Tekmovalne Naloge DMFA Slovenije: Društvo Matematikov, Fizikov in Astronomov Slovenije

Društvo matematikov, fizikov
in astronomov Slovenije
Jadranska ulica 19
1000 Ljubljana
Tekmovalne naloge
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
DMFA Slovenije
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije dovoljuje shranitev v

elektronski obliki, natis in uporabo gradiva v tem dokumentu za lastne
potrebe kupca in za potrebe njegovih ožjih družinskih članov. Vsakršno
drugačno reproduciranje ali distribuiranje gradiva v tem dokumentu, vključno s
tiskanjem, kopiranjem ali shranitvijo v elektronski obliki je prepovedano.
Tekmovalne naloge DMFA Slovenije (c)
Referenčna koda in čas nakupa sta zapisana ob vsaki strani tega dokumenta.

!
" " # $
$!
%
%#
$ ! $ %
$
$ $
$ &

%

&

% %' ( ( ) !

* &

%
% $
#! " " $+ ,

%
$

- &

% ! $ "% ../ ' %! ! "
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
' " #

$" 0 01 "
%# " '
%#!
! " % , $
% $ ! ' " '
' "
% $ &

%
% %

%#!
, , $ "


2
! "
%'

(

3 ) 4 $ %
+

% "" " "

%
% $ $ 0
%+
%
"
+ $ 5
* 2 "

% %

%$ ! %% "%

%# $ 6
- " $ $ %'
( ( ) . ( ( ) .
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

#
5

&

%

!

"
2
%' 7 *
8

*7

* 8 ) .
78 &

! "

%'
- ) . "

% ,
%'
7'8 &

%
,
%'
* '
2 ! "

8 ) 8

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
ººº
ºººº
- +
% $ $ + 7, % 8

ºººººº
ººººººº
ºººººº

º ºººº
ººº
ºººººº
" , 9
% +#! $

ººººººº
ºººººº

ºººººº
ºººººº

ººººººººº

ºº
ºººººº
"$$ # #" $ 5 ºººººº

ººººººº
ººººººº
ºººººº
ººººººº

ººººº º
ºººººº
ºººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººº

&

% $

! " "+! "+
+ "+ +

' 2 " 6

( ((
(
(
(( )
(

* 2 ,$
% ,! " 8
) 8

2
! " #" 8
) 8
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
- 9 "

% % ' $ *! + %%! $ !
" + + ", + %%
5

!
"

# $ $ "

$ $

$ $ $ $ % & '
( $ $ $ $ $

$ $ $ $ $ $ $ $ $ %
$ %

)
#
&
* #

#

$
$
$

$
$
$
$

# '
#
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

#

# &
+ , -
& #

#

%! %% %%%

! ! %%% !%
' # %%
*( .!/

# -

! .! %.. %! .! %% 0
# #

# .!

+
#

1

# 2
'
# ' "

$ $ &

#(
$ $ $

2
# #
'

$ $
2
#
#
3

#

ºººººººººº
ºº
)
#
ºº ºº
ºº ºº ººº
ºº
ºº ºººº
ºº
º
ºº ººº
ºº
# ºº
º ºº

# " &
ººº
º
º
º
ºº ºººº ººº

% & #
ººº ººººººººººººººº ººº
º ºº º º
º


#
ºº
º ººº ºººººº
ºººº

ººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººº
º º ººº ºº
º
ºººº º º ºº ºº
ºººººººº º º
º
ººººººººººº
ºººº ºººº
ºº ºº
ºº ººº

ºº ºº
ºº ºº
ºººº
ºººº ºº ººº
ºººº
ºººº ºººº º
ºººº ºº
ºººº ºº

ºººººº

) %

,

&'

%

#' ' #

! $
+
" $ $
#
# % * $
#

$ %

$ % 2

( ( (
#

+ . $ ./ ./ $ .
¾ ¾

4

#

+
#
# $ $
$ $ .

/ 0 )

. 5
#

(
% % .

% $ $ %

$ %
$%
2

.

+

0 1 '

$ 0 1

% 0 1
#

0

*

/

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
%

#(

%
# %

#
# "
6

$ $ % $ 0
'

$ $ % $ 0

# % %
(

'
$ ! $ !
+ #


+ #
# "

2

+ # # #

3

'' ºººººº
ºººººº
ºººººº
ºººººº
ººººº
2

º ºººººººººº
ººººººº
ºººººº

ººººººº

ºººººº
ººººººº
2

ºººººº

ººººººº
ºººººº
ººººººº
ººººººº
ºººººº

ººººººº
º ºººººººº

ºº

ºº

ºººººº

ºººººº

ººººººº

ºººººººº
ºººººº
ºººººº

6

ºº ºº
ºººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººº

$ $

'
'
'
3
'

&

&

3

'
'
'

&
&

)

! . .! "

# .!

# &
&( .! ! $ ! $
$ !. !$ $ $! %$ $ $ !%
$
1
# " #

# (

$ $ $ $ $

$ $ $ $ $ $ $

$

&

" ¯ ºººººººººººº
ºººººººººººººººººººº
ººººººººººººº ºººººººººººº
¯ ¯
ººººººººººººº ºººººººººººººººººººººººº
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
ººººººººººººº
ºººº ººº º
ººººººººººººººº ºº ººººººººº ºº ºººº
ºº º º
ººººº
º º
ºº ººººº ºº ºººº
ººº ººººº

ººººººººººººº ººº ººººººº ººº ººººº
º º
ººººººººººººº ººº ºººººº
ººººººººººººº ºº ºººº
ººº ºº ººººº
ººº

º º

ºº º º ººº
ººº ºº ººº
¯ ººº ºº ººº
ºº ººººº

ººº

*

ººº ººººººººººººººººººººººº

ººº ººººººººººººººº ºººººººººº

º
º º ººº º
ººººººº

ººº
ººº
º
ºººººººººººº
ºººººººººººººº
ººººººººººººº ºº ºººººº
ºº ºººººº
º

ºº ºººººº

ººº ººººººººººººº
¯
ººº ºººººººººººººººº ººººººººº
¯ º
ºº
ºº
ºº
º
ºº
ººººººººººººººººººººººº
ºº
ººººººººººº
º

, &

1

#

3

#

#

&
&

#
'

#
&
# 6
# $ $ ! 23

# #
&

& ' ##
&

# # ' " #
" $ # $ $
"# %
6 ## # " $ # $
" $ # $ $ 7

# ##
& 3

"# % % % % % % % % %

6

. ' ##

! ! "!!# "$
!

% &!
' ( "
% (" )
) " " !' " *! ' '#"+ ++ , +

!' + $! '(
"# !( *! + - '
. !( (
' ! ! * !'
'+"
"# !
" "
"
!# ! . $! (
'/

0*
$ ! " " *

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
'! " ! ( * " * +( &!
' (" (
! *
$1

23 4$ + !
*$ +($ "

2*3 4$ + ( +.
$ " ! (" ! " (


!
' (
* 5 5 6 2 3 +
$
$
% '
"1
5 5 5 % 7
&!
' ( (' !. !!
) & " !!
' ('+
6 8
6 7
"
!!
' !
! ( " 6 % 6 '#" '("

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
'! " ! (+ !#

# !+ * 77778%
" * !+
'+ !+# '
#
! ! "$ " !'

!. ( "
#. ( ! ! *
" ( " *
'
( 777 !+ !
" " . ( *
#/ -' !!

'$ !+ " *
!
#

" ( !/

" * !

( "
'

!+ +# '
&!
' ( " #(

% & " !( 9#!" 23 6 5 5 "#*

!"

!
' ( ' !
( "
*" !
2 3 2 5 3 6 23
)
!!
" '* ! ! ( "
6 6
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
3
6 3 6 )7 '
Æ
#" (' ("
&" * " #( ! "( ' !. +' ( * ( "$
#( + ! +# . " * (
." &!
' ( $! !
' ("
! ( * " ( * ( $ +$

!
' ( *""
! '(

"
*

5 6
% " * 7 "#* ! '+ ' '("

!
5 ( !+ '# &!
' ( " 7

) " *
!
!
'

!. !. !!
!+
" ("
&!' ( " . . 6
'( ) !" + '
'
" ! .# ' " ! .
#

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
! + + 7 "

! ! '+( "$ + # !
' (+
(
+ '#++ "! ! # "
'(+ * ( (
("
+" $! "

! '
!
#/

!
" #$
$ #
! %

&

'$(

'(
)

$#
*
+ ' +

" $ $# + ' ( ' '+ + ' + ' , '

- $ , ºººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººº
ºº ºººººº ºººººº º

'

ºº ºººº º
º ººººº ººº
º
ºº ººººº º
º ºººº
ººº ººº
ºººººººº
º
º
º ºº ººº

¯
ººººº º
º
º ººº ººº
ººº ººº

º
º º ºººº ººººººº
º ººººººººººººº
ºººº º
º
ººººººº ººº ºººººººººººººººººº º º ºº
ºººººº ººº
ººººººº º ºººº ºººººººº º
º
º º ºººº ººººº º
º ºººººº ººº
ººº ººººº º
º º º ºº º º
º
ººººº ºººº
-

º ººººººº
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
ººº ºººººººº º ºº
ºº º
º ºººº ººº
º
ººº ººººººº ººº ººººººººººººº ººººººº ºººº
ºººººººººººººººººººº ºº ºººº
ººº º ººººº

.

º º ºººº
¯
ººº º
º
º ººº ºººº ºººº
ººº
¯
ºººº
ºººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººº ººººººººººººººººººººº º
ººººººººººººººººººººººººººººººººººº º
ºº º ººº ºº
º
ººº º
º º ººº
ºººº

%
º º
º ººº º
ººº º ººº º
º
ººº
º
ºº ºººº
ººº
º
º
º
º
º
ººº
ºººº
ºººº
º º
ºº ºº
ºººº º
&

/
¯¯
ººº º
º ºººº ºººº ºººº
ººº º ººººº ººººº
ººººº ºº
º
º ººººº
ººººººººººººº ºººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººº ººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººº ºººººººººº ººº
ººº º
ººº

ºº
ººº º
º ººº
ºººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººº

-

+
-

+

0

12

+ + +

,
+
'

*

, +

!

+

+ 3
+ + + 3

+ +

4

¯¯¯
& $ + 5

ººººº
ººººº
º
º
º ºººº
ºººº

ººººº
ººººº º
º ºººº
ºººº

)

ººººº º
ººººº º ººº
º
¾ ººººº º
º
º
º
ººº
ºººº

ººººº º
ººººº º ºººº
¯
ººººº
ººººº
º
º ºººº

º ºººº
-

ººººº º ºº
ººººº º ºººº
¾ ººººº º ºººº

ººººººººº
ººººº
ºººººº ºº
¯¯¯
ºº ººººº º

ººººº ººº º ºº º
ººº

'6
ºº ºº º ºººº
ºº
ºº ºººº º
ººººº ºº
ººº º º
º
ºººº
ºººº

&
$$$$$$ $
$$$$$

$ $ 4

$2 $

1

$

$ $ /

$$$$ #$$$

" . #$$$

$$$$
1

-

1

&

/
7

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

¯ Æ
ºººººººººº
ººº ºººººººººº

*

ºº ºººººººº

ººººººº

ºº ººººººº
ººº
ºº
ººº
ºººººººº
ººººººº
$ ¯
ººººººº
Æ ººº ººººººº
+ +

ººº ººººººº
ººº ºººººº
ººº ººº ºººººººººººººººººº
'
ººººººº ººººººº
Æ ººº Æ ºººººº ººººººº
ºººººº
ºººººººº
ººº
+ + , + +

ººº ººººº º
ºººº ººººººº
º ººººººº
ººººº ººººººº ºººººººººº Æ ººººººº
ººº ººººººº ºººººººº
¯ ººººººººººººººº ºº ººº
º ºººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººººº̄
+
¿
0

- +

1

"
' %

4

"
*

"

4

"

)

4

$ $#
$ # $$ # # # # &
+

4

¯

-
ºº
º
º
ºº
º
ºººº
º
º
ºº

2 +
º ºº

º
º
º º
ºº

º
º ºº
ººººº
º
º
º
¯
ºº

ºººº
" ' -

º
º º
º ººº
º
º

ºº
º ºº
ºº
º
¯¯
º

º
º ººº
º
º
ºº º
º ºº ººº

º
º º ººººº
º ººº ººººº

º

º ººº ºººººººººº
º

º

º º
º
º ººº ººººººº
º
'
º ººººººº
º

ºººººº
ººººº º ºº
¯¯¯¯
º
ººººº º º º
º ºº
ººººº º ºº

"

3
'
ºº
ºº º
º
ºº º ºº
ººººº º º
ººººº º º

º
º º
ººººº º
º ºº
ººººº º
º º
º

%
ºº
ºº
º º
º ºº
ººººº º
º ºº

/

5 & 5

12 &

$

$

/

#$ $

!" !""# $% !" &
& !'

( )"
& " * + * + (

*

+ ,-
, . " ! / & &0! 1

0 0
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
! 0 0! )" &! 0

& 0! !#10 !0
" ! !!" $ ! !#1 2
"

!-
%
!#

" & " "
&" 0 && (

3 ) "! 4 2 ! ( , &
&
! ) ) % 0 $
" !#

3 ! -

" 0! 0
! !

' !" &
1 ! 1 #)
' !" & " ) -
( " )! &

.
0
& '

& " +
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
, . "

! )" & !
# .
&
& !
&

0 5
% & " 1 ! !'
6 #" ! "
& ! &
'
5 " 0
&
"0 ! &0! !'

'
" !) !" 0! )" &
7 8(
8, 8% 8$ 82 8 (
) '-

" )!

)

+ &
#" ! &&

* *
*
* *
( " 0

5 1 & '0
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

0
5
" + * -
, ! !
&0 !
&0 9
"" &&7 + 6 * 5 + 6 * 5 + 6 * 5
. & ! "
% 00 ! " " )' )0

' ! 0! )0 !
. " )

& 0 )0 0 #" ! "
) 0
" .
& ! "
' "
' ! !
6
"
! !)0 0
!
0! )5

. " 3# " 7 & " 6 * 5 65 * 65 "#)0
# 6 5 6,5 ,( . ! 6 5

( &
#" 4 * 44 * 444 * * 444 44
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
, &)0 "#)

0# #

&
.
& ! " ! &&

*
*
! ! &)
% 1"0 !" 1 & ! 1 &
# 1
&
"#) "
' 1 " & !""# 9
0
& "#) !" "
" ! !"
) ) 6"
!"
0 # ) # 1

5 1 0
& &1#)
! &01
) 1 #!-

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

! !" # $% !

&
" #
$%

' (

" # )" #


! "

#
# $
* + +

+ ! +

+ + + + +
+ + +

,

#
# ",

# (

!
&+

!

#
#

"

- + . /

+ + ! ) .$ ' + .
! )

$ $
. . "$ # $ 0 /
1
! ) .) ( /
"& $ + + + ! ) .#

. / ! ) .$
$

! /

/
%
/

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

1 $$$ $$ +
$$$ $$$ " # + $$ $$$ +

&

%

2+ 3 " # $ $ &
+ +
+
+ 1 +
" # " # " # " # "
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
# " # $ 2 3 "

# " #
" # " # ' + + + + + +

'
$ (

(

'
" # " # $
"
#
"
# " # " #

"
# )
* *

*
* +

& + +
+ + & +

+ & ++ +

+ + +

# #

# # "& + #

& # #
( # # # # +
# # # #
,

+

4
+

* + " # "
# " # / /) / / /! /

$

!/) 5
)
$ " # !/)
!/)
" /!#

$ &
!
"
$ #
3 . ! ! / $ )
-

$

+

.

$ /
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

' +
) " # )

6 - $

%
0
1 2 2

+ &

'+

+ " # ) "" # #
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
0 + + ! + + . + + ) + )
+ ! + + .

+ 3

+

% 2 2

+

# # #

+ $ + $ + $ & + $ $
0 !" !# ! "# "! " "#! #" # # "# ! "#"# ! "# $
+ + $% &
7

& "# ! "#"# ! "#

+ $ +
" #
3 $ +
+ +
' ( + "' ( #
+ " + +
# '
+ " + + # 0
+

!

' (

!

6 -+ + ' " # " # "#
" # "# -+ + ( +
" # ( + " # 0
" # " #
" # " # 1
)$$ " # ' ' )$$
"'# ' +3 )$$ 1 )$$
" # " #
" # 1 )$$
" # )$$$ " ")$$$# )$$#
")$$$# )$$ ( )$$ " #
" #
$ )$$ "
# $$$
'
" # " #

" #

" #
"
# $$$
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

*+3 ... . . .
$ . 0

.

"$
# "$ /$$#

3 ... . .

!

+

1

5+ + ) # * &

* * *
" )# " # " )# )

8 " )# + ) ) + + 9
% )
&
* * * ) 4
1 " # " )#
+
* * *

:+ 1 ,
+ ( +

+

1 + ,
+
+ ; ; +

%
%

"

)
.
#
#
$ /

"

$
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
!

! " " # $ " #
%

&' &' ( # '! )
*! &
' + +&* &
&' &' +&* &
+&* && &'

, ' '

- &
) ! '- ++
&- &
) ! , '
+ & '' ' !
&+ &
) &'
)!
& ! -

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
' &
& -

* &
).
/ ! 0 ! 1

+
&'+

!
+ &+ * 2'*!
1 ! & '! + ' ! - ( ! +
&'

&' " " 0 " , & 1

&'
&'
!11 '
!.

%'
) ' & -
& + +& &
&' '

) & + &'
)! ' )& '
) )
1 (-1
+ 2 &+ + &! ' & ' + -
' ')
-

+ +
,

&'&'*
! !
3
" 3 # Æ *! !- )
#
' '
& ) *-+ (-* +
'& & '
+ ! &'&'

'& ) ! &* &'&' '&
%'
/ '-* *! *

) ) +1 )
1
)
!*( )( '*

&1 '-' & ! ' & %'
) + *
) 1' ! + &
' &1 ( &- ' 1!! ) &
)

! ( & %') (
4 " 3 4 " 3 " 4 " " 34 " " 3 4 " /3 #
+ 1

&
%

& )

'& ! & ))

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

"

"

&
, )(+ !*( &

' +* ' '
#
) !*( &
#

'
) %'
) ! & ))

)( &'

/
) * ! !' & ( &
& & + !' &'

!
!- !
)!- !' ' & )'*!& ) !
$ + &
'+ +1 & !' & !
!- !
)!- %'
)

!
!- !
)!- !' ' & $ +
)'*!& ) !


5*'! 6 ) '& !6 4 433 # 4 4 " 3 " 3 # ) '

& & 43 #
%' &+&
)6 0 + ) !* '&-

& !
' & ! &+ ) !* '
+- 1 ' &
, '
)

+
)& )
&
' &-+ &-&
'
) &' & &'&'
' ' *+! %'
)
+ ' !
!+ )

*
/ % ! &( '& 7 7 %'

) 1' &(
)+ &' ' &'
4 + (' 3 &' &1 / ! +
) '& ) + ('
$ ++ ('

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

!

" #

" #

$ % &% & '

( '

) " *
' "

*

% &% &

( " *

!


"

%

#
!
+++$ "
,

-

Ô ¾

# . )
¾

&'

'

#

#

! $ (

,

- #
# ! % #& % & ( ' % /
)

0 & (
)

(
" ( #

( $ *
#
+$ ( ,

1

-
% &
% &
% & % & ++* '

#

! )

#
&

# #$

% #& #

,$

.

'

2

)

'

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

- #

$ !

! !
'
)

#3Æ
& & Æ & &

&
& & & #3Æ & #3Æ &
& & '
4 & 3Æ

& 3Æ & &

.
& &

+

& 3Æ
& & .

- 5 )

"

) )

)

"

) )

*
. /!

6

$
% &% & % & % &% & % & %&

¬ ¬ ¬ ¬
¬
,
¬
¬¬ ¬ ¬¬ ¬ %& 1

¬
¬
%& -

¬ ¬

%&
¬ ¬
¬ ¬

%&

¬ ¬

%&
¬ ¬
)

#$

"

- % ¾ &
Ö Ö
Õ Õ
,
Ô

)
+

,
(
""
) % ¾ & !

.
0
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
,

¼ ¼
& &

- ¼ ¼ 4
¼

¼ ) %
)7&

-

¼

¼

1
#

$

!

" (

8
8

"
( -

9


5

2

'

9

-

5 )

)

)

5

! !

!
/!

. % & % % % &&& % & : % & % & 4
%& % %&& % &

% & % & % &
% & % & % & ) :
% &
) % & % &
%& % &

2
" 2

*
#
2 %: & 1
-

¾ ¾
! !
)

4 ) -

% &
¾ ¾

¾ ¾

* 3
+

4

0
3"
% &
4 #% $
2 & ,

8
' & 8
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
&
&

&
.
& & -

1 1

& &

!
5 +

"

'

# $

,
5

1
-
) "*

-

(

3
'

) 8

)

8

8

! '

"
- +
!
!
* / 3
!

4
# $

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

!" #$ !"
!$! %
$ &! ( )
' * ( ) + $ #
,
$ + ! #

- ) ) *
( & !

#

$ !
!

. !/
0 "
$ # #$ $
!" $" - # #

!#
$. #+ # !
!# $ 1 $
!$

!# # ! $ $ $ 2! + # - - 3 $
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
$!+ # - $ # #

!# ! -

!#/

,
$ + ! #

- ) ( *
-# + + "- $ $ %! #"!$
04
5+ 04 5+ 04
5 0 4 5
# /
( & !! $!$!+ !$. #. !$ !$ &!

+ #
$ !$ !

#. $ #. $!$! $$
$!$!
0

"" $

! # $

$!
$ 4! - # 5 $! )
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
% !

# $ $/

- 4 05 ) 40 5 * 40 ) 15
,
$! $ + # 3 ) ( * * + !
$+ * (
(
$!$!" !$ + $ $ !$ $ ) *
&!
+ # !$
0 % !" " % $

$! !
$ ! ".$+ # - $$ # $ 4( 05+
!$ + # %! $ ( "- ! $+
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
%! $ ( !$ $ $ $% ) ) + ! "- $

!
% % $ + !$ + # "- !
$ $ 6/

$ -!
,
-# + + + $ $

%
$ -! ) + ! 6 ! # $
$ /
( - !$ $!$! !$ $ $ $!
$
!

+ # 5 * 5
* 5

* & !$
$!$!
0 !

$

$$+ #
% $
!
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
!
+

!
$/

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

!

"
#

!

"

"

#

$

$
$
%
$


$

$

" &
$
% &

$

' "

'"

'
(

"
)
* )
+

(

+

+

"

, -
,
% &

)
* )

+

'
+

,

,

%

%

%

%

( )

!

.

'

%
, , , ,

'&

*

)

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
%

%

/

$
.

$

%
&
+

" "

"

/

+

" 0

1
*

)
2
"

#
2 "
2

1
)

22
+

+
,

+

--
2
%

& !
"
--

%

3
4

, * * 5 ,

* * * , ,

,

,

#
,)

,

,

!

"

!
"

"

# 1

$
) 6

) +
/

"
1
1

)

1
!

"

$

7

$

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
! !
! ! $

4

$

$
$
#

% &
% &

!

.

%

.

"

&
5
2

&
*
$ 8
8

0

1

$

88 %
8
8
5

2 +

$
8
8
%


*
$ 8
8

.
2

-
&
1

)

# ,

2 ) 1 *
2 * 2
#
2 -
#

#
)
#

"

$
"

! "

$

/
" '
·½
·½
·½

++

4

! "
/

0
"
.

3

& ! ! !
%
! ! ! ! ! !
0 1

# ! $

% $

#
# , 2
1

#
1

! ! !
, ! ! !
! ! !
1 # # , 2

!
#
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
# , 2
1

9

"

%

%

%
/

.

"

.

2

%
$

2

!

)
2

"

"

6

#

!

$

*
.

2 , , 2 2 0 )

1 .

3

"
% "
4

&

,

½ ½ ½

Ü Ý ¾
! " # $ ¿

¿

&
%
!
¾ ¾
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
' ( )

*
$

$

$ ' $ ( )
$

$
(
$
) ( $ $

)

+

,
"
+ $
!
& ! &
'- $

Æ Æ

$$ $ $
¾ ¾

¾
!

! $ +

$

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
' ) . $

,

! !
/ + +

. $ $ $ $


+
$ !% & ! ¾
#
$

0
$
$ $ #
$ $
$

$

! " $ 1 % &
#
$ 1 $
&% &
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
%
' ( )

$ $

Æ
!
$
$
2 $

( )

$

$

( $ ( $ $

)

#
$
!! % &

%
&

3 4 Ê Ê Ê $

%& % %& %&&

5
%& %&
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

!

$

' 6

Æ Æ Æ

' ) -

,

/ + +

- $ $ $ $


Æ

Æ Æ Æ Æ Æ Æ

Æ

Æ Æ

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
! " "# $ $"

"

% & " " '

' '

' (

' '

'

! "
" #

$ %
# &
% %
¿ $ ¿ ¾
¾

¿ ¿ ¾

¾ ¾ ¾ ¾ ¾ ¾ ¾

¾ ¾

%
%
% %
%
% %
%
%
%
% %

%
% %
%
%

" " ¿ ¿ ¾ ¾

# " "

#
! "
"
" '#

"

" ' %

) *

) !
" '
#

" "
" )" * "

%%

" * " % %

+

% %

% %

&"

," $ $

(

" $
! "
"
" ) '

-
"# &

%

-
"# '

% '

- "# % -

#
# % % % '

*
+
# ,

!
/

!
Æ

Æ

% '.Æ

% % $

%
*
% "# Æ '.Æ

"

#
'
#
"
*

' % % # "

Æ '.Æ

-

0 $
% % # "

%% %% %% %%

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

"

$

"# "
-
$
" " 1
"
'' ..'' .. 22 22 "
" "
' ! " " ..'' *

'

.... % % % % ' % ' % '.

* # " "" "

" "" " %%
)
"
! ' ' '.

0 $ $ " "

$ "*#

$" " "

/
"*
3$

" +$"

$"


. " " * ,

! /
"

$

"
"
' "
"
- ' " % " ' *

"
"# " "
$

" "" %

0 $ "
" 0"*

%

%
%
%
%
" "
$

%

% " " "
% "
¾ "
" * " * "

$
" "

% " "
* "
"

'
%

' " "
%
%
%

-

(
4

% %

%

" %

) *
"

- * "

1 *

$

%

$
'

"

*
'
0 "
!

