PP - PRIMERJALNI PREGLED

MOŽNOSTI ZA RAZPUSTITEV
PARLAMENTA IN
PREDČASNE VOLITVE

Pripravili:
mag. Tatjana Krašovec
dr. Katarina Žagar

Številka naročila: 61/2011

Descriptor/Geslo: Razpustitev parlamenta/Dissolution of parliament, Predčasne
volitve/Early election, Predlog nezaupnice/Motion of censure
Datum: 6.10. 2011

Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

 2

1 UVOD

Načelo delitve oblasti je temeljno načelo večine sodobnih političnih sistemov.

Enakopravnost vseh vej oblasti,se kaže v sredstvih, ki jih imajo na voljo v medsebojnih
razmerjih. Posebna pozornost je namenjena zlasti razmerju med zakonodajno in
izvršilno vejo oblasti (prim. Grad, 2000, Zajc,2004).

Ena temeljnih značilnosti sodobnih parlamentarnih ureditev je odgovornost vlad za

njihovo delovanje. Odgovornost vlad se zagotavlja z različnimi mehanizmi, ki so
opredeljeni praviloma v ustavnih dokumentih, podrobno pa razčlenjene s poslovniškimi
in drugimi pravili. Vlade opravljajo svojo funkcijo, dokler uživajo podporo večine v
parlamentu. Med nadzornimi mehanizmi, s katerimi razpolaga parlament, ima lahko
najbolj daljnosežne posledice izglasovana nezaupnica oz. neizglasovana zaupnica, saj
ob zavrnitvi zaupnice oz. izglasovanju nezaupnice lahko vodi ali v imenovanje nove
vlade oziroma v skrajnem primeru do razpusta parlamenta in predčasnih volitev (Zajc,
2004).

Razpustitev parlamenta in sklic predčasnih volitev kot posledico izglasovane

nezaupnice vladi poznajo praktično vsi sodobni politični sistemi. Tudi po naši ureditvi
predsednik republike lahko razpusti Državni zbor pred potekom mandatne dobe,
vendar je ta možnost dopuščena le iz dveh razlogov, in sicer če na začetku mandata
ne pride do izvolitve predsednika vlade v Državnem zboru ter če vladi ni izglasovana
zaupnica (niti ob ponovnem glasovanju v 30-ih dneh in niti ni izvoljen nov predsednik
vlade) oz. ji je izglasovana nezaupnica. Zato je razpustitev Državnega zbora, če
takšne okoliščine nastopijo, predsednikova dolžnost (ne pravica) (prim. Grad,
2000:151).

Pogosto srečamo tudi možnost samo-razpustitve parlamenta - s sprejetjem akta,

praviloma zakona o razpustitvi, in posledično sklic predčasnih volitev. V določenih
primerih pa je razpustitev vezana na posebne okoliščine - npr. začetek postopka za
spremembo ustave.

Pri tem se pojavi vprašanje, katere pristojnosti imajo poslanci v času po razpustitvi
parlamenta in če jih imajo do sklica novega parlamenta. Tudi na tem področju je praksa
držav različna. Deloma se ureditve razlikujejo tudi glede na politično ureditev
(predsedniški, pol-predsedniški, parlamentarni sistem; enodomni, dvodomni
parlament).

Glede na aktualnost tematike v nadaljevanju prikazujemo:

- ureditev nezaupnice vladi oz. neizglasovane zaupnice kot najpogostejšem
instrumentu, ki lahko vodi v razpustitev parlamenta,
- druge možnosti razpustitve parlamenta (na primer samo-razpustitev ipd.) ter
- pristojnosti, kot jih določajo ustave v primerih predčasnih volitev oziroma
razpustitve parlamenta - poslanske zbornice.

