Tatjana Greif Prazgodovinska koli8¢a na Ljubljanskem barju ArheoloSka interpretacija in poskus rekonstrukcije nadina Zivljenja Arheoloska obvestila / Revija Slovenskega arheoloskega druStvaPRAZGODOVINSKA KOLISCA LJUBLJANSKEGA BARJA ARHEOLOSKA INTERPRE: TACIJA IN POSKUS REKONSTRUKCIJE NACINA ZIVLJENJA Tatjana Greif prometaproizvodoy v vi 0 ‘ prometnem davku (Uist RS, Sev io Filozoske fakulletein Oddelka 29 Tiskano 5 pomodjo Zavoda za odprto druzba 2a kulluo in aiskovaloo dejavnost MO Ljubljane. 2a indituta Filozofske fakulete,Oddelka za arheologiSeznam slik Knjigina rob uvop ¥ZVOR FENOMENA KOLISC Rojstvo kolist,rojstvo ideje Koli8ta, kulturna zgodovina in politika Problem koi Raziskave in kultumno-histori¢ne Interpretacije barjanskih kolisé GEOGRAFSKO IZHODISCE PRAZGODOVINSKE POSELITVE LJUBLJANSKEGA BARJA Geoloske matilnosti Pedoloske znadilnosti Paleoklima| Paleookolje ARHITEKTURA KOLISC: BIVANSE V EKSTREMNIH POGOJIN Ostanki kolis¢arskega stavbarstva Sodobni primeri stavb na koleh iz Slovenije Postavitev temeljev Gradnja sten Streina konstrukeija SUBSISTENENE AKTIVNOSTI: BOJ ZA PREZIVETIJE Rastlinski ostanki Poljedelstvo Nabiralnistvo Strupene, halucinogene in druge rastline Zivalski ostanki Lov Ribolov Zivinoreja Natin prehrane koli8éarjev Keramiéno posodje Leseno posodje Nagin priprave hrane OBRT IN TEHNOLOGIJA: ZIVLJENJE JE TEHNKA Izdelava keramignega posodja Izdelava tkanin 16 16 7 18 Is 29 29 29 30 31 31 34 36 37 39 4 41 a1 Surovine za izdelavo preje Vretenca in predenje Utezi in tkanje Kostene igle in orodja za obdelavo tekstila Obdelava koze Obdelava lesa lzdelava lesene posode Drvarstvo in tesarstvo Izdelava kamnitih, ko8éenih in rozenih orodij Rudarstvo in metalurgija Orodja za kopanje rude Kalupi za vlivanje sekir Sekire Sita Dvorezni nozi Tehnologija metalurgije bakra Debiaki in vesta Posamezni in nedefinirani predmeti PODOBA KOLISCARJA IN KOLISCARKE NOSA IN NAKIT Pasne spone iz kosti in rozevine Glavniki Zapestnici ‘Obeski in okrasne jagode Oblatila SOCIALNI ASPEKT Druzena razmerja koligéarskih skupnosti Ofenzivae aktivnosti Svet simbolnih pomenov Umetnigki izdelki Ritualna in religiozna praksa ZAKLIJUCEK Dale od romantike In vendar, zakaj ravno koliséa? The prehistoric pile dwellings in the Ljubliansko barje. An archaeological interpretation and attempted reconstruction of the way of life Seznam kratie Literatura Opombe 37 57 37 58 58 60 61 61 62 63 63 65 67 67 oo 82 83 90Seznam slik (slike niso v merilu) Sika 1: D'Urviliova skiea novoguinejske vast (po Kayfnann 1979). Slika 2: Kellerjeva rekonsirukcifa koliakéa iz leta 1854 (po Kaufinann 1979), Sika 3: Anton Kavinger, vLjubljana = Korosee 1991). Slika 4: Rekonsirukcija kolista ob Bodenskem jezeru (foto T. Greip) Sika 8: Rasvof teorieo kali (a in Reinerthova rekonsirke cif oli na obrej bre pavforme (b) (po Sechherle, Wablster 1986; Reinerth 1922). cee, ole 1858 (po B, ‘Sika 6: Yon Sackenove rishe Hanske keramnike iz leta 1876 (po von Sacken 1876), ‘Sika 7: Poplave na Ljubljanskem baru jeseni 1996 (foro T Grip. ‘Siita 8: »Pod Njivon - najdisge mezolitske kosnnite Industrie ix encolitske keramike (foto T. Greif. Sika 9: Soodvisnost dejavnikoy oolja (po Hadorn 1994, Slika 10: Kellerjeva rekonstruteija platforme i: leta I834 (po Hogt 1955). ‘Sika II: Rekonstrukcija kolisca na skupni playforou t lta 1996 (po Bregant 1996). ‘Slika 12: Stavba wa Kole ob even Ljubtanice (a) (po Charakterbilder 193); stavbo = dvignieninttemelj is obolice Cie vast (6) Goto T: Grip, ‘Sika 13: Ostanki pilotow v Hiei pocimi 1996 (foro T. Greif ‘Slika 14: Rekonsirukeija naina gradije stavbe na boleh (po Egloff 1989). ‘Slika 15: Gradbeni élen 1-1, veoklaw (po Schlichnherle 1989), ‘Sika 16: Rekonstrukcija stovbe na koleh s veokli nosilei za stene in streho (eisha T. Greif. = lagenini ‘Sika 17: Nagin gradnje stavbe sna hoduljae (a) in gradbena lena iz Odenahlena (b) in Maharskega prekopa (¢) (po Scllichtherle 1989: Bregant 1973) Slika 18: Tloriskoliseo ob uchawa (po Bregart I aharskem prekopu (a) in paliseda Kirmmig 1992) Slika 19: Poljedelsko orodje - roZena kopaco = Iga, Prirodoslovni nucej Dunaf (foto T: Greif ‘Sika 20: Kremenosti suliéniosti = Iga (po P. Korofec in J Korosee 1969). ‘Sika 21: Naéin pritejevanja puseigne osti na puieico (po Piel- Desruissoux 1990). Sika 22: Ribiske we: SAZU). ‘Sika 23: Kos¢en! igli za ribiske mreze 2 Resnikovega prekopa {(a) in Iga (b) (po J. Korosec 1964; P. Korogec in J. Korosec 1969), ‘Sika 24: Preéni wnek = Iga (a) in navin ribolova 2 vabo na preénem trnku (5) (po P. Korosee in J. Korasee 1969; Hater Plogmann, Lewzinger 1995). ‘obmogja Detmanovil Kole foto 14 ‘Sika 25: Tuloste harpunske ost = Iga (a) in rekonstrubeija hharpune (0) (po P. Korosec in J. Korosee 1969; Auler 1994). ‘Siika26: Keramién tipi s kolisca_v Notranjth Gorica (po Porzinger 1984). Sika 27: Leseni koreis koli ‘a-v Partth (po Hare) 1981/82). ‘Sika 28: Predilna vretenca = Iga (po P. Korokec in J. Korokee 1969). ‘Sika 29: Eder od naéinow sporabe pivamidainib utesi (po Kimakowies-Winnizki 1910) ‘Stika 30: Glinasta halska wi Gmif. ‘Sika 31: Uporaba gladila pri obdelavi kaze (po Piel: Desruissean 1990), ‘Siika 32: Koséeno silo tipa I (a) in 2 (b) (po P. Korosec in J Koraiee 1969). holiséa Zaloznica (foto T. ‘Stika 1973), Nagin uporabe kanite tesarske sekire (po Semenov Slika 34: Nacin pritditve ploséate kamnite sekire na (@) inz vnesnikom (6) (po Winiger 1981) aj bres Sika 35: Klucivasta kamnita sekiva iz Notranjit Gorie (po Harej 1976). ‘Sika 36: Tehnika isdelave kammitih sekir = glajenfem (po Egloff 1989), ‘Stika 37: Telunka vrtanja s pomoéjo vorlega svedra (po Piel- Desruisseauce 1990). ‘Sika 38: Abracivno orodje = Iga (a) in nacin njegove uporabe pt izdelavi koscenih orod (b) (po P. Korosec in J. Korosee 1969; Semenov 1973)‘Sika 39: Nagin vrtanja s kremenim svedrom v kamnito podlago (po Piel-Desruisseaux 1990). Slike 40: Zivalska kost - po lek = Iga (foto NMS) ‘Slika 41: Rozena orodja za kopanje rude Iga (po Korosec in Korosec 1969) ‘Sika 42: Rudarski bat = Iga (foto NMS). ‘Sika 43: Domnevno rudarska Kladivasta sekira iz Notranjih Gorie (po Harej 1980) ‘Sika 44: Enostranské trikotni (a) in dvostranski pravokotni alup (6) za vlivanye ploscatih sekir = Defmanovih kolise, Prirodoslovni muzes Dunaj (foto T. Greif. ‘Sika 45: Bakrona sekira = Iga (po P. KoroSec in J. Korosee 1969), ‘Stika 46: Bakrena sila = Iga (a) in kalup iz Sarvaia (po P Korosee in J. Koroiee 1969; Durman 1983) ‘Slika 47: Dyorezni nozt= Iga (a) in kalup i= Sarvasa (po P. Korasee in J. Korofec 1969; Durman 1983). ‘Slika 48: Leseno veslo z Maharskega prekopa (po Bregant 1974), Slika 49: Sveti i Notranjih Gorie (a) in Francije (b) (po Hore} 1976; Piel-Desruisseaux 1990). Stika 50: »Kapligaste predmet ic Ljubljonice (a) in podobni predieti iz Svice (foto NMS: po Speck 1996). ‘Sitka $1: Pasni sponi = Iga (a) in Brna (b) ter pasni ploséici ‘Iga (c) in Fatjanovega (4) (po P. Korasec in J. Korosee 1969; Medunova-B. 1994; Miller-Karpe 1974). ‘Sika 52: Det rozenega glavnika Ljubljana (a) in rofen glavnigek Greif, po Schiefferdecier 1977) ‘Sika $3: Bekreni in opisane v posebnem poglavju muzejskega vodiga (Deschmann 1888, 18-38), Ceravno je prav populatizacija ideje 0 kolistih bistveno pripomogla k vedno novim atheoloskim odkritjem, pa se je kot negativna vzporednica razbohotila preprodaja starin ter ponaredkov. Za aktivnesti, pogojene z iskanjem in pteprodajo atheoloskih artefakiov s Koli8é, se je med antikvarji celo udomatil izraz Pfahfbaufischeret. \zmen - java arheoloskih predmetov in njihovih dvojnikov je bila Zivahna tdi med muzeji, Solami in drugimi zbiratlj Tako so barjanske najdbe Ze leta 1876 romale na Moravsko, v zamenjavo pa je Dezelni muzej_prejel artefakte iz najdista BYti Skala. »Zbirka Wankels je bila kasneje podarjena Prirodoslovnemu muzeju na Dunaju? Med leti 1877 in 1891 je takratni dunajski K. K. Naturhistorisches Hofinuseum prejel preko Stiristo artefaktov z ianskin koli8é predvsem v obliki daru, ne zamenjave.” Iz tega tasa verjetno izvirajo tudi predmeti iz, najdigéa Robenhausen v Svici ter koliséa Ledro v severni Italiji, ki jih danes hranijo v depoju Narodnega muzeja Slovenije. Iz porodila kranjskega deZelnega zbora za leto 1875 je otiten interes po »nvelikem dobicku, kinaj bi si ga ‘muzej ustvaril s pomogjo prodaje dvojnikov." Ozitno so v atheologiii prepoznali tudi jasen komercialni potencial Dragotin Dezman je, zahvaljujot ravno odkritju koliS¢ pri Igu, v Ljubljani leta 1879 organiziral prvi avstrijski antropoloski in prazgodovinski kongres.” Podoba koli8é pa ni odsevala le skozi jezersko gfadino romantitnega historicizma, temvet je v dvajsetih in tridesetih letir nasega stoletja zaplula v mnogo nevarnejse vode. Ideja koli8é je bila v politignem ozragju nemskega prostora spreino vpletena v sirSi Kontekst nacionalsoci - alistiéne propagande. Prazgodovinske naselbine so kot dokaz visoko razvite nordijske kulture odgovarjale aporom takratnih nemskih atheologov v prizadevanjih, ovreéi veljavnost teorije 0 bliznje vzhodni prioriteti v civilizacijsko - razvojnem smislu. Med njimi je bil posebej dejaven ravno raziskovalee koli8¢ in zagovornik Siedlungsarchdologie Hans Reinerth. Koli8éa so, kot eden od paradnih Konjev nem8ke arheologije, slu2ila pri vzpostavljanju ideje nacionalne superiornosti. Reinerth je zlorabo arheologije privedel do skrajnosti,saj je, izhajajot iz neolitskih poselitvenih struktur na Federseeju v ju2ni Nemeiji, celo v zgodnjegrskih templjih prepoznal vpliv »pragermanskew arhitekture (Keefer 1992, 46)." Politika je prevladale nad znanostjo tudi v primeru sever - noitatijanskih terramare, ki so jih konec 19. in v zaéetku 20. stoletja razglagali za etruséanske naselbine ter za la pitt antica civilta nacionale ta quale mette capo nella romanas (Desittere 1997, 63-64; Leonardi 1997, 81). Z domovinskimi teznjami je povezan tudi prvi poskus. rekonstrukeije koli8¢a v naravnem okolju, ki je bilrealiziran 2e eta 1910 v keaju Kammer! na avstiskem Atterseeju, Drustvo Deutsche Heimat je éalo postavti pet kof na leseno platformo, podprtoz veé ste kali. Kois¢e ki ga je z obrezjem povezoval stiideset_metov dol mostov2, so pri snemanju filmaSterbende Volker leta 1922 poagali (Offenberger 1981, 303), Se istega leta so, hkratiz ustanovitvijo Verein fir Pfahlbanten und Heimarkunde na Bodenskem jezeru v Neméiji, prieli postavljati kolista v kraju Unteruhidingen, ki so nastala naosnovi interpretaci- je izkopavanj najdist Bad Buchau na Federseeju ter Sipplingen na jezeru Uberlingersee. Ta koli8ta - kjer so posneli tudi film o Zivijenju kolistarjev Natur und Liebe (1926727)" - so Se danes turistitna atrakeija Bodenskega Jjezera, eprav so sodobne raziskave pokazale, da je rekonstruirana podoba le prezentacija nekdanjih nazorov (slika 4). Graditelji »mogvirske hie Wilden Ried so predstavili rezultate izkopavanj v moévirju Aichbihl na podoben popullaren natin Problem koliSé Raziskave in interpretacije koli8é so v zagetku 20. stoletja privedle do t. i. problema kolisé (nem. das Pfahlbau ~ problem), ki sestoji iz dveh osnovnih teoretskih izhodisé. 1: Rekonstrukstia kali (oto T. Greif. Prvo naéenja vpraSanje, ali so bila koli8éa prizemne ali »dvignjene« naselbine in zadeva obstoj gradnje na koleh kot take, drugo pa se loteva vpraanja natina gtadnje. Sika $: Razvoj teorije 0 koliséth (a) in Reinerthove rokonstrukeija koliséa na obresju bre= platforme (8) (po Seilictuherle, Wahister 1986; Reinerth 1922),Teorije o koli8tih oziroma kolistarski athitekturi so se od odkritja prvih koligé do danes modo spreminjale (Schlichtherle, Wahlster 1986, 18-19) (slika Sa). Ce je v drugi polovici 19. stoletja veljala predstava o koli8carski vasi nna skupni platformi stedi jezera, kakor jo je vzpostavil Ferdinand Keller, je v dvaisetih letih naSega stoletja Hans Reinerth uvedel nov model, po kateremn so posamezne stavbe na koleh - in ne platforma - stale na jezerskem obrezju, Ki je bilo le obtasno poptavijeno (slika Sb) (Reinerth 1922; 1938, 73). Na zavetku Stiridesetih. je Oscar Paret popolnoma zanikal obstoj Koli8é in jh oznatil kot romantigno izmisljotino (Paret 1941/42, 75). Podobno je v petdesetih Ietih trdil Emile Vogt (Vogt 1954, 211-212), V Sestdesetih in sedemdesetih letih naSega stoletja je zanimanje arheologije za alpska koliSta ponovno motno prisotno, To je intenziviralo raziskave in privedio do situacije, v kateri kotigge ni le sinonim za stavbe na koleh, temvet za arhitektume tipe, ki nastopajo v vlaznem okolju in niso nujno dvignjeni od ta." Tako se je Sele v sedemdeseti letih razreil znameniti Pfahlbauproblem, ki ga je s svojo prepriljivo definicijo