TISK IZPITNA VPRAŠANJA

1. Naštej vseh 7 generičnih skupin tehnologij 3D tiska!

Ekstrudiranje materiala, fotopolimerizacija v kadi, kapljično nanašanje ali brizganje materiala,

kaplično nanašanje ali brizganje veziva, spajanje praškastega materiala, lasersko navajanje,
laminacija pol

2. Kakšne materiale lahko ekstrudiramo?

Termoplaste, živila in biokemijske substance, termoplaste z granulatno ali praškasto obliko

osnovnega materiala, beton

3. Opiši postopek tiska s tehnologijo modeliranja s spajanjem slojev!

Za 3D-tisk s tehnologijo ekstrudiranja materialov (material extrusion) se včasih uporablja

izraz modeliranje s spajanjem slojev (​FDM​). Filament je navadno termoplast (npr. ABS ali
PLA), ki se dovaja v tiskalno glavo v trdni obliki, nato pa se segreje do poltekoče oblike in
ekstrudira skozi majhno šobo. Filament je za končnega uporabnika pripravljen v obliki navitja
in ima tipično premer 1,75 ali 3 mm.

4. Opiši stopenjski proces povezovanja deponiranih filamentov!

Stopenjski proces povezovanja deponiranih filamentov: 1. vzpostavitev površinskega

kontakta, 2. vratni prehod, 3. randomizacija

5. Razloži pojma gostota zapolnitve in vzorec zapolnitve. Pri katerih tehnologijah

se uporabljata!

Vzorec zapolnitve: modeli pri tisku FDM so v notranjosti votli, za zapolnitev se uporabljajo
različni vzorci materiala, po katerih nastane polnilo v obliki črt, mreže, satovja, trikotnikov itd.
S tem se lahko doseže okrepitev delov predmeta, ki potrebujejo večjo togost ali prihrani na
materialu, kjer ni potrebna večja togost.
Gostota zapolnitve: gostota zapolnitve predmeta z materialom se lahko tudi regulira, lahko je
popolnoma votel ali poponoma zapolnjen z materialom. To vpliva na trdnost in težo izdelka,
pa tudi čas izdelave.

Uporablja se pri FDM.

6. Kakšne vrste naknadne obdelave predmetov lahko uporabimo pri tehnologiji

ekstrudiranja termoplastov?

Peskanje​ s polimernim medijem (bead blasting) > visoka gladkost. Uporaba recikliranega
materiala > plastic blast media (PBM) z različno stopnjo abrazivnosti.

Lepljenje ​(bonding and gluing) uporabimo, kadar izdelujemo velike predmete, (epoksi ali
cianoakrilatna lepila) ali topila, ki kemično topijo spojne površine. Uporaba tudi > varjenja z
vročim zrakom ali UZ.

Galvanizacija​ (electroplating) > nanos kovinskega sloja (npr. Cr, Ni, Cu, Ag, Au) > poveča
trdnost in odpornost proti obrabi in izboljšanje mehanskih lastnosti.

Barvanje​ (painting) > čiščenje površine (razmastitev), (nanos primerjev > zaznava
artefaktov), barvanje / lakiranje.

7. Naštej prednosti in slabosti tehnologije esktrudiranja termoplastov!

Prednosti: izdelava konceptualnih, funkcionalnih prototipov in končnih izdelkov, različna

gostota zapolnitve predmeta, širok nabor materialov, preprosto odstranjevanje podpornega
materiala, preprosta naknadna obdelava, preprosto vzdrževanje naprave

Slabosti: Natančnost izdelave, Opazni (stopničasti) prehodi, Krožni presek filamenta –

problem kotnih struktur, Omejena hitrost, Parcialno krčenje – hitro segrevanje, ohlajanje

8. Nariši shemo tiskalnika, ki deluje na osnovi tehnologije ekstrudiranja

termoplastičnih materialov!
9. Kakšne termoplastične materiale lahko ekstrudiramo?

Termoplaste z granulatno ali praškasto obliko osnovnega materiala, ekstrudiranje betona,

kovine, keramike, gline…

10. Kaj so kompozitni termoplastični materiali?

Filament ima lahko dodane dele lesa, keramike, kovine in drugih materialov.

11. Kaj je 4D tisk?

4D-tiskanje​ v svoji osnovi predstavlja 3D-tiskanje, katerega produkt je natisnjen predmet, ki

je sposoben ​samostojne sestave ali preoblikovanja​ glede na čas in spremembe v okolju,
v katerega je postavljen.