2 RAZPUSTITEV PARLAMENTA KOT POSLEDICA NEZAUPANJA

PARLAMENTA V VLADO

Če v Belgiji parlament oz. natančneje Poslanska zbornica z absolutno večino ne

izglasuje zaupnice vladi ali pa izglasuje nezaupnico vladi in ne predlaga kralju
naslednika mandatarja, ima kralj po ustavi pravico razpustiti Poslansko zbornico hkrati
 3

z izglasovano nezaupnico. Predsednik vlade do nadaljnjega še naprej opravlja svojo

funkcijo.
Razpustitev poslanske zbornice hkrati pomeni tudi razpustitev Senata. S tem kraljevim
aktom je rok za izvedbo predčasnih volitev določen najkasneje v 40 dneh, nov
parlament pa se mora sestati najkasneje v dveh mesecih (46. člen ustave). Na podlagi
tega ustavnega člena v Belgiji vlada še ni bila razrešena in tudi ne razpuščen
parlament.
Kralj lahko razpusti Poslansko zbornico tudi v primeru, ko vlada sama ponudi odstop,
vendar mora za razpustitev dobiti soglasje večine poslancev (povzeto po ECPRD,
Parline, ustava).

V Avstriji lahko skladno 74. členom ustave Državni zbor (Nationalrat) izglasuje
nezaupnico posameznemu ministru oz. vladi kot celoti. Če bi Nationalrat izglasoval
nezaupnico, bi bil minister oziroma vlada razrešena. To pa se v Avstriji še ni zgodilo.
Konstruktivne nezaupnice ne poznajo.
Ustava nima določbe, ki bi izrecno določala razpustitev parlamenta (Nationalrata) in
razpis volitev, ko je izglasovana nezaupnica vladi. Lahko pa razpusti parlament
predsednik republike (1. točka 29. člena ustave) - to lahko stori le enkrat iz enakega
razloga (povzeto po RIS, ECPRD, Parline).

Poslanska zbornica Češke republike lahko z absolutno večino izglasuje nezaupnico

vladi (72. člen ustave). Predsednik vlade po izglasovani nezaupnici ponudi odstop
predsedniku države. Ostali člani vlade pa svoj odstop ponudijo predsedniku vlade.

Ustava v 35. členu določa, da lahko predsednik države razpusti Poslansko zbornico:
- če ne izglasuje zaupnice novo imenovani vladi, ki jo je predlagal mandatar za
sestavo vlade, v primeru, da je mandatarja imenoval predsednik države na predlog
predsednika Poslanske zbornice. Takšen postopek je predviden, če Poslanska
zbornica dvakrat zaporedoma ne izglasuje zaupnice vladi, za katero ta zaprosi
skladno z 68. členom ustave. Temu sledi opisani postopek, ko lahko predsednik
Poslanske zbornice predlaga predsedniku države novega mandatarja. Če tudi po
tem postopku imenovana vlada ne dobi zaupnice, lahko predsednik države razpusti
Poslansko zbornico;
- če ne odloči oz. sprejme zakona, na katerega je vlada vezala svojo zaupnico (več o
drugih možnostih razpustitve parlamentov gl. 2. poglavje).
Tri mesece pred iztekom mandata pa Poslanska zbornica ne more biti razpuščena.
V primeru razpustitve Poslanske zbornice morajo biti volitve najkasneje v 60 dneh (17.
člen ustave) (glej ustava, Parline).

Estonski parlament (Riigikogu) lahko skladno z 97. členom ustave z absolutno

večino izglasuje nezaupnico vladi. V treh dneh po izglasovani nezaupnici lahko
predsednik države na predlog vlade razpiše predčasne volitve.
Riigikogu ne more odločati o novi nezaupnici, če še niso pretekli trije meseci od
zadnjega glasovanja o nezaupnici.
Ustava pa v 98. členu daje možnost vladi, da veže zaupnico na sprejetje določenega
zakona, ki ga predlaga Riigikogu. Če parlament predlaganega ne sprejme, vlada
ponudi predsedniku države odstop. Posledično sledijo predčasne volitve (ECPRD,
ustava).
 4

Finska ustava predvideva glasovanje o nezaupnici vladi (tudi posameznemu ministru),

če je tak predlog podan med razpravo o interpelaciji (43. člen ustave). Če je
nezaupnica izglasovana, mora vlada predsedniku države ponuditi odstop.
Vlada lahko tudi sama predlaga parlamentu glasovanje o zaupnici. Če ni izglasovana,
to pomeni padec vlade.
Ustava v 26. členu določa, da lahko predčasne volitve razpiše predsednik republike na
podlagi utemeljenega predloga predsednika vlade in po posvetu s poslanskimi
skupinami (ECPRD, ustava).

