho narody. YHKC ne ≈ takoΩ
sul=noΩ, stabil=noΩ i vidpornoΩ na ]y^i asu-
miljci√ni vpluvu, jk [[ avtor stara≈t=sj pred-
stavutu. {[ zakonnu√ statys ≈ dy^e nevuraznu√,
ma√bytnist= – nepevna. Jk y^e raniwe zhadano,
Vatukan ne vuzna≈ nawy Cerkvy jk okremy
povnopravny instutyciΩ, ale vva^a≈ [[ luwe
obrjdovum varijntom Rumo-Katoluc=ko[ cerkvu,
i skoriwe ]u pizniwe ma≈ vona zlutusj z latuns=koΩ
CerkvoΩ v odny obrjdovo-stryktyral=ny cilist=.
Ci faktu pidtverd^y≈ vidomu√ znavec= nawux
cerkovnux sprav o. d-r Ihor Mon]ak y svo[√ statti
≤Ku[vs=ka Cerkva mi^ Rumom i MoskvoΩ" (Al=-
manax Ykra[ns=koho Narodnoho SoΩzy 2002).
Z kalendarno[ reformu v nawi√ Cerkvi
skorustala b y perwi√ miri Rumo-Katoluc=ka
Cerkva, bo ce psuxolohi]no dy^e yleh]ulo b
perexid nawum virnum latuns=ko[ ori≈ntaci[ do ci≈[
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
PATRIJRWUƒ SOBOR YHKC
≤KONKRETUZYß BO¬I ZAPOVIDI" DLJ S+OHODNJ
Patrijrwu√ Sobor Ykra[ns=ko[ Hreko-Kato-
luc=ko[ Cerkvu, jku√ proxodutume y L=vovi 30
]ervnj – 5 lupnj, vuzna]ut= holovni naprjmku
socijl=no[ doktrunu Cerkvu. Pro ce byla mova na
pres-konferenci[ Hlavu YHKC LΩbomura Kar-
dunala Hyzara 29 kvitnj na SvjtoΩrs=ki√ hori y
L=vovi.
Na Sobor z [dyt=sj ponad 200 y]asnukiv z ys=oho
svity, de isnyΩt= hreko-katoluc=ki hromadu. Vin
tako^ prusvj]enu√ ri]nuci vizuty v Ykra[ny
Svjtiwoho Otcj Ivana Pavla II Papu Rums=koho.
Holovna yvaha na Sobori, za slovamu Hlavu
YHKC, byde prudilena ≤konkretuzaci[ Bo^ux
zapovide√ dlj sy]asnoho ^uttj". Cerkva xo]e
donestu do svidomostu virnux, qo v nawi dni odni≈Ω
z na√hirwux form porywennj zapovidi ≤ne vbu√"
≈ abort, a zapovidi ≤ne kradu" – korypcij.
Bla^enniwu√ LΩbomur, vidpovidaΩ]u na
zaputannj, skazav, qo na Sobor ne vunosut=sj
putannj pedofili[ sered svjqenukiv, oskil=ku vono
ne aktyal=ne dlj YHKC.
Cerkvu, jka nazuva≈ sebe sprav^n=oΩ Kato-
luc=koΩ. Ale moskovs=ka Pravoslavna Cerkva
vukorustala b ce dlj svoho dobra, proholowyΩ]u
sebe ≈dunum sprav^nim zaborolom sxidn=oho
blaho]estj pered nastypom pol=s=koho agresuv-
noho katolucuzmy. Bilorys=ka cerkovna sutyacij
≈ na√kraqum dokazom c=oho.