"
"

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
," $ $ )

" * " " * " )

3 "

0 $

Æ

)
"
" - " * "
"

" " "
" "
" * " "# "
"
$"
" * "
#
(

" $
! "
"
" ) '

5
1
" +
"
" )
% % % %
% % % % % % %%

" % ) " " "
0
'

&
! "

$

$
6 "

"

$ " -

$
$ "

5
7 1"#
$

$
' " '

1

! "
2

2

+
"
!

"
/

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

"

0 $ Æ

Æ Æ 'Æ

2Æ )$ Æ Æ /

Æ Æ Æ
.Æ

2"

0 ' " "
-
Æ
1
2Æ Æ .Æ

34 ! "

'

0 $ $ " "
$ . "*# "*

3$ "

+$"
$"

. " " * ,

! /
"

$

"
"
' "
"
'
Matematično tekmovanje srednješolcev Slovenije
Izbirno tekmovanje
28. marec 2003
Naloge za 1. letnik
1. Poišči vsa naravna števila, za katera velja: če številu prištejemo vsoto
njegovih števk, dobimo 313.
2. Naj bo M razpolovišče stranice BC in N razpolovišče stranice CD pra-

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
vokotnika ABCD. Določi razmerje dolžin stranic pravokotnika ABCD,

če je AM N pravokotni trikotnik s hipotenuzo AM .
3. Naj bo a2 + c2 = 2b2 za pozitivna števila a, b in c. Dokaži, da velja

2 1 1
= + .
a+c a+b b+c
4. Babica je razrezala okroglo pico na 6 enako-

straničnih trikotnikov in 6 krožnih odsekov, kot
prikazuje slika. Vsak izmed 6 vnukov je pojedel
1 trikotnik. Ker vnuki ne marajo robov, je krožne

odseke pice pojedel pes Muri. Kdo je pojedel več
pice, 1 vnuk ali Muri?
(Uporabiti smeš, da je 31
10
<π< 22
7
.)

√
5. Naj bosta a in b naravni števili, večji od 1, za kateri velja a a a = b.
Katera je najmanjša možna vrednost vsote a + b?
Naloge rešuj samostojno. Za reševanje imaš na voljo 150 minut.

Uporaba zapiskov, literature ali žepnega računala ni dovoljena.

c 2003 DMFA Slovenije, Komisija za popularizacijo matematike v srednji šoli
Izbirno tekmovanje
28. marec 2003
Naloge za 2. letnik
1. Naj bo a + b + c = 0. Dokaži, da velja a3 + b3 + c3 = 3abc.
2. V paralelogramu ABCD označimo zaporedoma z A1 , B1 in D1 razpo-

lovišča stranic BC, CD in AB. Daljici DD1 in BB1 sekata AA1 v točkah
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
M in N . Dokaži, da je |M N | = 25 |AA1 |.
3. Dan je trapez z osnovnicama AB in CD, ki merita zaporedoma 5 cm in

1 cm. Naj bosta M in N takšni točki na AD in BC, da je daljica M N
vzporedna z osnovnico AB, ploščina štirikotnika ABN M pa je dvakrat
večja od ploščine štirikotnika CDM N . Koliko centimetrov meri daljica
MN?
4. Barbara je na predzadnjem testu v šolskem letu dosegla 98 točk in tako

zvišala povprečje do takrat doseženih točk za 1 točko. Na zadnjem testu
je dosegla 70 točk in znižala novo povprečje za 2 točki. Koliko testov je
pisala v celem šolskem letu?
5. Kolikšen ostanek dobimo, ko število 20022001 delimo z 2003? Odgovor

utemelji.


Izbirno tekmovanje
28. marec 2003
Naloge za 3. letnik
1. Za pozitivni realni števili x in y velja
2 log(x − 2y) = log x + log y.

x
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Koliko je ?
y
2. Naj bosta p in q taki praštevili, da sta tudi p + q in p − q praštevili.

Dokaži, da je p2 − q praštevilo.
trikotniku ABC očrtane krožnice,

3. Naj bo D razpolovišče tistega loka AB
na katerem ne leži točka C. Izrazi dolžino daljice AD z dolžinami a =
|BC|, b = |AC| in c = |AB|.
4. Na 1 polje tabele velikosti 5 × 5 smo postavili žeton, ostala polja pa smo

brez prekrivanja pokrili z dominami velikosti 3 × 1.
Določi vse možne položaje žetona.
5. Poišči vsa realna števila x in y, ki zadoščajo enačbi
(x + y)2 = (x + 3)(y − 3).


Izbirno tekmovanje
28. marec 2003
Naloge za 4. letnik
1. Dokaži, da je
1 1 1 1
+ + ··· + = ,
log2 2003 log3 2003 log100 2003 log100! 2003
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
kjer je 100! = 1 · 2 · 3 · · · 99 · 100.
2. Dan je paralelogram ABCD, v katerem je stranica AB daljša od stranice

AD. Na premici AB naj bo X takšna točka, ki ne leži med A in B,
da je |AD| = |BX|. Simetrala kota <) BAD seka premici CD in BC v
točkah E in F . Dokaži, da je |EX| = |F X|.
3. Poišči vsa taka naravna števila n, da dobimo pri deljenju števila 2003 z
n ostanek 7.
4. Poišči vse možnosti, kako lahko število 2003 zapišemo kot vsoto vsaj 2
zaporednih naravnih števil.
5. Poišči vse rešitve sistema enačb
x2 + y 2 = 25 in
x + y + xy = 19.


Rešitve nalog z izbirnega tekmovanja
Vsaka naloga je vredna 7 točk. Pri vrednotenju smiselno upoštevajte priloženi točkovnik.
Tekmovalec naj ne prejme več kot 3 točke pri posamezni nalogi, če iz delne rešitve ni
razvidna pot do končne rešitve naloge.
I/1. Iskana števila so trimestna. Pišimo: n = 100a+10b+c. Tedaj velja 100a+10b+c+a+b+c =

313 oziroma 101a + 11b + 2c = 313. Premisliti moramo o 2 možnih vrednostih števke a, in sicer 2
in 3.
Izberimo najprej a = 2. Tedaj je 11b + 2c = 111, kar je možno le, če izberemo b = 9 in c = 6. Eno
od iskanih števil je 296.
Poglejmo še možnost a = 3. Tedaj je 11b + 2c = 10, kar pomeni, da je b = 0 in c = 5. Drugo število
s to lastnostjo je 305.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Števila so trimestna: 2 točki. Zapisana enačba 100a + 10b + c + a + b + c = 313 (ali njej
ekvivalentna 101a + 11b + 2c = 313): 1 točka. Analiza primera a = 2: 1 točka. Iskano število je
296: 1 točka. Analiza primera a = 3: 1 točka. Iskano število je 305: 1 točka.
Če tekmovalec navede obe rešitvi in ne dokaže, da sta edini: 1+1 točka. Če tekmovalec
sistematično preverja različne možnosti in preveri VSE možnosti: 7 točk. Če tekmovalec ne
preveri vseh možnosti: po 1 točka za vsako pravilno rešitev.
I/2. 1. način Pišimo |AB| = 2a in |BC| = 2b. Ker je kot D

a N
a
C
<) AN M = π2 pravi, je < ) DN A + < ) M N C = π2 . Sledi < ) CM N =
π y
2 − <) N M C = <
) DN A. Torej sta si pravokotna trikotnika AN D b
in N M C podobna, od koder sledi |AD| :√|DN | = |N C| : |CM | x
a 2b
M
oziroma 2ba = b . Sledi a = 2b in a : b =
2 2 2 : 1.
2. način Označimo še |AN | = x, |N M | = y, |AM | = z. Po b
z
Pitagorovem izreku je

A 2a B
x = a + 4b , y = a + b , z = 4a + b
2 2 2 2 2 2 2 2 2
in z = x + y .
2 2 2
Če izraza za x2 in y 2 iz prve in druge enačbe upoštevamo v četrti, dobimo z 2 = 2a2 + 5b2 . Nato
√ desni strani tretje in dobljene enačbe. Poenostavimo in dobimo a = 2b , torej je
izenačimo 2 2
a : b = 2 : 1.
1. način Trikotnika AN D in N M C sta podobna (račun s koti): 3 točke; brez dokaza s koti:
1 točka. Razmerje |AD| : |DN | = |N C| : |CM | (ali podobno), ki sledi iz podobnosti: 2 točki.
√ a
√ b √
Sklep a : b = 2 : 1 (ali ekvivalenten razultat v obliki razmerja b = 2, a = √2 = 2 ): 2 točki;
1 2
√
zapis v obliki a = b 2: 1 točka (naloga namreč sprašuje po razmerju).
2. način Vsak pravilno zapisan Pitagorov izrek: 1 točka√ (skupaj 4 točke). Implicitna zveza
med a in b: 2 točki. Izračunano razmerje a : b = 2 : 1 (ali ekvivalenten odgovor v obliki
RAZMERJA): 1 točka.
I/3. Iz 2b2 = a2 + c2 sledi 2b2 + 2ab + 2bc + 2ac = a2 + c2 + 2ab + 2bc + 2ac, kar lahko razstavimo
a+b+b+c
v 2(a + b)(b + c) = (a + c)2 + 2b(a + c) = (a + c)(a + 2b + c). Torej je a+c
2
= (a+b)(b+c) 1
= a+b 1
+ b+c ,
kot je bilo potrebno dokazati.
Če tekmovalec iz dane enakosti 2b2 = a2 + c2 izpelje želen rezultat: 7 točk. Če tekmovalec
2
izhaja iz želene enakosti a+c 1
= a+b 1
+ b+c in s preoblikovanjem izpelje 2b2 = a2 + c2 : 5 točk.

Če EKSPLICITNO ZAPIŠE, da so bile v dokazu zapisane same ekvivalence in lahko zato
preberemo dokaz v drugo smer: 2 točki.
√
I/4. Denimo, da ima pica polmer r. Enakostranični trikotnik ima ploščino r2 3
, krožni odsek
√ 4 √
pa 6 πr − r 4 . Muri je pojedel vseh 6 krožnih odsekov, skupaj torej r (π − 3 23 ). Torej je
1 2 2 3 2
√ √ √ √
treba primerjati 43 in π − 3 23 . Dokažimo, da je Muri pojedel več, ker je π − 3 23 > 43 , oziroma
√ √ √
π > 43 +3 23 = 7 43 . Res, če uporabimo spodnji približek 31 za π, vidimo da velja π 2 > 961
100 > 16 ,
49·3
√
10
saj je 961 · 16 = 15376 > 14700 = 100 · 49 · 3, torej π 2 > ( 7 4 3 )2 .
Izračunana ploščina 1 kosa pice: 2 točki. Izračunana ploščina osenčenega dela: 2 točki (od
tega √ 1 točka
√
za ploščino√ krožnega odseka). Pravilno in BREZ RAČUNALA utemeljena ocena
π − 2 > 4 (ali π > 7 4 3 ): 3 točke.
3 3 3
Pri vrednotenju je treba paziti, da tekmovalec uporabi SPODNJI približek za π. Ocena π > 3
ni√ dovolj natančna in z njeno pomočjo naloge NE MOREMO pravilno rešiti. (Velja namreč
4 > 3, kar je ekvivalentno z 147 = 7 · 3 > 3 · 4 = 144.)
7 3 2 2 2
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
√
√ √
I/5. Iz a a a = b po vrsti dobimo a a a = b2 , a3 a = b4 in a7 = b8 . To pomeni, da je
število a 8. potenca, število b pa 7. potenca naravnega števila, večjega od 1. Ker iščemo najmanjšo
možno vsoto števil a in b, vzamemo a = 28 in b = 27 . Tedaj je a + b = 256 + 128 = 384.
Preoblikovanje v a7 = b8 : 2 točki. Sklep, da je a 8. potenca, število b pa 7. potenca
naravnega števila: 2 točki. Sklep, da je a = 28 in b = 27 zaradi minimalnosti: 2 točki. Odgovor
a + b = 384: 1 točka.
II/1. 1. način Ker je c = −a − b, velja a3 + b3 + c3 = a3 + b3 − (a + b)3 = −3a2 b − 3ab2 =

−3ab(a + b) = 3abc.
2. način Najprej se spomnimo, da velja (A+B)3 = A3 +3A2 B+3AB 2 +B 3 = A3 +B 3 +3AB(A+B).
Torej je 0 = (a + b + c)3 = (a + b)3 + c3 + 3(a + b)c(a + b + c) = (a + b)3 + c3 , saj je a + b + c = 0.
Če upoštevamo še (a + b)3 = a3 + b3 + 3ab(a + b) = a3 + b3 + 3ab(−c), dobimo želeno enakost
a3 + b3 + c3 = 3abc.
1. način Če tekmovalec izraz a3 + b3 + c3 z upoštevanjem a + b + c = 0 preoblikuje v 3abc

(ali nasprotna smer): 7 točk.
Če tekmovalec izhaja iz želene enakosti a3 + b3 + c3 = 3abc in z upoštevanjem a + b + c = 0
izpelje neko identiteto: 4 točke. OPOZORILO: Naloga s tem sploh ni rešena. Tekmovalec se
mora na tem mestu zavedati, da je uporabil še nedokazano trditev in je iz nje izpeljal veljavno
trditev. Dodatne 3 točke priznajte, če tekmovalec prepričljivo utemelji, da lahko uporabljen
dokaz prebere v drugo smer.
2. način Če tekmovalec iz znane enakosti 0 = a + b + c izpelje želen rezultat: 7 točk.
II/2. Ker sta daljici DD1 in BB1 vzporedni in je D

B1

C
|AD1 | = |D1 B|, je |AM | = |M N |. Narišimo še vzpo-
rednico k B1 B skozi C in označimo njeno presečišče s
F
premico AB z E. Naj bo F presečišče premice AA1 s
N
A1
premico CE. Potem je |BE| = |D1 B| = |AD1 |, zato je
M
|N F | = |M N | = |AM |. Trikotnika BA1 N in CA1 F sta
skladna, zato je |A1 N | = |A1 F |. Torej je |A1 N | = 12 |M N | A D1 B E

in |AA1 | = 52 |M N |, od koder dobimo |M N | = 25 |AA1 |.
2
Utemeljitev |AM | = |M N |: 2 točki. Vpeljava CE BB1 : 2 točki. Sklep |N F | = |AM | (ali
|N F | = |M N |): 1 točka. Točka A1 je razpolovišče N F : 1 točka. Izpopolnitev dokaza in sklep
|M N | = 25 |AA1 |: 1 točka.
II/3. Označimo dolžino M N z x, višino trapeza ABCD z D

1
C
v in višino trapeza ABN M s h. Potem je SABN M = (x+5)2 ·h
in SCDM N = x+1 2 · (v − h). Ker velja S ABN M = 2SCDM N in v−h
SABN M + SCDM N = SABCD , dobimo enačbi M
N
x
(x + 5) x+1
·h = 2 · (v − h), h
2 2
(x + 5) x+1 1+5
·h+ · (v − h) = v. A 5 B
2 2 2
x+1
Iz prve izrazimo h = 3x+7 · 2v in vstavimo v drugo. Dobljeno
enačbo lahko delimo z v in krajši račun pokaže, da je x2 = 9 oziroma x = 3. Torej daljica M N
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
meri 3 cm.
Če tekmovalec izrazi SABN M in SCDM N z x, v in h (ali drugimi odvisnimi količinami): 1+1
točka. Če tekmovalec izrazi pogoja SABN M = 2SCDM N in SABN M + SCDM N = SABCD z x, v
in h: 1+1 točka. Rešitev x = 3: 3 točke.
II/4. Denimo, da je Barbara pred zadnjima 2 testoma pisala n testov in je imela povprečje m
točk. Tedaj velja
n · m + 98
=m+1 (1)
n+1
n · m + 98 + 70
in = m + 1 − 2 = m − 1. (2)
n+2
Iz prve enačbe dobimo n · m + 98 = n · m + n + m + 1 oziroma m + n = 97, iz druge pa n · m + 168 =
n · m − n + 2m − 2 oziroma 2m − n = 170. Tako pridemo do 3m = 267 oziroma m = 89 ter n = 8.
To pomeni, da je Barbara v celem šolskem letu pisala 10 testov.
Zapisani enačbi (1) in (2) (ali ekvivalentni) glede na besedilo naloge: 2+2 točki. Rešitev
sistema: 3 točke.
II/5. 1. način Če dá število a ostanek 2002 pri deljenju z 2003, potem je a = 2003 · a + 2002
za neko celo število a . Zmnožek 2002 · a dá ostanek 1 pri deljenju z 2003, ker je
2002 · a = 2003 · 2002 · a + 20022 = 2003 · (2002 · a + 2001) + 1.
Če dá število b ostanek 1 pri deljenju z 2003, potem je b = 2003 · b + 1 za neko celo število b .
Zmnožek 2002 · b dá ostanek 2002 pri deljenju z 2003, ker je
2002 · b = 2003 · 2002 · b + 2002.
Od tod sklepamo, da potence števila 2002 izmenično dajo ostanka 2002 in 1 pri deljenju z 2003.
Potenca 20022001 ima lih eksponent, zato dá ostanek 2002 pri deljenju z 2003.
2. način Pišimo a = 2003. Ko razstavimo (a − 1)2001 , so deljivi z a vsi členi razen (−1)2001 = −1.
Ta člen ima ostanek 2002 pri deljenju z 2003. Torej je ostanek 2002.
3. način Gornji sklep lahko zapišemo s kongruencami: iz 2002 ≡ −1 (mod 2003), sledi 20022001 ≡
(−1)2001 ≡ −1 ≡ 2002 (mod 2003).
3
1. način Ugotovitev, da so ostanki pri deljenju potenc števila 2002 z 2003 izmenoma enaki 1
in 2002: 3 točke. Utemeljitev te ugotovitve (tj. zakaj se vzorec ponavlja): 3 točke. Sklep, da
je ostanek enak 2002: 1 točka.
2. način Zapis 2002 = 2003 − 1: 2 točki. Uporaba formule (2003 − 1)2001 = 20032001 − . . . − 1: 3
točke. Sklep, da je ostanek enak 2002: 2 točki.
3. način Ugotovitev 2002 ≡ −1 (mod 2003): 2 točki. Račun s kongruencami: 4 točke. Sklep:
1 točka.
III/1. Da bi bil log(x − 2y) definiran, mora veljati x > 2y. Enačbo lahko zapišemo kot
log(x − 2y)2 = log(xy), od koder sledi (x − 2y)2 = xy oziroma (x − 4y)(x − y) = 0. Zaradi pogoja,
ki mu morata zadoščati x in y, rešitev x = y ni možna, zato je x = 4y oziroma xy = 4.
Pogoj x > 2y: 1 točka. Preoblikovanje v log(x−2y)2 = log(xy): 2 točki. Sklep (x−2y)2 = xy:
2 točki. Enačba (x − 4y)(x − y) = 0 (ali navedeni rešitvi x = y, x = 4y): 1 točka. Sklep x = 4y
in zapisan odgovor xy = 4: 1 točka.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
III/2. Če sta p in q lihi števili, je p + q > 2 sodo. Torej mora biti vsaj 1 od števil p in q sodo.
Ker je p > q, je tako q = 2. Med praštevili p, p − 2 in p + 2 je natanko 1 deljivo s 3, zato je enako
3. Torej je lahko le p = 5 in je p2 − q = 23 res praštevilo.
Ugotovitev, da je vsaj 1 izmed števil p in q sodo: 2 točki. Ugotovitev q = 2: 1 točka.
Ugotovitev, da je med števili p, p − 2 in p + 2 vsaj 1 deljivo s 3: 2 točki. Ugotovitev p = 5: 1
točka. Sklep, da je p2 − q = 23 praštevilo: 1 točka.
III/3. Kota <) ACD in < ) DCB sta kota nad enako dolgima teti- C

vama, zato sta skladna in je CD simetrala kota <
) ACB = γ. Torej
) DCB = γ2 in zato <
je < ) DAB = γ2 . Označimo z E razpolovišče
stranice AB. Tedaj je |AE| = 2c in zato b a
c c
|AD| = γ = =
2cos 2 2 1+cosγ c
2

2 E

c ab A B
= c (a+b+c)(a+b−c) .
=
a2 +b2 −c2
2(1 + 2ab )
c
Sklep |AD| = 2cos γ2
(ali ekvivalenten izraz, v katerem nastopa poleg a, b, c še EN kot
trikotnika ABC): 4 točke. Poenostavitev gornjega izraza in zapis |AD| (v kateri koli obliki)
samo s količinami a, b, c: 3 točke.
Če tekmovalec izrazi |AD| z a, b, c in 2 kotoma ali kakšno drugo odvisno količino, vendar izraza
ne poenostavi: največ 2 točki.
III/4. Obarvajmo polja tabele s 3 barvami na 2

načina. Ker vsaka izmed domin velikosti 3 × 1 prekrije
po 1 polje vsake barve, morajo biti števila pokritih polj
vsake barve enaka. Ker imamo na vsaki sliki 9 sivih
polj in po 8 polj drugih 2 barv, mora biti žeton
v obeh tabelah na 1 izmed sivih polj. Edino polje, ki
je pri obeh barvanjih sivo, je središčno polje tabele.
Tekmovalec se bo sam prepričal, da je ostala polja tabele velikosti 5 × 5, res možno prekriti z
dominami velikosti 3 × 1.
4
Barvanje tabele s 3 barvami na način, ki bistveno zmanjša možne položaje žetona (npr. po 1
barvanju vidimo, da je žeton lahko le na 9 osenčenih poljih): 3 točke. Zasuk barvanja in sklep,
da je žeton lahko le na središčnem polju: 3 točke. Dokaz, da lahko tabelo 5 × 5 z žetonom na
središčnem polju prekrijemo z dominami 3 × 1: 1 točka.
Če tekmovalec pokaže, da je žeton lahko na središčnem polju, tako da ostanek tabele prekrije
z dominami na predpisan način, VENDAR NE DOKAŽE, da je to edina možna lega žetona: 2
točki.
Če tekmovalec enoličnosti ne dokaže, vendar skuša pri tem uporabiti tako barvanje, ki ne
privede do rešitve: dodatna 1 točka za uporabo barvanja.
III/5. Ko enačbo poenostavimo, dobimo x2 + x(y + 3) + (y 2 − 3y + 9) = 0. Da bi ta kvadratna

enačba imela kakšno realno rešitev, mora biti njena diskriminanta D = (y + 3)2 − 4(y 2 − 3y + 9) =
−3(y − 3)2 nenegativna. Torej je lahko le y = 3, kar nam da x = −3. Prvotni enačbi zadoščata le
realni števili x = −3 in y = 3.
Preoblikovanje enačbe v kvadratno enačbo po x (ali y): 2 točki. Zapisan pogoj nenegativ-
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
nosti diskriminante −3(y − 3) ≥ 0 (ali ekvivalentno v x): 3 točke. Izpisani rešitvi x = −3, y = 3:
1+1 točka.
Če tekmovalec samo navede rešitvi x = −3, y = 3 in NE dokaže, da sta edini: 2 točki.
ln x
IV/1. Spomnimo se, da velja loga x = ln a . Izračunamo:
1 1 ln 2 ln 100
+ ··· + = + ··· + =
log2 2003 log100 2003 ln 2003 ln 2003
ln 2 + ln 3 + · · · + ln 100
= =
ln 2003
ln(100!) 1
= = .
ln 2003 log100! 2003
x
Uporaba loga x = ln
ln a (ali podobne formule): 3 točke. Uporaba loga (xy) = loga x + loga y
(ali podobne formule): 2 točki. Izpopolnitev dokaza: 2 točki.
IV/2. Označimo kot < ) BAD z 2α. Potem je kot F
<) BAE = α in tudi kot < ) CEF = α. V trikotniku Y
ABF je kot < ) ABF = π − 2α, zato je < ) BF A = α in D E

je ABF enakokrak. Potem je tudi ECF enakokrak.

C
Narišimo premico skozi C in X in označimo presečišče

s simetralo z Y . Ker je trikotnik XBC enakokrak
in je kot <) XBC enak 2α, je kot < ) BCX = π2 − α.
Potem je tudi < ) F CY = π2 −α in zato je <
) CY F = π2 .
Videli smo že, da je trikotnik ECF enakokrak, zato A B X

je |EY | = |Y F | in tudi |EX| = |F X|.
Trikotnik ABF je enakokrak: 1 točka. Trikotnik ECF je enakokrak: 1 točka. Izračun
<) BCX = π2 − α (ali ekvivalentna izpeljava < ) BAD): 1 točka. Vpeljava točke Y in dokaz, da
je trikotnik CY F enakokrak: 1+1 točka. Izpopolnitev dokaza: 2 točki.
Če tekmovalec ne vidi poti do rešitve: po 1 točka za vsako netrivialno geometrijsko ugotovitev,
vendar skupaj največ 3 točke.
5
IV/3. Ker mora dati število 2003 pri deljenju z n ostanek 7, je n > 7, število 2003 − 7 = 1996
pa mora biti deljivo z n. Iz praštevilskega razcepa 1996 = 22 · 499 vidimo, da je lahko n = 499,
n = 2 · 499 = 998 ali n = 22 · 499 = 1996.
Pogoj n > 7: 1 točka. Ugotovitev, da je 2003 − 7 = 1996 deljivo z n: 2 točki. Praštevilski
razcep 1996 = 22 · 499: 1 točka. Vse rešitve: 1+1+1 točka.
IV/4. 2003 = n + (n + 1) + · · · + m = m(m+1)

2 2
2 − (n−1)n
2 = m +m−n 2
+n
= (m−n)(m+n)+m+n
2 =
(m−n+1)(m+n)
2 . Torej je 4006 = (m − n + 1)(m + n). Ker je 1 < m − n + 1 < m + n (prva neenakost
velja, ker je v vsoti več kot 1 število) in ker je 2003 praštevilo, je edina možnost m − n + 1 = 2 in
m + n = 2003, zato je n = 1001 in m = 1002. Število 2003 lahko zapišemo le kot vsoto 2 zaporednih
naravnih števil, tj. 2003 = 1001 + 1002.
Zapis 2003 = n + (n + 1) + · · · + m (ali 2003 = n + (n + 1) + · · · + (n + k)): 1 točka. Izračunana
vsota (m−n+1)(m+n)
2 (ali ekvivalentno z n in k): 2 točki. Sklep, da iz 4006 = (m − n + 1)(m + n)
sledi m − n + 1 = 2 in m + n = 2003 (ali ekvivalentno z n in k), KER JE 2003 PRAŠTEVILO:
2 točki. Izpopolnitev rešitve n = 1001 in m = 1002 (ali ekvivalentno z n in k): 2 točki.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Če tekmovalec samo navede zapis 2003 = 1001 + 1002 in ne dokaže, da je to edina možnost: 2
točki.
IV/5. Drugo enačbo pomnožimo z 2 in prištejemo prvi
x2 + y 2 + 2x + 2y + 2xy = 25 + 2 · 19,
preoblikujemo v (x + y)2 + 2(x + y) = 63 in razstavimo (x + y − 7)(x + y + 9) = 0. Če je x + y = 7,

iz druge enačbe sledi xy = 12. Iz teh enačb dobimo kvadratno enačbo za x, ki se lepo razstavi na
(x − 3)(x − 4) = 0. Dobimo rešitvi x = 3, y = 4 in x = 4, y = 3. Pri x + y = −9 sledi xy = 28, in
kvadratna enačba za x, ki jo izpeljemo, tj. x2 + 9x + 28, ima negativno diskriminanto, zato drugih
rešitev ni.
Preoblikovanje v (x + y − 7)(x + y + 9) = 0 (ali ekvivalentno, ki nam da linearni zvezi med
x in y): 3 točke. Prva kvadratna enačba (x − 3)(x − 4) = 0 in obe rešitvi: 1+1 točka. Druga
kvadratna enačba x2 + 9x + 28 in dokaz, da ni realnih rešitev: 1+1 točka.
Če tekmovalec naloge ne reši, vendar iz druge enačbe izrazi y (ali x) in zapiše pravilen polinom
4. stopnje po x (ali y): 3 točke.
6
Izbirno tekmovanje
31. marec 2004
Naloge za 1. letnik
3 5
1. Poišči vsa naravna števila m in n, ki zadoščajo enačbi m + n = 1.
2. Dan je enakokrak pravokotni trikotnik C
ABC s pravim kotom pri C in kateto

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
dolžine 2. Krožni lok s središčem v A

razdeli trikotnik na ploščinsko enaka dela, m
◦
krožni lok m s središčem v B pa se dotika 45 45◦
krožnega loka v točki na hipotenuzi AB. A B

Kolikšna je ploščina osenčenega lika?
3. Pravokotnik ABCD ima stranico AB dolgo 2a, stranico AD pa a.
Označimo razpolovišče stranice AB z E in izberimo poljubno točko F
na stranici AD. Ploščina trikotnika ECF je odvisna od izbire točke F .
Kolikšna je najmanjša in kolikšna največja ploščina trikotnika ECF , ko
lego točke F spreminjamo?