Francija ima pol-predsedniški sistem. Predsednik republike, ki je izvoljen na

neposrednih volitvah, imenuje predsednika vlade in na predlog predsednika vlade
člane vlade (8. člen ustave).
Predsednik vlade lahko potem, ko o tem razpravlja vlada, Narodni skupščini predloži
glasovanje o zaupnici ter jo veže na sprejem določenega zakona (npr. zakona s
področja financ oz. financiranja socialne varnosti, lahko tudi s kateregakoli drugega
področja). Če v 24 urah ni ob tem vložen predlog za glasovanje o zaupnici, se zakon
sprejema po običajni poti in brez kakršnikoli posledic glede zaupnice. Predsednik
vlade lahko za zaupnico zaprosi tudi Senat, a jo veže na dokument o splošni politiki
vlade. Zavrnitev v Senatu nima učinka na sam nadaljnji mandat vlade.
Predlog za nezaupnico mora podati vsaj ena desetina poslancev Narodne skupščine.
Nezaupnica je izglasovana, če zanj glasuje večina članov Narodne skupščine. Po
izglasovani nezaupnici mora predsednik vlade podati odstop vlade predsedniku
republike, ki lahko odloči, da predsednik vlade do nadaljnjega ostaja na svojem
položaju, hkrati pa razpusti Narodno skupščino (49. člen ustave) (ECPRD, ustava,
Parline).

Predsednika nemške zvezne vlade - kanclerja na predlog predsednika republike

imenuje Bundestag (poslanska zbornica nemškega zveznega parlamenta). Izbira
ministrov je v pristojnosti kanclerja, imenuje in razrešuje pa jih predsednik republike.
Bundestag lahko izglasuje nezaupnico kanclerju (67. člen ustave), a to le tako, da z
absolutno večino izvoli novega kanclerja (konstruktivna nezaupnica). Predsednik
republike mora v tem primeru razrešiti prejšnjega kanclerja.
V primeru, da kancler veže zaupnico na določen zakonski predlog ali drug akt, in ga
Bundestag ne sprejme, lahko kancler predlaga predsedniku republike, da najkasneje v
21 dneh razpustiti Bundestag. Če v tem času Bundestag izvoli novega kanclerja, do
razpustitve ne pride (68. člen ustave)1.
Ustava ne predvideva drugih načinov za razpustitev Bundestaga - tudi samo-
razpustitve ne (Parline, ustava, ECPRD).

Po italijanski ustavi ima predsednik republike pristojnost imenovati predsednika vlade

in na njegov predlog tudi ministre (92. člen ustave). Vlada (il Consiglio dei ministri)
mora v 10 dneh po oblikovanju pridobiti zaupnico parlamenta - obeh domov.
Glasovanje proti vladi ne predstavlja obveznega razloga za njen odstop (94. člen
ustave, ECPRD).
Parlament ali posamezni dom lahko obravnava predlog nezaupnice vladi, ki ga lahko
vloži najmanj 1/10 članov posameznega doma. Sprejetje takšnega predloga ne pomeni
obveznega odstopa vlade. Vlada pa mora odstopiti v primeru, če sama veže sprejetje
nekega zakona ali drugega akta na zaupnico (ECPRD).

1
Na opisan način je prišlo do menjave zvezne vlade do sedaj 3-krat (1972., 1982. in 2005. leta).
 5

V vseh navedenih primerih pa to ne pomeni avtomatično razpusta parlamenta, temveč

je odločitev o tem in morebitnem razpisu predčasnih volitev v pristojnosti predsednika
republike.

Predčasne volitve v Litvi razpiše predsednik republike, če parlament (Seimas) ne

izglasuje zaupnice vladi ali predsedniku vlade. Vlada mora odstopiti, predlog za
razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev poda predsednik vlade (101. člen
ustave).
Predsednik republike pa lahko razpusti parlament tudi v primeru, če Seimas ne
sprejme odločitve o novem programu vlade v 30-ih dneh od predstavitve in če mu
parlament nasprotuje dvakrat zapored v 60- ih dneh od prve predstavitve (ustava,
ECPRD).