uvedel Keller in tak povzrotil spor, ki je v atheologifitrajal skoraj vse do danes (Stratim 1983, 353) Problem koli8é sestoji iz dveh osnovnih vsebin. Medtem ko JjeReinerth 2e v dvajsetih letih razéistil z vprasanjem obstoja skupne platforme kot nosiline povi8ine za celo kolisee, je drugi del problema —to je, ali ere pri koliscih za prizemnno ali nadzemno arhitekturo - buril duhove vse do zagetka sedemdesetin. let, ko so s sodobnimi raziskavami v ‘Yverdonu, takoj za tem pa tudi v severni Italiji (Perini 1981, 30-33), Konno dokazali obstoj nad povrsino dvignjenih stavb (Strahim 1971/72, 11-15, sL3). KoliSée kot naselbinski coziroma athitektumi tip pojmujemo danes predvsem kot ekstremno obliko elovekove prilagoditve na pogoje geografskega in klimatskega okolja oziroma specifitna Fazumevanje letega. Na to Se posebe| opozarjata Anne-Marie in Pierre Petrequin, ki svoja staliséa Uutemeljujeta 2 rezultati dolgoletnih arheoloskih in etnoloskin raziskav koli8é (1984, 138-139). Tedje je definirati socialne in ideoloske faktorje, ki so zamamovali izbiro lokacije. Izbira gradbene lokacije oziroma bivalnega prostora gotovo ni nakljuéna kultuma poteza, pri cemer je nsmotmost« izbora vprasanje zase. S poudarjanjem le dolotenih aspektov, ki so vplivali na razvoj koligéarskih naselbin, zlahka zapademo v determinizem in poenostavijene razlage. Raziskave in kulturno-historiéne interpretacije barjanskib koli8é dkritje Kotisé na Ljubljanskem barju sodi v SirSi Kontekst kulture zgodovine druge polovice 19. stoletja. Prvo odktitje Koli8¢arskit ostankov v Meilenu ob Zariskem jezeru ter vzpostavitev modela za njihovo interpretacijo (Keller 1854) sta v Evropi sprozila celo verigo nadaljnjih odkritij prazgodovinskih naselbin, ki so bile oznagene s terminom “koli8ée” (nem. Pahibau, itl, palafita, franc. habitation lacustre, angl. pile-dwelling). Zahvaljujo’ obstojetemu interpretativnemu modelu je Dragotin Dezman naselbinske ostanke, odkrite 1875 pri Igu, takoj prepoznal in jih pripisal koliSéem. Iz prvi Dezmanovih Gasopisnih élankov je razvidna velika zanesenost; pomembnost odkritja je bila nedvomno izredno velika Najdbe je sprva datiral v diluvij.” nekaj let kasneje pa jth je uvrstil v neolitik, bakreno in bronasto dobo oziroma v Gas pred 2. tisovletjem pr. n, 8, (Deschmann 1875; 1888, 18-19; 1891, 305). Ob koneu 19. in v prvi polovici 20. stofetja so se arheologi S¢ naprej razmeroma intenzivno tukvarjali z barjanskimi kolig¢i, predvsem Alfons Mallner, Walter Schmid (Mallner 1879, 136-154; Schmid 1910, 92-103) in Rajko Lozar, vendar se Sele Lozar* distancita od prvotnega navdusenja ob odkritju ter prvi poskusa s kompleksnejSo interpretacijo ter klasifikacijo naselbin in njihovih kultumib ostalin, pri temer je uposteval tudi dotedanje kulture umestitve barjanskih koli8¢ (Hoemes, Schumacher, Reinecke in drugi) (Lozar 1941, 1-23; 1942, 85-94; 1943, 62-77), »Drugi vale arheoloskih raziskav koligé Ljubljanskeya barja je vezan na obdobje po IL svetevaé vajni in je potekal simultano - ne pa tudi povezano - z intenzivnimi raziskavamii v Sestdesetih in sedemdesetih letih Sirom po Evropi. V Sloveniji sta v tistem obdobju najvidnejSa predstavnika arheologije Koli8é Josip Korosec in Tatjana Bregant, nekoliko kasneje pa tudi Zorko Hare}. Tako so bila raziskana Stevilna koli8ta, od sondiranj na obmotju Dezmanovih kolisé do vegjih izkopavanj ob Maharskem in Partskem prekopu, Izredno pomembne so bile tudi raziskave manjSega obsega, ki 50 prinesle presenetljive rezaultate, npr. koliSéa pri Blatni Brezovici, Resnikovega prekopa pri Igu ter sondiranja in vztrajni topografski pregledi terena, ki so jih opravili Stasko Jesse, JosipKorolec, Tatjana Bregant, Zorko Hare), kasneje pa Ivan Turk, Janez Dirjec, Davorin Vuga, Drasko Josipovié, Marko Frefih, Mihael Budja in Anton Veluséek.” Medtem ko so raziskave Ljubljanskega barja, spodbujene 2 odkrigji v Svici in drugod, potekale pod budnim ozesom sodobne strokoyne javnosti in v sirsem evropskem kontekstu, so se po Il. svetovni vojni nadaljevale v nekaksni izolacij in brez vidnejéin odmevov v tujini. To je razvidno tudi iz neodzivnosti slovenske arheologije na problem koliSé ter v splosni nepovezanosti z intenzivnimi raziskavami, ki so tako rekoé istoéasno potekale v Svici, ltaliji, Neméiji in drugod in ki so temeljito spremenile interpretativne modele razlage kolise. Sika 6: Yon Sackenove rise Hanske keramite i: feta 1876 (po von Sacken 1876). ivi pristopi k obravnavi bogatega keramiénega gradiva Ljubljanskega barja so bili izrazito deskriptivnega znagaja. Do Hi. svetovne vojne, ko sta bili poznani najdi8ei Ig in Notranje Gorice, sta bila 2a koliséatske ostanke Ljubljan - skega baria v uporabi naziva nijublianska kultura in nljubljanska keramikax.” Prvi opisno peroéilo z ilustra = cijami najdb je leta 1876 objavil Eduard von Sacken (von Sacken 1876) (slika 6). Ta je v élanku Der Pfahlbaw im Laibacher Moore iansko gradivo primerjal z avstrijskimi, Svicarskimi in nemskimi koli8ti; poselitev pri Igu naj bi trajala skozi daljSe obdobje in vse do asa ndes grossen etruskischen Handels zur Zeit der romischen Republiki.* ‘Temu je sledil Alfons Miillner, ki je koli8éa razlagal kot razvojno fazo rimske Emone (Mullner 1879). Kulturno je keramigne najdbe iz Iga prvi definiral Sele ‘Moritz, Hoernes. Sprva jih je razumel kot del spiralno - trakastega keramignega kroga srednjeevropskega in vzhodnoevropskega neolitika oziroma kot njegovo juzno obrobje (Hoemes 1896), kasneje pa je Ijubljanska kolisea ‘oznatil za baktenodobna in jih povezal s kulturo kroglastih, amfor, skupaj z avstrijskimi kolisti in slavonsko - stemskimi naidiSti pa jih je definiral kot »vzhodnoalpsko, Kolistarsko keramikow (Hoemes 1915). Izrazito deskriptiven je pristop Roberta Munroja, ki je Liubljansko barje - Marais de Laibach - obravnaval v BirSem Ktogu Kolistarske kulture, ki jo je kronolosko postavil v obdobje od kamene do bronaste dobe (Munro 1908). Karl Schumacher je batjansko gradivo postavil v okvir juznonemske kulture Schussenried. imenovane po najdiséu v pokrajini Wurttemberg (Schumacher 1913/15), Hans Reinerth pa ga je prikljuil aichbuhlskemu ulrurnennu krogz, ki naj bi predstavijal podlago kasnejse vzhodnoalpske halstatske kulture 2elezne dobe (Reinerth 1923), V tretj izdaji Urgeschichte der bildenden Kunst je Oswald Menghin barjansko keramiko obravnaval v poglavju die stidéstlichen Mischstilex Gugovzhodni meSani stili, Menghin 1925). Gordon Childe je kot tipiéne oblike ljublianske keramike izpostavil amfore 2 rotaji na ramenih ter trakastorotajne vite, ki jih je povezal 2 najdisi Mondsee na avstrijskem in Michelsberg v Neméiji, horizontalno preluknjane rogaje” amfor in terin pa z Malto, Sardinijo in Debelim brdom v Bosni ter jih uvrstil v svojo kronolo8ko stopnjo Damubian IV (1800 - 1600 pr. n. 8t), pri Gemer je Notranje Gorice smatral za starejSe od ga in jih datiral v fazo Danubian 111 (2300 - 1800 pr. n. 81); posebe] omenja skodelo s pramenastim (icenskim) ornamentom.