Na√]uslenniwoΩ i na√sul=niwoΩ CerkvoΩ
Bilorysi[ ≈ Pravoslavna Cerkva Moskovs=koho
Patrijrxaty, jka oxoplΩ≈ bilj 70 vidsotkiv
naselennj. DryhoΩ va^luvoΩ CerkvoΩ Bilorysi
≈ polonofil=s=ka Rumo-Katouc=ka Cerkva (20
vidsotkiv naselennj). Bilorys=ka Hreko- Kato-
luc=ka, novokalendarna Cerkva ≈ na√menwoΩ iz
nux (bilj 5 vidsotkiv narody). Zna]ut=, novu√
kalendar pru]unuvsj ne do rozvutky, ale do
zanepady Bilorys=ko[ Cerkvu, skripuv zate ]y^i
Cerkvu: pol=s=ky i moskovs=ky. Ti, qo pov
jzyvalu veluki nadi[ z kalendarnoΩ reformoΩ na
wvudky ≤≈vrope[zaciΩ" i ostato]ne vidokremlennj
bilorys=koho narody vid Moskvu, mysilu dy^e
roz]aryvatusj, bo Bilorys= yvi√wla teper qe
hlubwe v orbity moskovs=kux politu]nux i cer-
kovnux vpluviv.
Pislj zaverwennj Sobory vidbydet=sj Sunod
≈puskopiv YHKC, jkomy peredadyt=sj na zatver-
d^ennj riwennj Sobory.
Naperedodni pres-konferenci[, v nedilΩ 28
kvitnj, L=vivs=ka arxu≈parxij svjtkyvala den=
molodi. Z ci≈[ nahodu LΩbomur Kardunal Hyzar
y spivsly^inni dyxovenstva, vidpravuv Arxu≈re√-
s=ky LityrhiΩ v Centri akademi]noho dywpas-
turstva molodi pru xrami Presvjto[ ßvxarusti[ y
L=vovi.
Y svo[√ promovi vladuka naholosuv va^luvist=
misi[ molodi v Cerkvi ta ≈dnist= riznux pokolin=
y parafijl=nomy ^utti. Vid imenu hromadu, Hlavi
YHKC byla podarovana vukonana stydentkoΩ
Akademi[ mustectv kopij ]ydotvorno[ ikonu Boho-
roduci, jka zberiha≈t=sj y xrami Presvjto[ ßvxa-
rusti[ i ma≈ lehendarny istoriΩ.
– Relihi√na Informatuvna Sly^ba Ykra[nu
30 kvitnj 2002
Nawa vidpovidal=nist= pered Bohom,
istori≈Ω ta ridnum narodom.
Svitova istorij i nawa sy]asna di√snist=
dokazyΩt=, qo relihi√ni konfliktu ]asto byvaΩt=
dy^e ^orstoki, zavzjti, fanatu]ni i spru]unΩΩt=
^axluvy ry[ny ne luwe Cerkov i relihi√nux
spil=not, ale cilux narodiv i der^av. Do c=oho mu
nijk ne mo^emo dopystutu, jkraz teper pislj
yspiwnux vuboriv do Verxovno[ Radu Ykra[nu, kolu
naw narod probyd^y≈t=sj, sta≈ na vlasni nohu i
osnovu nawo[ der^avnostu zakriplΩ≈t=sj.
Ne smi≈mo do c=oho dopystutu, qobu nepotribna
i nekorusna dlj nas kalendarna i azby]na vi√na
rozbyrxyvala nawi prustrasti, rozpalΩvala
nenavust= i roz ≈dnyvala nas y ce√ va^luvu√
istoru]nu√ ]as.
Neobxidnum ≈ dlj nas tako^ matu nacional=no
svidomy ob'≈dnany Pomisny Ykra[ns=ky Cerkvy,
jka b pracΩvala dlj nawoho vi]noho i do]asnoho
dobra. Ce naw obov'jzok i nawa veluka vidpo-
vidal=nist= pered Bohom, istori≈Ω i ridnum
narodom. >
11
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
Klara Hydzuk
STRAWNA POMSTA
Dlj zna]no[ ]astunu xrustujn Ykra[nu – pravo-
slavnux ta hreko-katolukiv – svitlu√ Velukden=
bylo zat=mareno zneva^annjm [xnix prav z boky
der^avnoho teleba]ennj. C=oho roky teleba]ennj
bezpidstavno porywulo vstanovlenu√ raniwe v
kra[ni zvu]a√ – obov'jzkovy po]erhovy transljciΩ
pasxal=nux bohosly^in= iz xramiv Ykra[ns=kux
Pravoslavnux ta Hreko-Katoluc=ko[ Cerkov.