Madžarski parlament imenuje na predlog predsednika države predsednika vlade (33.

člen). Hkrati z imenovanjem odloča tudi o programu vlade.
Nezaupnico proti predsedniku vlade, ki posledično pomeni tudi nezaupnico vladi, lahko
vloži 1/5 članov parlamenta, a mora hkrati predlagati novega predsednika vlade.
Izglasovana nezaupnica pomeni tudi izvolitev novega predsednika vlade. (33A člen
ustave).
Vlada lahko veže zaupnico na določen zakon ali drug akt. Če ga parlament ne sprejme,
mora vlada podati odstop. (39 A člen)
Vsi navedeni primeri pa ne pomenijo avtomatično tudi razpustitve parlamenta.
Predsednik republike lahko razpusti parlament in razpiše predčasne volitve (28. člen
ustave):
- če parlament v 12 mesecih vsaj 4-krat ne izglasuje zaupnice vladi;
- če preneha mandat vladi, kandidat za predsednika vlade, ki ga predlaga
predsednik republike, pa v 40 dneh ne dobi potrditve v parlamentu.
Pred razpustitvijo mora pridobiti mnenje predsednika vlade, predsednika parlamenta in
vodij poslanskih skupin.
Med izrednim stanjem oz. med nacionalno krizo parlamenta ni mogoče razpustiti (28A
člen ustave) (ustava, ECPRD, Parline).

Na Portugalskem ustava v 163.e členu daje parlamentu pravico, da glasuje o zaupnici

ali nezaupnici vladi. Do glasovanja o nezaupnici lahko pride na pobudo ene četrtine
vseh poslancev ali na pobudo poslanske skupine, in sicer v povezavi z uresničevanjem
programa vlade ali glede kakšnega pomembnega vprašanja nacionalnega pomena.
Razprava o tem lahko traja največ tri dni. Če nezaupnica ni izglasovana, je podpisniki v
okviru istega zakonodajnega obdobja (legislative session) - zasedanja ne morejo več
predlagati (povzeto po ECPRD, ustava). Vlada odstopi, če "za" nezaupnico glasuje
absolutna večina vseh poslancev (194. člen ustave). Vlada tudi odstopi, če parlament
zavrne program vlade oziroma če ji ni izglasovana zaupnica (195. člen ustave).
Konstruktivne nezaupnice v portugalskem sistemu ne poznajo. Prav tako se parlament
na lastno pobudo ne more razpustiti, to pristojnost ima pod določenimi pogoji le
predsednik republike (ustava, ECPRD).

Na Poljskem lahko Sejm, če se ne strinja s politiko vlade, poda predlog za glasovanje

o nezaupnici vladi ali posameznim ministrom. O nezaupnici odloča izključno Sejm,
Senat nad vlado ne more izvajati političnega nadzora. Postopek za glasovanje o
nezaupnici določa ustava (158. člen). Sejm izglasuje nezaupnico vladi z večino glasov
 6

poslancev,2 predlagati pa jo mora 46 poslancev (1/10 vseh poslancev), in navesti ime

kandidata za predsednika vlade. Če je Sejm glasoval "za" nezaupnico, predsednik
republike sprejme odstop vlade in imenuje novega predsednika vlade, ki ga izbere
Sejm. Glasovanje mora biti izvedeno v sedmih dneh, ko je podan predlog za
nezaupnico.
Ustava torej dovoljuje le konstruktivno nezaupnico. Gre za razmeroma novo načelo, ki
velja od leta 1997. Pred tem (1992-1997) je Sejm lahko "izbiral" med konstruktivno
nezaupnico in t. i. "nekonstruktivno." V primeru slednje je predsednik republike lahko
razpustil parlament (Sejm in Senat) in razpisal nove volitve.

V 98. členu ustave pa je tudi določba o skrajšanem mandatu Sejma, ne pa o razpustitvi

v dobesednem pomenu te besede. Iz odgovora ECPRD izhaja, da obdržita tako Senat
kot Sejm pristojnosti do dneva pred prvo sejo novega sklica (več gl. tretje poglavje)
(ECPRD in ustava).

