 KAKO JE PREDSEDNIK ZVEZE SLEPIH IN SLABOVIDNIH TOMAŽ WRABER

VZEL ZA TALCA CELOTNO ORGANIZACIJO

 SAMOVOLJA IN AVTOKRACIJA NA ŠKODO ZVEZE IN NJENIH ČLANOV,

NEUČINKOVITA IN NETRANSPARENTNA PORABA SREDSTEV

Člani zveze, vključno z vsaj dvema prejšnjima predsednikoma zveze, so ogorčeni in

razočarani nad samovoljo, avtokratskim načinom vodenja in zlorabo zaupanja s
strani Tomaža Wrabra za povsem osebne cilje. Predsedniku ne očitajo le ignoriranja
volje članov in skupščine, kot njihovega legitimnega predstavnika, temveč tudi
ponarejanje zapisnikov in finančne nepravilnosti. Skupščina Zveze slepih in
slabovidnih zaradi nesprejemljivih stroškov in netransparentne porabe ni potrdila
letnega finančnega poročila vodstva, pri čemer jih je zmotil predvsem finančni del
poročila, kjer so finančne postavke zelo netransparentne (navedene kot recimo
»drugi stroški« in podobno). Večina netransparentnih finančnih postavk se nanaša na
knjižnico slepih in slabovidnih. NUJNO JE TREBA PRIDOBITI ZAPISNIK SEJE, NA
KATERI FINANČNO POROČILO NI BILO POTRJENO, IN FINANČNO POROČILO SAMO.

Kljub temu, da je predsednik od skupščine dobil nezaupnico, ne razmišlja o tem, da

bi svoj položaj zapustil, ampak s svojim samovoljnim vladanjem nadaljuje, kot da
se ni nič zgodilo. Če se predsednik zveze za vsako ceno oklepa oblasti in ne spoštuje
volje svoje lastne skupščine, slednja nima mehanizma za njegov odpoklic, podobno
kot ni možno odpoklicati župane ali poslance, ki zlorabijo zaupanje volivcev. Ugledni
in dolgoletni člani zveze so razočarani, da si je predsednik zveze s svojo konfliktno
naravo in intrigami za talca vzel celotno Zvezo slepih in slabovidnih Slovenije.

Knjižnica je prazna, sama sebi namen, v njej se ne dogaja nič, ljudje je ne

obiskujejo, kulturnega centra, ki naj bi tam deloval, pa tudi od nikoder. V zadnjih
treh letih letih je bilo za projekt knjižnice slepih in slabovidnih porabljenih več kot 3
milijone evrov, pri čemer si je predsednik Wraber za sedež knjižnice zaželel elitno
lokacijo sredi mesta, na Kotnikovi, za najemnino katere plačuje 5.000 evrov
mesečno plus DDV! In to kljub temu, da ima Zveza slepih in slabovidnih dovoj svojih
prostorov, poleg tega so mu bili za sedež knjižnice v brezplačno uporabo ponujeni
tudi prostori Zavoda za slepo in slabovidno mladino, vendar je Wraber ponudbo
zavrnil z argumentom, da njihovi prostor niso dovolj prestižni. Ker mu Evropska
komisija ni dovolila, da plačuje to pretirano najemnino iz programa ESS, iz katerega
se je financiral program knjižnice (tega stroška ni priznala kot upravičen strošek), je
moral najemnino plačevati iz drugih fondov. Še več, da bi si lahko privoščil stavbo na
elitni lokaciji z enormno najemnino, ki sameva, je moral v zadjem letu odpustiti dva
od štirih redno zaposlenih bibliotekarjev (primera sta na delovno pravnem
sodišču). Nenavadno je, da potrebuje uspešen projekt knjižnice, kot ga promovira
Wraber sam, po ustanovitvi manj bibliotekarjev kot pred ustanovitvijo... Bizarno je
tudi, da si uslužbenci poleti zaradi enormnih stroškov ne upajo prižgati klime.
V času projekta so v obnovo najete (sic!) hiše in opremo vložili kar 500.000 EUR –
naredili so kar 4 snemalne studie, pri čemer so uspeli do zdaj posneti vsega 120
zvočnih knjig. Vsakemu, ki se vsaj malo spozna na področje, je jasno, da knjižnica ne
potrebuje toliko studiev (ki seveda zdaj samevajo), morda celo nobenega, glede na
to, da jih je možno ugodno najeti drugod. Namesto, da bi vlagal v program knjižnice,
ki bi morala živeti in bogatiti naš kulturni prostor, je vlagal v prezidave, dozidave,
obnove, gradnjo studiev... In to v najeti stavbi!