12. Pri katerih tehnologijah 3D tiska uporabljamo tekoče fotopolimerne materiale?

Fotopolimerizacija v kadi: SL, stereolitografija SLA, projekcijska tehnologija DLP, 3SP, LCM,
dvofotonska fotopolimerizacija 2PP itd.

13. Opiši tehnologijo stereolitografije!

Stereolitografija je tehnologija 3D-tiska, ki deluje na osnovi fotopolimerizacije v kadi (vat

photopolymerization) in gradi predmete v slojih z uporabo stereolitografskih naprav – SLA
(stereo-litographic apparatus). Za utrjevanje fotopolimernega materiala v slojih se uporablja
UV-laser.

Stereolitografija je dodajalni proizvodni proces, ki deluje tako, da se ultravijolični laserski

žarek usmeri na površino fotopolimerne smole. Fotopolimeri so občutljivi na ultravijolično
svetlobo, zato se smola fotokemično strdi in tvori eno plast 3D-objekta. Po obsevanju
celotne površine sloja izdelka se delovna platforma spusti za debelino sloja. Sledi poravnava
smole preko potopljenega predhodnega sloja in obsevanje novega sloja. Debelina sloja je
nastavljiva in lahko znaša med 0,05 in 0,25 mm. Celoten postopek se ponavlja, dokler
izdelek ni dokončan. Po izdelavi je potrebno izdelek očistiti ter površino v namenski komori
dodatno obsevati z UV-žarki.

14. Opiši vlogo opornih in podpornih struktur pri stereolitografiji!

Pri izdelavi izdelka so potrebne podpore, saj smola, v kateri poteka postopek tiska, ni
zadostna podpora kosu. Podporne strukture se uporabljajo do kota 30 in od kota 150
naprej. Opora dopušča odtekanje materiala med tiskom.

15. Kakšna je razlika med stereolitografijo in projekcijsko tehnologiji (DLP). Opiši

razliko!

DLP namesto UV-laserja za utrjevanje fotopolimera uporablja DLP-projektor, ki omogoča

sočasno utrjevanje celotnega sloja.
16. Opiši tehnologijo kapljičnega nanašanja ali brizganja materiala! Kakšne materiale
lahko uporabljamo pri omenjeni tehnologiji?

Kapljično nanašanje ali brizganje materiala je generični termin za tehnologije 3D-tiska, ki

gradijo predmete z nanašanjem materiala iz tiskalne glave. V večini primerov se kot osnovni
materiali uporabljajo fotopolimeri, ki se ob kapljičnem nanašanju takoj utrjujejo z
UV-sijalkami. Tehnologija je znana pod različnimi imeni, npr. PolyJet, multijet printing – MJP,
multijet modelling – MJM.

Tekoči fotopolimerni material, delovna plošča pomična v smeri z, osnovna plošča za delovni
3D predmet, glave Polyjet in UV-sijalkama, kartuše za gradnjo 3D predmeta in izdelavo
podpor, sistem za izravnavo posameznega sloja.

Materiali: tekoči voski ali fotopolimeri.

Polyjet

Fotopolimerni materiali, osnovani na akrilatih.

Inženisrski materiali:

· digitalni ABS,

· termišno stabilni materiali.

Standardni polimerni materiali:

· transparentni,

· togi opačni,

· materiali za simulacijo polipropilena.

Materiali za uporabo v medicini in zobozdravstvu:

· biokompatibilni materiali,

· specialni dentalni materiali.

17. Kakšne načine naknadne obdelave lahko oziroma moramo uporabiti po uporabi

stereolitografije?

ena najzahtevnejših tehnologij v fazi postprocesiranja natisnjeni; 3D-predmet odstraniti z

osnovne plošče (rokavice), čiščenje s kemičnimi sredstvi; tripropilenglikol monometileter
(TPM) ali propilen karbonat, izpiranje v izopropil alkoholu (IPA).

Predmet po tisku še nima končne trdnosti, zato ga je treba dodatno obsevati. PCA (post
curing apparatus). T odvisna od vrste polimera ter mase in volumna 3D-predmeta.
čas za površinsko utrjevanje ni odvisen od mase predmeta, za »globinsko« utrjevanje >
večja masa > daljši čas.