V Romuniji lahko predsednik republike parlament razpusti, če v 60-ih dneh ni

izglasovana zaupnica vladi in če je bila ta vsaj dvakrat zavrnjena. Pred tem se
posvetuje s predsednikoma obeh domov in z vodji poslanskih skupin. Parlament več
kot enkrat letno ne more biti razpuščen 3 (člen, 89 ustava in Parline).

V Španiji lahko predsednik vlade po posvetovanju s Svetom ministrov (vlado) in po

lastni presoji predlaga razpustitev Kongresa, Senata ali parlamenta v celoti (Cortes
Generale). Razpustitev razglasi kralj (115. člen ustave). Kralj lahko razpusti oba
domova in razpiše nove volitve, če noben kandidat za predsednika vlade ni dobil
zaupnice Kongresa. Predlog za razpustitev ni mogoče vložiti, ko je predlog nezaupnice
v teku4 (ustava, ECPRD).

3 DRUGE MOŽNOSTI RAZPUSTITVE PARLAMENTA ALI POSLANSKE ZBORNICE

Poleg izglasovane nezaupnice, ki je najpogostejši način, ki vodi v predčasne volitve,

lahko pride do razpustitve parlamenta (poslanske zbornice) tudi iz drugih razlogov.
Nekatere primere, kot jih navajajo ustavne ureditve tujih držav, predstavljamo v
nadaljevanju.

Na Cipru se parlament lahko razpusti na lastno pobudo z absolutno večino - med njimi
mora biti vsaj tretjina izvoljenih predstavnikov turške skupnosti (67. člen ustave).

Podobno je v Avstriji, kjer se parlament lahko razpusti sam s sprejetjem zakona o

razpustu (2. točka 29. člena ustave).5

Na Češkem se lahko parlament razpusti tudi v primeru, če je zasedanje Poslanske

zbornice prekinjeno dlje, kot to dopušča ustava, in če na sejah za daljše obdobje kot tri
mesece ne morejo zagotoviti sklepčnosti (35. člen ustave,).

2
Število poslancev je 460, kar pomeni, da je za sprejetje predloga potrebnih vsaj 231 glasov.
3
Po podatkih Inter-parlamentarne unije v letih med 1990 in 2000 parlament ni bil nikoli
razpuščen, je pa bil mandat trikrat podaljšan, dokler se niso sestali novoizvoljeni poslanci.
4
Po podatkih Inter-parlamentarne unije je bil parlament med letoma 1990 in 2000 razpuščen
trikrat.
5
Predčasne volitve so v Avstriji dokaj pogoste.
 7

Na Islandiji v skladu s 24. členom ustave predsednik republike lahko razpusti

parlament pred iztekom mandatnega obdobja. Formalno ga razpusti predsednik
republike, v praksi pa je to v pristojnosti predsednika vlade, gre za politično odločitev. V
predčasne volitve lahko vodijo tudi ustavne spremembe (79. člen ustave). Če je
predlog ustavnih sprememb sprejet se parlament razpusti, izvedejo se splošne volitve
(gl. 79. člen ustave in Parline).

Tudi v Belgiji začetek postopka revizije ustave terja obvezno razpustitev parlamenta -
obeh parlamentarnih domov (195. člen ustave). Tak način predčasne razpustitve
parlamenta je bil do sedaj tudi največkrat uporabljen (povzeto po ECPRD, Parline).

V Franciji se lahko razpusti samo Narodna skupščina (Senat ne). Razpusti jo

predsednik republike. V letu, ko sledijo volitve, razpustitev ni mogoča (12. člen ustave).
Predsednik se lahko za razpust odloči, ne da bi obrazložil razloge. Predsednik se sicer
posvetuje s predsednikom vlade in predsednikoma obeh parlamentarnih domov,
vendar je to zgolj posvetovalne narave.
Narodna skupščina se sama ne more razpustiti, lahko pa sprejme ustavni akt, s
katerim skrajša ali pa podaljša mandat poslancem. Take vrste akt gre avtomatično v
presojo Ustavnemu sodišču. Narodna skupščina je tak akt sprejela 2001 in si s tem
podaljšala mandat, ker ustava zahteva, da so predsedniške volitve pred
parlamentarnimi (več Parline, ECPRD, ustava).