Na√bil=we postra^dalu mil=√onu viryΩ]ux
Ykra[ns=ko[ Pravoslavno[ Cerkvu Ku[vs=koho
Patriarxaty (YPC KP). Vonu ne til=ku vtratulu
mo^luvist= virtyal=no perebyvatu – zavdjku TB
– y svo≈my katedral=nomy xrami v na√bil=w
yro]usti √ va^luvi momentu cerkovnoho ^uttj,
a qe √ vid]ylu nezasly^eny duskruminaciΩ z boky
vladu ta vpevnulusj, qo v kra[ni dosi pany≈ svavolj
– popru vsi zakonu i sly^bovi obov'jzku. Podi[
svjtkovo[ no]i ]erhovu√ raz pokazalu nam istunni
oblu]]j dejkux politukiv-]unovnukiv, jki na
peredvubornux ekranax bylu takumu inteli-
gentnumu, tolerantnumu, neypered^enumu. A
potim – bax! – i vidklΩ]ulu svjtkovy sly^by. }omy
ne o]ikyvatu tako^ vidklΩ]ennj vodoposta]annj
]u elektruku y domax abo xramax?
Ysi, zvu]a√no, zrozymilu, qo √wlosj tyt pro
drib jzkovy pomsty cervam ta i≈rarxi[, jki ne
zaxotilu pidtrumatu na nedavnix vuborax tak zvani
parti[ vladu. A z inwoho boky – pro <nahorody>
rozsydluvo[ YPC Moskovs=koho Patriarxaty
(YPC MP), jka yxutrulasj odno]asno pidtru-
myvatu na vuborax i partiΩ vladu, i komynistiv-
opozucioneriv (]u, mo^e, vonu ne ≈ antagonistamu?).
Ta do ]oho tyt mil=√onu prostux viryΩ]ux, jki ne
maΩt= na√menwoho stosynky do cux politu]nux
ihor iz cerkvamu, do spekyljci√ dyxovnumu
cinnostjmu? I ]u dopystumo peretvorΩvatu
Velukden= na znarjddj ]unovnuc=ko[ pomstu?
Nahada≈mo, qo vsi tru nawi pravoslavni cerkvu
≈ absolΩtno rivnumu pered zakonom, pered
administraci≈Ω, bo vsi vonu (kanoni]ni ]u ne
kanoni]ni) nale^num ]unom vuznani √ zare≈strovani
der^avoΩ, a Zakon pro svobody sovistu i viro-
spovidannj zabezpe]y≈ [m rivni prava v ys=omy, y
tomy ]usli y dostypi do ZMI.
Zrozymilo, qo ne prosto yklastu √ yzhodutu
hrafik transljci[ svjtkovux bohosly^in= tr=ox
12
pravoslavnux cerkov ta odni≈[ hreko-katoluc=ko[,
– zva^aΩ]u na te, qo vsi vonu maΩt= odny √ ty
samy traduciΩ, ti sami hodunu vidprav. Odnak
protjhom kil=kox ostannix rokiv vstanovulasj
pevna poslidovnist= – perwoΩ, v na√bil=w
va^luvu√ vidtunok pasxal=no[ no]i (z 23.30 do
00.30) translΩvalusj bohosly^innj YPC KP z
Volodumurs=koho Sobory, bo cj cerkva ≈ na√-
bil=wum pravoslavnum patrijrxatom v Ykra[ni.
Potim vklΩ]alu YPC MP (ce metropolij), a
nedil=nu√ svjtkovu√ efir nadavavsj YAPC ta
YHKC (arxu≈puskopij). Vidpovidno bylu nalaw-
tovani telehljda]i.
