GLAGOL (9.

razred)
POMEN IN VPRAŠALNICA
Glagoli so besede, ki zaznamujejo:
a) dejanje: šiva, kuha, tepe, piše, posluša, seka, govori (Kaj kdo dela?)
b) dogajanje: dežuje, sneži, šelesti, drhti, se spoznavata, se plete (Kaj se dogaja?)
c) stanje: visi, stoji, čepi (V kakšnem stanju je?)

GLAGOLSKE OBLIKE

NEOSEBNE : ne moremo jim določiti osebe: pisati, risat, peči, peč.

Neosebni glagolski obliki sta dve:
a) NEDOLOČNIK: pomivati, gledati, leteti, peči, reči, teči; konča se na –ti ali –či.
Rabimo ga ob glagolih:

moram
želim gledati
začnem +
hočem teči
neham

b) NAMENILNIK: pomivat, gledat, letet, peč, reč, teč; konča se na –t ali –č.
Rabimo ga ob glagolih premikanja:

grem teč
peč
tečem gledat
peljem se nakupovat

GLAGOL + NAMENILNIK
PREMIKANJA

OSEBNE : lahko jim določimo osebo: pišem, pišeš, riše

Kdo piše? jaz (govoreči)
ti (ogovorjeni)
Kdo riše? on (neudeleženec pogovora)

Pregibanje glagola v osebi in številu imenujemo SPREGANJE.

OSEBNIM GLAGOLSKIM OBLIKAM DOLOČIMO:

1. OSEBO: 1., 2., 3.
2. ŠTEVILO: EDNINA, DVOJINA, MNOŽINA
3. ČAS: SEDANJIK, PRETEKLIK, PRIHODNJIK.
a) sedanjik: glagoli poimenujejo dejanje/dogajanje v sedanjosti, v trenutku
govorjenja. Je nezložena glagolska oblika: skačem.
 b) preteklik: glagoli poimenujejo dejanje/dogajanje v preteklosti, pred trenutkom
govorjenja. Je zložena gl. oblika (iz dveh besed): sem (gl biti v pretekliku) delal
(opisni deležnik na –l).
c) prihodnjik: glagoli poimenujejo dejanje/dogajanje v prihodnosti, po trenutku
govorjenja. Je zložena gl. oblika: bom (gl. biti v prihodnjiku) in pisal (opisni
deležnik na –l).

4. NAKLON

Glagolski naklon izraža odnos govorečega do dejanja, stanja, dogajanja.

a) povedni naklon: pove, ali se glagolsko dejanje uresničuje ali zanika ali pa se
sprašuje po njem. Izražen je s povedno obliko glagola.
Primer: Ali obstaja še kakšen živ vulkan? Da, to je vulkan Etna v Italiji. Sedaj je
ponovno oživel. Ne ve se, kdaj bo prenehal delovati.

b) pogojni naklon pove, pod katerim pogojem se dogodek uresniči (ali pa se ne

uresniči). S pogojnim naklonom izražamo tudi želje, umišljena dejanja.
Primer: Fantje so razmišljali: »Ko bi povedali resnico, bi nas soseda zatožila
staršem« Rad bi imel novo kolo? BI + POVEDAL
Besedica bi + deležnik na -l
c) velelni naklon izraža zahtevano oziroma zaželeno dejanje. Uporabimo ga, ko
nekomu nekaj velimo, ukažemo.
Primer: »Pojdi ven in si očisti čevlje! Ne hodi po preprogi!« je mama ukazovala sinu.
Ne pij iz mojega kozarca!

5. GLAGOLSKI VID
Glede na glagolski vid poznamo:
- dovršne (dovršeno dejanje: prileti, bom napisal: Kaj stori?)
- nedovršne (nedovršeno ali ponavljajoče dejanje: leti, je pisal: Kaj dela?) glagole.

UTRJEVANJE
Gašper se je stepel s sosedovim Maretom. Dobil je nekaj skelečih prask, kajti med pretepom
je padel na peščena tla. Zdaj sedi na dvoriščnih stopnicah pred blokom in se od užaljenosti
joče. Mareta ni več, v velikem strahu je stekel domov, saj ni mogel gledati objokanega
tovariša, s katerim se je tako nespametno stepel.
Tija
1. O čem besedilo govori?
2. Izpiši glagole in jih določi.
UTRJEVANJE

1. Iz povedi v zvezek izpiši glagole in jim določi os., št., čas, naklon.
Vi bi delali peščeni grad. Skozi zasneženo pokrajino niso razločili živalskih obrisov.
Nikar ne grizi nohtov! Počakajte me. Peter bo s prstom pokazal na krivca. Rad bi ti
povedal kaj lepega, a sem vse pozabil. Bi si radi ogledali še en film? Mami boš
podarila milo? Maja bi kar prevozila stop znak!

2. Povedi v zvezek napiši v povednem, velelnem in pogojnem naklonu.

Reditelj (zbrisati) tablo. (Velelnik naj bo v 2. osebi ednine.)
Učenec (pisati) lepo. (Velelnik naj bo v 2. osebi množine.)
Delavci (graditi) nov pločnik. (Velelnik 2. os. dvojine.)

3. Katera neosebna glagolska oblika je pravilna?

Gostitelj je povabil ljudi, naj pridejo gledati/gledat razstavo. 

Večina je začela opazovati/opazovat razstavljene predmete. 

Nekateri se kar niso mogli nehat/nehati čuditi nenavadnim eksponatom. 

Lučka je hotela vprašat/vprašati avtorja, če lahko sede na toaletno školjko, pa ji je

mama prepovedala.

Morala je počakat/počakati, da sta poiskali pravo stranišče.

4. Glagolom določi osebo, število, čas, naklon; pripiši tudi obliki za

nedoločnik in namenilnik: je speljal, bova spala, nariši, sem se upiral, bi
poklepetali, prepričajte se.

5. Naslednje glagole spregaj v sedanjiku, prihodnjiku in pretekliku: pisati,

kupiti, jesti.

6. Iz povedi izpiši glagole in jih določi.

Miški je zmanjkalo potrpljenja. Ko je že hotela zapreti gobček, je zagledala nožice, ki so se

previdno premikale. Če bi se pokazala miš, bi jo pozdravila kot sestro. V peči prasketa ogenj.
Tega ne reci nikoli več. Tedaj sem zagledala prijatelja. Vse življenje so hrepeneli po svobodi.