4. Poišči vse rešitve enačbe x = 2x − |60 − 2x|.
5. Nika in Tim sta igrala karte. Neodločen izid ni bil možen. Vnaprej
sta se dogovorila, da bo zmagovalec posamezne igre dobil več točk kot
poraženec in da bo poraženec dobil pozitivno število točk. Določila sta,
koliko točk bo po posamezni igri dobil zmagovalec in koliko poraženec.
Po nekaj igrah je imela Nika 30 točk, Tim, ki je dobil 2 igri, pa 25 točk.
Koliko točk je dobil zmagovalec posamezne igre?


Izbirno tekmovanje
31. marec 2004
Naloge za 2. letnik
1. Ali obstaja pravokotni trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic, pri

katerem sta dolžini obeh katet praštevili?
2. Poišči vsa trimestna števila, ki so enaka 30-kratniku vsote svojih števk.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
√
3. Koliko je 2004 · 2002 · 1998 · 1996 + 36?
4. Na ravnini ležijo take točke A, B, C in D, da velja |AB| = |BC| =
|AC| = |CD| = 10 cm in |AD| = 17 cm. Koliko meri kot <) ADB?
5. Matija je najprej po vrsti napisal vsa števila od 1 do 10000, nato pa
izbrisal vsa števila, ki niso bila deljiva ne s 5 in ne z 11. Katero število
je na 2004. mestu?


Izbirno tekmovanje
31. marec 2004
Naloge za 3. letnik
log7 4 (log7 5 − log7 2)

1. (a) Koliko je 5a , če je a = ?
log7 25 (log7 8 − log7 4)
log77 4 (log77 5 − log77 2)
(b) Koliko je 5b , če je b = ?
log77 25 (log77 8 − log77 4)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2. Koliko pozitivnih vrednosti lahko zavzame izraz
a0 + 3a1 + 32 a2 + 33 a3 + 34 a4 ,
če so števila a0 , a1 , a2 , a3 in a4 iz množice {−1, 0, 1}?

3. Izračunaj vrednost izraza sin8 75◦ − cos8 75◦ .
4. V množici A je 7 naravnih števil, ki niso večja od 20. Dokaži, da ob-
stajajo taka 4 različna števila a, b, c in d iz množice A, da je število
a + b − c − d deljivo z 20.
5. Diagonale pravilnega petkotnika s stranico dolžine 1 tvorijo nov, manjši
pravilen petkotnik. Koliko meri stranica manjšega petkotnika?


Izbirno tekmovanje
31. marec 2004
Naloge za 4. letnik
1. Reši enačbo
1 1 1
1 = 1 − 1
x+ x2 + 1 1+ x3 + 1 x2 + x+ 1
x3 + 14 x2 + 15 x4 + 13
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
x x x
v pozitivnih realnih številih.

2. Poišči vsa praštevila p, za katera sta tudi p + 28 in p + 56 praštevili.
3. Za katera naravna števila n lahko najdemo n zaporednih celih števil z
vsoto n?
4. Koliko desetmestnih števil a1 a2 a3 a4 a5 a6 a7 a8 a9 a10 , za katera velja, da je
a1 = 1 in je vsaka izmed števk a2 , a3 , . . . , a10 enaka 0 ali 1, zadošča
pogoju
a1 + a3 + a5 + a7 + a9 = a2 + a4 + a6 + a8 + a10 ?
5. V ravnini sta dani različni točki O in P . Naj bo ABCD tak parale-

logram, katerega diagonali se sekata v točki O, da točka P ne leži na
zrcalni sliki premice AB preko premice CD. Razpolovišči daljic AP
in BP označimo z M oziroma N , presečišče premic M C in N D pa s
Q. Dokaži, da so točke P , Q in O kolinearne ter da je lega točke Q
neodvisna od izbire paralelograma ABCD.


Rešitve nalog z izbirnega tekmovanja
Vsaka naloga je vredna 7 točk. Pri vrednotenju smiselno upoštevajte priloženi

točkovnik. Tekmovalec naj ne prejme več kot 3 točke pri posamezni nalogi, če iz
delne rešitve ni razvidna pot do končne rešitve naloge.
I/1. Enačbo m3 + n5 = 1 preoblikujemo v 5m + 3n = mn oziroma (m − 3)(n − 5) = 15.

Ker je 15 = 1 · 15 = 3 · 5 ter sta m − 3 in n − 5 celi števili, so možni pari (m − 3, n − 5)
enaki (−1, −15), (−3, −5), (−5, −3), (−15, −1), (1, 15), (3, 5), (5, 3) in (15, 1). V prvih štirih
primerih ustrezna m in n nista oba hkrati pozitivna, drugi štirje primeri pa nam dajo rešitve
(4, 20), (6, 10), (8, 8) in (18, 6).
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Zapis enačbe (m − 3)(n − 5) = 15 ali ekvivalentne, iz katere je jasno, da imamo le

končno mnogo rešitev: 3 točke. Popolna analiza primerov in vse 4 rešitve: 4 točke.
Če tekmovalec ne analizira vseh primerov, priznajte po 1 točko za vsaka 2 pravilno
analizirana primera. Če tekmovalec samo navede vse pravilne rešitve, a ne dokaže, da
so to vse: 2 točki.
I/2. Naj bo r polmer krožnega loka , ki izreže iz tri-

C
kotnika izsek s središčnim kotom 45◦ , to je osmino kroga.
Ker lok razdeli trikotnik na ploščinsko enaka

dela, ve-
lja 18 πr2 = 1, od koder izračunamo r = 2 π2 . Polmer
√ m
krožnega loka m je r1 = |AB| − r = 2 2 − 2 π2 = 45◦ 45◦
√
2 2(1 − √1π ). Ploščino S osenčenega lika dobimo tako, A B

da od polovice ploščine danega enakokrakega trikotnika
odštejemo ploščino krožnega izseka, ki ga iz trikotnika √

izreže lok m: S = 1 − 18 π · 8 (1 − √1π )2 = 1 − π(1 − √1π )2 = 2 π − π.
Enačba 18 πr2 = 1 ali ekvivalentna, iz katere lahko izračunamo polmer krožnega loka,
ki razdeli trikotnik na ploščinsko enaka dela: 3 točke. Polmer drugega krožnega loka:
1 točka. Ploščina drugega krožnega izseka: 1 točka. Ploščina osenčenega dela: 2
točki.
I/3. 1. √način Ploščina trikotnika ECF je enaka D C

|EC|·v
2
= av2 2 , kjer smo z v označili dolžino višine
na stranico EC. Ker se višina daljša, ko točka F
F
vmax
potuje od A proti D, se√ploščina ustrezno veča. Ko
je F = A, je vmin = a 2 2 , ploščina trikotnika ECF
2
pa najmanjša. Enaka je a2 , kar je četrtina ploščine v
√ A

B
pravokotnika ABCD. Ko je F = D, je vmax = a 2, E
ploščina trikotnika ECF pa največja. Tedaj je ploščina vmin
trikotnika ECF enaka a2 , kar je polovica ploščine
pravokotnika ABCD.
1
2. način Če označimo |F A| = x, je ploščina trikotnika ECF enaka 2a2 − 12 ax − 12 a2 −
1
2
(a − x)2a = 12 a2 + 12 ax. Ker je a > 0 in 0 ≤ x ≤ a, je najmanjša ploščina trikotnika ECF
enaka 12 a2 in je dosežena pri x = 0, največja ploščina pa je enaka a2 in je dosežena pri x = a.
Pravilno ugotovljena najmanjša ploščina: 2 točki. Pravilno ugotovljena največja

ploščina: 2 točki. Geometrijska utemeljitev, da sta to res skrajni možnosti, ali ek-
splicitna formula za ploščino, v kateri nastopa 1 neodvisna spremenljivka: 3 točke.
I/4. Označimo f (x) = |2x − |60 − 2x||. Ker zavzame y

izraz |2x − |60 − 2x|| le nenegativne vrednosti, negativen x y=x
ne reši enačbe x = f (x).
Oglejmo si najprej možnost 60 − 2x ≥ 0, ko je x ≤ 30. y = f (x)

Tedaj se enačba zapiše: x = |2x − 60 + 2x| oziroma x = 60

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
|4x − 60|. Ločimo 2 primera. Če je 4x − 60 ≥ 0, je x ≥ 15,

enačba pa se poenostavi v x = 4x−60 in ima rešitev x = 20.
Če je 4x − 60 < 0, je x < 15, enačba pa se poenostavi v
20
x = −4x + 60 in ima rešitev x = 12. 12
Preostane nam še možnost 60−2x < 0, ko je x > 30. Tedaj
se enačba zapiše: x = |2x + 60 − 2x| oziroma x = 60, ki je 15 20 30 60 x

še njena 3. rešitev.
Analiza primerov glede na notranjo in zunanjo absolutno vrednost: 2 + 2 = 4 točke.
Vse rešitve: 1 + 1 + 1 = 3 točke.
I/5. Po nekaj igrah imata Nika in Tim skupaj 30 + 25 = 55 točk. Denimo, da dobi
zmagovalec posamezne igre m točk, poraženec pa n točk. Ker po vsaki igri dobita skupaj
m + n točk in sta odigrala več kot 2 igri, je m + n = 11 ali m + n = 5.
Če je m + n = 5, sta Nika in Tim odigrala 11 iger, od katerih je Tim dobil 2. Ker je
m > n > 0, sta le 2 možnosti, in sicer m = 4, n = 1 ali m = 3, n = 2. Pri prvi možnosti bi
Tim dobil 2 · 4 + 9 · 1 = 17 točk, pri drugi pa 2 · 3 + 9 · 2 = 24 točk, toda ne prvo ne drugo

število točk ne ustreza podatku iz naloge.
Če je m + n = 11, sta Nika in Tim odigrala 5 iger, od katerih je Tim dobil 2. Tokrat imamo
več možnosti, ki jih lahko zavzame par (m, n), in sicer (10, 1), (9, 2), (8, 3), (7, 4) in (6, 5).
Ker mora biti 2m + 3n = 25, ugotovimo, da le par (8, 3) ustreza pogoju. Torej je zmagovalec
posamezne igre dobil m = 8 točk.
Pogoja m + n = 11, m + n = 5 ali ekvivalentna: 2 točki. Analiza primera m + n = 5:
2 točki. Analiza primera m + n = 11: 2 točki. Rešitev: m = 8: 1 točka.
Če tekmovalec samo navede rešitev m = 8, a iz postopka ni razvidno, da je to
edina rešitev: 1 točka. Če tekmovalec pravilno analizira vse možne primere, lahko tudi
analiza vseh možnosti 1 ≤ m < 25 2
: 7 točk.
II/1. Denimo, da sta dolžini katet a in b, dolžina hipotenuze pa c. Dolžini a in b ne moreta

biti hkrati lihi praštevili, saj bi dobili c2 = (2k + 1)2 + (2j + 1)2 = 4(k 2 + j 2 + k + j) + 2, kar
ne more biti res (c bi bilo sodo število, katerega kvadrat bi bil deljiv z 2 in ne s 4). Dolžini
b tudi ne moreta biti hkrati sodi praštevili (torej enaki 2), saj bi dobili c2 = 4 + 4 = 8,
a in √
c = 8 pa ni celo število.
2
Preostane nam še možnost, da je dolžina ene katete sodo praštevilo (enako 2), dolžina druge
pa liho praštevilo (večje ali enako 3). To pomeni, da je zaradi c2 = 4 + b2 dolžina hipotenuze
liho število, večje ali enako 5. Toda 4 = c2 − b2 = (c − b)(c + b) ≥ 2 · 8 = 16 pokaže, da tudi
ta možnost odpade. Pravokotnega trikotnika s celoštevilskimi dolžinami stranic, pri katerem
bi bili dolžini katet praštevili, ni.
Analiza primera, ko sta dolžini obeh katet lihi praštevili: 3 točke. Analiza primera,
ko sta dolžini obeh katet sodi praštevili: 1 točka. Analiza primera, ko sta dolžini obeh
katet različne parnosti: 3 točke.
Če tekmovalec brez utemeljitve zapiše, da takih trikotnikov ni: 0 točk.
II/2. Iščemo taka števila xyz, za katera velja 100x + 10y + z = 30(x + y + z). Gotovo
se 30-kratnik konča s števko 0, zato je z = 0. Potem je 100x + 10y = 30(x + y) oziroma
10x + y = 3(x + y). Od tod dobimo 7x = 2y. Ker sta x in y števki, je možno le x = 2 in
y = 7. Obstaja samo 1 trimestno število, ki je enako 30-kratniku vsote svojih števk, to je
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
število 270.
Zapis enačbe 100x + 10y + z = 30(x + y + z) ali ekvivalentne: 2 točki. Ugotovitev
z = 0: 1 točka. Sklep x = 2 in y = 7: 2 + 2 točki.
II/3. Označimo a = 2000. Tedaj je iskana vrednost enaka

(a + 4)(a + 2)(a − 2)(a − 4) + 36 = (a2 − 16)(a2 − 4) + 36 =
√
= a4 − 20a2 + 64 + 36 = (a2 − 10)2 =
= |a2 − 10|.
Če upoštevamo, da je a = 2000, dobimo vrednost 20002 − 10 = 4 000 000 − 10 = 3 999 990.
Prevedba na razliko kvadratov (a2 − 16)(a2 − 4), lahko tudi brez vpeljave a = 2000:
3 točke. Zapis popolnega kvadrata (a2 − 10)2 : 3 točke. Rezultat 3 999 990: 1 točka.
Če tekmovalec izraz pod korenom pravilno zmnoži, a izraza ne koreni: 2 točki. Če
tekmovalec izraz pod korenom nepravilno zmnoži: 0 točk. Uporaba računala seveda
ni dovoljena.
II/4. Ker je točka C enako oddaljena od točk A, B in D,

D
ležijo točke A, B in D na krožnici s središčem C in polmerom
10 cm. Zaradi |AB| = 10 cm je trikotnik ABC enakostraničen in
je < ) ACB = 60◦ . Ker je |AD| > |AB|, leži točka D na istem bregu
C
premice AB kot točka C. Torej sta <) ADB in <) ACB obodni ozi-
roma središčni kot nad istim lokom in je <) ADB = 30◦ . (Na sliki
je narisana ena izmed 2 možnih leg točke D.)

A B
Koncikličnost točk A, B, D: 2 točki. Središčni kot 60 : 1 točka. Obodni kot 30◦ : 1
◦
točka. Utemeljitev, da zaradi |AD| > |AB| ležita C in D na istem bregu premice AB:
3 točke.
Če tekmovalec (napačno!) trdi, da je s pogoji naloge lega točke D enolično
določena: največ 6 točk.
3
II/5. Ker je najmanjši skupni večkratnik števil 5 in 11 enak 55, je med števili od vključno
1 do vključno 55 natanko 11 + 5 − 1 = 15 števil deljivih s 5 ali z 11. To so: a1 = 5, a2 = 10,
a3 = 11, a4 = 15, a5 = 20, a6 = 22, a7 = 25, a8 = 30, a9 = 33, a10 = 35, a11 = 40,
a12 = 44, a13 = 45, a14 = 50 in a15 = 55. Ker je 2004 = 133 · 15 + 9, je iskano število enako
133 · 55 + a9 = 133 · 55 + 33 = 7348.
Ugotovitev, da je dobro opazovati bloke po 55 števil: 2 točki. Ugotovitev, da je
med 1 in 55 natanko 15 števil deljivih s 5 ali 11 (lahko tudi implicitno tako, da so vsa
ta števila našteta): 1 točka. Enakost 2004 = 133 · 15 + 9 ali ekvivalentna, ki pove, da
moramo opazovati 9. število v bloku: 2 točki. Sklep 133 · 55 + a9 = 7348: 2 točki.
III/1. (a) Najprej poenostavimo eksponent:

log7 4 (log7 5 − log7 2) log7 22 · log7 52 2 · log7 2 · log7 52 log7 52
a= = = = .
log7 25 (log7 8 − log7 4) log7 52 · log7 2 2 · log7 5 · log7 2 log7 5
log5 52
5
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
log5 7 5
Slednje se v osnovi 5 zapiše: log5 5
= log5 . Končno je: 5a = 5log5 2 = 52 .
log5 7
2
(b) Iz rešitve (a) vidimo, da je rezultat neodvisen od osnove logaritma. Torej je 5b =
5a = 52 .
Izračun a = log5 52 : 3 točke. Sklep 5a = 52 : 2 točki. Izračun 5b = 52 : 2 točki.
Če tekmovalec pravilno reši le (b) z ustreznim izračunom b = log5 52 in sklepom
5b = 52 : 3 + 2 točki.
III/2. Najprej opazimo, da sta števili a0 + 3a1 + 32 a2 + 33 a3 + 34 a4 in a0 + 3a1 + 32 a2 +

33 a3 + 34 a4 , ai , ai ∈ {−1, 0, 1}, enaki natanko tedaj, ko je ai = ai za i = 0, 1, 2, 3, 4.
Če je a4 = 1, so lahko vrednosti a0 , . . . , a3 poljubne (dobimo 34 različnih števil). Če je
a4 = −1, bo ne glede na vrednosti ostalih koeficientov število negativno. Če pa je a4 = 0,
ponovimo podoben razmislek glede na a3 . Vseh možnih števil je torej 30 + 31 + 32 + 33 + 34 =
1 + 3 + 9 + 27 + 81 = 121.
Ugotovitev, da mora biti neničelni koeficient z najvišjim indeksom pozitiven: 2

točki. Izračun števila možnosti za ta primer: 2 točki. Vsota 30 + 31 + 32 + 33 + 34 = 121:
3 točke.
Če tekmovalec pravilno zapiše vseh 121 možnosti: 7 točk. Če tekmovalec (napačno!)
sklepa, da je to le nekoliko spremenjen zapis v trojiškem sistemu in je zato 35 − 1
možnosti: 0 točk. Če tekmovalec (pravilno!) sklepa, da je to le nekoliko spremenjen
zapis v trojiškem sistemu in nas zanimajo le tista števila, ki so večja od 11111(3) = 121,
a niso večja od 22222(3) = 242: 7 točk.
III/3. Računajmo
sin8 75◦ − cos8 75◦ = (sin4 75◦ − cos4 75◦ )(sin4 75◦ + cos4 75◦ ) =
= (sin2 75◦ − cos2 75◦ )(sin2 75◦ + cos2 75◦ ) ·
·((sin2 75◦ + cos2 75◦ )2 − 2 sin2 75◦ cos2 75◦ ) =
= − cos(2 · 75◦ )(1 − 12 sin2 (2 · 75◦ )) = − cos 150◦ (1 − 12 sin2 150◦ ) =
√ √
3
= 2
(1 − 18 ) = 7 3
16
.
4
Razcep na razliko 4. potenc: 2 točki. Nadaljnji razcep: 1 točka. Poenostavitev z
uporabo zveze sin2 75◦ + cos2 75◦ = 1: 1 točka. Izračun: 3 točke.
Če tekmovalec naloge ne reši pravilno, a izraz precej poenostavi: največ 4 točke.
Uporaba računala seveda ni dovoljena.
III/4. Vseh možnih vsot a + b po 2 števil iz A je 7·6 2

= 21. Zato imata vsaj dve enak
ostanek pri deljenju z 20 in ju označimo z a + b in c + d. Denimo, da niso vsa števila a, b, c
in d med seboj različna. Brez škode za splošnost lahko predpostavimo, da je a = c. Potem
velja, da 20 deli b − d. Ker je −20 < b − d < 20, mora biti b = d. Slednje pa je v nasprotju z
izbiro vsot. Dokazali smo torej, da so vsa števila a, b, c in d med seboj različna. Ker imata
števili a + b in c + d enak ostanek pri deljenju z 20, je število a + b − c − d res deljivo z 20.
Opazovanje vsot po 2 števil iz A: 2 točki. Izračun, da je takih vsot 21: 1 točka.
Sklep, da imata vsaj 2 vsoti enak ostanek pri deljenju z 20: 1 točka. Dokaz, da so
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
števila v teh 2 vsotah različna: 3 točke.
III/5. Označimo večji petkotnik z ABCDE, D
manjšega pa z A B C D E , kjer je A oglišče, ki je

najbolj oddaljeno od A. Označimo še |A B | = a in b b
|B D| = b. Trikotnika ABD in ECD sta podobna, saj
B a A
sta enakokraka s kotoma 36◦ ob osnovnici in kotom 108◦ E
C
pri vrhu. Sledi razmerje 1b = 2b+a 1
. Opazimo, da je tri-

kotnik CDB enakokrak, z vrhom v C, zato je a + b = 1. C

E
2
Dobimo kvadratno enačbo √ b + b − 1 = 0, ki ima edino √
pozitivno rešitev b = −1+2 5 in od tod a = 1 − b = 3−2 5 . D

Podobnost ABD ∼ ECD: 1 točka.
Zveza 1b = 2b+a 1
: 2 točki. Zveza a + b = 1: 2 točki. A 1 B
√
Enačba b2 + b − 1 = 0: 1 točka. Rešitev a = 3−2 5 : 1 točka.
Če tekmovalec vpelje drugačne oznake in zapiše pravilen sistem 2 enačb z 2 neznan-
kama: 5 točk. Če tak sistem poenostavi: 1 točka.
IV/1. Po vrsti izračunamo

1 1 1 x2 + x4 + x9
1 = 1 = x7 +1
= = a,
x+ x2 + 1 x+ x4 x+ x2 +x4 +x9
1 + x3 + x5 + x7 + x10
x3 + 14
x2 +
x7 +1
x
1 1 1 x3 + x5 + x10
1 = 1 = x7 +1
= = ax in
1+ x3 + 1 1+ x5 1+ x3 +x5 +x10
1 + x3 + x5 + x7 + x10
x2 + 15
x3 +
x7 +1
x
1 1 1 x + x3 + x8 a
1 = 1 = x7 +1
= 3 5 7 10
= .
x2 + x+ 1 x2 + x3 x2 + x+x3 +x8
1+x +x +x +x x
x4 + 13
x+
x7 +1
x
Dano enačbo torej lahko zapišemo v obliki a = xa − xa . Ker je a > 0 za x > 0, lahko enačbo
delimo z a in množimo
√ z x. Dobimo kvadratno enačbo x2 − x − 1 = 0, ki ima edino pozitivno
rešitev x = 1+2 5 .
5
Poenostavitev vsakega verižnega ulomka: 1 + 1 + 1 √= 3 točke. Krajšanje in
prevedba na enačbo x2 − x − 1 = 0: 3 točke. Rešitev x = 1+2 5 : 1 točka.
Če tekmovalec pravilno odpravi vse ulomke in zapiše polinomsko enačbo stopnje 5
ali več, a je ne reši: 3√ točke. Če tekmovalec delno razcepi dobljeno enačbo in pravilno
zapiše rešitev x = 1+2 5 , a ne dokaže, da je edina: 2 točki.
IV/2. Pri deljenju števila 28 s 3 dobimo ostanek 1, pri deljenju števila 56 s 3 pa ostanek
2. To pomeni, da praštevilo p ne sme imeti niti ostanka 1 niti ostanka 2 pri deljenju s 3, saj
bi bilo sicer eno izmed števil p + 28 oziroma p + 56 deljivo s 3. Edino praštevilo, ki je deljivo
s 3 in ki pride v upoštev, je praštevilo 3, takrat sta p + 28 = 31 in p + 56 = 59 res praštevili.
Ugotovitev, da je pomembno opazovati ostanke pri deljenju s 3: 3 točke. Sklep,

da je iskano praštevilo enako p = 3: 3 točke. Preverjanje, da sta p + 28 in p + 56 res
praštevili: 1 točka.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
IV/3. Denimo, da seštevamo n zaporednih celih števil, med katerimi je M največje.