18. Naštej prednosti in slabosti stereolitografije!

Prednosti: Dokaj visoka hitrost tiska (še posebej pri DLP), Natančnost in kakovost površine
predmetov, Velik nabor materialov, Nezahtevna naknadna obdelava površin, npr. barvanje
…

Slabosti: Manjša trajnost izdelkov kot FDM ali SLS, Uporaba opor, podpor, Zahtevna
dodelava, Naknadno utrjevanje v UV pečeh, Ekološki vidik (toksičnost monomerov,
oligomerov, sredstev za čiščenje)

19. Kako deluje tehnologija Solidscape – kapljično nanašanje ali brizganje voska?

Kapljično nanašanje ali brizganje materiala je generični termin za tehnologije 3D-tiska, ki

gradijo predmete z nanašanjem materiala iz tiskalne glave. V večini primerov se kot osnovni
materiali uporabljajo fotopolimeri, ki se ob kapljičnem nanašanju takoj utrjujejo z
UV-sijalkami. Tehnologija je znana pod različnimi imeni, npr. PolyJet, multijet printing – MJP,
multijet modelling – MJM.

20. Kakšne so prednosti in slabosti tehnologije kapljičnega nanašanja ali brizganja

fotopolimernega materiala?

Prednosti: Tiskanje gladkih površin in finih detajlov z visoko natančnostjo, Hiter proces tiska,
Brez naknadne obdelave površin, Preprosta uporaba, Sočasen tisk z materiali z različnimi
fizikalnimi in mehanskimi lastnostmi (PolyJet Matrix)

Slabosti: Slaba temperaturna obstojnost materialov, Visoka cena izdelave večjih izdelkov,
Uporaba podpornega materiala

21. Pri katerih tehnologijah moramo uporabljati tisk s podpor in pri katerih ne?

Ne potrebujemo pri 3DP, SLS, laminaciji pol. Potrebujemo pri SLA, FDM, Polyjet.

Pri tehnologijah, ki uporabljajo trdne in tekoče materiale potrebujemo podporne strukture, pri
tehnologijah s praškastim materialom pa ne.

22. Opiši tehnologijo kapljičnega nanašanja ali brizganja veziva, ki jo označujemo s

kratico 3DP!

Kratica 3DP pomeni tridimenzionalni tisk (angl. three dimenzional printing). Tehnologija
temelji na nanašanju kapljičnega veziva na praškast material, pri čemer se ta spoji in strdi.
Deluje podobno kot tehnologija SLS, vendar prašek namesto z laserjem spojimo s kapljičnim
nanašanjem veziva, ki je poimenovano tudi Binder Jetting ali Material Jetting.

23. Zakaj moramo pri tehnologiji kapljičnega nanašanja ali brizganja veziva naknadno
uporabljati infiltrante?
To je proces, pri katerem tekoči infiltrant prodre v porozno strukturo posušenega predmeta.
S tem se dosežejo končna trdnost predmeta, posebne lastnosti in kakovost barve.

24. Opiši mehanizem utrjevanja praškastega materiala – proces nastajanja primitiva!

Hitrost glave ≈ 1,5 m/s. Vezivno sredstvo – kapljice d = 80 μm, hitrost 10 m/s. Kapljica pri
trku s površino materiala ≈ 2 m/s > sprememba kinetične energije: nastane vdolbina, rast
delcev, kapilarni učinek > primarni mehanizem migracije delcev > nastanek in povečanje
aglomerata > težnja min. povr. energ. > kroglasta oblika aglomerata > postane primitiv >
osnovni element gradnje 3D-predmeta. kapljica veziva d = 80 μm veže delce prahu d = 30
μm. Končna velikost primitiva> 120 μm do 150 μm. trden predmet nastane, če so primitivi
med seboj povezani. Na trdnost vpliva: hitrost premikanja tiskalne glave (v), frekvenca
kapljic (f) in razdalja med kapljicami (l)

25. Opiši prednosti in slabosti tehnologije kapljičnega nanašanja ali brizganja veziva!

Prednosti: okolju prijazna tehnologija, nizka cena materiala brez odpadnega osnovnega
materiala, recikliranje, velika hitrost tiska še posebej pri sočasnem, paketnem tisku več
predmetov, možnost tiska v barvah (24-bitna paleta), brez podpornega materiala

Slabosti: omejena funkcionalnost predmetov, manjša natančnost, slaba kakovost površine