V Italiji lahko v skladu z 88. členom ustave predsednik republike razpusti eno ali obe
zbornici parlamenta po predhodnem posvetovanju s predsednikoma domov. To pa ne
sme narediti v zadnjem - šestmesečnem obdobju pred rednimi volitvami, razen če
termini sovpadajo z novimi volitvami (ECPRD, ustava).

V estonskem parlamentu lahko poleg izglasovane nezaupnice vladi pride do

predčasnih volitev še v naslednjih primerih:
- Riigikogu ima na podlagi 105. člena ustave pravico dati zakon, drug akt ali za
državo pomembno odločitev v referendumsko presojo ljudstvu. Če je večina
državljanov, ki so glasovali na referendumu, za predlog, potem predsednik države
razglasi zakon oz. to odločitev. V primeru, da pa volivci zakon oz. predlog odločitve,
ki jo je dal Riigikogu na referendum, zavrne, predsednik države razpiše predčasne
volitve. Takega primera do sedaj še ni bilo;
- če Riigokogu v dveh mesecih po začetku proračunskega leta ne uspe sprejeti
državnega proračuna, mora predsednik države razpisati predčasne volitve. Tudi to
se do sedaj še ni zgodilo (119. člen ustave);
- predčasne volitve pa so po ustavi možne tudi v primeru, ko Riigikogu kandidatu za
predsednika vlade, kateremu je predsednik države po odstopu prejšnje vlade
poveril mandat za sestavo nove vlade, ne potrdi mandata oz. ne potrdi predloga
sestave nove vlade. Predsednik države v tem primeru preda mandat za sestavo
vlade naslednjemu kandidatu. Če tega ne stori v predpisanih 7 dneh oz. njegov
kandidat ne dobi potrditve v parlamentu, preide pravica predlagati mandatarja na
Riigikogu. Če Riigikogu ne izbere mandatarja in ga predlaga predsedniku države v
naslednjih 14 dneh, predsednik države razpiše izredne volitve (89. člen ustave)
(povzeto ECPRD, ustava, Parline).

V 48. členu latvijske ustave je določeno, da ima predsednik pravico razpustiti

parlament. O predlogu predsednika države za razpustitev parlamenta se razpiše
nacionalni referendum. Če je "za" razpustitev parlamenta več kot polovica oddanih
glasov na referendumu, se najkasneje v dveh mesecih razpišejo nove volitve (Parline).
Če pa se več volivcev izreče "proti" razpustitvi parlamenta, potem preneha funkcija
 8

predsedniku države, poslanci pa izvolijo novega, ki opravlja funkcijo do konca mandata

(50. člen ustave).

Tudi v Litvi se lahko parlament razpusti sam. Ustava (58. člen) določa, da se lahko
predčasne volitve skliče, če tako odloči parlament s 3/5 večino glasov vseh poslancev.
Predsednik republike ne more objaviti predčasnih volitev v Seimas, če se mandat
predsednika republike izteče v manj kot 6 mesecih in tudi če je preteklo manj kot 6
mesecev od predčasnih parlamentarnih volitev. Ko predsednik republike oznani
predčasne parlamentarne volitve, novoizvoljeni parlament lahko na podlagi 3/5 večine
glasov vseh poslancev v 30-ih dneh po prvem zasedanju razglasi nove predsedniške
volitve (Parline).

V skladu z ustavo se lahko tudi madžarski parlament predčasno razpusti (28. člen
ustave, ECPRD).

Poljski Sejm (poslanska zbornica) si lahko skrajša mandat iz različnih razlogov, če

tako odloči najmanj 2/3 poslancev. Skrajšanje mandata Sejma hkrati pomeni skrajšanje
mandata tudi Senatu (98. člen ustave in Parline). V primerih, kot jih določa Ustava,
lahko Sejmu mandat skrajša tudi predsednik republike po pridobitvi mnenja
predsednikov obeh domov. Razpustitev je mogoča tudi, če ni sprejet predlog
proračuna (v štirih mesecih) in predložen predsedniku republike v podpis (225. člen
ustave in Parline).

Na Švedskem se za izredne parlamentarne volitve lahko odloči vlada. Izvedejo se v

treh mesecih po takšni odločitvi (11. člen Instruments of Government).