* Najdisti - predvsem na podlagi kovinskih najdb - obravnava v okviru_ madzarskega, eneolitika in t. i, slavonske kulture (vugedolske, Childe 1929),Odkritie Vugedola oziroma Hoffillerjeva objava gradiva v Conpus Vasorum Antiquorum I leta 1933, s katero je Vuéedol postal referenéno najdi8te za velik del srednjega Podonavje in sosednjih pokrajin, sta postala Kljuéna za interpretacije Ijubljanske keramike, Zaradi tega je Paul Reinecke -vapostavil poznoneolitski kultumi krog »Vucedol - Vinca - Altheim-Remedellos, ki je vkljuteval tudi Ljubljansko bare. Ta heterogen’ kultumi krog naj bi predstavijal predhodnico stednjeevropske bronaste dobe, razvil pa naj bi se na ynordijski« osnovi, s posrednistvom migracij (Reinecke 1939), Temu mnenju je leta 1939 sledilo mnenje Karla Willvonsenderja, da gre za podvrsto vuéedolske kulture oziroma kultumi krog »Vudedol - Laibach, Geprav ima Ijubljanska kultura dologene posebnosti (Willvonsender 1939). Nikola Vulié in Miodrag Grbié sta [jubljansko kulturo uvrstla v B-stil eneolitika jugovzhodne kulture (Vali, Grbié 1937). Rajko Lozar se je prvi intenzivno ukvarjal s vpraSanjem izvora Ijubljanske keramike in zakljutil, da je izvor »nordijski«. Za njeno nosnovno deblo« je smatral kulturo kroglastih amfor, s srediStem v stednji Neméifji in na Poliskem, ki naj bi proti jugu prodrla vse do Grtije. Za Lodarja je Jiubljanska keramika meSana kultura; tehnika »globokega vbadanjac kaze na mnordijske« kulture, opazna pa Je tdi badenska komponenta, Sestavni Komponenti sta $e stednjeevropska vrvitasta keramika in zahodnoevropska in srednjeevropska kultura zvonéastih ¢a8. Ljubljanska kkeramika naj bi vplivala na vutedolsko in ne obratno (1941). Rudolf R. Schmidt je sodil, da je ljubljanska kultura sestrka kultura vugedolske, obe pa sta nordijskega izvora (Schmidt 1945). Richard Pittioni je skupino Laibuch - Vucedol uvrstil ‘med nordiiske kulture ozirome v poznonordiski slo (1954), Lubljansko keramiko je po Lozarju obravnaval Sele Josip KoroBee (1955). V Orisu pred-godovine Ljubljane je gradivo Se vedno obtavnaval Kot celoio - kot kolista oziroma ulturo koliSé Ljubljanskega barja, za katero je mislil, da je podskupina Childove slavonske (vutedolske) kulture. lastnim lokalnim petatom. Paola Korosee (1958/59) je gradivo - glede na tipoloske poteze materialnih ostalin ‘zanskih Koligé - razdelila na dve fazi. StarejSa faza fg / naj bi bila sotasna badenski kulturi, njeno podlago pa tvori iztekajoca se alpska facies lengyelske kulture. KoroSteva je povezala pojav mlajse faze Jg is prihodom nove etnitne skupine iz. severne Italie. Ta faza odgovarja kulturi Remedello in mlajSi fazi kulture zvontastih éa8 in sodi v starejSo bronasto dobo, Ta razdelitev je ohranjena tudi v kasnejsi objavi gradiva iz Deamanovih koligé (Korosec in Kotosec 1969). Stojan Dimitrijevié (1979) je ostaline z Ljubljanskega barja obravnaval kot »slovenski tip pozne vudedolske kulture (Ig, 1) in nljubljansko kulturow (Ig, 11), ki naj bi obsegala tudi Stevilna najdista vzhodne jadranske obale®. Zorko Harej v Kultri kolls¢ Ljubljanskega barja ne odstopa od delitve na skupini Ig J in /g 1 oziroma kronoloskega zaporedia, ki Dezmanova koliSés postavlja v eneolitik, Maharski prekop, Blatno Brezovico in Notranje Gotice pa v bronasto dabo (1986). Zadhnji, ki je keramigne ostaline 2 barjanskih koli8é izérpno obravnaval ter jih ‘kultumo in kronolosko umestil, je bil Hermann Parzinger (1984), Glede na rezultate tipoloske analize keramike je kolistarske naselbine vpel v eneolitski in zgodnje - bronastodobni kontekst srednjega Podonavje, Najdiste//obdabje [P| Vea Resnikov rekon Mabarek prekop Blatna Brezovien Nowanje Gorice Parisi prekop 1g (Debmanova) Tabela I:Kronolotko zaporedje posamesnih kolis Trbliansko Boje [VI (po Parcinger 1989), Prazgodovinska koli8éa in naselbine na mokrih tleh se v Evropi pojavliajo v treh veéjih pasovih, od Velike Britanij, Irske, Danske, Estonije, severne Poljske in severne Neméie, preko alpskega obrobja, kjer je opazna najvedja koncenitracija tovrsinih naselbin - gre za obmotje juzne Neméije, vzhodne Francije, severe Italie, Svice, Avstie in osrednje Slovenije = pa vse do Bosne, Makedonije, Romunije, Bolgarije in Albanije (Karta. 1). NajstarejSa_koliséa se pojavijo Ze Vv zgodnjem reolitiku - denim La Marmotta v stednji Tali ~ naseljevanje jezer in obreZij pa je doseglo vrhunec v bronasti dobi, ko so Zivela Stevilna koliSéa v ttalij, Svici, Franeiji, na Poliskem, Romunij, Bolgarij, Bosni in tudi v Sloveniji* Poslednja prazgodovinska koliSéa so Se dotakala Zelezo dobo, Kot denimo Stevilne naselbine v Veliki Britaniji in na Irskem.Karta: Geograpa racprostranjenost pracgodovinslih bol v Exropis 1 Ballindery; 2 Miton Loch: 3. ~ Sar Carr: 4 ~ Somerset Levels: § ‘Hvorsley; 6~vderup (igh: 7~Aamosen; 8 Sellnoor: 9= Mairdorf 10 ~ Feaderser- Wierd; I~ Biskapin; 12 Pillow 13 Kure : M4 Lae cde Chelan, Lee de Cloirenes: 15 ~ Charewines, Lac de Palas, Lac tare Lar dt Bourget: 16 - Biong ce Tham 17 ~ vehoinssicerska hola Zivich Horgen, Baschen Melen, Robentensen, Zig): 18—calexl- nobicarsia hola (Haceriwe Chanpréveyres, shwernien Corti, Wierdor Tn Lischner=, Morges: 19 — Rodensee (Manger, Homstaad. Boxinan, Lucdwigshajen, Sipplongen): 20 — Federsee (Riedschacher. Aichi Taubvied Forscher, Cdenahien, Bad Becheu); 21 —Vaverone: 22 = Mercwigo, Isolino di Varese, Lagoa, Tarbiera leo; 23~ Lecbo, Fiavé, Gora, Fimon, Pola, Lavagnone, Peschiera: 24 ~ Revive, Pati di Lnenca; 25 - Hodiho jezere: 26 Monesce (Messwinte, See, Scarf) Atersce (Wesroge Il Misshig I): 27 ~Ljnbansko bare; 28 —Castone Morchessi, Castlazo, Parma, Poviglo: 29 — Bolsena; 30 Rj: 