Očitno je M > 0, saj je vsota enaka naravnemu številu n in torej pozitivna. Velja:
n = M + (M − 1) + · · · + (M − (n − 1))
n = n · M − (1 + 2 + · · · + (n − 1))
(n − 1) · n
n = n·M − .
2
Od tod dobimo 1 = M − n−1 2
, kar pomeni, da mora biti n liho število. Za vsako liho naravno
število n je največje celo število v zaporedju enako M = 1 + n−1 2
= n+1
2
. Če seštejemo n
zaporednih celih števil od vključno − n−32
do vključno n+1
2
, je njihova vsota enaka n.
Zapisana vsota n zaporednih števil: 2 točki. Enačba n = M n− n(n−1)
2
ali ekvivalentna:
1 točka. Ugotovitev, da je n liho (potrebni pogoj): 2 točki. Ugotovitev, da taka števila
res obstajajo, če je n liho število (zadostni pogoj): 2 točki.
IV/4. Če je med števili a3 , a5 , a7 in a9 natanko k števil enakih 1, mora biti med
4 a2 , 5a4,
a6 , a8 in a10 natanko k + 1 števil enakih 1. Pri nekem k lahko to napravimo na k · k+1
načinov. Ker je k ∈ {0, 1, 2, 3, 4}, imamo skupaj 1 · 5 + 4 · 10 + 6 · 10 + 4 · 5 + 1 · 1 = 126
možnosti.
Ugotovitev, da mora biti med a2 , a4 , a6 , a8 in a10 natanko k + 1 števil enakih
1, če je med števili a3 , a5 , a7 in a9 natanko k števil enakih 1, ali ekvivalentna: 3
točke. Ugotovitev, da je v posameznem primeru k4 · k+1 5
števil: 3 točke. Izračun
1 · 5 + 4 · 10 + 6 · 10 + 4 · 5 + 1 · 1 = 126: 1 točka.
6
IV/5. 1. način Premice M N , AB in DC so P
vzporedne, zato sta si trikotnika M QN in CQD po-
dobna. Zaradi podobnosti trikotnikov ABP in M N P
je |M N | = 12 |AB| = 12 |DC|, pa tudi |CQ| = 2|M Q| M
in |DQ| = 2|N Q|. Ker sta CM in DN težiščnici tri-

kotnikov ACP in DBP , je Q težišče teh 2 trikotnikov. D Q

N
Daljica OP je težiščnica obeh trikotnikov, zato so točke
Q, P in O kolinearne. Točka Q leži na 13 daljice od O do A

P , njena lega je torej neodvisna od izbire paralelograma O
ABCD. C
Opomba: pogoj, da točka P ne leži na zrcalni sliki pre-
B
mice AB preko premice CD, nam zagotavlja, da premici
M C in N D nista vzporedni.
−→ −−→ −→ −−→
2. način Označimo a = OA, b = OB in naj bo OP = λa+µb. Tedaj je OM = 12 (1+λ)a+ 12 µb
−−→ −→ −→ −−→ −−→ −−→
in ON = 12 λa + 12 (1 + µ)b. Izrazimo OQ na 2 načina: OQ = sON + (1 − s)OD = tOM +
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
−→
(1 − t)OC. Sledi 12 sλa + 12 s(1 + µ)b − (1 − s)b = 12 t(1 + λ)a + 12 tµb − (1 − t)a. Vektorja a
in b sta linearno neodvisna, zato je 12 sλ = 12 t(1 + λ) − (1 − t) in 12 s(1 + µ) − (1 − s) = 12 tµ.
Iz prve enačbe dobimo λ(s − t) = 3t − 2, iz druge pa µ(s − t) = 2 − 3s. Enačbi seštejemo in
dobimo (λ + µ + 3)(s − t) = 0, torej je s = t (ker točka P ne leži na zrcalni sliki premice AB
preko premice CD, je λ + µ = −3). Iz prve enačbe je t = 23 , iz druge pa s = 23 . Vstavimo s
−→ −→ −→
v OQ in dobimo OQ = 13 (λa + µb) = 13 OP .
Podobnost M QN ∼ CQD: 2 točki. Ugotovitev, da sta CM in DN težiščnici: 2
točki. Ugotovitev, da je Q težišče: 1 točka. Ugotovitev, da so O, P in Q kolinearne:
1 točka. Sklep |OQ| = 13 |OP | ali ekvivalentna trditev, iz katere je razvidno, da je lega
točke Q odvisna le od O in P : 1 točka.
−→
Uvedba 2 linearno neodvisnih vektorjev (ne nujno a in b) in zapis vektorja OP v tej
bazi: 1 točka. Izračun krajevnih vektorjev točk M in N : 1 točka. Izračun krajevnega
vektorja točke Q na 2 načina in zapisana ustrezna enačba: 1 + 1 = 2 točki. Popolnitev
dokaza: 3 točke.
7

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

!
" #

$
% &

'$
" !


(
%)) * #

*

))
+
* *

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
#
!

,

-
$

&

%


¿

' ¿ "
. ))%

*

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

*
/

#

0
' "
% # $

-

!


- $$

1 $

* ))%

0
*

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2
1 Ê Ê

'" '" ' " ' "
#
* #

*

*
!

% ' "
'3
' ," "

* ' "

!
"
#

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
#

$ !
% & ' &

& ( )
* ( ) #

* +

" & &

"
" & * ( )
"

,
-& & .

+ & &

(
)

' &* &
/ * &
' (
)
#

0 &

'

(
) (
) ' 1

(
)

'

(
)
(
)(
)

$ &
$
$
# 1 23 % 1

Æ
3 23 32

Æ Æ Æ
23 + 3 ( 3

32
) !
Æ Æ Æ

Æ Æ Æ Æ
* ! (23 ! ) &

Æ

Æ Æ
" *

$
$
$ & *
$ * *
0 & ,
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(

)
33 4 & 33 33
33 % & 3 3
(

) 2
* ' 332
' 33 3
* 33
3 3 3
33 3 3 3 33 3 33 ( 3 !3
) ,& * 3 3 3
33 * * 3 3
3
3 3
3 3 33
" & 33 ()
$ * 33
' * (*)

$ * * &
'
/* * 3333 ( 3333 ) , * * 33
33 33 .
33 33
3 33 3
3 33 3
3 33
3
33 33
33 3
33 3
33

33 33
33 3
33 3
33

/ *

/ * * 3 *

+ * 3
% 2 * + *
3 3 3 3 # *
33 2 2 /
2 3
2 22

* *

". *

". 3 *

/ 2 *
/ 2 *
/
22 * *
5 *

(
2)

2

2 2 " "!

2

2

!
"!
"!"
2
2

!

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

2

6* 4 &

2
2

2

"!

2
2

+

# 3 !
,1

1


'

!
+ * 1

+

!
$

# !$

. . # !$ . ( )

(7 * . ( ) (
) . )

0

0 ( )

0 ( )

$
0 & (

) 3 0& &

. ! %" " # "!$ + !

# "!$

& 0
& ( ) &

' & &
, & ( )
" *
7 ( ) ( ) Æ (
) Æ
& & &

& ( ) 3 3 & & 3

&

6 & & &

, (& )
, &
0 & &

33 3 &

33 3 % ! 0 &

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

& & + &
3 ( Æ ) 4 3 & ! %
4

& ! 7 3 & * 8 *
4 & & ! & !

& & *

'& & &
' 3

" 3 * &
' ()

* %

# 9 .


'
( )(
) /

: % +
:

'

+
3 3 ( )( ) ;

' &* * :

/

7 &
, ( : )
, ( : )
4 & &

(
) 3 ( ) 3 4
!

& & &

& (

)
(
) (

)
(
) ( ) 4 ( ) 3 (
)

" ( ) 3

" (

)
(
)

"

(
) ( )
, (
)

% & ) +

'&

(( )
( ) )

7

7

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

#

7 "!

+ !

!

(
!
! )
( )
( )

( )
( )
4 *

.
33
3 / * 33
!

" !

"
"

# *

3333
333
33 (

)

(

)
( )
+
3 2 /

3
/ ( ) 3

'
3 * &

! 2 #

/ 4 ! !

3 ' 2 & !

'

& !
/
/* *

' ( 3 )
$ * 3

$ *

' 3 &
(3)
()
()
(3) Ê
+

( ) & :
&
".
(3)
()
()
(3) Ê

# :

' : &
' +

*

* ) ) &

* +

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

"

# ) )
#
#

/ 1

& +*

!
(

)!
" ! 1

$ (

)!
50. matematično tekmovanje
srednješolcev Slovenije
Izbirno tekmovanje, 29. marec 2006
Naloge za 1. letnik
1. Poišči vsa realna števila x, ki zadoščajo enačbi
|2006 − |206 − x|| = 26.

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2. Jana in Žana sta zapisali svoji starosti. Uporabili sta isti števki, le v
nasprotnem vrstnem redu. Čez 5 let bo Jana dvakrat toliko stara, kot bo
tedaj stara Žana. Koliko let je Jana starejša od Žane?
3. V pravokotnem trikotniku ABC s pravim kotom pri C velja |AC| = 4 in
|BC| = 8. Na stranici BC izberemo točko D, da je |CD| = 5. Koliko je
točka D oddaljena od stranice AB?
4. Včrtana krožnica trikotnika ABC se dotika stranic AB in AC v točkah D
in E. Naj bo F poljubna točka na stranici AB med A in D, G pa poljubna
točka na stranici AC med E in C. Na daljici F G izberimo točko T , tako
da je trikotnik EGT enakokrak z vrhom G. Dokaži, da središče očrtane
krožnice trikotnika DET sovpada s središčem včrtane krožnice trikotnika
AF G.
5. Andrej in Blaž sta na dvorišču zarisala krožnico in na Blaž

njej označila diametralno nasprotni točki. Postavila sta

se vsak na eno izmed teh točk in istočasno začela hoditi
v nasprotnih smereh, vsak z enakomerno hitrostjo. Do
tedaj, ko sta se prvič srečala, je Andrej prehodil 60 m. Od
tedaj, ko sta se prvič srečala, do tedaj, ko sta se drugič
srečala, je Blaž prehodil 90 m. Koliko meri obseg zarisane Andrej

krožnice?


Naloge za 2. letnik
1. Poišči najmanjše naravno število n, za katero je število 10 · n popoln

kvadrat, število 12 · n pa popoln kub.
2. Poišči vsa realna števila a in b, za katera velja
a
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
a + b = ab = .
b
3. Naj bo AB premer krožnice K s središčem O in naj bo C poljubna točka
na simetrali daljice AB. Dokaži, da premica BC poteka skozi presečišče
krožnice K in krožnice, očrtane trikotniku AOC.
4. Dan je kvadrat ABCD s stranico dolžine 2 in središčem O. Označimo z
E razpolovišče stranice AB. Izračunaj polmer trikotniku EOC očrtane
krožnice.
5. Različne črke v računu predstavljajo različne G G G G
števke. Katere števke so predstavljene s črkami + O O O O
G, L in O? + L L L L
G O O O L


Naloge za 3. letnik
1. Mateja je eno za drugim zapisala sto naravnih števil. O njih je povedala:

“Na petdesetem mestu je število 50, na stotem mestu pa število 100. Če
seštejem katerakoli tri števila, ki si sledijo eno za drugim, dobim vsoto
2006.” Katero število je na prvem mestu? Katero pa na devetindevetde-
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
setem?
2. Poišči vse pare naravnih števil m in n, da je
3m − 9 + 1 · 2 · . . . · m = n3 .
3. Dokaži, da za kote α, β in γ poljubnega trikotnika velja
sin α · cos α + sin β · cos β + sin γ · cos γ = 2 · sin α · sin β · sin γ.
4. V trapezu ABCD z osnovnicama AB in CD velja |AB| > |CD| in ADC =

90◦. Naj bo E pravokotna projekcija oglišča A na premico BC. Dokaži,
da se premici AC in DE sekata pravokotno natanko tedaj, ko je trikotnik
ABC enakokrak z vrhom B.
5. Ko smo polinom p stopnje 2006 delili z x − 1, smo dobili ostanek 3, ko pa

smo ga delili z x − 3, smo dobili ostanek 5. Kolikšen ostanek dobimo, ko
polinom p delimo z (x − 1)(x − 3)?


Naloge za 4. letnik
1. Koliko je vseh petmestnih števil, ki imajo prvo števko enako zadnji, števko
na mestu tisočic enako števki na mestu desetic, zmnožek vseh števk pa
enak kvadratu naravnega števila?
2. Poišči vsa realna števila x, za katera je
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2
(x2 − 7x + 11)x +5x−6 = 1.
3. Zaporedji (xn) in (yn ) sta podani z začetnima členoma x1 = 1 in y1 = 2

ter predpisoma
xn = yn−1 + xn−1 in yn = yn−1 − xn−1 za vsak n ≥ 2.
0 za vsako naravno število n.

(a) Dokaži, da je yn =
xn
(b) Označimo an = . Izračunaj vsoto vseh različnih števil, ki so členi
yn
zaporedja (an ).
4. Naj bo ABC ostrokotni trikotnik, K krožnica s premerom AB, E in F
presečišči krožnice s stranicama AC in BC, P pa presečišče tangent na

krožnico K v točkah E in F . Izračunaj razmerje med polmeroma očrtanih
krožnic trikotnikov ABC in EF P .
5. Matija je v vrsto zapisal vsa naravna števila od 1 do 2006. Nato je v drugo
vrsto pod vsako število zapisal vsoto njegovih števk. Koliko je vsota števil
v drugi vrsti?


Rešitve nalog
Vsaka naloga je vredna 7 točk. Vse matematično in logično korektne rešitve so enakovredne.
Pri vrednotenju vsake naloge smiselno upoštevajte priloženi točkovnik. Tekmovalec naj ne
prejme več kot 3 točke pri posamezni nalogi, če iz delne rešitve ni razvidna pot do končne
rešitve naloge.
I/1. Ker je |2006−|206−x|| = 26, mora biti 2006−|206−x| = ±26. Če je 2006−|206−x| =
26, je |206 − x| = 1980, kar nam da x = 206 ± 1980. Če pa je 2006 − |206 − x| = −26, je
|206 − x| = 2032, kar nam da x = 206 ± 2032. Torej so vse rešitve −1774, 2186, −1826 in
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2238.
Sklep 2006 − |206 − x| = ±26 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapisana možnost |206 − x| = 1980 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapisana možnost |206 − x| = 2032 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Vsaka izmed rešitev −1774, 2186, −1826, 2238 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka
I/2. Denimo, da je Jana stara 10a + b let, Žana pa 10b + a let. Čez 5 let bo Jana dvakrat
toliko stara kot Žana, zato velja 10a + b + 5 = 2 · (10b + a + 5), od koder dobimo 8a = 19b + 5.
Ker je vrednost leve strani največ 72, je b lahko 1, 2 ali 3. Toda v upoštev pride le b = 1, ko
dobimo a = 3. Jana je stara 31 let, Žana pa 13. Jana je 18 let starejša od Žane.
Zapis, da je Jana stara 10a + b let, Žana pa 10b + a let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep 10a + b + 5 = 2 · (10b + a + 5) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep 8a = 19b + 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep b ≤ 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Analiza možnosti in sklep 10a + b = 31, 10b + a = 13 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep: Jana je 18 let starejša od Žane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
√
√I/3. Po Pitagorovem izreku je |AB| = 4 2 + 82 = C

4 5. Iz podobnosti trikotnikov ABC in DBE sledi |AB|

|AC|
= 5
|DB| 4
|DE|
. Torej je
D
3
√
|DB| · |AC| 3·4 3 5 A E B

|DE| = = √ = .
|AB| 4 5 5
√
Izračun |AB| = 4 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Omenjena podobnost trikotnikov ABC in DBE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep |AB|
|AC|
= |DB|
|DE|
(ali enakovreden) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
√
Izračun |DE| = 3 5
5
(ali v obliki √3 )
5
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

I/4. Naj bo O središče očrtane krožnice
C
trikotnika DET . Označimo središče včrtane
G
krožnice trikotnika AGF z I. Ker sta D in
E dotikališči trikotniku ABC včrtane krožnice,

E
velja |AD| = |AE| in je zato trikotnik ADE
enakokrak z vrhom A. Simetrala daljice DE je
T
simetrala kota BAC = F AG, torej I leži na
premici AO. Ker je trikotnik EGT enakokrak,
je simetrala kota AGF = EGT tudi simetrala O
daljice T E, zato I leži na premici GO. Tako smo

A B
pokazali, da točka I leži hkrati na premicah AO F D
in GO. Točka I je torej presečišče premic AO in
GO ter sovpada s točko O, oziroma O = I.
Sklep |AD| = |AE| . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je trikotnik ADE enakokrak z vhrhom A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Sklep, da I leži na premici AO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Sklep, da I leži na premici GO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep I = O . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
I/5. Do trenutka, ko sta se prvič srečala, sta Andrej in Blaž skupaj prehodila polovico
krožne poti, saj sta začela hoditi v diametralno nasprotnih točkah. Od tedaj, ko sta se prvič
srečala, do tedaj, ko sta se drugič srečala, sta prehodila celotno krožno pot. Ker sta hodila
z enakomernima hitrostima, je Andrej v tem času prehodil 120 m, to je dvakrat toliko kot
do prvega srečanja. Krožna pot je bila dolga 120 + 90 = 210 m.
Sklep, da sta do prvega srečanja skupaj prehodila pol krožne poti . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da sta do drugega srečanja skupaj prehodila celo krožno pot . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je Andrej do drugega srečanja prehodil 120 m . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Odgovor 210 m . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/1. Iz besedila naloge razberemo, da obstajata taki naravni števili a in b, da je 10n = a2

2
in 12n = b3 . Torej je 10
12
= ab3 oziroma
6a2 = 5b3 .
Torej 6 | b3 , zato 6 | b, 63 | b3 in od tod 62 | a2 oziroma 6 | a. Podobno sklepamo, da 5 | a2 ,

torej 5 | a, 52 | a2 in od tod 5 | b3 ter 5 | b. Tako je število 5b3 deljivo s 54 in zato 52 | a.
Število a mora biti deljivo vsaj s 25 · 6, število b pa s 5 · 6. Torej je a ≥ 150 in b ≥ 30.
2
Preverimo lahko, da a = 150 in b = 30 ustrezata pogojem naloge, kar nam da n = a10 = 2250.
Vpeljava 10n = a2 in 12n = b3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Enakost 6a2 = 5b3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklepa 6 | b in 6 | a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka
Sklepa 5 | b in 52 | a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka
Minimalna rešitev n = 2250 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2
II/2. Oglejmo si najprej enačbo a · b = ab . Število b ne sme biti enako 0, zato lahko
enačbo pomnožimo z b in dobimo ab2 = a oziroma ab2 − a = 0, kar lahko zapišemo v obliki
a(b2 − 1) = 0 ali a(b − 1)(b + 1) = 0. Rešitve te enačbe so a = 0, b = 1 in b = −1.
Če rešitev a = 0 upoštevamo v a + b = ab, dobimo b = 0, kar ni mogoče. Podobno
nas rešitev b = 1 privede do a + 1 = a, ki je protislovna enačba. Rešitev b = −1 prinese
a − 1 = −a oziroma a = 12 . Iskani števili sta 12 in −1.
Množenje z b in eksplicitno zapisan pogoj b = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Enačba a(b − 1)(b + 1) = 0 ali podobna, iz katere lahko razberemo rešitve . . . 1 točka
Analiza primera a = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Analiza primera b = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Analiza primera b = −1: enačba a − 1 = −1 in rešitev a = 12 . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
II/3. Naj bo D presečišče krožnice K in krožnice, očrtane trikotniku AOC. Ker je AB

premer krožnice K, je po Talesovem izreku ADB = π2 . Ker je COA v tetivnem štirikotniku
AOCD enak π2 , je AC premer tetivnemu štirikotniku očrtane krožnice in je tudi ADC = π2 .
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Torej so točke B, C in D kolinearne, D res leži na premici BC.

C
D
D

C
A
B A
B
O O
Če točka C ne leži znoter krožnice K, je sklep podoben. Ker je AB premer krožnice K, je
po Talesovem izreku ADB = π2 . Obodna kota COA in CDA sta nad istim lokom. Ker
je COA = π2 , je tudi CDA = π2 . Torej so točke B, C in D kolinearne, D leži na premici
BC.
Eksplicitna vpeljava točke D kot presečišča dveh krožnic. (Zgolj oznaka na sliki ne
zadošča, če poteka skozi točko D tudi katera druga premica.) . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Uporaba Talesovega izreka in sklep ADB = π2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Tetivnost štirikotnika AOCD (C znoter krožnice K) in sklep ADC = π2 . . . . . 2 točki
Sklep CDA = π2 (C ni znoter krožnice K) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da B, C in D ležijo na isti premici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Opomba: če je naloga pravilno rešena le za en primer (C znoter krožnice ali ne), se
ovrednoti s 5 točkami.)
II/4. Označimo z F razpolovišče OE in z G D C

razpolovišče OC. Središče S trikotniku EOC očrtane
krožnice je presečišče simetral daljic EO in OC. Naj
bo H presečišče F S in BC ter I presečišče GS in

G
BC. Očitno je I razpolovišče BC Trikotnik IHS je O
I
enakokrak pravokotni trikotnik, zato je |HS| = |HI| =
1
|BI| = 14 |BC| = 12 . Tako je |OS|√2 = |F S|2 + |F O|2 =
2
S
( 32 )2 + ( 12 )2 = 10 , torej je |OS| = 210 . F H
4

3 A E B
Sklep: simetrali daljic EO in OC se sekata v središču trikotniku EOC očrtane krožnice
1 točka
Ugotovitev, da je trikotnik IHS enakokrak pravokoten . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ugotoitev, da je |IH| = 12 in sklep, da je |HS| = |IH| . . . . . . . . . . . √. . . . . . . . . . . . 2 točki
Uporaba Pitagorovega izreka v trikotniku OF S in izračun |OS| = 210 . . . . . . . . 2 točki
II/5. Ker je vsota treh štirimestnih števil petmestno število, je G enak 1 ali 2. Ko
seštevamo enice G, O in L, je njihova vsota za L večja od 10, saj je na mestu enic v vsoti
števka L. To pomeni, da je G + O = 10, O pa je lahko 9 ali 8.
Ko seštevamo desetice, moramo upoštevati, da je bila vsota enic večja od 10, zato imamo
1 + G + O + L = 1 + 10 + L = 11 + L. Ker je na mestih desetic, stotic in tisočic števila
GOOOL ista števka, je 11 + L < 20, kar pomeni, da je na mestu desettisočic tega števila
števka 1. Imamo torej G = 1 in zato O = 9. Potem pa je 11 + L = 19 in L = 8.
Račun je 1111 + 9999 + 8888 = 19998.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Ugotovitev, da je G enak 1 ali 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Ugotovitev, da je G + O = 10, in sklep, da je O lahko 9 ali 8 . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ugotovitev, da je 11 + L < 20, in sklep, da je G = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Končni sklep, da je O = 9 in da je L = 8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
III/1. Označimo z x število, ki je na 51. mestu. Tedaj je na 52. mestu število 1956 − x,
saj mora biti vsota 50 + x + (1956 − x) enaka 2006. Na 53. mestu je spet število 50, na
54. mestu je x, na 55. mestu je 1956 − x ..., na 99. mestu je število x, na 100. mestu pa
1956−x. Tako je 1956−x = 100, od koder izračunamo x = 1856. Mateja je zapisala po vrsti
števila 100, 50, 1856, 100, 50, 1856 ..., 50, 1856, 100. Na prvem mestu je zapisala število
100, na 99. mestu pa število 1856.
Ugotovitev, da gre le za tri števila, ki se ciklično ponavljajo . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Zapis števil na 51. in 52. mestu, na primer x in 1956 − x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je na 100. mestu število 1956 − x in izračun x = 1856 . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Odgovor: na prvem mestu je število 100, na 99. mestu pa število 1856 . . . . . . 1 točka
III/2. Označimo m! = 1 · 2 · . . . · m. Naj a pomeni vrednost izraza m! + 3m − 9. Če je

m = 1 ali m = 2, je a negativen in zato n ni naravno število. Pri m = 3 in m = 5 je a enako
6 oziroma 126 in ni popolni kub. Pri m = 4 dobimo n = 3, pri m = 6 pa n = 9. Če je m = 7
ali m = 8, je a deljiv s 3, a ne z 9, zato ne more biti popoln kub.
Dokažimo sedaj, da za noben m ≥ 9 enačba m! + 3(m − 3) = n3 ni rešljiva. Pri m ≥ 9
je število m! deljivo (vsaj) s 34 , zato 3 | n3 , 3 | n in 33 | n3 . Torej je število m − 3 deljivo
z 9. Pišimo m − 3 = 9k. Naj bo 3α najvišja potenca števila 3, ki deli k. Potem je število
m! = (9k + 3)! deljivo z vsaj 3max{9α+1,4} , število 3(m − 3) pa z natančno 3α+3 . Torej je tudi
n3 deljivo s 3α+3 . Število n3 ni deljivo s 3α+4 , saj 3α+4 | m!, število 3(m − 3) pa ni deljivo s
3α+4 . Dokazali smo torej, da sta najvišji potenci števila 3, ki delita števili 3(m − 3) in n3 ,
enaki.
Recimo, da je število k deljivo še s kakšnim praštevilom p, p = 3. Naj bo pβ , β > 0,
najvišja potenca tega praštevila, ki deli k. Potem je število m! = (9k + 3)! deljivo z vsaj
p9β . Sledi pβ | n3 . Seveda pa število pβ+1 ne deli n3 , saj bi potem zaradi pβ+1 | m! imeli tudi
pβ+1 | k.
4
Skratka, dokazali smo, da imata števili n3 in 3(m − 3) povsem enake delitelje in sta zato
enaki. Slednje pa zaradi zveze m! + 3(m − 3) = n3 seveda ni možno.
Edina para (m, n) naravnih števil, ki ustrezata enačbi, sta tako (4, 3) in (6, 9).
Izločitev možnosti m = 1 in m = 2 z utemeljitvijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izločitev možnosti m = 3 in m = 5 z utemeljitvijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklepa: pri m = 4 je n = 3, pri m = 6 pa n = 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Izločitev možnosti m = 7 in m = 8 z utemeljitvijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da za m ≥ 9 ni rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
(Opomba: če tekmovalec poda rešitvi enačbe in izločene možnosti za druga majhna
števila m, ni pa utemeljeno, da za noben m ≥ 9 enačba ni rešljiva, dobi 5 točk.)
III/3. Za vsaka x in y veljata enačbi

1
sin x sin y = (cos(x − y) − cos(x + y)) , (1)
2
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
1
sin x cos y = (sin(x + y) + sin(x − y)) . (2)
2
Z upoštevanjem enačbe (1) dobimo
1
2 · sin α · sin β · sin γ = 2 · sin α · · (cos(β − γ) − cos(β + γ))
2
= sin α cos(β − γ) − sin α cos(β + γ)
in zaradi (2) je to naprej enako

1 1
· (sin(α + β − γ) + sin(α − β + γ)) − · (sin(α + β + γ) − sin(α − β − γ)) .
2 2
Z upoštevanjem α + β + γ = π, sin(π − x) = sin x in zveze za dvojne kote, dobimo nato
1 1 1 1
· sin(π − 2γ) + · sin(π − 2β) − · sin π − · sin(2α − π)
2 2 2 2
1 1 1
= · sin(2γ) + · sin(2β) + · sin(2α)
2 2 2
= sin α · cos α + sin β · cos β + sin γ · cos γ.
Zapis obrazcev (1) in (2) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Smiselna uporaba obrazcev (1) in (2) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 točke
Upoštevanje, da gre za kote trikotnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Uporaba obrazcev za kotne funkcije suplementarnih kotov . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Uporaba obrazcev za kotne funkcije dvojnih kotov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
III/4. Označimo kote v trikotniku ABC z α, β in γ, D