(S-3DP), obvezna naknadna obdelava, infiltracija

26. Kakšne tehnologije spajanja slojev praškastega materiala poznaš?

1. Selektivno lasersko sintranje, taljenje (SLS, SLM, LaserCISING)

2. Taljenje z elektronskim snopom (EBM)

3. Selektivno sintranje podjetja Blueprinter (SHS)

Vsem tehnologijam je skupno, da ni potrebe po dodatnem podpornem materialu, ni potrebna

naknadna obdelava (lahko pa infiltracija, brušenjem,…)

27. Zakaj pri uporabi praškastih materialov ne potrebujemo podpor?

Pri tej tehnologiji prav tako ni potrebe po podpornem materialu, saj kot pri SLS- tehnologiji za
to poskrbi praškasti material, ki obdaja model v nastajanju.
28. Opiši tehnologijo selektivnega laserskega sintranja, SLS!

Selektivno lasersko sintranje ali lasersko sintranje je tehnologija spajanja praškastega

materiala (powder bed fusion), in sicer se za selektivno spajanje oziroma sintranje
zaporednih slojev praškastega materiala uporablja laser. Lahko se uporabljajo različni
materiali od polimernih do kovinskih, zato so uveljavljena tudi poimenovanja, kot so lasersko
sintranje polimerov (polymer laser sintering – pLS) in lasersko sintranje kovin (metal laser
sintering – mLS). Izvorna tehnologija SLS uporablja le polimerne materiale.

29. Naštej prednosti in slabosti tehnologije selektivnega laserskega sintranja, SLS!

PREDNOSTI: Razmeroma hiter postopek, Velika natančnost, Velik izbor materialov, Brez
podpornega materiala, Trajnost končnega predmeta, Možna izdelava prototipov, funkcialnih
delov in končnih izdelkov

SLABOSTI: Potrebna inertna atmosfeta – stroji večjih dimenzij, Velika poraba energije za
sintranje, Za izdelavo končnih izdelkov potrebna infiltracija

30. Kakšne mehanizme spajanja praškastega materiala poznaš?

SSS - sintranje v trdnem stanju, Full melting - popolno taljenje, LPS/PM - sintranje v
prisotnosti tekoče faze, delno taljenje, CIB - kemijsko inducirano vezanje.

31. Opiši princip sintranja v prisotnosti tekoče faze, delno taljenje!

Do spajanja delcev prihaja v trenutku, ko je del materiala v staljenem stanju, preostanek pa v

trdnem. Staljeni del materiala > lepilo, ki povezuje delce v trdnem stanju. Mogoče povezati v
čvrsto celoto tudi delce materiala z visoko temperaturo taljenja.

32. Opiši tehnologijo neposrednega laserskega navarjanja!

Lasersko navarjanje je generično ime za tehnologije 3D-tiska, ki usmerjajo praškast kovinski

material neposredno v laserski snop visoke moči za odlaganje taljenega materiala. Za tisk in
popravljanje izdelkov. Hibridna izdelava izdelkov. Vojaška, letalska, vesoljska, orodjarska
industrija. Materiali: kovinski praškast material visoke kakovosti, kroglaste oblike 40 do 150
μm.

33. Na katerih področjih se uporablja tehnologija laserskega navarjanja?

Vojaška, letalska, vesoljska, orodjarska industrija.

34. Opiši tehnologijo laminacije pol!

Tehnologije 3D-tiska, ki gradijo predmete z lepljenjem oziroma laminiranjem zaporednih pol

papirja, lahko pa tudi plastične ali kovinske folije. Hibridna tehnologija: odvzemalna,
dodajalna, materiali: papir, polimerna, kovinska folija, debelina sloja = cca. debelini
materiala.

35. Naštej prednosti in slabosti tehnologije laminacije pol!

Prednosti: dokaj hitra izdelava tudi predmetov velikih dimenzij, brez opornega materiala,
okolju prijazna tehnologija (Mcor), tiskanje v barvah (fotorealistična kakovost tiska, Mcor),
možnost recikliranja materiala (Mcor> lepila in barve na vodni osnovi), izdelava
konceptualnih prototipov ali izdelkov (večinoma le »umetniški« eksponati)

Slabosti: natančna kontrola moči laserskega žarka, nemogoče izdelati zelo tanke stene
predmetov, oteženo odstranjevanje odpadnega materiala. predmet zaradi lepljenja plasti
težko doseže visoko trdnost in obstojnost

36. Katere pasivne in aktivne načine 3D zajema poznaš?

Pasivni: stereoskopski, tehnika obrisov, fotogrametrija

Aktivni:

kratki doseg: laserski skenerji,rentgen, skenerji s strukturirano svetlobo

srednji & dolgi doseg: tereristični laserski skenerji z faznim načinom, tereristični laserski
skenerji z impulzivnim načinom

37. Opiši metodo fotogrametrije!

Uporaba: geodezije, arhitektura, urbanizem, policija, vojska, gradbeništvo, 3D tisk.