31 - Donia Dolna: 32 ~ Rikarié, Oto, Hramie: 33 ~ Daia RonsanerParaut, Peuex- Horm: 34 — Durenec: 35~ Malig:36~ Use na Drm: 37 ~ 00 (risa T Gr cel po Peiequin 1984), V Casu koliStarske poselitve Ljubljanskega batja so v kontinentaini Sloveniji obstajale vecinoma plane naselbine nizinskega tipa ter naselja na vepetinah. V. zgodnji fazi Koli8t je v osrednji in vzhodni Sloveniji razSirjena regionaina varianta srednjepodonavske lengyelske kulture, Z najpomembnejsimi najdi8ci Drulovka na Gorenjskem, Rifnik, Brezje pri Zrecah, Zbelovo, Ptujski grad na Stajerskem ter Ajdovsko jamo na Dolenjskem in Moverno vasjo v Beli krajini, ki se vecinoma nadaljujejo tudi v srednjem eneolitiku, Sele v poznem eneolitiku je na Ljubljanskem barju opazna izrazitejSa kulturna spremem- ba; Koli8¢arska kultura tedaj nastopi v kontekstu Sirgega regionalnega kulturnega kompleksa - vudedolske kulture s centrom v Podonayju. Obmosje Slovenije kaze ob koncu bakrene in v zgodnji bronasti dobi dokaj enotno podobo; tradicija vutedoske kulture obviaduje skoraj cel slovenski prostor, vse do Jadranske obale. V zgodnji bronasti dobi je na podrogju Slovenije otiten padec Stevila naselbin. Med otitn ‘zmanilei spremenjenih druabenih okolistin je pojav grobis v stednji bronasti dobi; izoblikujeta se dve izraziti kultumi skupini, kastelirska na Primorskem in. stednjeevropska kultura grobnih gomil v vzhodni Sloveniji. Z razvojem kultuse Zamnih grobi8t pozne bronaste dobe se ponovio pojavijo otitne druzbene in kultume spremembe, vendat je to 2¢ as, ko 2ivljenja na kolistih Ljubljanskega barja 2e dolgo ni vee:16 Geografsko izhodisée prazgodovinske poselitve Ljubljanskega barja laraz barje je v uporabi Sele od Konca 19. stoletja, pred tem so ga imenovali kar Ljubljanski moévir ali morost. Fran Levstik, skriptor Licejske knjianice v Liubljani, je izraz barje prvié uporabil pri prevodu nekega uradneza spisa 0 melioraciji leta 1880. Rudolf Badjura nasteje kar Striindvajset Ijudskih izrazov, vezanih za batja in motvirja; moévirje opige kot “obseznejio zemljino, Kjer se ito ravnem, vododrénem tu voda nabira in ne ‘more popolnoma odteci”, medtem ko je barje “vrsta mocan; 10 je moévirnatih tal, ki sestojt skoraj i= samih preperelity asiankov rastlinstva in se je pod vplivom zastajajoée vole sCasoma spremenilo v Sotnico” (Badjura 1953, 255-257). Ljubljansko barje je okrog 170 km? obsegajoti skrajno jusni del Ljubljanske kotline, depresija 2 obseznim naplavljenim dnom in enakomemo nadmorsko vi8ino 287- 290 m. Z vseh strani s hribovitim svetom naravno Zamejena ravnina predstavlja izolirano, vase zaprto geografsko enoto. Prepredena je s Stevilnimi vodotoki, Araskimi, 2 majhnim strmeem, kakrsni so Ljubljanica, Bistra, [zica, ter povrSinskimi vodotoki, ki so hudourniski, denimo Iska ali Borovnistica, Odtok vode z Barja je ‘omejen na 600 mi/sek, to pa je glavni razlog za poplave, ki nastopijo ob i2datnejsih padavinah” (slika 7). Ze v drugi polovici 18. stoletja so se z dektetom cesarice Marije Tereztje zaveli resne[Si projekti osusevanja Barja, podobni poskusi pa segajo dale? nazaj.”* Osusevanje in melioracija nista obrodila zazelenih sadov. Ob obilnej8ih padavinah je »pod vodo« tako rekot polovica njegovega ozemilja, zato Je v agrikulturnem smistu dejansko neustrezno, deprav je bila vizija uresnigevanja tovrstnih tezenj Se pred nekaj desetletji povsem realna (Lah 1965; Tancik 1967) Ljubljansko barje nudi za bivanje vse prej kot ugodne naravne pogoje, saj gre za habitat spreminjajotih se cekstremnih razmer. Ktjub tent pa je bil ta prostor na stiku dinarskega in predalpskega sveta Ze od nekdaj privlagen za poselitev. Temu v prid govorijo atheoloski sledovi paleolitske in mezolitske starosti (Vuga 1977; Turk; Vuga 1982; Frelih 1987; Josipovit 1988), ki dokazujejo prisotnost eloveka na Ljubljanskem barju 2e pred eneolitsko in bronastodobno poselitvijo ali t. i, dobo koliséarjev, ko je bilo Ljubljansko barje, ali bolje reteno, njegovo obrobje, razmeroma gosto poseljeno (slika 8). Zanimivo je, da je lega bakrenodobnih in bronastodobnih naselbin vezana na samo obrobje zamotvirjenega obmogja Liubljanskega barje (Karta 2) Geoloske znavilnosti Ljubljansko barje je pred priblizno dvemi milijoni let nastalo kot tektonska udornina (Pavsié 1989, 4). V pleistocenu se je osrednji del Ljubljanskega barja moéno ugrezal, njegovo obrobje pa dvigalo.” Obmotje je bilo v tem obdobju izpostavijeno intenzivnemu fluviainemu, delovanju, ki je preoblikovalo povrgje in zapolnilo kotlino s peskom in prodom. Do pleistocenskih ojezeritev naj bi Sika 7: Poplave na Ljubljanskem banju jesent 1996 (foro 7 Gresp. Pod njivow - najdisée mezolitske kammite industri eneolitske keramike (foto T: Greif.prislo zaradi tektonskega pogrezanja tal in hkramega dvigovanja obrobja (Rakovec 1938, 12-13) ter zaradi mognega glaciofluvialnega nasipavanja Save, ki je s svojo nasutino zavirala odtok vode 2 obmogja Barja (Sercelj 1963, 379; 1967, 19). Dokaz temu so zelo globoko lezece Sotne plasti, ki prekrivajo plasti peska in gline. Spodnje Sotne plasti leZijo v globinah 17-26,5 m (Rakovec 1938, 3). Vitine na juznem obrobju Ljubljane so pokazale, da je plasti Sote palinolosko mogote datirati v pleistocen (Sercelj 1967, 282-293) Podobno naj bi se tudi tj. xadhje ali mostiséarsko jecero razvilo zaradi savskega vrSaja (Melik 1946, 10; Rakovec 1955, 110; Pavsié 1989, 6). Po Meliku je to “ripicna ojeceritev caradi zajecive vodnega odtoka v stranski dolini, ki jo je povzroéilo prenaglo in preizdatno zasipavanje s fluvioglacialnim drobirjem v glavni dolin’” Maksimalno gladino jezera oznatuje visina vzhodnega krila vrSaja, tj. 295-298 m (Melik 1946, 13,61). Na obmogju obsezne prodnate ravnice se je torej v holocenu razvilo plitvo jezero, odlagale so se plastitipignih jezerskih ilovic in kred, med njimi najizrazitejSa polzarica ali jezerska kreda (Melik 1946, 49). Gre za plast v jezeru sedimentiranega mulja ali glena, ki v prete2ni meri sestoji iz kaleijevega karbonata (proces izloéanja in sedimenti - ranja apnenca ni povezan le z vodnimi polti, temveé tudi 2 izlotanjem apnenca, ki so gas seboj prinaSali kra8ki vodotoki, na vodnem rastju oziroma algah, Lah 1965, 25), Najvedjo debelino te usedline so izmerili pri Podpeti.” Po umiku holocenskega jezera se je ozemije zamotvirilo, nnastala so obsezna