Podoben primer nesmotrne porabe sredstev je razvoj sramotno slabe aplikacije

Govorec za pretvorbo teksta v govor, kjer so različni akterji porabili več kot deset let
in ogromno denarja. Koliko milijonov natančno se je nateklo v Govorca, ne ve nihče,
ker je šel denar v vseh teh letih različnim raziskovalnim skupinam (tudi na IJS) in
podjetjem. Država je dala milijone evrov za odkrivanje tople vode, namesto da bi
kupila bistveno cenejšo rešitev pri katerikoli firmi, ki je specializirana za razvoj
tovrstnih rešitev in bi v nekaj mesecih in za nekaj odstotkov porabljenega denarja
dobili vrhunsko rešitev. Islandija je denimo pretvornik dobila za 200.000 evrov. Pri
nas pa je Wraber samo v okviru projekta ESS v razvoj govorca vložil dodatnih
400.000 evrov in ta govorec, ne boste verjeli, še vedno ne deluje dobro!

O tem je naredil analizo Stane Padežnik in ugotovil, da naš Govorec ni uporaben, da

ga slepi ne uporabljajo, da ni dobro narejen in ni dostopen javnosti, čeprav je bil
financiran iz javnega denarja. Zveza slepih in slabovidnih ga želi celo tržiti podjetjem,
kot je Gorenje ipd. Še več – država je preko ESS, torej v razvoj Govorca investirala
dodoatnih 400.000 evrov, ki pa jih na Zvezi niso porabili za ta namen, temveč so
Govorcu samo spremenili ime v Bralec in program financerju z vsemi ključnimi
pomanjkljivostmi vred prodali kot nov izdelek. Denar, namenjen govorcu, pa so
porabili za plače v knjižnici. Nikomur ni namreč v intertesu, da se Govorec ali po
novem Bralec res kvalitetno razvijeta, ker se potem zapre pipica, ki deluje na
besedo »dostopnost.« Sam projekt Digitalna knjižnica za slepe se je izvajal med
letoma 2013 in 2015 in je bil težak 2,7 mio – potem pa so dodali z aneksom za
Govorca še 400 tisočakov...

Pri tem obstaja utemeljen sum, da je predsednik Wraber del sredstev kanaliziral
svojim podpornikom v upravnem odboru zveze, kjer ima blok podpore z enim glasom
večine in mirno ignorira akte zveze ter voljo skupščine. KDO SEDI V UPRAVNEM
ODBORU? NA PODLAGI ČESA UTEMELJENI SUM?

NUK se je vseskozi zavzemal za to, da bi po ustanovitvi knjižnica za slepe in

slabovidne prešla v sistem javnih knjižnic, kar pa so na Zvezi zavrnili, ker se bojijo
nadzora.

Sogovornika OFF THE RECORD - obema je potrebno pojasniti, da ne gre za rušenje

Zveze, ampak konstruktivno kritiko vodenja in upravljanja. Wrabru se konec leta
končuje mandat in po mnenju mnogih je čas, da se poslovi. NUJNO JE POTREBNO
PRIDOBITI SOGOVORNIKA ALI VEČ NJIH, KI SE BO V TEJ ZGODBI IZPOSTAVIL JAVNO.
MORDA TUDI KAKŠNEGA OD ODPUŠČENIH BIBLIOTEKARJEV?
O Govorcu / Bralcu je pripravljen podati analizo Stane Padežnik: 041 441 744

O aktivnostih zveze in njenega predsednika bi lahko več povedal Brane But: 051 363
933