C
presečišče AC in DE pa z F . Tedaj je CAD = π2 − α. Ker
je CEA = π2 = ADC, je štirikotnik AECD tetiven, zato
F
je γ = ACE = ADE. Potem pa je AC pravokotna na ED
natanko tedaj, ko je DF A = π2 in to je natanko tedaj, ko je
π
− α = F AD = π − ADF − AF D = π − γ − π2 = π2 − γ, E
2
torej natanko tedaj, ko je α = γ.
A
B
5
Ugotovitev, da je štirikotnik AECD tetiven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Uporaba enakosti obodnih kotov γ = ACE = ADE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep: AC je pravokotna na ED ⇔ DF A = π2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep: to je natanko tedaj, ko je π2 − α = F AD = π − ADF − AF D . . . . . . 2 točki
Zaključek zadnjega sklepa: to je natanko tedaj, ko je α = γ . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če tekmovalec dokaže trditev le v eno smer, lahko prejme skupaj največ 4 točke.)
III/5. Denimo, da imamo polinom p(x). Če ga delimo z (x − 1)(x − 3), imamo p(x) =
(x − 1)(x − 3) · q(x) + r(x), kjer je ostanek r(x) stopnje 1 ali manj. Pišimo r(x) = ax + b.
Ker je ostanek pri deljenju polinoma p(x) z x − α enak p(α), velja:
3 = p(1) = (1 − 1)(1 − 3) · q(1) + a + b = a + b in

5 = p(3) = (3 − 1)(3 − 3) · q(3) + 3a + b = 3a + b.
Iz prve enakosti dobimo a = 3 − b. To vstavimo v drugo: 5 = 9 − 2b, od koder izrazimo

b = 2. Končno dobimo še a = 1. Iskani ostanek je r(x) = x + 2.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Zapis polinoma p(x) = (x − 1)(x − 3) · q(x) + r(x) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Ugotovitev: stopnja ostanka r(x) je enaka 1 ali manj, r(x) = ax + b . . . . . . . . . 2 točki
Uporaba dejstva, da je p(α) ostanek pri deljenju polinoma p(x) z x − α . . . . . 1 točka
Nastavitev sistema dveh enačb z dvema neznankama in rešitev le-tega . . . . . 3 točke
IV/1. Zmnožek števk petmestnega števila oblike abcba je a2 · b2 · c. Števka c mora zato
biti popolni kvadrat, torej je lahko 1, 4 ali 9. Ostali števki sta poljubni neničelni, zato imamo
9 možnosti za a in 9 možnosti za b. Skupaj je tako 9 · 9 · 3 = 243 takih števil.
Zapis petmestnega števila v obliki abcba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da mora biti števka c popolni kvadrat in zapisane možnosti za c . . . . . . 2 točki
Ugotovitev, da je a lahko katerakoli od 0 različna števka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je b lahko katerakoli od 0 različna števka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Pravilen odgovor: takih števil je 243 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
IV/2. Spomnimo se, da je ab = 1, če je a = 1 ali a = −1 in b sodo število ali pa b = 0 in

a = 0.
Najprej predpostavimo, da je osnova x2 − 7x + 11 enaka 1. Enačbo x2 − 7x + 11 = 1
zapišemo v obliki x2 − 7x + 10 = 0 ter poiščemo rešitvi x1 = 2 in x2 = 5.
Poiščemo tisti vrednosti x, pri katerih je osnova x2 −7x+11 enaka −1: enačbo x2 −7x+11 =
−1 preoblikujemo v x2 − 7x + 12 = 0, ki ima rešitvi x3 = 3 in x4 = 4. Eksponent x2 + 5x − 6
je pri obeh teh vrednostih sod: pri x3 je enak 9 + 15 − 6 = 18, pri x4 pa 16 + 20 − 6 = 30.
2
To pomeni, da za x = 3 in x = 4 velja (x2 − 7x + 11)x +5x−6 = 1.
Končno poiščemo še vrednosti, pri katerih je eksponent x2 + 5x − 6 enak 0. Enačba x2 +
5x − 6 = 0 ima rešitvi x5 = 1 in x6 = −6. Obe rešitvi ustrezata, saj tedaj osnova ni enaka 0.
2
Izraz (x2 − 7x + 11)x +5x−6 ima vrednost 1, če je x enak 1, 2, 3, 4, 5 ali −6.
Rešitvi x1 = 2 in x2 = 5, ko je osnova x2 − 7x + 11 enaka 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Rešitvi x3 = 3 in x4 = 4, ko je osnova enaka −1 in eksponent sodo število . . . 2 točki
Rešitvi x5 = 1 in x6 = −6, ko je eksponent enak 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 točke
(Če tekmovalec pravilno določi x5 in x6 , a ne preveri, da je osnova neničelna, odbijte
1 točko.)
6
IV/3. Ker velja
xn = yn−1 + xn−1 = yn−2 − xn−2 + yn−2 + xn−2 = 2yn−2 in
yn = yn−1 − xn−1 = yn−2 − xn−2 − yn−2 − xn−2 = −2xn−2 ,

sledi yn = −2xn−2 = −2(2yn−4) = −4yn−2 za n ≥ 5. Po vrsti izračunamo y1 = 1, y2 = 1,
y3 = −2 in y4 = −6, zato je yn = 0 za vsako naravno število n. Podobno izračunamo, da je
xn = 2yn−2 = 2(−2yn−4 ) = −4xn−4 .
Ker velja
xn+4 2yn+2 −4xn
an+4 = = = = an ,
yn+4 −2xn+2 −4yn
so v zaporedju le 4 različni členi. Ti členi so a1 = 12 , a2 = 3, a3 = −2 in a4 = − 13 , njihova
vsota pa je
1 1 7
S = a1 + a2 + a3 + a4 = + 3 − 2 − = .
2 3 6
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Zapis nekaj začetnih členov obeh danih zaporedij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Zvezi xn = 2yn−2 in yn = −2xn−2 ter sklep yn = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 točke
Zveza an+4 = an . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Vsota a1 + a2 + a3 + a4 = 76 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
IV/4. Označimo dolžine stranic in velikosti ko- C
tov trikotnika kot običajno. Polmer krožnice, očrtane

c
trikotniku ABC, je 2 sin γ
, polmer druge krožnice pa
|EF |
2 sin EP F
. P
E
Trikotnik AOE je enakokrak z vrhom O, zato je
AEO = α, zunanji kot BOE pa je enak 2α. Trikot-
nik OBF je enakokrak z vrhom O, zato je OF B = β,

F
zunanji kot F OA pa je enak 2β. Tako pridemo do
F OE = 2α + 2β − π in EP F = π − (2α + 2β − π) =
2(π − α − β) = 2γ. A
B
O
c
Trikotnik OEF je enakokrak, |OF | = |OE| = 2 in kot
ob vrhu 2α+2β −π. Tako je |EF 2
|
= 2c sin(α+β − π2 ), od
tod pa dobimo |EF | = c sin(α + β − π2 ) = −c cos(α +
β) = c cos γ.
|EF | c cos γ
Končno lahko izračunamo polmer trikotniku EP F očrtane krožnice: 2 sin EP F
= 2 sin(2γ)
=
c cos γ c
4 sin γ cos γ
= 4 sin γ
. Iskano razmerje je torej 2.
c
Zapis polmerov 2 sin γ
in 2 sin|EF |
EP F . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Kota F OE = 2α + 2β − π in EP F = 2γ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Zapis |EF | = c cos γ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Polmer trikotniku EP F očrtane krožnice in izračunano razmerje . . . . . . . . . . . . 2 točki
IV/5. Oglejmo si, kolikokrat se v prvi vrsti pojavi posamezna števka. Preštejmo najprej,
koliko je devetic v številih od 1 do 999. To najlažje storimo tako, da preštejemo, koliko je
števil z natanko eno devetico, z natanko dvema in z natanko tremi.
Če imamo natanko eno devetico, jo lahko postavimo na prvo, drugo ali tretje mesto. Na
7
preostali dve mesti lahko postavimo poljubno števko od 0 do 8, kar nam da za vsako števko
9 možnosti. Tako imamo 3 možne izbire mest za devetico, ko pa jo postavimo na določeno
mesto, imamo še 9 · 9 možnosti za ostale števke. Skupaj je tako 3 · 9 · 9 = 243 devetic.
Dve devetici lahko na tri mesta razporedimo na 3 načine, na preostali prostor pa lahko
postavimo katerokoli števko od 0 do 8, zato je v takih številih 2 · 3 · 9 = 54 devetic. Ostane
še število 999, ki ima tri devetice.
Tako je v številih od 1 do 999 natanko 243 + 54 + 3 = 300 devetic in prav tolikokrat nastopa
vsaka druga števka. V številih od 1000 do 1999 je prav tako 300 dvojk, trojk, . . ., enic pa je
1000 več. Vsota števk, ki nastopajo v številih od 1 do 1999, je tako
1000 + 2 · 300 · (1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 + 8 + 9) = 28000,
vsota števk od števila 2000 do 2006 pa je 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 + 8 = 35. Vsota števil v drugi

vrsti je 28035.
Druga rešitev. Naj S(n) označuje vsoto števk števila n. Opazimo: če je m + n = 1999,
potem je S(m)+S(n) = 1+9+9+9 = 28. Pokažimo, da je to res. Privzamemo lahko, da je m
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
trimestno in n štirimestno. Zapišimo m kot m = m1 m2 m3 . Tedaj je n = 1999 − m1 m2 m3 =

1000 + (9 − m1 ) · 100 + (9 − m2 ) · 10 + (9 − m3 ). Ker je 0 ≤ 9 − mi ≤ 9, so števke števila n
kar 1, 9 − m1 , 9 − m2 in 9 − m3 , zato je S(m) + S(n) res enako 28.
Različnih parov števil m in n, katerih vsota je 1999, je 1998
2
+ 1 = 1000 (število 1999 je v
paru z 0), torej je iskana vsota enaka
100 · 28 + S(2000) + S(2001) + S(2002) + S(2003) + S(2004) + S(2005) + S(2006)
= 28000 + 35 = 28035.
Preštevanje posameznih števk v številih do 999 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 točke
Preštevanje posameznih števk v številih od 1000 do 1999 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Vsota števk v številih od 2000 do 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Rešitev: vsota števil v drugi vrsti je 28035 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
8
Izbirno tekmovanje, 4. april 2007
Naloge za 1. letnik
1. Na ravnini sta narisani koncentrični krožnici s polmeroma 7 cm in 11 cm.

Manjša krožnica razdeli tetivo večje krožnice na 3 enako dolge dele. Koliko
je dolga ta tetiva?
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2. Tine je bil na tekmovanju, na katerem bi moral rešiti 20 nalog. Za vsako

pravilno rešeno nalogo je prejel 8 točk, za napačno rešitev pa so mu odšteli
5 točk. Za nalogo, ki je ni reševal, je prejel 0 točk. Izvedel je, da je zbral
13 točk. Koliko nalog je reševal?
3. Hipotenuza AB pravokotnega trikotnika ABC s pravim kotom pri C je

dolga 1 dm, kot BAC pa je velik 30◦. V notranjosti trikotnika je točka
D, da velja <) BDC = 90◦ in <) ACD = <) DBA. Naj bo E presečišče
stranice AB in premice CD. Izračunaj dolžino daljice AE.
4. Dokaži neenakost
(ab + 1)(a + b) ≥ 4ab
za poljubni nenegativni realni števili a in b. Kdaj velja enakost?
5. Dolžina roba lesene kocke je naravno število, večje od 2. Kocko pobarvamo

in jo nato razrežemo na enotske kocke. Število enotskih kock, ki imajo
natanko dve pobarvani mejni ploskvi, je delitelj števila enotskih kock,
ki nimajo nobene mejne ploskve pobarvane. Določi najmanjše naravno
število, ki je lahko dolžina roba prvotne kocke.


Naloge za 2. letnik
1. Dokaži, da vsota nobenih dveh naravnih števil ni enaka najmanjšemu sku-

pnemu večkratniku teh dveh števil.
2. Reši sistem enačb

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
x + y 2 = 1,
x2 + y 3 = 1.
3. Kateta AC pravokotnega trikotnika ABC s pravim kotom pri C je dolga

1 dm, kot BAC pa je velik 30◦. V notranjosti trikotnika je točka D, da
velja <) BDC = 90◦ in <) ACD = <) DBA. Naj bo F presečišče stranice
AC in premice BD. Izračunaj dolžino daljice AF .
4. Naj bo a pozitivno realno število. Katero število je večje,

√ √ √ √
a + 2007 − a + 1004 ali a + 1003 − a?
5. Žan je sklenil, da bo vsakemu dvomestnemu številu priredil enomestno, in

sicer le z množenjem števk. Za števili 91 in 66 je tako zapisal:

9·1
91 −→ 9
6·6 3·6 1·8
66 −→ 36 −→ 18 −→ 8
Kolikim dvomestnim številom je priredil število 0?


Naloge za 3. letnik
√ √
1. Poišči vsa taka realna števila a, da je 7−a+ 7 + a celo število.
2. Ploščina pravilnega večkotnika, ki je včrtan krogu s polmerom r, je enaka

3r2. Kateri pravilni večkotnik je to?
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
3. Naj bo E taka točka na stranici AB kvadrata ABCD, da je |AE| = 3|EB|,

F pa taka točka na stranici DA, da je |AF | = 5|F D|. Označimo presečišče
daljic DE in F C s K, presečišče DE in BF z L ter presečišče F B in EC
z M. Naj bo p1 vsota ploščin trikotnikov EML in DKC, p2 pa vsota
ploščin trikotnikov F LK in MBC. Določi razmerje p1 : p2 .
4. Naj bodo a, b, c in d realna števila, večja od 1. Izračunaj vrednost izraza
a(logb c)−1 b(logc d)−1 c(logd a)−1 d(loga b)−1,
če veš, da je logb a · logd c = 1.
5. Dolžine a, b in c robov lesenega kvadra so naravna števila, večja od 2, velja

pa še a = b. Kvader pobarvamo in ga nato razrežemo na enotske kocke.

Število enotskih kock, ki imajo natanko dve pobarvani mejni ploskvi, je
za 16 večje od števila enotskih kock, ki nimajo nobene mejne ploskve
pobarvane. Določi dolžine robov kvadra.


Naloge za 4. letnik
1. Prvi člen neskončnega geometrijskega zaporedja z vsoto 3 je naravno šte-

vilo, količnik pa je enak obratni vrednosti celega števila. Poišči prvi člen
in količnik tega zaporedja.
2. Za vsako naravno število n zapišemo vsoto 1n + 2n + 3n + 4n kot število v

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
desetiškem sestavu. Z največ koliko ničlami se lahko končajo ta števila?
3. Naj bosta M in N presečišči simetral kotov <) ACB in <) CBA trikotnika
ABC s trikotniku očrtano krožnico, E in F pa presečišči premice MN s
stranico AB oziroma AC. Dokaži: če je |ME| = |EF | = |F N |, je trikotnik
ABC enakostraničen.
4. Poišči vsa realna števila x, za katera je vrednost izraza

√ 2 x+1
x2 + 2x − 3 + · arc sin
π 2
celo število.
5. Vrtnar je gredico pravokotne oblike z diagonalama razdelil na 4 trikotnike.

Na vsakem trikotniku bo posadil eno vrsto cvetlic, tako da bosta na triko-
tnikih, ki imata skupno stranico, posajeni različni vrsti cvetlic. Na voljo
ima gerbere, hortenzije, lampijončke, perunike in žametnice. Na koliko
načinov lahko posadi cvetlice?


Rešitve nalog
rešitve naloge.
I/1. Označimo krajišči tetive z A in B, presečišči tetive z manjšo

krožnico pa s C in D. Povežimo točki A in C s središčem O krožnic. A Cx D

B
Narišimo še pravokotnico iz središča O na tetivo in označimo z N N

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
7
njeno nožišče. Vemo, da je |AC| = |CD| = |DB| in da točka N 11
razpolavlja daljico CD. Naj bo |CN| = x. Tedaj je |AC| = 2x. O

Po Pitagorovem izreku je 11 − (3x) = 7 − x , od tod pa dobimo
2 2 2 2
8x2 = 72. Ker nas zanima pozitivna rešitev, izberemo x = 3. Tetiva

AB je dolga 18 cm.
Vpeljava 2 pravokotnih trikotnikov s skupno kateto (npr. AON in CON) po 1 točka
Zapisan pogoj |AC| = |CD| = |DB| (ali ekvivalenten) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izražava dolžine |ON| s pomočjo Pitagorovega izreka v AON ali CON . . . . . . 1 točka
Enačba 112 − (3x)2 = 72 − x2 in rešitev x = 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2 točki
Rešitev |AB| = 18 cm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
I/2. Denimo, da je pravilno rešil p nalog, napačno pa n nalog. Tedaj je 8p − 5n = 13 in

očitno mora biti n liho število. Ker je reševal 20 nalog, velja p+n ≤ 20. Enačbo 8p−5n = 13
lahko zapišemo v obliki 8p − 8 = 5 + 5n oz. 8(p − 1) = 5(n + 1). Torej mora biti število n + 1
deljivo z 8 in je lahko zato le n = 7, saj mora biti n ≤ 20 liho število. Pri n = 7 dobimo še
p = 6.
Tine je na tekmovanju reševal 13 nalog, 6 jih je rešil pravilno, 7 pa napačno.
Zapis 8p − 5n = 13 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ocena p + n ≤ 20 (ali npr. p + n + s = 20, pri čemer s označuje število nalog, ki jih ni
reševal) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da n = 7 in p = 6 ustrezata dobljeni enačbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preverjanje oziroma izločitev ostalih možnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Odgovor 13 nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

I/3. Trikotnik ABC je polovica enakostraničnega triko- C
tnika, zato v njem velja |BC| = 12 |AB|. Označimo <

) ACD =
ϕ. Tedaj je <) DCB = < ) ACB − < ) ACD = 2 − ϕ in zato je
π
D
π π
) CBD = π − <
< ) BDC − <
) DCB = π − − ( − ϕ) = ϕ.
2 2 A E B
Zaradi < ) ACD = ϕ je 60◦ = <
) DBA = < ) CBA = <
) DBA+< ) CBD = 2ϕ in od tod ϕ = 30◦ .
◦ ◦
Ker je <
) CBE = 60 in < ) ECB = < ) DCB = 2 − ϕ = 60 , je trikotnik EBC enakostraničen.
π
Sledi |EB| = |BC| = 2 |AB| in |AE| = |AB| − |EB| = 12 |AB| = 5 cm.

1
Ugotovitev |BC| = 12 |AB| . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Izračun, da sta kota <
) CBD in < ) DBA enaka ter zato oba 30◦ . . . . . . . . . . . . . . .2 točki
Sklep, da je trikotnik EBC enakostraničen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep |AE| = 5 cm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
I/4.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
1. način Dana neenakost je ekvivalentna neenakosti a2 b + a + b + ab2 − 4ab ≥ 0. Ker je
a2 b + a + b + ab2 − 4ab = a2 b − 2ab + b + ab2 − 2ab + a =

= b(a2 − 2a + 1) + a(b2 − 2b + 1) = b(a − 1)2 + a(b − 1)2
in sta b(a − 1)2 ter a(b − 1)2 nenegativna, je res a2 b + a + b + ab2 − 4ab ≥ 0.
Enakost velja natanko takrat, ko je b(a − 1)2 = 0 in a(b − 1)2 = 0, torej mora veljati
a = b = 0 ali pa a = b = 1.
Ugotovitev, da neenakost velja za poseben primer (npr. a = 0 ali b = 0) . . . . . 1 točka
Zapis a2 b + a + b + ab2 − 4ab ≥ 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preoblikovanje izraza v b(a − 1)2 + a(b − 1)2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da sta b(a − 1)2 in a(b − 1)2 nenegativna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enakost velja pri a = b = 0 in a = b = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka
2. način Aritmetično geometrijska neenakost (na kratko: A-G neenakost) pove, da za

√ √
nenegativni realni števili x in y velja neenakost x+y
2
≥ xy oziroma x + y ≥ 2 xy. Če jo
uporabimo za x = a in x = b, dobimo
√
(ab + 1)(a + b) ≥ (ab + 1) · 2 ab. (1)
Ponovno uporabimo A-G neenakost za števili x = ab in y = 1 ter dobimo

√ √ √
(ab + 1) · 2 ab ≥ 2 ab · 1 · 2 ab = 4ab, (2)
kar je bilo potrebno dokazati.

Enačaj v A-G neenakosti velja natanko tedaj, ko sta števili x in y enaki. Torej v (1)
velja enačaj za a = b. Če je a = b = 0, v (2) očitno velja enakost. Če pa je a = b = 0, bo v
enakost (2) veljala le še za ab = 1, torej a = b = 1.
Ugotovitev, da √ neenakost velja za poseben primer (npr. a = 0 ali b = 0) . . . . . 1 točka
Sklep a + b ≥ 2 √ab . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep ab + 1 ≥ 2 ab . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Enakost velja pri a = b = 0 in a = b = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka
2
I/5. Enotske kocke, ki imajo pobarvani natanko dve mejni ploskvi, se nahajajo vzdolž
robov, a ne ob ogliščih prvotne kocke. Vzdolž vsakega roba jih je a − 2. Vseh robov je 12,
torej jih je skupaj 12 · (a − 2).
Preštejmo še enotske kocke, ki nimajo pobarvane nobene mejne ploskve. V prvotni kocki
se te nahajajo v notranjosti, torej tvorijo kocko z robom, dolgim a − 2. Teh je (a − 2)3 .
Ker število 12 · (a − 2) deli (a − 2)3 , od tod sledi, da 12 = 22 · 3 deli (a − 2)2 . Torej 6 deli
a − 2. Najmanjše število, za katero to velja, je 6 = a − 2, to je a = 8.
Preštevanje kock z dvema pobarvanima ploskvama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preštevanje kock brez pobarvanih ploskev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da 12 deli (a − 2)2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da 6 deli a − 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep a = 8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
II/1. Recimo, da taki dve števili obstajata. Označimo ju z a in b. Označimo z d največji

skupni delitelj števil a in b. Potem je a = nd in b = md, pri čemer sta si števili n in m tuji.
Iz pogoja naloge sledi d(n + m) = dnm. Torej bi moralo veljati n + m = nm. Ker pa sta si
števili n in m tuji, sta si tuji tudi števili n + m in nm. Torej mora veljati n + m = nm = 1,
kar pa ni možno. Torej števili a in b ne obstajata.
Zapis a = dn in b = dm (ali enakovreden z vpeljavo d) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je najmanjši skupni večkratnik števil a in b enak dmn . . . . . . . . . 1 točka
Preoblikovanje enačbe v m + n = mn (ali enakovredne brez d) . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da sta si m + n in mn tuji (ali pa, da m deli n ali obratno) . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep m + n = mn = 1 (ali m = 1 ali n = 1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Eksplicitno zapisano, da taki števili a in b ne obstajata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/2. Ker je x = 1 − y 2, sledi (1 − y 2)2 + y 3 = 1. Torej je 1 − 2y 2 + y 4 + y 3 = 1, kar nam

da y 2 (y 2 + y − 2) = y 2(y + 2)(y − 1) = 0. Rešitve so y = 0, y = −2 in y = 1, pripadajoči x
pa x = 1, x = −3 in x = 0.
Zapis x = 1 − y 2 in vstavljanje v drugo enačbo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Razcep na y 2(y + 2)(y − 1) = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Vsak par rešitev (x, y) ∈ {(1, 0), (−3, −2), (0, 1)} . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka
3
II/3. Trikotnik ABC je polovica enakostraničnega
√
tri- C

kotnika, zato v njem velja |AC| =√ |AB| 2 , kar nam da

3
F
|AB| = √23 |AC| in |BC| = 12 |AB| = 33 |AC|.
D
Označimo < ) ACD = < ) DBA = ϕ. Tedaj je < ) DCB =

<) ACB − < ) ACD = π2 − ϕ in zato je A B
π π
) DBC = π − <
< ) BDC − <
) DCB = π − − ( − ϕ) = ϕ.
2 2
Torej velja 60◦ = <
) CBA = < ) CBD + < ) DBA = 2ϕ, zato je ϕ = 30◦ .
Ker je < ) F BC = <) DBC = 30◦ , je trikotnik BF C podoben trikotniku ABC. Torej velja
|CF | : |BC| = |BC| : |AC|, od koder sledi
|BC|2 1
|AC|2 1
|CF | = = 3 = |AC|.
|AC| |AC| 3
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Torej je |AF | = |AC| − |CF | = 23 |AC| = 2

3
dm.
√
Izračun |BC| = 33 |AC| (ali v obliki √13 |AC|) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun, da sta kota < ) CBD in < ) DBA enaka ter zato oba 30◦ . . . . . . . . . . . . . . .2 točki
Omenjena podobnost trikotnikov BF C in ABC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun |CF | = 13 |AC| . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep |AF | = 23 dm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
√ √ √ √
II/4. 1. način Pokažimo, da je razlika ( a + 2007 − a + 1004) − ( a + 1003 − a)
negativna, kar je enakovredno neenakosti
√ √ √ √
a + 2007 + a < a + 1004 + a + 1003.
Ker sta izraza na obeh straneh neenakosti pozitivna, jo lahko kvadriramo in dobimo

a + 2007 + 2 (a + 2007)a + a < a + 1004 + 2 (a + 1004)(a + 1003) + a + 1003
oziroma √ √
a2 + 2007a + 1004 · 1003.
a2 + 2007a <
√ √
Ker
√ je število√a pozitivno, dobljena neenakost res velja. Torej je a + 1003 − a večje od
a + 2007 − a + 1004 za vsako pozitivno število a.
√ √ √ √
Predpostavka, √ da je a +√1003 − a >√ a + 2007 −√ a + 1004 . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Kvadriranje a + 2007 − a + 1004 < a + 1003 − a (oziroma enakovrednega izraza,
v katerem na obeh straneh nastopajo pozitivne količine) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Preoblikovanje
√ na enakovredno
√ √neenakost, ki√velja za vsak a . . . . . . . . . . . . . . . . 3 točke
Sklep a + 2007 − a + 1004 < a + 1003 − a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če tekmovalec na nekem mestu kvadrira negativne količine in dobi obratno neenakost,
lahko prejme skupaj največ 4 točke.)
4
2. način Izraza najprej preoblikujemo
√ √ √ √
√ √ ( a + 2007 − a + 1004)( a + 2007 + a + 1004)
a + 2007 − a + 1004 = √ √ =
a + 2007 + a + 1004
(a + 2007) − (a + 1004) 1003
= √ √ =√ √ ,
a + 2007 + a + 1004 a + 2007 + a + 1004
√ √ √ √
√ √ ( a + 1003 − a)( a + 1003 + a)
a + 1003 − a = √ √ =
a + 1003 + a
(a + 1003) − a 1003
= √ √ =√ √ .
a + 1003 + a a + 1003 + a
√ √ √ √
Ker za imenovalce dobljenih ulomkov velja a + 2007 + a + 1004 > a + 1003 + a, je
seveda √ √ √ √
a + 2007 − a + 1004 < a + 1003 − a.
√ √ √ √
Predpostavka,
√ √ a + 1003 − a >
da je a + 2007 − a + 1004 . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Zapis a + 2007 − a + 1004 = √a+2007+ 1003

√ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
√ √ a+1004
Zapis a + 1003 − a = √a+1003+√a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
1003
√ √ √ √
Primerjava imenovalcev a + 2007 + a + 1004 > a + 1003 + a in zaključek 2 točki
II/5. Število 0 je gotovo priredil vsem dvomestnim številom, ki imajo eno števko enako
0 (to so 10, 20 ... 90). Teh je 9.
Število 0 je priredil tudi tistim številom, ki se po enem koraku spremenijo v dvomestno
število s števko 0. V 10 = 2 · 5 se spremenita števili 25 in 52, v 20 = 4 · 5 se spremenita
45 in 54, v 30 = 6 · 5 se spremenita 65 in 56, v 40 = 8 · 5 pa se spremenita števili 85 in 58.
Teh števil je 8. Drugih dvomestnih števil, deljivih z 10, ne moremo dobiti kot zmnožek dveh
števk.
Število 0 je priredil tudi vsem tistim dvomestnim številom, ki imajo zmnožek števk enak
25, 45, 52, 54, 56, 58, 65 ali 85. Prav hitro uvidimo, da je nemogoče dobiti zmnožek 52, 58,
65 in 85, druge vrednosti pa dobimo s števili 55, 59, 69, 78, 87, 95 oziroma 96. Teh števil je
7.
Ker nobenega izmed števil 55, 59, 69, 78, 87, 95 in 96 ni možno dobiti kot zmnožek dveh
števk, ni drugih dvomestnih števil, ki bi jim Žan lahko priredil število 0. Ugotovili smo, da
je 9 + 8 + 7 = 24 dvomestnih števil, ki jim lahko priredi število 0.
Takšna so števila 10, 20, . . . , 90 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da so takšna še števila, ki se spremenijo v 10, 20, . . . , 90 . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da so taka števila 25, 52, 45, 54, 65, 56, 85 in 58 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Število 0 je priredil tudi tistim, katerih zmnožek števk je enak enemu izmed zgornjih
števil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Takšna so števila 55, 59, 69, 78, 87, 95, 96 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da ostalih števil ni možno dobiti na tak način . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Odgovor 24 števil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če tekmovalec nalogo pravilno reši tako, da za vsa dvomestna števila izračuna ustrezna
prirejena enomestna števila, priznajte 7 točk. Če pri tej metodi reševanja ne najde
vseh rešitev ali ne preveri vseh dvomestnih števil, za vsako manjkajočo rešitev ali
nepreverjeno dvomestno število odbijte 1 točko.)
5
√ √ √
III/1. Naj bo 7 − a + 7 + a = n, n ∈ N. Enačbo kvadriramo: 14 + 2 49 − a2 = n2
in preoblikujemo v
√ n2
49 − a2 = − 7. (3)
2
√ 2 √
Ker je 49 − a2 ≥ 0, iz enačbe (3) sledi, da je n2 − 7 ≥ 0 in n > 3. Ker pa je 49 − a2 ≤ 7,
2
iz enačbe (3) sledi tudi, da je n2 − 7 ≤ 7, kar nam da n < 6. Torej je lahko le n = 4 in
√ √
a = ±4 3 ali n = 5 in a = ± 52 3.
4
Zapis brez korenov a2 = 7n2 − n4 (ali enakovreden) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep n < 6 . . . . . . . . . . .√
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .√
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Rešitvi n = 4 in a = ±4 3 ali n = 5 in a = ± 52 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka
(Če tekmovalec navede le obe pozitivni rešitvi, priznajte 1 točko.)
Sklep ali preizkus, da ostala števila n < 6 ne ustrezajo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
III/2. Mislimo si, da smo pravilni n-kotnik razdelili na skladne enakokrake trikotnike,
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
ki imajo osnovnico enako stranici večkotnika, kraka pa sta enako dolga kot polmer kroga
in oklepata kot 2π n
. Ploščina posameznega trikotnika je 12 · r 2 · sin 2π n
, ploščina n-kotnika pa
n
2
· r 2
· sin 2π
n
. Tako imamo 3 · r 2
= n
2
· r 2
· sin 2π
n
, kar preuredimo v n6 = sin 2π n
, od tod
pa sklepamo n = 12. Pravilni dvanajstkotnik, ki ga včrtamo krogu s polmerom r ima res
ploščino 3r 2 . Opomniti velja, da je to res edina rešitev. Včrtani večkotnik, ki bi imel večje
število stranic, bi imel tudi večjo ploščino.
Razdelitev n-kotnika na skladne trikotnike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ploščina trikotnika je 12 · r 2 · sin 2π n
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ploščina n-kotnika je 2 · r · sin n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
n 2 2π
Zapis enačbe n6 = sin 2π n

(ali podobne) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Rešitev n = 12 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je rešitev največ ena. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
III/3. Naj bo p ploščina štirikotnika CKLM. Tedaj je D

C
p2 + p enako ploščini trikotnika F BC. Dolžina višine na stra-
nico BC v trikotniku F BC je enaka |AB|, torej je ploščina F

K
2
trikotnika enaka |AB|·|BC|
2
= |AB|
2
. Zato je

L
|AB|2
p2 = − p. M
2

Podobno sklepamo, da je p1 +p enako ploščini trikotnika DEC,

2
le-ta pa je enaka |DC|·|CB| = |AB|

2 2
. Torej je tudi A E B
|AB|2
p1 = −p
2
in je tako razmerje p1 : p2 enako 1.
Vpeljava ploščine štirikotnika CKLM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 točke
2
Zapis p1 = |AB|2
− p (ali podoben) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
|AB|2
Zapis p2 = 2 − p (ali podoben) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep p1 : p2 = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
6
III/4. Označimo S = a(logb c)−1 b(logc d)−1 c(logd a)−1 d(loga b)−1 . Zapišimo 1 = logb a · logd c =
log a·log c
log b·log d
. S pomočjo tega izračunamo
log (abcdS) = log (alogb c blogc d clogd a dloga b ) =

= log alogb c + log blogc d + log clogd a + log dloga b =
= logb c · log a + logc d · log b + logd a · log c + loga b · log d =
log c · log a log d · log b log a · log c log b · log d
= + + + =
log b log c log d log a
log a · log c · (log b + log d) log b · log d · (log a + log c)
= + =
log b · log d log a · log c
= log a + log b + log c + log d = log (abcd)
od koder sledi abcdS = abcd oziroma S = 1.

Sklep log a·log c
log b·log d
= 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Logaritmiranje izraza S ali abcdS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Zapis vseh logaritmov na enako osnovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Rešitev S = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
III/5. Na robu kvadra dolžine a je a − 2 enotskih kock, ki imajo pobarvani natanko dve
ploskvi, na robu dolžine c pa jih je c − 2. Ker je v kvadru 8 robov dolžine a in 4 robovi
dolžine c, je število vseh kock z dvema pobarvanima ploskvama enako 8(a − 2) + 4(c − 2).
Kocke, ki nimajo pobarvanih stranic, se nahajajo v notranjosti in jih je (a − 2)(a − 2)(c − 2).
Veljati mora
8(a − 2) + 4(c − 2) = 16 + (a − 2)2 (c − 2). (4)
Izraz lahko poenostavimo v 0 = 32 + a2 c − 4ac − 2a2 . Od tod lahko izrazimo ac(a − 4) =
2(a2 − 16) = 2(a − 4)(a + 4). Če je a = 4, izraz velja za vsako naravno število c. Sicer pa
lahko z a − 4 delimo in dobimo ac = 2a + 8 oziroma c = 2 + a8 . Torej je a delitelj števila 8
in ker je a ≥ 3 in a = 4, je zato lahko le a = 8 in c = 3.

Enačbo (4) lahko uženemo tudi drugače, če označimo x = a − 2 in y = c − 2. Tedaj
dobimo 8x + 4y = 16 + x2 y oziroma
0 = x2 y − 4y + 16 − 8x = y(x − 2)(x + 2) + 8(2 − x) = (x − 2)(y(x + 2) − 8).
Tedaj je bodisi x = 2 in y poljuben ali pa je y(x + 2) = 8. Od tod sledi, da je za x = 2 izraz

x + 2 lahko 8, pri tem pa je y = 1.
Za robove kvadra velja bodisi a = 4 in c poljubno število ali pa a = 8 in c = 3.
Zapis števila kock z dvema in brez pobarvanih ploskev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enačba (4) (ali enakovredna) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Razcep ac(a − 4) = 2(a − 4)(a + 4) oz. (x − 2)(y(x + 2) − 8) = 0 (ali podoben) . 2 točki
Rešitev a = 4, c poljuben . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je a (ali c − 2 ali x + 2 ali y) delitelj števila 8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Rešitev a = 8, c = 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če tekmovalec vpelje x in y (ali podobno) in v celoti reši nalogo, a ne zapiše rezultata
za a in c, dodelite 6 točk.)
7
IV/1. Naj bo prvi člen a1 = n in količnik q = m1 . Ker je vsota geometrijskega zaporedja
končna, je |q| < 1 oziroma |m| > 1. Tedaj je n + nq + nq 2 + · · · = 1−q
n
= 1−n 1 = 3. Od tod
m
dobimo n = 3(1 − m1 ) = 3 − m3 . Ker je n naravno število, sta le dve možnosti za m, in sicer
m1 = 3 in m2 = −3. Imamo torej dve rešitvi naloge: zaporedje, ki ima prvi člen a1 = 2 in
količnik q = 13 , ali zaporedje, ki ima prvi člen a1 = 4 in količnik q = − 13 .
Zapis q = m1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep |m| > 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis n = 3 − m3 (ali podoben) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je m lahko le 3 ali −3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Rešitvi a1 = 2, q = 13 in a1 = 4, q = − 13 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka
IV/2. Najprej je 1 + 2 + 3 + 4 = 10, 12 + 22 + 32 + 42 = 30 in 13 + 23 + 33 + 43 = 100.

Denimo, da bi pri nekem naravnem številu n > 3 izrazili vsoto 1n + 2n + 3n + 4n kot število,
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
ki bi se končalo s tremi ničlami. To število bi bilo deljivo s 1000 = 8 · 125. Oglejmo

si ostanek posameznega seštevanca v omenjeni vsoti pri deljenju z 8. Seštevanec 1n da
ostanek 1, seštevanca 2n in 4n pa dasta ostanek 0, saj je n > 3. Zapišimo 3n = (2 + 1)n =
2n + n · 2n−1 + · · · + n(n−1)(n−2)3·2·1
· 23 + n·(n−1)2·1
· 22 + n · 2 + 1. Od tod sklepamo, da bo ostanek
seštevanca 3n pri deljenju z 8 enak ostanku izraza n·(n−1) 2·1
· 22 + n · 2 + 1 = 2n2 + 1 pri deljenju
z 8. Hitro uvidimo, da ima izraz 2n2 + 1 ostanek 1, če je n sodo število, saj je v tem primeru
2n2 deljivo z 8. Če je n liho število, zapišemo n = 2k + 1 in je 2 · (2k + 1)2 + 1 = 8k 2 + 8k + 3,
od koder vidimo, da je ostanek enak 3.
Ugotovili smo: če vsoto 1n + 2n + 3n + 4n pri poljubnem n > 3 delimo z 8, dobimo ostanek
2 ali 4. Ker ta vsota ni deljiva z 8, je ne moremo pri nobenem naravnem številu n zapisati
kot število, ki bi se končalo z več kot dvema ničlama. Torej se število oblike 1n + 2n + 3n + 4n
lahko konča z največ dvema ničlama.
Izračun 13 + 23 + 33 + 43 = 100 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Opazovanje ostankov izraza pri deljenju z 8, 125 ali 1000 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je za n > 3 število 2n + 4n deljivo z 8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je ostanek števila 3n pri deljenju z 8 bodisi 1 bodisi 3 . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Sklep, da je ostanek števila 1n + 2n + 3n + 4n pri deljenju z 8 bodisi 2 bodisi 4 .1 točka
Sklep, da zato nobeno število oblike 1n + 2n + 3n + 4n ni deljivo s 1000 . . . . . . . 1 točka
Eksplicitno zapisano, da se število oblike 1n + 2n + 3n + 4n lahko konča z največ dvema
ničlama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
8
IV/3. Označimo kote trikotnika ABC na običajen način C
z α, β in γ. Po izreku o obodnih kotih je < ) ANM =

<) ACM = γ2 in < ) NMA = < ) NBA = β2 . Prav tako velja
N
) CBN = β2 in < ) BCM = γ2 . Zato so

<) CAN = < ) BAM = <
si trikotniki AME, NAF in NMA podobni.
Po drugi strani pa je < ) AF N = <) MEA, zato je < ) AF E = F
π−< ) AF N = π − < ) MEA = AEF , torej je trikotnik AF E

enakokrak ter velja |AE| = |AF |.
Iz podobnosti trikotnikov AME in NAF sledi, |EM |AE|

= |N F|
, A E B
| |F A|
od koder z upoštevanjem |NF | = |ME| in |AE| = |AF | do-
bimo |AE| = |EM| = |F E|. Trikotnik AEM je zato enako- M

krak z vrhom pri E, od koder sledi, da je β = γ. Trikotnik AF E pa je enakostraničen, torej
je α = π3 , kar pravzaprav pomeni, da je trikotnik ABC enakostraničen.
) ANM = γ2 , <
Izračun < ) NMA = β2 , < ) CAN = β2 , < ) BAM = γ2 . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(Za izračun le 2 ali 3 izmed zgoraj naštetih kotov dodelite 1 točko)

Omenjena podobnost dveh izmed trikotnikov AME, NAF in NMA . . . . . . . . . . 1 točka
Izpeljava |AE| = |AF | (ali |AN| = |AM|) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep γ = β . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je trikotnik AEF enakostraničen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je trikotnik ABC enakostraničen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
√
IV/4. Označimo f (x) = x2 + 2x − 3 + π2 · arc sin x+1 2
. Najprej si oglejmo, za katere x
je funkcija f sploh definirana. Veljati mora x + 2x − 3 ≥ 0 in −1 ≤ x+1
2
2
≤ 1. Prvi pogoj
lahko zapišemo kot (x + 3)(x − 1) ≥ 0, od koder sledi x ≤ −3 ali x ≥ 1. Drugi pogoj lahko
preoblikujemo v −2 ≤ x+1 ≤ 2 oziroma −3 ≤ x ≤ 1. Torej je funkcija definirana pri x = −3
in x = 1. V prvem primeru je f (−3) = 0 + π2 · (− π2 ) = −1, v drugem pa f (1) = 0 + π2 · π2 = 1.
Edini realni števili, kjer je vrednost funkcije celo število, sta torej x = −3 in x = 1.
Pogoj x2 + 2x − 3 ≥ 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep x ≤ −3 ali x ≥ 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Pogoj −1 ≤ x+1 2
≤ 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep −3 ≤ x ≤ 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Funkcija f (oz. izraz) je definirana le za x = 1 in x = −3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Vrednost funkcije f (oz. izraza) je celo število pri x = 1 in x = −3 . . . . . . . . po 1 točka
9
IV/5. Na trikotnika A in B, ki imata skupno le oglišče, lahko
vrtnar posadi katerikoli vrsti cvetlic. Denimo najprej, da bo na ta A
dva trikotnika posadil isto vrsto cvetlic. Ker ima na voljo 5 vrst C D
cvetlic, lahko to naredi na 5 načinov. Pri tem ostaneta še druga
B
dva trikotnika, ki imata skupno le oglišče, in 4 vrste cvetlic, ki
jih lahko uporabi. Če bi tudi na ta trikotnika posadil isto vrsto
cvetlic, lahko to napravi na 4 načine, sicer pa lahko napravi na 4·3 = 12 načinov. To pomeni,
da ima v tem primeru 5 · (4 + 12) = 80 možnosti izbire.
Preostane nam še premislek, ko vrtnar posadi različni vrsti cvetlic na trikotnikih A in B.
Za to ima 5 · 4 = 20 možnosti. Ostaneta trikotnika C in D, ki imata skupno le oglišče, in 3
vrste cvetlic. Če posadi na oba isto vrsto cvetlic, ima 3 možnosti, sicer pa 3 · 2 = 6 možnosti.
V tem primeru ima vrtnar 20 · (3 + 6) = 180 možnosti izbire. Vrtnar lahko posadi cvetlice
na 80 + 180 = 260 načinov.
Preštete možnosti za enaki vrsti cvetlic na obeh parih trikotnikov . . . . . . . . . . . . 2 točki
Preštete možnosti, če sta na A in B enaki, na C in D pa različni vrsti . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Preštete možnosti, če sta na A in B različni, na C in D pa enaki vrsti . . . . . . . 1 točka

Preštete možnosti za 4 različne vrste cvetlic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Rešitev 260 načinov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
10
Naloge za 1. letnik
1. Poišči vsa realna števila x, za katera velja neenakost
|||2 − x| − x| − 8| ≤ 2008.
2. Naj bo ABCD štirikotnik in K taka točka znotraj trikotnika ABD, da

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
sta si trikotnika ABD in KCD podobna. Dokaži, da sta si tedaj tudi

trikotnika BCD in AKD podobna.
3. Poišči najmanjše trimestno število, za katero velja, da so vse števke nje-
govega trikratnika sode.
4. Stranica enakostraničnega trikotnika ABC je dolga 4 cm. Pravokotni pro-
jekciji razpolovišča D stranice AB na stranici BC in AC označimo z E in
F . Izračunaj ploščino trikotnika DEF .
5. Na državnem tekmovanju so dijaki reševali 4 naloge. Vsaka je bila ovre-
dnotena s celim številom točk, vsaj 0 in največ 7 točk. Tekmovanja se je
udeležilo 42 dijakov. Natanko polovica tekmovalcev je dosegla vsaj 50 %
točk. Za nagrado je zadoščalo zbrati vsaj 22 točk, to pa je uspelo šestini

tekmovalcev.
Tekmovalci, ki niso prejeli nagrade, so skupaj dosegli trikrat toliko točk,
kot so jih skupaj dosegli vsi nagrajeni tekmovalci. Dokaži, da obstaja vsaj
6 tekmovalcev, ki so posamezno dosegli vsaj 25 % točk, a manj kot 50 %
točk.


Naloge za 2. letnik
1. Poišči vse celoštevilske rešitve enačbe

x2 5
+ = 7.
2 y
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2. Dan je enakokrak trikotnik ABC z vrhom C. Naj bo A′ nožišče višine na

stranico BC. Denimo, da je |CA′| = 21 |AB|. Dokaži, da je tedaj trikotnik
3. Za števili a in b velja a3 + b3 = 13 in a9 + b9 = −299. Koliko je ab, če veš,
da je število ab realno?
4. Naj bo D taka notranja točka stranice AB ostrokotnega trikotnika ABC,
da je tudi trikotnik BCD ostrokotni. Označimo s H višinsko točko tri-
kotnika BCD. Dokaži: če točke A, D, H in C ležijo na isti krožnici, je
trikotnik ABC enakokrak.
5. Maja na tablo zapisuje naravna števila. Če je na tabli zapisano število n,
zapiše na tablo še 3n + 13. Če je na tabli zapisan popoln kvadrat, napiše
tudi njegov koren.

(a) Ali lahko Maja z omenjenima operacijama dobi število 55, če je na
tabli že zapisano število 256?
(b) Ali lahko Maja z omenjenima operacijama dobi število 256, če je na
tabli že zapisano število 55?


Naloge za 3. letnik
1. Dokaži, da za vsako realno število x ∈ (− 3π , π ) velja enakost

2 2
2 2 x
π
= tan + + 1.
1 − sin x 2 4
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2. Poišči vsa praštevila p, za katera ima polinom
q(x) = 2x3 − 2px2 + (1 − p)x + p
vsaj eno racionalno ničlo.

3. Poišči vsa pozitivna realna števila x in y, za katera velja
xx+y = y x−y in x2y = 1.
4. Naj bo ABCD tak konveksen štirikotnik, da je trikotnik BCD ostrokoten

in velja |AB| = |AD|. Presečišče simetrale kota ∠CAD s stranico CD
označimo s K, presečišče simetrale kota ∠BAC s stranico BC pa z L.
Naj bosta K ′ in L′ pravokotni projekciji točk K in L na stranici BC in
CD. Dokaži, da točke B, D, L′ in K ′ ležijo na isti krožnici.

5. Danih je n naravnih števil a1 , a2 , . . . , an . Za neko naravno število k,
k < n, velja: če izmed danih n naravnih števil kakorkoli izberemo k števil,
je vsota izbranih števil deljiva z n. Dokaži, da je tudi vsota a1 +a2 +. . .+an
deljiva z n.


Naloge za 4. letnik
4a 5b
1. Za realni števili a in b velja a+2b
− 2a+b
= 1. Kolikšno vrednost lahko
a−2b
zavzame 4a+5b ?
2. Naj bo D razpolovišče stranice AB, T pa težišče trikotnika ABC. Izračunaj
dolžine njegovih stranic, če velja |AD| = 3, |DT | = 5 in |T A| = 4.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
3. Naj bo n = (p2 − 1)(p2 − 4) + 9. Koliko je najmanjša možna vsota števk

števila n, če je p praštevilo? Za katera praštevila p je ta vsota dosežena?
4. Poišči vse funkcije f : R → R, za katere velja
x + f (xf (y)) = f (y) + yf (x)
za poljubni realni števili x in y.

5. Če na vsaki mejni ploskvi kocke narišemo eno izmed dveh diagonal te
ploskve, ugotovimo, da se nekatere narisane diagonale stikajo – izhajajo
iz skupnega oglišča. Število parov stikajočih se diagonal označimo z N ,
pri čemer lahko posamezna diagonala nastopa tudi v več parih. Določi
največjo in najmanjšo možno vrednost števila N .


Rešitve nalog
rešitve naloge.
I/1. Najprej ločimo dve možnosti glede na vrednost izraza 2 − x. Če je x ≥ 2, je

|2 − x| = −(2 − x) in lahko neenakost preoblikujemo v ||x − 2 − x| − 8| ≤ 2008, kar je
enakovredno 6 ≤ 2008. Torej vsa števila x, ki so večja ali enaka 2, zadoščajo neenakosti.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naj bo še x < 2. Tedaj dobimo
||2 − 2x| − 8| ≤ 2008.
Ločimo dva primera glede na predznak izraza 2 − 2x. Če je x ≥ 1, je |2 − 2x| = −(2 − 2x)
in dobimo |2x − 10| ≤ 2008. Očitno za 1 ≤ x < 2 ta neenakost drži.
Ogledati si moramo še primer, ko je x < 1. Tedaj dobimo | − 2x + 2 − 8| ≤ 2008 oziroma
|2x + 6| ≤ 2008. Dobljena neenakost je enakovredna
−2008 ≤ 2x + 6 ≤ 2008.
Ker je x < 1, sledi 2x + 6 < 2 + 6 = 8, zato desna ocena velja. Iz pogoja na levi strani pa
sledi −2014 ≤ 2x oziroma −1007 ≤ x. V tem primeru neenakosti zadoščajo števila x, za
katera velja −1007 ≤ x < 1.
Če združimo dobljene rezultate, sledi, da neenakost velja za vse x ≥ −1007.
Obravnavanje možnosti x ≥ 2 in x < 2 (ali x > 2 in x ≤ 2 ali x ≥ 2 in x ≤ 2) . . 1 točka
Sklep, da neenakost drži pri x ≥ 2 (ali x > 2) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Sklep, da neenakost velja za 1 ≤ x < 2 (ali 1 < x < 2 ali 1 ≤ x ≤ 2) . . . . . . . . . . .2 točki
Sklep, da je neenakost izpolnjena za −1007 ≤ x ≤ 1 (ali −1007 ≤ x < 1) . . . . . . . 2 točki
Sklep, da ustrezajo vsa števila x ≥ −1007 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
I/2. Ker sta si trikotnika ABD in KCD podobna, velja ∠ADB = D

b
|DA| C
∠KDC in |DB| = |DK|
|DC|
. Izračunamo lahko, da je b
∠ADK = ∠ADB − ∠BDK = ∠KDC − ∠BDK = ∠BDC,

b
|DA| |DB| K
od koder zaradi =|DK|
sledi, da sta si tudi ADK in DBC
|DC|
b b
podobna, saj se ujemata v kotu in razmerju priležnih stranic. A B

Ugotovitev ∠ADB = ∠KDC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
|DA|
Zapis razmerja |DB| = |DK|
|DC|
ali ekvivalentnega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Izračun ∠ADK = ∠BDC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da sta si trikotnika ADK in BDC podobna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

I/3. 1. način Označimo trimestno število z abc. Trikratnik tega števila je enak
3 · abc = (3a) · 100 + (3b) · 10 + 3c.
Najmanjše možno število na mestu stotic je a = 1. Da bo v tem primeru števka na mestu
stotic v 3 · abc soda, mora biti 3b · 10 + 3c ≥ 100, od koder sledi 10b + c ≥ 100 3
= 33 + 13 .
Najmanjše število, ki tej neenakosti zadošča je 34, torej je iskano število 134, njegov trikratnik
pa 402.
Ugotovitev oziroma poskus a = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ocena, da mora biti 3 · (10b + c) ≥ 100 ali podobna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2 točki
Ugotovitev, da je najmanjša možnost pri bc = 34 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Rešitev je 134 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način Oglejmo si kakšno je lahko število, sestavljeno iz samih sodih števk, ki je

trikratnik naravnega števila. Ker je število trimestno, je trikratnik vsaj 300. Ker pa ima
trikratnik le sode števke, je števka na mestu stotic vsaj 4. Najmanjše trimestno število, ki
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
je vsaj 400 in je deljivo s 3, je 402. Vse števke so sode, zato je 402 3