Sotisea. Po drugi strani pa Martin Sifrer domneva, da je bilo na obmogiu Ljublianskega barja v ledeni dobi izredno moéno fuvioperiglacialno nasipavanje, ki je Konkuriralo nasipa - vanju Save v severe delu Ljubljanske kotline (Liubljansko polje), zaradi esar na barjanskem podrodju ni moglo priti do pogojev vetjega zastajana vode, kaj Sele do ojezeritve (Sifter 1983, 32). Polzarico definira kot holocen - ski naplavinski sediment, kot posledico poplav in ne ojeze- ritve (Siffer 1983, 36, 39)." Nejasno je, Kako so se v zz0l} poplavnih razmerah uspeli odloziti tudi preko 17 m debeli sloji poltarice. Sifter navaja kot enega izmed poglavitnih argumentov proti teoriji 0 obstoju jezera dejstvo, Karta 2: Lega koliscarshih naselbin Ljubljanskega barja glede na danasn- ji obseg zamoévirjenega terena: I — Zamedvedica (Plesivica); 2 ~ KuSljanov graben (Plesiviea); 3~Notranje Goriee; 4 ~Zornica (Blaina Brezoviea); 5 ~ Lipovec (Blatna Brezovica); 6 - Sivéew prekop (Prevalje pod Krimom); 7 ~ Zaioznica (Kamntk pod Krimom): 8 ~ Kepje (Ig): 9 ~ Barjejski graben (Ig) 10 ¥ parti (Ig): 11 ~ fica (Ig); 12 ~ Malo mostisée (Ig): 13 ~ Maharski prekop (Ig): 14 ~ Resnikov prekop (Ig) (rae. obd. J Soklig, risba T. Greif, da ni mogote ugotoviti obstoja delt, ki bi bile nujne, ge bi bilo jezero zasipano s prodom; reke vedino akumulaeijskega gradiva odlo2ijo takoj ob stiku s stojeto vodo, Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je pri8lo v holocenu do erozije pragov, ki so formirali jezera (Pétrequin 1984, 319), s tem pa do erozije delt ob pragovih. Holocenske poplave naj bi, poleg klimatskih razmer, povzrotila tudi Gradastica, ki se v Ljubljanico izliva tik pred njenim izstopom iz kotline, Ljubljansko brje naj bi se torej razvilo ne s presahnitvijo jezera, ampak z zamodvirjenjem prej suhega sveta (Sifter 1983, 45), Pedoloske znaéilnosti Barjanske prsti logimo na dva osnovna tipa, mineralna ali rudninska in organska tla. Medtem ko so po mehaniéni sestavi vse barjanske naplavine glinaste oziroma peséenein predstavljajo t. i, rudninska tinska tla, so organska ta povezana z obstojem in usihanjem zadnjega jezera (Lah 1965, 23). Nastala so kot postedica ojezeritve, ki je pogojevala postopen razvoj nizkega in visokega barja. Sofa ima specifigne lastnosti - gim bolj je razkrojena, tem ‘manjia je njena vodopropustnost. Popoinoma razkrojena Sota (zanjo se - bol} Kot rjavo blato - uporablia Svedski izraz, spitja) tako ne prepuséa niti vode niti zraka. Razkraja se od spedaj navzgor, za osuSevanje pa je zelo neprimera; ker je ¥ nerazkrojenem stanju zelo prozna in ne razpoka, se voda ne more odcejati. Sota je sposobna vstkati do 20 % hidroskopigne vlage, izhlapevanje nad Sotnim zemljiscem pa je zelo veliko (Tancik 1965, 63-64). Nizko barje se je razvilo na polzarici in v vodi, bogati z apnencem; predstavniki te tvorbe so loéki (Care), trstidje (Scirpus), ts (ypha), kolme (Aecorus), preslice (Equisetum) ter drevesno list, stebla in vejevje. Visoko barje se je razvilo nna neapnencasti podlagi ali pa iz nizkega barja z moénim raarascanjem mahov Sphagnum palustre (Tancik 1965, 62). Prve pedotoske anatize batjanskih tal je leta 1881 izvedel EeSki hidrolog J. Podhagsky, ki je napravil 750 vrtin® ‘Takrat je bilo razmerje med trdinskimi in organskimi tlemi nna barju 49 % : 51%, To razmerje je leta 1959 znagalo 35% : 45 %, kar kaze, da se dele® organskih tal zmanjsuje (Lah 1965, 12, 15), Poleg tega je znatilno konstantno giban- je barjanskib tal; od prvih.vrtanj leta 1881 do vitanj v Sestdesetihletih tega stoletja so se tla ugreznila za 3,5 m (Tancik 1965, 59), Paleoklima Preobilna vlaga tal je posledica vee faktorjev, najvazneji je seveda atmosferska klima, V razmerah humidne Klime se velike koligine atmosferske vode pretakajo iz visiih v nizje elemente reliefa. Ce je na povrsiu odmakanje oziroma absorbcijska zmogliivost ovirana, pride do procesov zamoévirjanja tal, njihova intenzivnost pa je odvisna od fizikalnih lastnosti in strukture podlage. Pomembno je tudi razmerje med padavinami in izhlapevanjem (Lah 1965, 22). Spomladanski nivo talne vode na Sotiséu pri Bevkah je 289-290 m nm. (Lah 1965, 40), kar sovpada z Melikovim izraéunom gladine mostiséarskega jezera (Melik 1946, 63). metod za S pomosjo (glaciomorfologija, dendroklimatoloske raziskave, pelodne analize itd.) je bila za podrogje Svicarskih Alp rekonstruirana klimatska zgodovina v postglacialu, V obdobju 7500 - 6000 BP je bilo ugotovijeno poslabSanje klime, v naslednjem obdobju 6000 - 4400 BP pa v Svici, za rekonstrukcijo lime razliko od avstrijskih Alp, ni bilo opaziti vegjih Klinatskih nihanj. Klimatski optimum postglaciala se je odvijal med 4400 - 3600 BP, ko je mogote govoriti 0 najdlie trajajoéi topli fazi na podrodju Svicarskih Alp, Ob koncu tega obdobja je nastopila najhladnejSa postelaciaina faza, ki je trajala do 2900 BP (Gamper, Suter 1982, 108- 109) Za celotni postglacial v Svicarskih Aipah so znaéilne hitre in pogoste menjave toplih in hladnih faz, ki jih je prekinila le nekoliko dlje trajajota taza klimatskega optimuma (Gamper; Suter 1982, 112). Morda bi smeli predvidevati, da so naselbine Resnikov prekop, Maharski prekop in Notranje Gorice obstajale v pogojih, ko je bila na Sirsem podrogju Alp ugotovljena poslabsana oziroma izrazito nestabilna Klima. Novej§e znane absolutne datacije znagajo za Resnikov prekop 4690 pr. n. St, 2a Maharski prekop 3880 - 2930 pr.n. 8. in 2a Notranje Gorice 3680 pr. n, St in 3330-3220 pr. n. St, (Bregant 1975, 49; 1976, 93). Absolutne datacije s koli8éa v Partih imajo vrednosti 4810 - 4410 BP (Harej 1981/82, 46) oziroma 4010 = 3920 BP (2858 - 2290 BC, Durman, Obelié 1989; 104), To pomeni, da sodijo barjanska koligta v éas pred nastopom Klimatskega optimuma postglaciala, razen koliSéa v Partih, ki delno sovpada s fazo ugodnejge kiime” Ugotovljene paleoklimatske situacije za razliéna podrogja smemo pos. plosevati le do dologene mere ter upostevati moznost mikroregionalnih klimatskih razmer. Podnebje v éasu nastajanja jezerske krede - sodeé po favnistitnih ostankih v poizarici - ni bilo niti izrazito toplo niti hladno (Pavlovec 1967, 183). Za sodobno klimo na tem prostont velja, da je povpregje letnih palavin 1500 ~ 1600 mm, srednja letia temperatura pa 94°C (Lah 1965, 10). Paleookolje Podatki paleookolju, ki jih érpamo