C=oho ^ roky Ku[vs=komy Patrijrxatovi bylo
nadano efir til=ku pislj pivno]i, a v^e rozpo]aty
transljciΩ ]erez 20 xvulun bylo – bez popere-
d^ennj – perervano na cily hoduny, zaradu pere-
da]i bohosly^innj iz Sobory Sv. Volodumura y
Xersonesi (tako^ YPC MP), de byv prusytni√
Prezudent. Neo]ikyvane vuklΩ]ennj sofitiv
navit= vuklukalo momental=nu√ strax, vid]yttj
nebezpeku y lΩde√, jki zibralusj y Volodumur-
s=komy Sobori na svjtkovy sly^by (vtim, na dymky
profesora Dmutra Stepovuka, <transljcij ]u ne
transljcij, a pasxal=na sly^ba pro√wla harno,
yro]usto, pidneseno>).
Patriarx Filaret rozpoviv, qo ostannim ]asom
der^avne TB – na √oho dymky, zhidno z vkazivkoΩ
zverxy – perestalo vusvitlΩvatu cerkovne ^uttj
Ku[vs=koho patrijrxaty, jku√ naraxovy≈ prubluzno
10 mil=√oniv viryΩ]ux. Bez byd=-jkux pru]un i
pojsnen= znjto, napruklad, posti√ny prohramy
perwoho kanaly TB <Vidkruva≈mo BibliΩ>. <Mi^
tum, – ka^e Patriarx, – oputyvannj y prohrami IS
<Svoboda Slova> qe raz pokazalo, qo pereva^na
bil=wist= ykra[nciv vustypa≈ za ≈duny Pomisny
cerkvy. Polituku, odnak, ne xo]yt= poduvutusj
pravdi v o]i>.
Svjtkovy sly^by v cerkvi na Askol=dovi√
Mohuli provoduv hlava YHKC Kardunal LΩbomur
Hyzar, jku√ special=no pru[xav na Velukden= zi
L=vova. Cerkva malen=ka, ale transljciΩ mo^na
bylo b orhanizyvatu xo]a b iz politu]nux mirkyvan=
– zaradu polipwennj vidnosun mi^ Sxodom i
Zaxodom. Ale same taka polituka ne dlj nas. I jkqo
y vupadky z YPC KP ko^en ]unovnuk-ate[st mo^e
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
Serhi√ Hrabovs=ku√
SVJTO VELUKODNJ V YKRA{NI
}um vono bylo raniwe, za radjns=kux ]asiv, i ]um stalo teper?
}u spravdi zymovlene √oho vidzna]ennj vnytriwnim dywevnum poklukom,
]u novitn=oΩ traduci≈Ω?
Velukden= byv v Ykra[ni svjtom, jke ofici√nomy
≤naykovomy ate[zmy" tak i na vdalosj podolatu.
Vsypere] zaboronam i zabobonam, sotni tusj], a
mo^e √ mil=√onu lΩde√ pruxodulu na Velukden=
do cerkvu, a potim ydoma zburalusj za sime√num
stolom z obov'jzkovumu krawankamu i paskamu.
Y ce√ den= navit= za ≤rozvunenoho socijlizmy" sira
bydennist= nena]e vidstypala pered poduxom
vi]noho i ^utt≈da√noho.
Zaraz, kolu vpalu der^avni bar ≈ru mi^
lΩdunoΩ i CerkvoΩ, vidzna]a≈ Velukden= prak-
tu]no vsj Ykra[na, ne til=ku virni Pravoslavno[
i Hreko-Katoluc=ko[ Cerkov. Za danumu opu-
tyvannj, provedenoho Centrom imenu Razymkova,
bluz=ko 95% ykra[ns=kux hromadjn svjtkyvalu
den= Voskresinnj Xrustovoho. Pru c=omy 80%
vva^aΩt= ce√ den= spravdi velukum svjtom; na
posulatusj na vidsytnist= kanoni]nostu (ne maΩ]u
na√menwoho ponjttj pro te, qo to, vlasne,
ozna]a≈), to z hreko-katolukamu y c=omy sensi vse
v absolΩtnomy porjdky – vonu kanoni]ni √
vuznani vsima xrustujns=kumu spil=notamu (okrim,
zvu]a√no, Moskovs=koho patrijrxaty).