= 134 iskano trimestno
število.
Ugotovitev, da je trikratnik vsaj 300 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ugotovitev, da je potem števka stotic trikratnika vsaj 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je zaradi deljivosti s 3 trikratnik vsaj 402 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Rešitev je 134 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
I/4.
1. način Očitno je |DA| = |DB| = |AB| 2
= 2. Trikotnik DBE C
◦ ◦ ◦
ima kote enake 60 , 90 in 30 , torej je enak polovici enako- b
straničnega trikotnika, zato je |BE| = |BD| 2

= 1. Podobno velja
za trikotnik ADF , torej je skladen √ trikotniku BDE. √ Dolžina
3
stranice DE oziroma DF je enaka 2 √· |BD| = 3. Ploščina
posameznega trikotnika je tako enaka 23 . F E

Trikotnik ECF ima stranici dolžine |CF | = |CA| − |AF | = 3 b b
in |CE| = |CB| − |EB| = 3, torej je enakokrak trikotnik s ko-

b b b
tom 60◦ pri vrhu, √ tj. enakostraničen. Ploščina tega trikotnika
2
je tako enaka 3 ·4 3 . A D B
Ploščino trikotnika DEF torej lahko izračunamo tako, da ploščini trikotnika ABC odštejemo
ploščine trikotnikov DBE, ADF in ECF . Dobimo, da je iskana ploščina enaka
√ √ √ √ √
42 · 3 3 3 32 · 3 3 3
− − − = .
4 2 2 4 4
Ugotovitev |AD| = 2 ali |BD| = 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep |BE| = 1 ali |AF√ | = 1 . . . . . . . . .√
.. ..... .... ..... .... ..... .... ..... .....1 točka
Izračun, da je |DE| = 3 ali |DF | = 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun ploščin trikotnikov DBE in ADF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je CEF enakostranični trikotnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun ploščine trikotnika CEF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun ploščine trikotnika DEF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2
= 2. Trikotnika AF D C
in BED imata kote enake 60 , 90 in 30◦ ter se ujemata v
◦ ◦ b
dolžini hipotenuze, zato sta skladna. To pomeni |DE| = |DF |,

torej je trikotnik DEF enakokrak. Označimo z G presečišče
daljic CD in EF . Ker je ∠F DG = ∠GDE = 60◦ , je DG
višina trikotnika DEF . Zato sta tudi trikotnika DGE in DGF
skladna in imata kote enake 60◦ , 90◦ in 30◦ . F G E
b b b
Trikotniki ADC, AF D in DGF so si torej podobni. Iz podob-

nosti ADC in AF D sledi |AD| |AC|
|AF |
= |AD| , od koder sledi |AF | = 1. b b b
|AD| |AF |
√ A D B
Prav tako velja |DC| = |F D|
, od koder dobimo |F D| = 3.
√
|AD| |DG| 3
Podobnost trikotnikov ADC in DGF pa nam da |AC|
= |DF |
, torej je |DG| = 2
. Podobno
|AD| |DG| 3
iz |DC|
= sledi |GF | =
|GF | 2
.
Ploščina trikotnika DEF je enaka vsoti ploščin trikotnikov F GD in DGE, torej je enaka
√
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
3 3
|DG| · |F G| = .
4
Izračun |BE| = 1 ali |AF √ | = 1 . . . . . . .√ .......................................1 točka
Ugotovitev, da je √ daljica CD pravokotna na daljico EF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Izračun |DG| = 23 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun |F G| = 23 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka

= 2. Trikotnika AF D C
in BED imata kote enake 60 , 90 in 30◦ ter se ujemata v
◦ ◦ b
dolžini hipotenuze, zato sta skladna. Torej je |DE| = |DF | =

√
3. Označimo z G razpolovišče daljice EF . Ker je EF k AB,

sta trikotnika F GD in EGD skladna pravokotna in ∠DF G =
∠DEG = 30◦ . Torej je
F G E
b b b
√ 2 √ √
1 3 · 3 3 3
pDEF = 2pDF G = 2 · = . b b b
2 4 4
A D B
Izračun |BE| = 1 ali |AF √ | = 1 . . . . . . .√ .......................................1 točka
Ugotovitev, da je √ daljica CD pravokotna na daljico EF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Izračun |DG| = 23 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun |F G| = 23 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
3
I/5. Nagrade je prejela šestina tekmovalcev, torej 7. V zgornjo polovico se je uvrstilo 21
tekmovalcev, zato jih je 21 − 7 = 14 doseglo med 14 in 21 točk.
Vsak nagrajeni tekmovalec je dosegel vsaj 22 točk, zato so vsi nagrajeni skupaj dosegli
vsaj 22 · 7 = 154 točk.
Naj x označuje število tekmovalcev, ki so prejeli vsaj 25 % in manj kot 50 % točk, to je
vsaj 7 in največ 13 točk. Potem je število tekmovalcev, ki so dosegli največ 6 točk, enako
42 − 21 − x = 21 − x.
Izračunajmo še, koliko točk so dosegli nenagrajeni tekmovalci. Tisti z največ 6 točkami
so vsi skupaj dosegli največ 6 · (21 − x) točk. Tisti, ki so prejeli vsaj 7 in največ 13 točk,
so skupaj dosegli največ 13x točk. Upoštevati moramo še nenagrajene tekmovalce v zgornji
polovici, ki jih je 14, vsak izmed njih pa je prejel največ 21 točk, torej so prejeli največ
21 · 14 = 294.
Nenagrajeni tekmovalci skupaj so tako skupaj prejeli največ 6 · (21 − x) + 13x + 294 =
420 + 7x točk. Po drugi strani pa vemo, da so prejeli trikrat toliko točk kot nagrajeni
tekmovalci, to pomeni vsaj 3 · 154 = 462 točk. Od tod sledi
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
462 ≤ 420 + 7x,
kar je enakovredno pogoju 7x ≥ 42 oziroma x ≥ 6. To pa ravno pomeni, da obstaja vsaj 6

tekmovalcev, ki so posamezno dosegli vsaj 25 % točk, a manj kot 50 % točk.
Ocena, da so nagrajeni tekmovalci dosegli vsaj 154 točk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da so potem nenagrajeni tekmovalci dosegli vsaj 3 · 154 = 462 točk . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je 14 tekmovalcev doseglo med 14 in 21 točk . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Uvedba oznake x za število tistih z vsaj 7 in največ 13 točkami ter ugotovitev, da je
potem 21 − x takih, ki so dosegli največ 6 točk (ali podobno) . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Ocena, da so nenagrajeni tekmovalci dosegli največ 420 + 7x točk . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis neenakosti 426 ≤ 420 + 7x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Odgovor, da je vsaj 6 tekmovalcev z vsaj 25 % a manj kot 50 % točk . . . . . . . 1 točka
II/1. Če je (x, y) par števil, ki reši enačbo, potem enačbo reši tudi (−x, y). Zato je
dovolj opazovati le tista števila x, ki so nenegativna. Pomnožimo enačbo z 2y, da dobimo
x2 y + 10 = 14y, od koder lahko izrazimo
10
y= .
14 − x2
Od tod sledi, da mora biti 14 − x2 delitelj števila 10, zato je −10 ≤ 14 − x2 ≤ 10 oziroma
−24 ≤ −x2 ≤ −4, torej mora biti 24 ≥ x2 ≥ 4. Ker smo privzeli, da je x ≥ 0, dobimo
5 > x ≥ 2. Izračunamo lahko, da pri x = 2 dobimo y = 1, pri x = 3 dobimo y = 2 in
pri x = 4 sledi y = −5. Torej so vse celoštevilske rešitve enačbe pari (2, 1), (3, 2), (4, −5),
(−2, 1), (−3, 2) in (−4, −5).
10
Zapis (x2 − 14)y = −10 ali y = 14−x 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2
Ugotovitev, da je število x − 14 ali število y delitelj 10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ocena 4 ≤ x2 ≤ 24 ali zapis možnosti za delitelje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
(Za obravnavanje samo pozitivnih deliteljev števila 10 dodelite 1 točko)
Zapis rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka za vsaki dve rešitvi
(Za 1 zapisano rešitev torej dodelite 0 točk, za 2 ali 3 rešitve 1 točko, za 4 ali 5 rešitev
2 točki in za vse rešitve 3 točke)
4
II/2.
1. način Naj bo C ′ nožišče višine iz C. Ker je trikotnik C
b
ABC enakokrak z vrhom C, je |AC ′ | = |C ′ B| = 21 |AB| =
|CA′ |.
Trikotnika ABA′ in CBC ′ sta pravokotna in velja
∠ABA′ = ∠CBC ′ , zato sta si podobna. Tako velja b
A′
|AB| |CB|
|BA′ |
= |BC ′ | . Če označimo s c dolžino stranice |AB| in
′
z x = |BA |, lahko dobljeno enakost prepišemo v obliko
b b b
c c
+x A B
2 ′
= c , C
x 2
oziroma v kvadratno enačbo 2x2 +cx−x2 = 0. Slednjo lahko razstavimo kot (2x−c)(x+c) = 0
in, ker sta x in c pozitivni, sledi x = 2c .
Dolžina stranice BC je tako enaka c, torej je |AC| = |BC| = |AB| = c, zato je trikotnik
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Ugototovitev, da sta trikotnika ABA′ in CBC ′ podobna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
|AB| |CB|
Zapis podobnosti |BA ′ | = |BC ′ | . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preoblikovanje podobnosti v enačbo (2x − c)(x + c) = 0 (ali ekvivalentno) . . . . . 2 točki

Sklep, da je x = 2c (ali ekvivalenten) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je potem trikotnik ABC enakostraničen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način Označimo dolžino stranice AC z a, dolžino stranice AB pa s c. Potem je

|CA′ | = 2c in |A′ B| = a − 2c . Višino AA′ lahko potem izračunamo na dva načina, saj je kateta
v pravokotnih trikotnikih ACA′ in ABA′ . Če je |AA′ | = v, potem iz Pitagorovega izreka v
2
prvem trikotniku dobimo v 2 = a2 − c4 , v drugem pa v 2 = c2 − (a − 2c )2 , torej velja
c2 c2
a2 − = c2 − a2 + ac −
4 4
oziroma 2a2 −ac−c2 = 0. Dobljeno kvadratno enačbo lahko razcepimo kot (2a+c)(a−c) = 0,
od koder sledi, da je a = c, saj pogoj 2a+c = 0 ne more biti izpolnjen, ker sta a in c pozitivni
števili. Ker pa je |BC| = |AC| = a = c, so vse tri stranice enako dolge, torej je trikotnik
enakostraničen.
Zapis Pitagorovega izreka v trikotniku ABA′ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis Pitagorovega izreka v trikotniku ACA′ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis ene enačbe, v kateri nastopajo le dolžine stranic, ne pa tudi dolžine višin, na
2 2
primer a2 − c4 = c2 − a2 + ac − c4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preoblikovanje v enačbo (2a + c)(a − c) = 0 (ali ekvivalentno) . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je a = c (ali ekvivalenten) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
3. način Naj bo C ′ nožišče višine iz C. Ker je trikotnik ABC enakokrak z vrhom C, je

|AC ′ | = |C ′ B| = 21 |AB| = |CA′ |.
Naj H označuje višinsko točko in naj bo γ kot pri C. Potem je ∠ACC ′ = ∠C ′ CB = γ2 .
5
Velja še ∠A′ HC = π − ∠HA′ C − ∠HCA′ = π2 − γ2 , zato je tudi ∠AHC ′ = π
2
− γ2 . Od tod
sledi, da je
γ
∠C ′ AH = π − ∠AC ′ H − ∠AHC ′ = .
2
Trikotnika AHC ′ in CHA′ se ujemata v kotih in dolžini katete pri kotu γ2 , zato sta skladna.
Torej je |CH| = |AH|, zato je trikotnik AHC enakokrak, torej velja ∠HAC = ∠ACH = γ2 .
Dobili smo ∠BAC = ∠C ′ AH + ∠HAC = γ, torej so vsi trije notranji koti trikotnika enaki
γ, od koder sledi, da je trikotnik enakostraničen.
Izračun, da je ∠C ′ AH = ∠HCA′ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugototovitev, da sta trikotnika AHC ′ in CHA′ skladna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep |AH| = |CH| . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je trikotnik AHC enakokrak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Izračun ∠BAC = ∠ACB . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
II/3. 1. način Ker je a9 + b9 = (a3 + b3 )(a6 − a3 b3 + b6 ), je a6 − a3 b3 + b6 = − 299 13

= −23.
Upoštevamo še, da je a6 + 2a3 b3 + b6 = (a3 + b3 )2 = 132 = 169. Enakosti odštejemo in dobimo
3a3 b3 = 192, od koder sledi ab = 4, saj je ab realno število.
Razcep a9 + b9 = (a3 + b3 )(a6 − a3 b3 + b6 ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep a6 − a3 b3 + b6 = −23 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis (a3 + b3 )2 = a6 + 2a3 b3 + b6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep 3a3 b3 = 192 (ali ekvivalenten) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Odgovor ab = 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način Velja 133 = (a3 + b3 )3 = a9 + 3a6 b3 + 3a3 b6 + b9 = −299 + 3a6 b3 + 3a3 b6 , od koder
sledi 832 = a6 b3 + a3 b6 . Če izraz na desni razcepimo, dobimo 832 = a3 b3 (a3 + b3 ) = a3 b3 · 13,
od koder sledi a3 b3 = 832 13

= 64, torej je ab = 4, saj je ab realno število.
Zapis (a + b ) = a + 3a6 b3 + 3a3 b6 + b9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
3 3 3 9
Izračun 832 = a6 b3 + a3 b6 (ali ekvivalenten) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka

Razcep a6 b3 + a3 b6 = a3 b3 (a3 + b3 ) (ali ekvivalenten) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep a3 b3 = 64 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Odgovor ab = 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/4. Označimo ∠BAC = α. Ker so točke A, D, H in C C

b
konciklične, je ∠DHC = π − ∠BAC = π − α.
Označimo z E nožišče višine iz točke C na stranico BD. Velja
b
∠DHE = π − ∠DHC = α, zato je ∠HDB = π2 − α. Od
tod nazadnje zaradi pravokotnosti premice DH na stranico BC b
H
sledi, da je ∠CBA = π2 − ∠BDH = α, torej je trikotnik ABC
b b b b
res enakokrak.
A D E B
Ugotovitev ∠DHC = π − ∠BAC ali ∠DHE = ∠BAC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Izračun ∠HDB = π2 − α (oz. enakovreden) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
6
Ugotovitev ∠DBC = α . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je trikotnik ABC enakokrak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/5. Če je na tabli zapisano število 256, Maja lahko dobi število 55 in sicer tako, da 256
najprej koreni, da dobi 16. Iz 16 potem lahko dobi 3 · 16 + 13 = 61, iz tega števila pa naprej
še 3 · 61 + 13 = 196. Število 196 lahko koreni, da dobi 14, nato pa iz njega 3 · 14 + 13 = 55.
(Opomba: možno je, da obstaja več načinov kako lahko iz števila 256 dobi število 55, vendar
je ta način edini, ki potrebuje manj kot 100 korakov).
Pokažimo, da iz števila 55 ne more dobiti števila 256. Oglejmo si ostanke pri deljenju s
4. Če je število sodo, je oblike 2k, kvadrat tega števila je potem oblike 4k 2 . Če pa je število
liho, je oblike 2k + 1, zato je kvadrat tega števila enak 4k 2 + 4k + 1, torej da pri deljenju s
4 ostanek 1. Torej, število je popoln kvadrat le, če da pri deljenju s 4 ostanek 0 ali 1, zato
bomo lahko korenili le taka števila.
Število 55 da pri deljenju s 4 ostanek 3. Če na številu oblike 4k + 3 uporabimo pravilo
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
n 7→ 3n+13, dobimo 12k +9+13 = 4(3k +5)+2, torej število, ki da ostanek 2. Če pa pravilo
uporabimo na številu oblike 4k + 2, dobimo 12k + 6 + 13 = 4(3k + 4) + 3, torej število, ki da
ostanek 3 pri deljenju s 4. To pomeni, da bomo iz števila 55 po enem koraku dobili število,
ki da pri deljenju s 4 ostanek 2, nato število z ostankom 3, nato spet število z ostankom 2
in tako naprej. Ker pa je število 256 deljivo s 4, ga Maja na ta način ne bo dosegla.
Zapis kako lahko Maja iz števila 256 dobi število 55 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Opazovanje deljivosti s poljubnim številom pri uporabi pravil . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da imajo popolni kvadrati pri deljenju s 4 ostanek 0 ali 1 . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da iz števila 55 lahko dobimo le števila, ki imajo pri deljenju s 4 ostanke 2
ali 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da Maja v drugem primeru ne more zapisati števila 256 . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
III/1.
1. način S pomočjo adicijskega izreka za tangens lahko zapišemo

x π tan x + tan π 2
tan2 + = 2 4
.
2 4 1 − tan x2 tan π4
Če upoštevamo, da je tan π4 = 1 in zapišemo tan x2 s sinusi in kosinusi, naprej sledi

sin x2 !2
x π cos x2
+1 cos x + sin x 2
tan2 + = = 2 2
.
sin cos x2 − sin x2
x
2 4 1− 2
x
cos 2
Po kvadriranju dobimo
2
x π cos2 x2 + 2 cos x2 sin x2 + sin2 x2
tan + =
2 4 cos2 x2 − 2 cos x2 sin x2 + sin2 x2
in od tod z upoštevanjem zvez cos2 x

2
+ sin2 x
2
= 1 in 2 cos x2 sin x2 = sin x sledi
x π 1 + sin x 2
tan2 + = = − 1.
2 4 1 − sin x 1 − sin x
7
Torej enakost res drži.
Uporaba adicijskega izreka za tangens . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Upoštevanje tan π4 = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis s sin in cos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
cos2 x +2 cos x sin x +sin2 x
Zapis kvadriranega izraza cos2 x2 −2 cos x2 sin x2 +sin2 x2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2 2 2 2
Upoštevanje zveze cos2 x2 + sin2 x2 = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Upoštevanje 2 cos x2 sin x2 = sin x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način Če zapišemo tangens s sinusom in kosinusom, dobimo
2
x π sin( x2 + π4 ) 2
tan + = .
2 4 cos( x2 + π4 )
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Z upoštevanjem adiciskih izrekov za sinus in kosinus, naprej sledi

x π sin x cos π + cos x sin π 2
tan2 + = 2 4 2 4
.
2 4 cos x2 cos π4 − sin x2 sin π4
√ √
2 2
Vemo, da je sin π4 = 2
in cos π4 = 2
, torej je izraz enak
√ √
x π 22 sin x2 + 2
cos x 2
tan2 + = √ 2
√
2
.
2 4 2
cos x − 2
sin x
2 2 2 2
x π cos2 x2 + 2 cos x2 sin x2 + sin2 x2
tan2 + =
2 4 cos2 x2 − 2 cos x2 sin x2 + sin2 x2
od koder z upoštevanjem cos2 x

+ sin2 x
= 1 in 2 cos x2 sin x2 = sin x sledi
2 2
2
x π 1 + sin x 2
tan + = = − 1.
2 4 1 − sin x 1 − sin x
Torej enakost res drži.
Zapis s sin in cos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Uporaba adicijskih izrekov
√ za sinus√ in kosinus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Upoštevanje sin π4 = 22 in cos π4 = 22 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
cos2 x
+2 cos x
sin x2 +sin2 x
Zapis kvadriranega izraza cos2
2
x
−2 cos
2
x
sin x2 +sin2
2
x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2 2 2
Upoštevanje zveze cos2 x2 + sin2 x2 = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Upoštevanje 2 cos x2 sin x2 = sin x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
III/2. Če je p = 2, je q(x) = 2x3 − 4x2 − x + 2 = (x − 2)(2x2 − 1) in ima racionalno ničlo

x = 2. Naj bo zdaj p liho praštevilo. Edini kandidati za racionalne ničle so ±1, ±p, ± 21 in
± 2p . Izračunajmo vse možnosti.
8
Velja q(1) = 3 − 2p in ker je 3 − 2p liho, je q(1) 6= 0. Jasno je q(−1) = −3 6= 0.
Tudi izraz q(−p) = −p2 + 2p = p(2 − p) je različen od 0, saj je p 6= 2. Podobno je
q(p) = −4p3 + p2 = p2 (1 − 4p) 6= 0 in q( 21 ) = 34 6= 0. Preverimo lahko tudi q(− 21 ) = p − 43 6= 0
3 2 +6p
ter q( p2 ) = −p −2p
4
. Ker je p lih, je števec zadnjega izraza lih, zato izraz ne more biti enak
3 2 +2p
0. Ostane še q(− 2 ) = −3p +2p
p
4
. Spet izraz ne more biti enak 0, saj je števec lih.
Za liha praštevila torej polinom q nima racionalnih ničel, kar pomeni, da je edino ustrezno
praštevilo p = 2.
Ugotovitev, da so racionalne ničle polinoma lahko le ±1, ±p, ± 12 in ± p2 . . . . . . 1 točka
Utemeljitev, da števili 1 in −1 nista ničli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljitev, da števili 21 in − 12 nista ničli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljitev, da števili p in −p nista ničli pri p 6= 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljitev, da števili p2 in − p2 nista ničli pri lihih p . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Pri p = 2 je x = 2 racionalna ničla polinoma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Sklep, da je edino tako praštevilo p = 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
III/3. Iz druge enačbe sledi y = x−2 , torej imamo

−2 − 2)
xx+x = x−2(x−x .
Enačbo logaritmiramo in dobimo
(x + x−2 ) log x = −2(x − x−2 ) log x.
Če je log x = 0, je x = 1 in potem y = 1. Sicer pa velja
x + x−2 = −2x + 2x−2

√
oziroma 3x3 = 1. Od tod sledi x = √313 in nato y = 3 9. Dobili smo dve rešitvi.
Zapis ene enačbe samo z x ali samo z y . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Rešitev x = 1, y = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Primerjava eksponentov, √ to je enačba x + x−2 = −2x + 2x−2 ali ekvivalentna . 1 točka
Rešitev x = √313 , y = 3 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
9
III/4. Po sinusnem izreku v trikotniku BAL velja C
b
sin(∠BAL) sin(∠ALB)
= .
|BL| |AB|
b K′
Podobno velja v trikotniku CAL, da je
L′ b
sin(∠LAC) sin(∠CLA)
= .
|CL| |AC| K b b
L
Ker je ∠ALB = π − ∠CLA, velja sin ∠ALB =
sin ∠CLA. Torej iz zgornjih enačb z upoštevanjem D b b
B
∠BAL = ∠LAC dobimo
|AB| |BL| b
= . A
|AC| |CL|
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Podobno sledi še |AD|

|AC|
= |DK|
|CK|
.
(Dejstvo, da simetrala kota razdeli nasprotno stranico v razmerju priležnih stranic je znano
in ga ni potrebno dokazovati prek sinusnega izreka. Zadošča sklep: ker je AL simetrala kota
∠BAC, je |AB|
|AC|
= |BL|
|CL|
.)
|BL| |DK|
Ker je |AB| = |AD|, iz dobljenih enakosti sledi |CL|
= |CK|
. Zato velja
|CB| |BL| + |CL| |BL| |DK| |DK| + |CK| |CD|

= = +1= +1= = .
|CL| |CL| |CL| |CK| |CK| |CK|
Trikotnika DBC in KLC sta si podobna, saj imata skupen kot pri C in velja |CB| |CL|
|CD|
= |CK| .
Torej je premica KL vzporedna diagonali BD. Zaradi pravih kotov pri K ′ in L′ so točke
K, L, K ′ in L′ konciklične. Ker je trikotnik BCD ostrokoten, ležita točki K ′ in L′ na istem
bregu premice KL in na istem bregu premice BD. Torej velja
∠DL′ K ′ = ∠KL′ K ′ = π − ∠K ′ LK = π − ∠K ′ BD
in zato so točke B, D, L′ in K ′ konciklične.