iz geoloskih, pedolotkih, ksilotomskih, palinoloskih, karpoloskih in dnugih raziskay, odpirajo izredno pomemben segmentrazumevanja nagina Zivljenja, saj omogotajo rekonstrukcijo naravnega okolja KoliStarskega ¢loveka (slika 9). Govore tudi 0 Elovekovem vplivu na okolje, 0 intenzivnosti njegovega poseganja v naravo, visti agrame dejavnosti itd, V prvi vrsti se odpirajo vpraanja o obstoju ali neobstoju mostiséarskega jezera in prazgodovinskih koligé. iz njega izhajajoge lege Dognanja geologije, pedologije in kvartame botanike izpostavljajo indikatorje v prid obstoja jezera; to je predvsem specifiéno jezerski sediment, kot je polzarica. Polzarica je splosna oznaka za holocensko jezersko kredo, Zanjo so zatiinit. i. subfosilni mehkuzci, vrste polzev in Skoljk, kot so Lymnaea stagnalis, Radix auricularia, Siika 9: Soodvisnast dejavnikov okolja (po Hadorn 1994) Rastlinska vrsta Habitat Schoenoplectas sp. vod Nuphar luteum -rument blatnik | Yoda Mytiophyttam sp. = rmanee vod Potamogeton sp.-vodnidristavee | vous Cares sp. a8 vod veda, mogyirie meus sp. = Ie. Phragmites sp. -trsie vedas moevisie Cyperaceae sp fav sow ere Saturn. vou meee Bromus seealinus - stoklasa level med zitom Tabela 2: Pregled m koliséarskih naselbin. nth rastlinskilvrst i= kultura plasti Gyraulus albus, Bithynia tentaculata, Viviparus viviparus, Unio pictorum, Sphaerium corneum itd, ki nesporno kazejo na jezersko okolje (Pavlovec 1967, 183). Na nekaterih delih Ljubljanskega barja so do 9 m debeli sloji polzarice s holocensko vegetacijo (Sercelj 1963, 404). Tudi nastanek gyttie (razkrojene Sote) je vezan na odmrle organogene snovi; te s0 se odlozile, ko je povrsino dna Se pokrivala voda, nato pa se je ta sediment zgostil in dobil enomo strukturo (Tancik 1965, 73; Lah 1965, 29). V Notranjih Goricah so v holocenski plasti,t. . pred nastankom koliséa, odkrili pelod vodnega orestka (rapa natans), ki kaze na nepostedno blizino jezerske vode (Sercelj 1976, 119) Koligée ob Resnikovem prekopu naj bi, kakor kazejo tik nad polzarico prelomljeni koli, stalo na suhem ali obEasno poplavijenem terenu (Bregant 1976, 87). Hipotezo o prizemni naselbini na suhem terenu je pred kratkim vpelial Mihael Budja (1994, 168). Sercelj pi8e, da je bilo jezero v éasu koliSta ¢isto plitvo, ali celo presahnilo ter da je Koliste stalo na bregu, (Sercelj 1981/82, 102; Culiberg , Sercelj 1991, 251), vendar ta trditev ni podprta s palinoloskimi dokazi. Vrtanja v blizini resni8ke naselbine so na globini kulturnih plasti pokazala sledove erozije in ponovne akumulacije; manjkale so celotne plasti od Konica boreala do subboreala (Sercelj 1963, 372)." Najbolj_tehten argument za obgasno poplavijena tla je Se vedno vigina prelomljenih Kolov; lastnosti terena, nia Katerem je stalo koligée, bi lahko rekonstruirali fe z novimi palinoloskimi vzorteni Po ugotovitvah Tatjane Bregant je Koli8ée ob Maharskem prekopu stalo na zamoévirjenem terenu, ob nekdanji strugi l8ce, kar je mogote sklepati po vi8ini prelomljenih Kolov; le-ti so bili prelomljeni na stiku med zrakom in vodo, t. j. 60 — 80 em nad poldatico, Podobno naj bi veljalo tudi za Blatno Brezovico (Bregant 1976, 87) Najlazje rekonsiruiramo lego naselbine ob Partskem kanalu, kjer je na voljo tudi najvet paleobotaniénih indikatorjev. V kultumni plasti te Koli8¢arske naselbine so bili odkriti makroskopski ostanki vodnih rastlin, ki so nedvomnipokazatelj pogostih poplav ali dolgotrajnega zadr2evanja stojeée vode na dolotenem podrogju. Te rastline so vodni dristavec (Potamogeton sp.), blatnik (Wuphar fureum) in rmanec (Myriophyllum sp.) (Culibers 1984, 91; Schlichterle 1985, 38-39). Tudi vrste, kot sologek - Juncus sp., Sav - Cyperaceae sp. ter Sa8ev - Carex sp., ravno tako ugotovljene na kolistu v Partih, odrazajo plitve zarastene vodne bazene, motno vlazna ali vsaj ‘obéasno poplavijena tla (Lah 1965, 37; Schlichtherle 1985, 39). Iz tega je razvidno, da se je Koli8ée v Partih nahajalo v izrazito humidnem okolju. V éasu obstoja kolista je prislo do ponovnega sirjenja bukovo-jelovega gozda, ko pa Je le-to propadio, je pri8lo do izrazitega dviga vrednosti jelke, Temu je sledila motna zarastenost z modvirsko praprotio (dihyrium-Dryopteris) (Culiberg, Sercelj 1978, 97; Sercelj, Culiberg 1980, 89). Podobna je situaciia s koli8¢a pri Kamniku pod Krimom, kjer palinoloski profil kaze, da v kulturni plast inija jelke pade na minimum, in sicer v korist bukve, dele2 motvimnih rastlin se zmanja, temu pa sledi zarastanje s Soto (Sercelj 1955, 270). Tudi kolisée v Notranjih Gorieah naj bi stalo na mogvimem terenu, kot je mogoée soditi po tik nad polzarico prelomljenih kolih (Bregant 1976, 87) Palinoloske in ksilotomske analize na obmogju nekdanje naselbine so pokazale, da je bilo koli8¢e postavljeno na Kasnoglacialno podlago, tore] ne na samo jezersko dno, temveé na obrezje (Sercelj 1976, 120). Kulturna plast na kolisu Kamnik pod Krimom je pokazala izrazite pelodne vrednosti bora, kar naj bi bila posledica élovekovega vpliva na gozd (Sercelj 1963, 407). Po propadu koli8éa moéno povigana pelodina krivulja jelke dokazuje njeno hitro raz8iritev po opuséenih zemljiseih (Culiberg, Sercelj 1994, 251). Na koli8éu ob Resnikovem prekopu so 2a gradnjo uporabili manj raznovrsten les kot na koli8tih ob Maharskem prekopu ali v Partih (Culiberg, Sercelj 1991, 251). Identificirane vrste lesa na kolistu Maharski prekop dopuséajo sklep, da so bili okoliski gozdovi v tistem ¢asu pod antropozoogenim vplivom 2e degradirani, ponekod celo do pasnikov. Viste, kot so leska (Corylus avellana), mokovec (Sorbus aria), jesen (Fraxinus sp.), lesnika (Malus sylvestris), &mi gaber (Ostrya carpinifolia), krhlika (Ramus cathartica), dren (Cornus mas), jerebika (Sorbus aucuparia) in breza (Betula sp.), so grmovna in drevesna vegetacija kserotermnega odprtega gozda, Izven barianskega obmogja je bil v tistem éasu dominanten tip bukovo-jelov gozd. Za gradnjo kolista ob Maharskem prekopu so bili uporabljeni hrast vrste graden in dob (Quercus petraet, Quercus robur) ter mali in veliki jesen (Fraxinus ormus, Fraxinus excelsior);, 10 30 drevesa, zatilna 24 termofilna rastista, kar pomeni, da so les nabirali na juznem, dolomitnem in apnenéastem obrobju Barja (Sercelj 1974, 69). V Blatni Brezoviei je bil kot gradbeni les uporabljen tudi kostanj (Castanea) (Sercelj 