Na zaverwennj c=oho nevelukoho ekskyrsy y
<pasxal=ny polituky> dozvolumo sobi sformy-
lΩvatu kil=ka zaputan=. }u[mu interesamu kery-
Ωt=sj <vlastu preder^aque>, pidtrumyΩ]u z ysix
svo[x administratuvnux sul cerkvy, pidporjdkovany
Moskovs=ki√ Patriarxi[? Ad^e ne ≈ velukum
sekretom to√ fakt, qo Moskovs=ka Patriarxij ta
[[ dyxovenstvo aktuvno nalawtovani protu
politu]no[ nezale^nostu Ykra[ni (jk i protu
nezale^nostu vsix inwux koluwnix koloni√ Rosi[).
A problema statysy ykra[ns=ko[ movu, jk
der^avno[, mo^e bytu ostato]no vuriwena til=ku
za ymovoΩ, qo v kra[ni ne dominyvatume
pravoslavne dyxovenstvo, jke vva^a≈ cΩ movy
nedosto√noΩ dlj bohosly^innj.
Vuboru pro√wlu, a [xn≈ vidlynnj vse qe hylj≈
v hy]nux korudorax vladu, naburaΩ]u inodi
dosut= xumernux akystu]nux varijci√.
– ≤Den=", ]. 82, 10 travnj 2002
Zaxidni√ Ykra[ni tako[ dymku dotrumy≈t=sj 97%
oputanux, na Pivdni – 62.5%. Ponad 10 mil=√oniv
lΩdy zibralosj na velukodni bohosly^innj y ni]
iz sybotu na nedilΩ y 13 tusj]ax cerkov. I qo
prukmetne: y cΩ ni] milicij ne zare≈stryvala
^odnoho pravoporywennj, pov'jzanoho iz svjtky
vannjm Velukodnj.
Ta ]u zasvid]yΩt= ci cufru sprav^nΩ
vnytriwnΩ viddanist= ysix parafijn Ykra[nu
hlubunnum xrustujns=kum cinnostjm? }u ne ≈,
pruna√mni, dlj ]astunu cux parafijn, svjto
Velukodnj nasampered ]umos= zovniwn=o-
rutyal=num, yzvu]a≈noΩ v^e novoΩ traduci≈Ω,
a ne vidpoviddΩ na vlasnu√ dywevnu√ pokluk?
}u spravdi, prahnyt= vonu zna√tu istuny vo Xrusti,
]u til=ku robljt= te, qo stalo teper pru√njtum
robutu?
Vidpovid= na ci putannj zna√tu va^ko. Mo^luvo,
]u ne nasampered – tomy, qo luwa≈t=sj nepo-
dolanum rozkol ykra[ns=koho pravoslav j, tomy,
qo sami svjqenuku dovodjt= parafijnam, qo same
[xnj Cerkva ≈duno prudatna dlj spilkyvannj z
Bohom, tomy, qo do dymok pro vi]ne navit= na
Velukden= nesamoxit= domiwyΩt=sj dymku pro
zemni batali[ mi^ tumu, xto poklukanu√ nestu
Slovo Bo^e ykra[ns=komy narodovi. Ale, jk bu
tam ne bylo, Velukden= ne mo^e ne ≈dnatu lΩd y
stremlinni do vuqoho √ vi]noho. A te, jk ypalu
nedolyhi zaboronu na vidzna]ennj c=oho svjta,
navodut= na dymky pro mo^luvist= bluz=koho
podolannj mi^cerkovnux bar'≈riv.
– ≤", 6 travnj 2002 r.