4 PRISTOJNOSTI PO RAZPUSTITVI POSLANSKE ZBORNICE - PARLAMENTA

Države poznajo različno prakso glede opravljanja t.i. tekočih poslov po razpustitvi
parlamenta. Deloma se ureditve razlikujejo tudi glede na politično ureditev
(predsedniški, pol-predsedniški, parlamentarni sistem; enodomni, dvodomni
parlament). Tako na primer lahko v primeru dvodomnega parlamenta ob razpustitvi
poslanske zbornice prevzame del odgovornosti Senat.

Takšen primer poznamo v primeru Češke republike. Sprejemanje nujnih ukrepov oz.
odločanje o stvareh, ki jih ni mogoče preložiti, v času razpustitve Poslanske zbornice
prevzame Senat (33. člen ustave). Vlada je edini pooblaščeni predlagatelj za odločanje
v teh primerih. Senat pa ne more odločati o spremembah ustave, o proračunu in
zaključnem računu proračuna, volilni zakonodaji in mednarodnih pogodbah (glej
ustava).

Najpogosteje obstoječi poslanci po razpustu obdržijo mandat in opravljajo funkcijo,

dokler se novoizvoljeni poslanci ne sestanejo na prvi - konstitutivni seji. V ta krog držav
sodijo na primer: Avstrija, Ciper, Italija, Litva, Madžarska, Poljska, Švedska,
Španija.

Tudi v skladu s finsko ustavo (24. člen) se poslanski mandat prične po potrditvi
volilnih rezultatov in traja do naslednjih parlamentarnih volitev. Parlament na seji odloči,
kdaj bodo poslanci zaključili z delom pred volitvami - tudi ko gre za predčasne volitve.
(ECPRD, finska ustava)
 9

Na Islandiji poslanci obdržijo mandat do dneva volitev. Te morajo biti izvedene

najkasneje v 45-ih dneh po razpustitvi parlamenta, parlament pa se mora sestati v 10-
ih tednih po razpustitvi (24. člen ustave).

Poslanci nekaterih držav pa imajo v skladu z ustavnimi določili t. i. omejene pristojnost.

Tako na primer v Latviji v primeru razpustitve parlamenta poslanci sicer ohranijo
mandat do novega sklica, vendar se na seji sestanejo le, če sejo zahteva predsednik
države. Tudi dnevni red takšne seje določi predsednik države (49. člen ustave).

Tudi v skladu s 63. členom romunske ustave se v primeru razpustitve parlamenta

mandat poslancev ustrezno podaljša, dokler se uradno ne sestane nov parlament.
Vendar pa v tem času ni dovoljen poseg v ustavo, prav tako ne sprejemanje,
spremembe ali razveljavitev sistemskih zakonov.

Na Portugalskem je mandat parlamenta (Narodne skupščine) razdeljen na štiri

zasedanja. Ustava v 175. členu določa, da razpustitev parlamenta - skupščine ne
vpliva na mandat njenih dosedanjih članov do prve seje novoizvoljenih poslancev. V
primeru razpustitve in predčasnih volitev se mandat novoizvoljene skupščine podaljša
s "preostalim" delom mandata prejšnje skupščine (174. člen ustave).
Ustava posebej določa, da po razpustitvi z delom nemoteno nadaljuje tudi t.i. Stalni
odbor, ki ga vodi predsednik skupščine.6 Njegovi člani pa so tudi podpredsedniki
parlamenta, drugi člani iz vseh poslanskih skupin pa po načelu sorazmernosti (182.
člen ustave).

5 ZAKLJUČEK

Izglasovanje nezaupnice vladi v parlamentu je pogost ali nam najbolj znan način, ki
praviloma vodi v razpis oziroma izvedbo predčasnih volitev. S tem pa pride tudi do
razpustitve parlamenta (zbornice). To pa ni edini mogoč način za razpustitev
parlamenta. Parlament ali poslanska zbornica se lahko razpusti tudi sam (Avstrija,
Ciper, Litva, Madžarska, Poljska). V Latviji se o razpustu izvede referendum.

Ponekod (npr.Islandija, Belgija) v razpustitev parlamenta vodijo ustavne spremembe.