Osnoven proces fotogrametrije razdelimo na tri korake:

1. Fotografiranje

2. Programsko ustvarjanje geometrije in teksture modela

3. Preoblikovanje mreže 3D modela ali retopologija

38. Opiši skenerje s strukturirano svetlobo!

Triangulacijski skenerji Zelo razširjeni, ročni ali namizni. Osnova je trigonometrična

triangulacija. Na predmet se projicira (npr. LCD projektor) svetlobni vzorec. Kamera (senzor)
detektira obliko vzorca in izračunava razdaljo vsake točke. Strukturirana svetloba je lahko
bela ali modra. Vzorec (linije, lahko pa tudi matrike pik ali druge oblike).
V kolikor želimo mersko natančen zajem predmeta moramo nalepiti referenčne točke za
poravnavo podatkov zajetih 2D-slik v glavni koordinatni sistem. Pri Manjših Objektih Se jih
lahko nalepi tudi v okolico. V kolikor se uporabi skenerje s strukturirano svetlobo za mersko
natančen zajem govorimo o topometriji. Pri topometriji se v primerjavi s fotogrametrijo
zajeme celotna površina predmeta naenkrat. Natančnost cca. 30 μm.

39. Opiši delovanje terestričnih skenerjev s faznim in impulznim načinom!

Izračuna se razdalja med inštrumentom in točko, kjer se žarek odbije. Za vsako točko na
predmetu se poleg dolžine registrira tudi vertikalni in horizontalni kot. Tako lahko izračunamo
prostorske 3D koordinate vsake točke (X, Y, Z).

Impulzni način:​ princip Time of flight(TOF) > čas potovanja impulza, svetilo generira
svetlobno valovanje v obliki impulzov, meri se čas potovanja impulza od oddajnika do
predmeta in nazaj (sprejemnik).

Fazni način: ​svetloba se sprošča konstantno modulirano sinusno valovanje(modulacija

frekvence ali amplitude), oslabljeni odbiti signal se primerja z oddanim (referenčnim) žarkom,
izmerjena je fazna razlika med obema signaloma > je podlaga za izračun dolžine.

40. Razloži princip delovanja na osnovi triangulacije!

Delujejo na osnovi projiciranja laserske svetlobe (točke ali linije) na predmet nato pa
zajamejo reflektirano svetlobo s senzorjem. Senzor je lociran na znani razdalji od
laserskega vira, zato je lahko natančno izračunan kot refleksije laserja. S poznano razdaljo
skenerja od predmeta, lahko skener mapira površino objekta in izdela 3D sken.

Na predmet se projicira (npr. LCD projektor) svetlobni vzorec. Kamera (senzor) detektira
obliko vzorca in izračunava razdaljo vsake točke.

41. Opiši delovanje laserskih triangulacijskih skenerjev!

Triangulacijski skenerji Zelo razširjeni, ročni ali namizni. Osnova je trigonometrična

triangulacija. Na predmet se projicira (npr. LCD projektor) svetlobni vzorec. Kamera (senzor)
detektira obliko vzorca in izračunava razdaljo vsake točke. Strukturirana svetloba je lahko
bela ali modra. Vzorec (linije, lahko pa tudi matrike pik ali druge oblike).

V kolikor želimo mersko natančen zajem predmeta moramo nalepiti referenčne točke za
poravnavo podatkov zajetih 2D-slik v glavni koordinatni sistem. Pri Manjših Objektih Se jih
lahko nalepi tudi v okolico. V kolikor se uporabi skenerje s strukturirano svetlobo za mersko
natančen zajem govorimo o topometriji. Pri topometriji se v primerjavi s fotogrametrijo
zajeme celotna površina predmeta naenkrat. Natančnost cca. 30 μm.