1981/82, 103). Kostanj raste na silikatni podlagi karbonskih peSéenjakov, zato so ga verjetno transportirali iz severnega dela barja in Golovea (Sercelj 1974, 69). Ze prebivalci najzgodnejgih koli8é naj bi v znatni meri vplivali na gozdove v neposredni okolici tedanjega jezera. Prebivalei Koli8é ob Maharskem in Partskem prekopu so iveli_v okolju meSanega hrastovega gozda, ki je Ze degradirana stopnja bukovo - jelove gozdne vegetacije. Degradacija naj bi bila posledicaintenzivnega Elovekoveza vpliva (potigalnistvo, setnja, pasnistvo, poljedelstvo, Culiberg, Sercelj 1991, 251-252). Vegeta - cijska slika odra2a tore) razmere Ze preoblikovanega naravnega biotopa, saj so drevesne in grmovne vrste, ki indicirajo vegetacijo odprtega tipa in antropozoogenega vpliva, kot so topol (Populus), breza (Betula), érni gaber (Ostrya), bezeg (Sambucus), krhlika (Rhammus), porabljene kot gradbeni les na veGini kolistarskih naselbin (Maharski prekop, Partski prekop, Nottanje Gorice), taksne pa so tudi vrste grmigevja (lesnika, malina, robidnica).Arhitektura kolixé: bivanje v ekstremnih pogojih Ostanki kolisGarskega staybarstva Kolista so dobila ime po specifignem naginu gradnje larazi kolisée, mostisée, stavbe na koleh, koliséarji, doba Aoliscarjev ipd. izvirajo iz romantitnega izrazosloyja 19. stoletja. Ceprav gre za neke viste anahronizem in navkljub, Ze skorajstopetdesetletni tradiciji raziskav tega naselbinskega tipa ter obstojedi preciznejsi terminologiji, jih Se vedno uporabljamo. Sele v sedemdesetih in cosemdesetin.letih so atheoloske raziskave naselbinskih ostankov v vlaznih tleh dokazale obstoj tako prizemne arhitekture kot tudi stavb na oleh.” Kot koliséa danes oznatujemo visto arhitekture, postavijene na vertikalnin kolih in dvignjene od tal, v Sit8em smislu pa se izraz uporablja tudi za prizemne stavbe. Tovrstna arhitektura hastopa v pogosto poplavljenem ali motvimnem okolj Tzraz koli8ée se nanasa tako na lego naselbine kot na nagin, ‘gradnje. Koli8¢e kot naselbinski ali arhitektumni tip je tore} oblika clovekove prilagoditve na pogoje naravnega okolja, oziroma specifigno razumevanje ie-tega, pri Cemer ne smemo zanemariti druzbeno pogojenih faktorjev, ki so gotovo vplivali na izbor bivalne lokacije. ‘Na Ljubljanskem barja je bila cefotna raziskana povrsina vedja od 14.000 m? in osupljivo je, da Se danes previaduje mnenje, da 0 arhitekturi Koli8¢ ne vemo pravzapray nigesar eprijemljivega oziroma da ostanki athitekture ne ‘omogoéajo nikakrénih zakljutkov. Zaradi predpostavke, da Je za stavbno analizo na voljo premalo podatkoy, so se rekonstrukeije arhitekture na Ljubljanskem barju v celoti ‘omejile na horizontalno stratizrafijo lesenih kolov in s tem zanemarile dejstvo, da koli razligne gostote in Kompozicije ne izhajajo nujno iz socasnih kontekstov. Konstrukcija fesene nadgradnje skoraj v celoti velja kot hepoznana. Arhitektumne ostaline so eden izmed najbolj pomanjkljivo raziskanih aspektov kolisé na Ljubljanskem barju, to pa - glede na dejstvo, da so koli8éa dobila ime ravno po specifiki arhitekturnega tipa - gotovo predstavlja problem, V sedemdesetih letih, ko s0 bile arheoloske raziskave barjanskih koli8é najintenzivnejse, je bilo v slovenski arheologiji uveljavljeno mnenje, da so na Ljublianskem ‘barju obstajale skupne ploséadi oziroma lesene platforme, na katerih je bilo postavijenih vee his (Korosec 1963, 12: Bregant 1978, 53). Ta Koncept interpretacije koli8¢ se nadaljuje tudi v osemdesetih in celo devetdesetih letih (Bregant 1984, 23; 1996, 25; Hare} 1986, 28; Budja 1992, 253), kar odraza idejo, ki je v tesni posleditni povezavi z interpretativnim modelom, ki ga je, pod vplivom cetnografskih paralel, uvedel Keller (slika 10). Keller sije pri izdelavi rekonstrukeije privoseil precejinjo mero lastne domishije. Gradnja ploséadi kot nosilne povisine za vet hi8nih celot je tehnigno zelo vprasljiva, zamenjava dotajanih nosilnih kolov pa tako rekoé nemogoca (Kaufmann 1979, 16-17). Ta model je v evropski arheologiji postal sporen 2e v dvajsetih letih tega stoletja, ko so biti v juzni Neméiji odkriti ostanki_ posameznih hignih celoi” definitivno pa ovraen z dognanji na koliszih Auvernier-La Saunerie in Yverdon Avenue des Sports v sestdesetih letin (Strahm 1972, 55)" ‘Sika 10:Kellerjeva rekonstrukeija platforme iz feta 1854 (po Vogt 1955). Kellerjeva interpretacija je v slovenski arheologiji Se vedno aktualna; evropska razprava oproblemu kolisé je sla skoraj neopazno mimo. Josip Korosec in Tatjana Bregant (. Korosee 1955, 78ss; Bregant 1964, 18) sta sicer nekajkrat izrazila dologen dvom v zvezi z obstojem kelisé, kar je le segment celotne problematike, medtem ko je Zorko Hare} problem kolisé dojemal izkliutno v smisle vvpra8anja funkeije kolisCarskih naselbin (Harej 1986, 33) Kot posledica tega se interpretacije arhitekturnih ostankov batjanskih koli8é dosledno posluzujejo modela, ki kolisca postavija na skupno leseno plostad - platformo, na kateri naj bi bilo postavljeno veeje Stevilo stavb, Tudi najnovejsa predstavitev rekonstrukeije koliséa ob Maharskem prekopu je dosledna izpeljava tega modela (Bregant 1996, 30), (slika 11).Sitka 11: Rekonstrukcija kolia na skupni plaiforni iz lta 1996 (po Bregant 1996). ‘Sodobni primeri stavb na koleh iz Slovenije Navidez izjemno skromni arhitekturni ostanki kolisé Ljubljanskega barja vendarle omogo¢ajo vpogled v ta sicer najmanj osvetljeni del kulture kolisé. Med gradbeni ostalinami obstajajo elementi, s pomogjo katerih lahko drugade razmislamo o naginu gradnje ter izgledu naselbin. Gre za lesene gradbene élene, ki do dologene mere ‘omogotajo rekonstrukcijo postavitve temeljev, gradnje sten_ in streSne konstrukeije ter nagin povezay med vertikalnimi temelji ter nad njimi leZecimi horizontalnimi povrsinami, Ob tem ne bi smeli zanemariti primerov sodobnega lesenega stavbarstva oziroma stavb na koleh s podrotia Slovenije. Primeri Iudske arhitekture so - ne glede na kulturno oziroma easovno razliko ~ zaradi elementarnih gradbenih prijemav in specifignih resitev neprecenljiv vir za raziskave atheolo8kih ostankov stavb na koleh. V smislu razumevanja baziénih gradbenih postopkov imamo, na voljo sodo planin (Ceve 1984)" Slika 12a kaze stavbo na koleh ob izviru Ljubljanice iz druge polovice 19. stoletja, Pri pastiskih stavbah na koleh je otitno, da gre za