Slyxa√te radiopereda]y Parafi[
Sv. Volodumura i Ol=hu
ko^noho vivtirka
o hod. 8:00 ve]. iz radiostanci[
WSBC 1240 AM (na pivno]i)
WCFJ 1470 AM (na pivdni)
13
 CERKOVNUƒ VISNUK – 19 TRAVNJ 2002
TANCåƒMO V YKRAINY
Tj^ko povirutu, qo y 2003 roci tancΩval=nu√
ansambl= ≤Hromovucj" pru parafi[ sv. Volodumura
i Ol=hu, byde obxodutu 25-littj svoho isnyvannj.
V rjdax [[ ]lenstva vuroslo bahato molodi – teper
v^e i ditu koluwnix tancΩrustiv. Bez pidtrumku
parafijn i ykra[ns=ko[ hromadu, [xni dosjhnennj
ne mohlu b bytu zrealizovanumu.
≤Hromovucj", pid mustec=kum kerivnuctvom
Roksanu Duko[-Pulup]ak, ≈ ynikal=nu√ ansanbl=,
jku√ naraxovy≈ okolo 50 talanovutux molodux
tancΩrustiv iz bahat=ox ykra[ns=kux cerkov ta
orhanizaci√. Repertyar ansamblΩ vklΩ]a≈ rizni
^anru tancΩ. {xni vustypu zav^du za]arovyΩt=
pybliky. V^e vidomi v ykra[ns=ki√ hromadi ta v
amerukans=kux kryhax mista }ikago, ≤Hromovucj"
dali powurΩ≈ svoΩ vusoko-mustec=ky vmilist=
vustypamu na riznux koncertax i festuvalax v
Ameruci ta v Kanadi.
{xnj lΩbov do mustectva √ [xn≈ ykra[ns=ke
poxod^ennj vuklukalu prahnennj zdi√snutu
mri√luvy podoro^ v Ykra[ny – zemlΩ bat=kiv, didiv
ta pradidiv. Vonu, jk ambasadoru parafi[ sv.
Volodumura i Ol=hu, powurΩvatumyt= popy-
ljrnist= svoho mustec=koho ansamblΩ, jk rivno
^ svidomist= pro nawy parafiΩ. Vustypu
≤Hromovuci" doka^yt=, qo ykra[ns=ku√ tanec= ne
zahunyv na emigraci[, ale prodov^y≈t=sj i rozcvita≈.
14
Podoro^ zapljnovana na lito 2003 roky.
Peredba]eno wist= vustypiv, ale ostato]no qe ne
vuriweno, v jkux miscevostjx. Ce znamenuta nahoda
molodum tancΩrustam vidvidatu svoΩ Bat=kiv-
quny Ykra[ny ta poba]utu mista, de zapo]at-
kyvalusj [xni narodni tanci. O]evudno, taka
podoro^ vumaha≈ velukux kowtiv. Zapljnovani
rizni imprezu – zabavu, l=oteri[, proda^i pe]uva,
nedil=ni perekysku – na zburannj fondiv vprodov^
roky. Zakluka≈mo rivno ^ i Vas pruly]utusj do
nawo[ kampani[. Prosumo Vas, wanovni parafijnu,
pruxo^anu, i vsj ykra[ns=ka hromado, pidtrumatu
nawux tancΩrustiv moral=no ta finansovo.
Slidky√te za haslom ≤TancΩ√mo v Ykra[ny".
Pidtrumy√te qedrum sercem, qob [xnj mrij ne
zahunyla, ale yspiwno zaverwulasj ta zaluwulasj
mulum spomunom. Zaverwennj [xnix mri√ byde
dokazom, ne til=ku dlj nux, ale i dlj [xnix rodu]iv
na Ykra[ni, qo ansambl= ≤Hromovucj" zberiha≈ i
rozvuva≈ ykra[ns=ke mustectvo poza me^amu
ridnux zemel=. Za taki osjhu i nelehky pracΩ byde
nale^utusj veluke pruznannj i [m, i nawi√ parafi[
sv. Volodumura i Ol=hu v }ikago. Za Vawy
qedrist= ta pidtrumky quro napered djky≈mo.
QASTU {M BO¬E – {DEMO V YKRA{NY!