Včasih je razlog za razpustitev nesprejetje proračuna v določenem času (Poljska). Na
Švedskem ima pristojnost razpustitve parlamenta pod določenimi pogoji kar vlada.

Mandat poslancev se pogosto bolj ali manj nemoteno nadaljuje tudi po razpustitvi
parlamenta (Italija, Litva, Madžarska, Poljska idr.). Naletimo pa tudi na ureditve, kjer so
njihove pristojnosti v vmesnem obdobju omejene (Romunija).

Pripravili:

mag. Tatjana Krašovec

dr. Katarina Žagar

6
Odbor ima pomembne pristojnosti, kot so na primer: spremljanje aktivnosti vlade in uprave,
sklic seje skupščine; če je treba predsedniku republike odobri, da lahko zapusti nacionalno
ozemlje itd.
 10

LITERATURA IN VIRI

Constitution of the Czech Republic. Spletno mesto: http://www.psp.cz/cgi-

bin/eng/docs/laws/1993/1.html. (3. 10. 2011).

Constitution of October 4, 1958 from assemblies-nationale.fr. The text includes the

constitutional laws of July 23, 2008. Spletno mesto: http://www.assemblee-
nationale.fr/english/8ab.asp. (6. 10. 2011).

Constitution of the Republic of Cyprus. Spletno mesto:

http://www.kypros.org/Constitution/English/. (3. 10. 2011).

Consititution of the Republic of Iceland. Spletno mesto: http://www.government.is/constitution/.

(3. 10. 2011).

Constitution of the Republic of Italy. Spletno mesto:

http://www.servat.unibe.ch/icl/it00000_.html.(3. 10. 2011).

Constitution of the Republic of Lithuania. Spletno mesto: http://www.lrkt.lt/Documents2_e.html.

(3. 10. 2011).

Constitution - Portugal. Spletno mesto: http://www.servat.unibe.ch/icl/po00000_.html. (4. 10.

2011).

Constitution of Romania. Spletno mesto: http://www.cdep.ro/pls/dic/site.page?id=371. (4. 10.

2011).

ECPRD. Request 1214: Votes of no-confidence and other measures available to the parliament
to bring down the Government. Spletno mesto: https://ecprd.secure.europarl.eu/ (30. 9. 2011).

Grad, Franc (2000): Parlament in vlada. Založba Uradni list Republike Slovenije.

Grundgesetz für die Bundesrepublik Deutschland. Spletno mesto:

http://www.verfassungen.de/de/gg.htm (3. 10.2011).

Österreich Bundes-Verfassungsgesetz. Spletno mesto:

http://www.oesterreich.com/deutsch/staat/b-vg-inh.htm. (6. 10. 2011).

Parline: Inter-Parliamentary Union. Spletna stran: http://www.ipu.org/english/home.htm. (oktober

2011).

Spanish Constitution. Spletno mesto: http://www.senado.es/constitu_i/index.html. (4. 10. 2011).

(2001): The Constitution of Finland. Publishers: The Parliament of Finland. the Ministry for
Foreign Affairs. The Ministry of Justice.

The Belgian Constitution. Spletno mesto:

http://confinder.richmond.edu/admin/docs/Belgium2007English.pdf, (6. 10. 2011).

The Constitution of the Republic of Estonia. Spletno mesto:

http://www.legislationline.org/download/action/download/id/1599/file/b3bf548923058a64ab368b
87f28a.htm/preview. (6. 10. 2011)
 11

The Constitution of the Republic of Hungary. Spletno mesto: http://www.mkab.hu/

index.php?id=constitution, (3. 10. 2011).

The Constitution of the Republic of Latvia. Spletno mesto:

http://www.saeima.lv/en/legislation/constitution. (3. 10. 2011).

The Constitution of the Republic of Poland of 2nd april, 1997. Spletno mesto:
http://www.sejm.gov.pl/prawo/konst/angielski/kon1.htm. (4. 10. 2011).

The Instrument of Government. Spletno mesto: http://www.riksdagen.se/

templates/R_PageExtended____6320.aspx. (4. 10. 2011).

Zajc, Drago (2004): Razvoj parlamentarizma. Funkcije sodobnih parlamentov. Fakulteta za

družbene vede. Ljubljana.