Ugotovitev, da so K ′ , L′ , K, L konciklične . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev |AB|
|AC|
= |BL|
|CL|
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
|AD| |DK|
Ugotovitev |AC|
= |CK|
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da potem velja |BL|
|CL|
= |DK|
|CK|
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da sta trikotnika DBC in KLC podobna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je KL vzporedna BD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da so B, D, L′ , K ′ konciklične . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če je dokazana koncikličnost K ′ , L′ , K, L in je pokazano, da je koncikličnost B, D, L′, K ′
ekvivalentna trditvi, da je KL vzporedna BD, razmerja pa niso uporabljena, priznajte
2 točki.)
III/5. Če je k = 1, je vsako izmed števil a1 , a2 , . . . , an deljivo z n, torej je z n deljiva tudi

njihova vsota. Naj bo torej 1 < k < n. Naj bo i 6= j. Ker množica {a1 , a2 , . . . , an }\{ai, aj }
vsebuje n − 2 ≥ k − 1 elementov, si lahko izberemo podmnožico S s k − 1 elementi. Potem
10
sta S ∪ {ai } in S ∪ {aj } k-terici števil, zato sta njuni vsoti deljivi z n, torej je tudi razlika
njunih vsot deljiva z n. Ta razlika je enaka ai − aj . Torej n deli ai − aj . Ker sta bila i in
j poljubna, to pomeni, da imajo števila a1 , a2 , . . . , an enake ostanke pri deljenju z n, ker pa
jih je skupaj n, je njihova vsota deljiva z n.
Dokaz naloge, če je k = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da imata neki števili (na primer a1 in a2 ali ak in ak+1 ali an−1 in an ) enak
ostanek pri deljenju z n (pri vsakem k) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Dokaz, da imajo vsa števila enak ostanek pri deljenju z n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je a1 + . . . + an deljivo z n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
(Če tekmovalec naloge ne reši, reši pa nalogo za primer k = 2 ali k = n − 1, priznajte
dodatno 1 točko, če s tem ne preseže 3 točk.)
IV/1. Najprej opazimo, da izraza a + 2b in 2a + b ne smeta biti enaka 0, torej števili a

4a 5b
in b hkrati ne smeta biti enaki 0. V enačbi a+2b − 2a+b = 1 odpravimo ulomke in dobimo
2 2 2 2
8a + 4ab − 5ab − 10b = 2a + 5ab + 2b , kar lahko preoblikujemo v 6(a + b)(a − 2b) = 0.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
a−2b
Če je a = −b, je vrednosti izraza 4a+5b enaka −3b b
= −3, saj mora biti b različen od 0 (kajti
a−2b
a in b ne smeta biti hkrati enaki 0). Če pa je a = 2b, je vrednost izraza 4a+5b enaka 0, saj je
spet imenovalec neničeln. Torej je vrednost izraza lahko enaka 0 ali −3.
4a 5b
Odpravljanje ulomkov v enačbi a+2b − 2a+b = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Razcep 6(a + b)(a − 2b) = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Primer a = −b in vrednosti −3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
(Če ni komentarja, da števili a in b hkrati nista enaki 0, priznajte samo 1 točko.)
Primer a = 2b in vrednosti 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2 točki
(Če ni komentarja, da števili a in b hkrati nista enaki 0, priznajte samo 1 točko.)
Sklep, da je vrednost izraza lahko 0 ali −3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
IV/2. Točka D je razpolovišče stranice AB in zaradi C

|AD| = 3 sledi |AB| = 6. Označimo z E razpolovišče stra- b
nice BC in s F razpolovišče AC. V trikotniku ADT za

dolžine stranic velja Pitagorov izrek, zato je ta trikotnik pra-
vokotni. Ker težišče deli težiščnico v razmerju 2 proti 1 in je
|AT | = 4, je zato |AE| = 6. Torej v pravokotnem trikotniku E
ABE poznamo dolžini katet, zato lahko po Pitagorovem iz- F b b
p √
reku 2 2
√ izračunamo |BE| = |AB| + |AE| = √ 36 + 36 = T b
6 2. Od tod sledi, da je |BC| = 2|BE| = 12 2. 5
Ker sta E in F razpolovišči stranic BC in AC, je EF vzpo- 4
redna z AB. Ker pa je EA pravokotna na AB, je EA pra- b b b
vokotna tudi na EF . Torej je trikotnik AEF pravokotni. A 3 D B

Vemo že, da je |AE| = 6, velja pa še, da je |EF | = |AB| 2
= 3. Torej lahko izračunamo dolžino
F A po Pitagorovem izreku in sicer
p √ √
|F A| = |EF |2 + |AE|2 = 9 + 36 = 3 5.
√
Od tod sledi, da je dolžina stranice AC enaka |AC| = 2|AF | = 6 5.
Sklep |AB| = 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je trikotnik ADT pravokotni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
11
√
Izračun dolžine |BC| = 12
√ 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Izračun dolžine |AC| = 6 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
IV/3. Izračunajmo prvih nekaj števil n. Pri p = 2 dobimo n = 9, pri p = 3 je n = 49 in

pri p = 5 je n = 513. Naj bo sedaj p > 5. Zapišimo n kot n = (p − 2)(p − 1)(p + 1)(p + 2) + 9.
Ker je (p − 2), (p − 1), p, (p + 1), (p + 2) pet zaporednih števil, je vsaj eno deljivo s 5. Če je
p > 5, število p ni deljivo s 5, zato je s 5 deljivo eno izmed števil (p−2), (p−1), (p+1), (p+2),
torej je njihov produkt (p − 2)(p − 1)(p + 1)(p + 2) deljiv s 5. Vsaj eno izmed števil p + 1
oziroma p+2 je sodo, zato je produkt deljiv tudi z 2. Torej je število (p−2)(p−1)(p+1)(p+2)
za p > 5 deljivo z 10. Tako je število n za p > 5 vsaj dvomestno in ima na mestu enic števko
9, zato je vsota števk števila n večja od 9. Najmanjša vsota števk je tako pri p = 2 in p = 5,
ko je enaka 9.
Izračun n pri p = 2, p = 3 in p = 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Ugotovitev, da je vsota števk 9 pri p = 2 in p = 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka

Sklep, da je (p2 − 4)(p2 − 1) pri p > 5 deljivo s 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je pri p > 5 zadnja števka n enaka 9 in je zato vsota števk števila n vsaj
10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je najmanjša vsota števk enaka 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
IV/4. V funkcijsko enačbo vstavimo x = 0 in dobimo f (0) = f (y) + yf (0). Torej je

f linearna funkcija oblike f (x) = a − ax za neko realno število a. Ta predpis vstavimo v
funkcijsko enačbo in dobimo, da za vsaka x, y ∈ R velja x+a−ax(a−ay) = a−ay+y(a−ax),
torej
x − a2 x + a2 xy = −axy.
Če v to enačbo vstavimo y = 0, dobimo x = a2 x za vsak x, torej a2 = 1. Ko to upoštevamo
v zgornji enakosti, se poenostavi v xy = −axy oziroma (1 + a)xy = 0, od koder sledi a = −1,
saj mora enakost veljati za vsaka x in y.

Dobili smo f (x) = x − 1. Če ta predpis vstavimo v obe strani prvotne enačbe, dobimo
x + f (xf (y)) = x + f (xy − x) = x + xy − x − 1 = xy − 1
in
f (y) + yf (x) = y − 1 + y(x − 1) = xy − 1,
kar je enako za vsaka x in y, torej je f (x) = x − 1 edina funkcija, ki zadošča dani enačbi.
Vstavljanje x = 0 ali y = 0 v funkcijsko enačbo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Vstavljanje predpisa f (x) = a − ax v prvotno enačbo za x in y (lahko tudi zapisano kot
f (x) = f (0) − xf (0)). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Sklep, da za vsaka x in y velja enačba x − a2 x + a2 xy = −axy (oziroma ekvivalentna,
lahko zapisana z f (0) namesto a) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da mora biti a2 = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep a = −1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preverjanje, da f (x) = x − 1 zadošča prvotni enačbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je f (x) = x − 1 rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
12
IV/5. Na prvi sliki je N = 12, na drugi pa N = 4. Dokažimo, da sta to največja in
najmanjša možna vrednost N.
Vseh oglišč kocke je 8. Vseh narisanih diagonal je 6 in zato je vseh krajišč diagonal 12. Iz
nekega oglišča kocke lahko izhajajo 0, 1, 2 ali 3 diagonale. Torej nam vsako oglišče kocke
prinese 0, 0, 1 ali 3 različne pare dotikajočih se diagonal.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Denimo, da lahko dosežemo N ≤ 3. Če iz nekega oglišča izhajajo 3 diagonale, lahko iz

ostalih oglišč izhaja kvečjemu ena diagonala. To bi pomenilo, da je krajišč diagonal kvečjemu
1·3+7·1 = 10, to pa ni možno. Torej se v nobenem oglišču ne stikajo tri diagonale in imamo
lahko kvečjemu 3 oglišča, v katerih se stikata po dve diagonali. Iz vsakega ostalega oglišča
potem izhaja kvečjemu ena diagonala. Tako je vseh krajišč diagonal kvečjemu 3·2+5·1 = 11.
To pa je protislovje. Torej je pri vsaki izbiri dopustnih diagonal N ≥ 4.
Vseh različnih parov diagonal je 6·5 2
= 15. Diagonali, ki ležita na nasprotnih ploskvah
kocke, se ne moreta stikati. Zato obstaja kvečjemu 15 − 3 = 12 različnih parov stikajočih se
diagonal. Torej je pri vsaki izbiri dopustnih diagonal N ≤ 12.
Slika ali zapis diagonal s koordinatami za N = 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Slika ali zapis diagonal s koordinatami za N = 12 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da iz vsakega oglišča lahko izhajajo od 0 do 3 diagonale in da to pomeni
0, 1 ali 3 pare . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da ni mogoče doseči N ≤ 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da ni mogoče doseči N ≥ 13 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
13
Naloge za 1. letnik
1. Na tekmovanju je bilo 24 nalog izbirnega tipa. Če tekmovalec ni ob-

krožil nobenega odgovora ali je obkrožil več kot 1 odgovor, je prejel
0 točk. Za obkrožen pravilni odgovor je tekmovalec prejel 1 točko, za
obkrožen napačni odgovor pa so mu odšteli 14 točke. Pri največ koliko
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
nalogah je obkrožil pravilni odgovor, če je zbral 13 točk?

2. Dan je trikotnik ABC, v katerem velja |AB| = 2|AC|. Na stranicah AB
in BC ležita takšni točki D in E, da velja ∠BAE = ∠ACD. Daljici AE
in CD se sekata v točki F , trikotnik CF E pa je enakostraničen. Določi
velikosti kotov trikotnika ABC.
3. Dokaži, da velja neenakost
x2 + y 2 + 1 ≥ 2(xy − x + y)
za poljuben par realnih števil x in y. Kdaj velja enakost?

4. Poišči vsa racionalna števila r in vsa cela števila k, ki zadoščajo enačbi
r(5k − 7r) = 3.
5. Vsaka šola iz neke pokrajine je poslala 3 dijake na tekmovanje. Andrej,

Blaž in Žan so predstavljali isto šolo. Ko so se vsi tekmovalci postavili
v vrsto, da bi prevzeli svoje štartne številke, je Andrej ugotovil, da je
tekmovalcev v vrsti pred njim prav toliko kot za njim. Za njim sta bila
tudi oba sošolca: Blaž je bil 19. v vrsti, Žan pa 28. Koliko šol je sodelo-
valo na tekmovanju?


Naloge za 2. letnik
1. Poišči vsa naravna števila m in n, za katera velja m2 + n5 = 252.

2. Naj bo x tako realno število, da je x + x1 + 1 naravno število. Dokaži, da
je tudi x2 + x12 + 1 naravno število, ki je deljivo z x + x1 + 1.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
3. Diagonala BD štirikotnika ABCD razdeli štirikotnik na ostrokotni tri-

kotnik ABD in enakostranični trikotnik BCD. Naj bo O središče triko-
tniku ABD očrtane krožnice. Dokaži:
(a) če sta trikotnika ABD in OCD skladna, je AB ⊥ BC;
(b) če je ∠CBA = 90◦, sta trikotnika ABD in OCD skladna.
p √
4. Določi taki celi števili a in b, da bo 2010 + 2 2009 rešitev kvadratne
enačbe
x2 + ax + b = 0.
p √
Dokaži, da pri tako določenih a in b število 2010 − 2 2009 ni rešitev
dane enačbe.
5. Na neki šoli imajo dijaki na voljo dva športa: nogomet in košarko. Pe-
tina nogometašev igra košarko, sedmina košarkašev pa igra nogomet. Z
natanko enim športom se ukvarja 110 dijakov. Koliko dijakov se ukvarja
z obema športoma?


Naloge za 3. letnik
1. Med vsemi polinomi z vodilnim koeficientom 1, ki pri deljenju z x + 1

dajo ostanek 1, pri deljenju z x2 + 1 pa ostanek 2, poišči tistega, ki ima
najnižjo stopnjo.
2. Neko naravno število je zapisano samo s števkami 0, 3 in 7. Pokaži, da
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
to število ne more biti popoln kvadrat.

3. V trikotniku ABC je točka D nožišče višine na stranico AB. Dani sta
točki E na daljici AD ter F na stranici BC, da velja ∠BAF = ∠ACE.
Daljici AF in CE se sekata v točki G, daljici AF in CD pa v točki T .
Določi velikosti kotov trikotnika ABC, če je trikotnik CGF enakostra-
ničen, trikotnik AET pa enakokrak z vrhom E.
4. Poišči vse celoštevilske rešitve enačbe
y = (x + y)(2x + 3y).
5. Učiteljica je povabila skupino otrok, da se posedejo za okroglo mizo.

Fantov je bilo trikrat toliko kot deklet. Sprehodila se je okrog mize in

opazovala dvojice otrok, ki so sedeli eden poleg drugega. Ugotovila
je, da je dvojic, v katerih sta oba otroka istega spola, dvakrat toliko kot
dvojic, v katerih sta otroka različnega spola. Najmanj koliko otrok je
sedelo za okroglo mizo?


Naloge za 4. letnik
1. Naj bo (an ) nekonstantno aritmetično zaporedje s prvim členom a1 = 1.

Členi a2 , a5 , a11 tvorijo geometrijsko zaporedje. Izračunaj vsoto prvih
2009 členov zaporedja (an ).
2
2. Poišči vsa naravna števila n, pri katerih je vrednost izraza [ n4 ] kvadrat
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
celega števila.
O POMBA . S [x] označimo celi del števila x, to je največje celo število, ki
je manjše ali enako x.
3. Tetivnemu štirikotniku ABCD je očrtana krožnica, ki jo simetrali kotov
∠CAD in ∠ADB sekata zaporedoma v P in Q. Premici AP in DQ se
sekata v R, premici CQ in BP pa v S. Dokaži, da sta premici P Q in RS
pravokotni.
4. Naj bo x tako realno število, da je
cos(2x) + cos(3x) = 1.
Pokaži, da tedaj velja
2 sin(2x) + 2 sin(3x) = sin(4x) + 2 sin(5x) + sin(6x).
5. Jure je narisal pravilni 9-kotnik. Števila od 1 do 9 je želel razpore-

diti v njegova oglišča tako, da vsota števil v poljubnih treh zapore-
dnih ogliščih ne bi presegala nekega naravnega števila n. Za katero
najmanjše število n bi mu to uspelo?


Rešitve nalog
rešitve naloge.
I/1. 1. način. Označimo s P število nalog, pri katerih je tekmovalec prejel 1 točko in
z N število nalog, pri katerih so mu 14 točke odšteli. Tedaj velja P − 14 N = 13 oziroma
N = 4P − 52. Ker je vseh nalog 24, sledi P + N ≤ 24 oziroma 5P − 52 ≤ 24. Torej je
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
5P ≤ 76 in zato P ≤ 15. Največja vrednost P je 15 ter je možna, če je N = 8.

Uvedba oznak P in N (lahko tudi S za naloge, ki jih ni reševal) . . . . . . . . . . . . .1 točka
Zapis enačbe P − 14 N = 13 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis ocene P + N ≤ 24 (ali enačbe P + N + S = 24) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep P ≤ 15 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Zapis primera (ali vrednosti N), ko je P = 15 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
2. način. Tekmovalec je zbral 13 točk, če je pravilno rešil 15 nalog, napačno 8 nalog, pri
eni pa ni odgovarjal ali pa je obkrožil več kot en odgovor.
Če bi tekmovalec pravilno rešil vsaj 16 nalog in bi zbral 13 točk, bi moral dobiti vsaj
3 negativne točke, zato bi moral vsaj 3 · 4 = 12 nalog rešiti napačno. Ker pa je skupaj 24
nalog in je 16 + 12 = 28 > 24, to ni možno. Zato je pravilno rešil največ 15 nalog.
Zapis primera s pravilno rešenimi 15 nalogami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da iz 13 točk in vsaj 16 pravilnih odgovorov sledi vsaj 12 napačnih . . . . . 2 točki

Ugotovitev, da je tedaj nalog vsaj 28 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je pravilno rešil največ 15 nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če je obravnavan primer s 16 pravilnimi odgovori, primeri s po 17, 18, . . . , 24 pravilnimi
odgovori pa ne, dodelite največ 4 točke.)
3. način. Tekmovalec je zbral 13 točk, če je pravilno rešil 15 nalog, napačno 8 nalog, pri
eni pa ni odgovarjal ali pa je obkrožil več kot en odgovor.
Če bi tekmovalec pravilno rešil vsaj 16 nalog, bi jih največ 24 − 16 = 8 rešil napačno in
bi dobil vsaj 16 − 41 · 8 = 14 točk. Ker je prejel 13 točk, to ni možno. Zato je pravilno rešil
največ 15 nalog.
Zapis primera s pravilno rešenimi 15 nalogami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da iz vsaj 16 pravilnih odgovorov sledi največ 8 napačnih . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ugotovitev, da je tedaj prejel vsaj 14 točk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je pravilno rešil največ 15 nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če je obravnavan primer s 16 pravilnimi odgovori, primeri s po 17, 18, . . . , 24 pravilnimi
odgovori pa ne, dodelite največ 4 točke.)

I/2. 1. način. Ker je trikotnik CEF enako- C
b
straničen, je ∠EF C = 60◦ . Od tod sledi ∠CF A =
◦ ◦
120 . Zato je ∠F AC = 180 − ∠CF A − ∠ACF = bE
60◦ − ∠ACF in velja ∠BAC = ∠BAE + ∠F AC =
∠BAE + 60◦ − ∠ACD = 60◦ . b
Ker je |AB| = 2|AC| in ∠BAC = 60◦ , je trikotnik F
b b b
ABC polovica enakostraničnega trikotnika, torej je
∠CBA = 30◦ in ∠ACB = 90◦ . A D B
◦
Sklep ∠CF A = 120 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun ∠F AC = 60◦ − ∠ACF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep ∠BAC = 60◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je trikotnik ABC polovica enakostraničnega trikotnika . . . . . . . 2 točki
Sklep ∠CBA = 30◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep ∠ACB = 90◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2. način. Ker je trikotnik CEF enakostraničen, je C

b
∠EF C = ∠CEF = 60◦ . Od tod sledi ∠CF A =
∠AEB = 120◦ . Ker velja še ∠BAE = ∠ACD = bE
∠ACF , se trikotnika ABE in CAF ujemata v dveh
kotih, torej sta si podobna. Zato velja |AB|
|AE|
|AC|
= |CF | b
oziroma |AE| = 2|CF |. F

b b b
Trikotnik CF E je enakostraničen, torej je |AF | +
|F E| = |AE| = 2|CF | = 2|F E| oziroma |AF | = A D B
|F E| = |F C|. Zato je trikotnik AF C enkakokrak z vrhom F in zaradi ∠AF C = 120◦ je
∠F AC = ∠ACF = 30◦ . Od tod sledi ∠ACB = 90◦ , ∠BAC = 60◦ in ∠CBA = 30◦ .
Sklep ∠CF A = 120◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da sta si trikotnika ABE in CAF podobna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je |AF | enaka eni izmed dolžin |CE|, |EF | ali |CF | . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Trikotnik AF C je enakokrak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Zapis ∠ACB = 90◦, ∠BAC = 60◦ in ∠CBA = 30◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka
I/3. Neenakost x2 + y 2 + 1 ≥ 2(xy − x + y) preoblikujemo v neenakost x2 − 2xy + y 2 +

2x − 2y + 1 ≥ 0. Izraz na levi še dodatno preoblikujemo (x − y)2 + 2(x − y) + 1 ≥ 0 in
opazimo, da je natanko popolni kvadrat ((x − y) + 1)2 ≥ 0, zato velja neenakost za vsak par
realnih števil x in y. Enakost velja natanko takrat, ko je (x − y) + 1 = 0.
Zapis x2 − 2xy + y 2 + 2x − 2y + 1 ≥ 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev x2 − 2xy + y 2 = (x − y)2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Zapis ((x − y) + 1)2 ≥ 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Enakost velja pri x − y + 1 = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
I/4. Očitno je r 6= 0. Zapišimo r v obliki okrajšanega ulomka r = m n

in privzemimo, da
je n naravno število. Tedaj dobimo m n
(5k − 7 m
n
) = 3 oziroma m(5kn − 7m) = 3n2 . Zato je
m delitelj 3n2 . Ker pa sta si števili m in n tuji, m | 3. Ločimo štiri primere.
2
Če je m = 1, dobimo 5kn − 7 = 3n2 oziroma n(5k − 3n) = 7, od koder sledi, da n | 7.
Ker je n naravno število, je enako 1 ali 7. Pri n = 1 dobimo rešitev k = 2 in r = 1, pri n = 7
pa protislovno enačbo 5k = 22.
Če je m = 3, sledi n(5k − n) = 21. Spet vidimo, da n | 21, ker pa sta si m in n tuji, sledi
da n | 7. Ponovno je n = 1 ali n = 7. Rešitev dobimo le v drugem primeru in sicer k = 2,
r = 73 .
Če je m = −1, dobimo n(5k + 3n) = −7, zato ponovno n | 7. Pri n = 1 dobimo rešitev
k = −2, r = −1, pri n = 7 pa rešitev ni.
Ostane še m = −3, ko je n(5k + n) = −21. Ker sta si m in n tuji, je n delitelj števila 7.
Dobimo še eno rešitev in sicer k = −2, r = − 73 .
Vsi pari rešitev (k, r) so (2, 1), (−2, −1), (2, 73 ) in (−2, − 37 ).
Zapis r v obliki ulomka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Sklep, da m | 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Omejitev možnosti za število n v vseh štirih primerih (torej n | 7 ali n | 21) . . . 1 točka
Vsak par rešitev (k, r) ∈ {(2, 1), (−2, −1), (2, 73 ), (−2, − 37 )} . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(Če so navedene le rešitve in ni postopka, ki bi pokazal, da drugih rešitev ni, dodelite

največ 4 točke.)
I/5. Označimo z x število tekmovalcev pred Andrejem. Potem je tudi za Andrejem

x tekmovalcev, vseh pa je 2x + 1, torej liho. Ker je Andrej v vrsti pred Blažem, ki je
na 19. mestu, je pred Andrejem največ 17 tekmovalcev, zato je x ≤ 17. Torej je vseh
tekmovalcev največ 2x + 1 ≤ 2 · 17 + 1 = 35. Ker je Žan na 28. mestu, je tekmovalcev vsaj
28. Vsaka šola je poslala 3 tekmovalce, zato je bilo število tekmovalcev deljivo s 3. Med 28
in 35 sta s 3 deljivi le števili 30 in 33, liho pa je le število 33. Na tekmovanju je sodelovalo
33 tekmovalcev, torej 11 šol.
Ugotovitev, da je vseh tekmovalcev liho . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je pred Andrejem največ 17 tekmovalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Vseh tekmovalcev je največ 35 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Vseh tekmovalcev je vsaj 28 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Število tekmovalcev je deljivo s 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Sodelovalo je 11 šol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/1. 1. način. Ker je m2 = 252 − n5 nenegativno število, sledi n5 ≤ 252, torej je n < 4.
Če je n = 1 dobimo m2 = 251, pri n = 2 sledi m2 = 220 in n = 3 nam da m2 = 9. Edina
možnost je torej m = n = 3.
Zapis m2 = 252 − n5 ali n5 = 252 − m2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep n5 ≤ 252 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep n < 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Obravnava primera n = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je m = n = 3 edina rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
3
2. način. Ker je n naravno število, je m2 = 252 − n5 ≤ 252. Zato je m < 16. Če vstavljamo
po vrsti za m vrednosti od 1 do 15, dobimo za n5 vrednosti 251, 248, 243, 236, 227, 216, 203,
188, 171, 152, 131, 108, 83, 56, 27. Ker je 15 = 1, 25 = 32, 35 = 243 in 45 = 1024, dobimo
rešitev le pri m = 3, ko je n = 3.
Zapis m2 = 252 − n5 ali n5 = 252 − m2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep m2 ≤ 252 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep m < 16 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun n5 pri m = 1, 2, 3, 4, 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun n5 pri m = 6, 7, 8, 9, 10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun n5 pri m = 11, 12, 13, 14, 15 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Ugotovitev, da je m = n = 3 edina rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/2. Velja x2 + x12 + 1 = (x + x1 )2 − 1 = (x + x1 + 1)(x + x1 − 1). Ker je x + x1 + 1 naravno

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
število, je x + x1 − 1 celo število in zato je x2 + x12 + 1 celo število. Ker pa je x2 + x12 + 1 ≥ 1,

je x2 + x12 + 1 res naravno število, ki je deljivo z x + x1 + 1.
Izračun (x + x1 )2 ali (x + x1 + 1)2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2 točki
Razcep x2 + x12 + 1 = (x + x1 + 1)(x + x1 − 1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ugotovitev, da je x + x1 − 1 celo število . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da x + x1 + 1 deli x2 + x12 + 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je x2 + x12 + 1 naravno število . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Opomba. Nalogo je možno rešiti tudi na precej težji način in sicer z vpeljavo n = x + x1 + 1.
Tedaj je x2 + (1 − n)x + 1 = 0 in zato
p
n − 1 ± (n − 1)2 − 4
x= .
2
1 x4 +x2 +1
Če dobljeno vstavimo v izraz x2 + x2
+1= ,
po daljšem preurejanju dobimo
x2
√
n(n3 − 4n2 + 3n + 2) ± n(n2 − 3n + 2) n2 − 2n − 3
√
n2 − 2n − 1 ± (n − 1) n2 − 2n − 3
√
n(n2 − 2n − 1)(n − 2) ± n(n − 2)(n − 1) n2 − 2n − 3
= √ = n(n − 2).
n2 − 2n − 1 ± (n − 1) n2 − 2n − 3
Število x2 + x12 + 1 = n(n − 2) je zagotovo celo. Očitno je pozitivno, zato je naravno in
deljivo z n = x + x1 + 1.
Zapis n = x + x1 + 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izražava x z n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izražava x2 + x12 + 1 z n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Poenostavitev x2 + x12 + 1 = n(n − 2) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je x + x1 − 1 celo število . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da x + x1 + 1 deli x2 + x12 + 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je x2 + x12 + 1 naravno število . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
4
II/3. (a) Točki C in O ležita na simetrali stranice BD, C
b
zato je ∠DCO = 30◦ . Zaradi skladnosti trikotnikov ABD in
OCD velja ∠DBA = ∠DCO = 30◦ . Od tod sledi ∠CBA = 30◦
◦
∠CBD + ∠DBA = 90 .
(b) Če je ∠ABC = 90◦ , velja ∠ABD = 30◦ . Točki C in O ležita D
b
◦
na simetrali stranice BD, zato je ∠DCO = 30 . Zaradi zveze
med obodnim in središčnim kotom velja ∠BOD = 2∠BAD.
Toda ∠BOD = 2∠COD, zato je ∠COD = ∠BAD. V triko-
b
tnikih ABD in OCD torej velja ∠BAD = ∠COD, ∠DBA = b O b
∠DCO in |BD| = |CD|, zato sta skladna. A B
◦
Izračun ∠DCO = 30 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Če sta trikotnika ABD in OCD skladna, je ∠DBA = 30◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Če sta trikotnika ABD in OCD skladna, je ∠CBA = 90◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Če je ∠CBA = 90◦ , je ∠DBA = 30◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izpeljava ∠COD = ∠BAD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Če je ∠CBA = 90◦ , sta trikotnika ABD in OCD skladna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/4. 1. način. Opazimo, da velja

√ √ √ √
q q q
2010 + 2 2009 = 1 + 2 2009 + 2009 = (1 + 2009)2 = 1 + 2009.
p √ √ √
Podobno vidimo, da je 2010 − 2 2009 √ = 2009 − 1.√ Ker je 1 + 2009 rešitev kvadratne
enačbe x2 + ax + b = 0, velja 2010 + 2 2009 + a(1 + 2009) + b = 0 oziroma
√
2009(2 + a) = −b − 2010 − a.
Desna stran enačbe je celo število, zato mora biti tudi leva, kar pomeni, da je 2 + a = 0
oziroma a = −2. √ Iz −b−2010−a√= 0 dobimo b = −2008. √ Kvadratna enačba x2 −2x−2008 =
0 ima rešitvi 1 + 2009 in 1 − 2009, zato število 2009 − 1 ne reši te enačbe.

√ √
Ugotovitev 2010 + 2 2009 = (1 + 2009)2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
p √ √
Zapis 2010 √ + 2 2009 = 1 + 2009 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izpeljava 2009(2 + a) = −b − 2010 − a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da sta leva in desna stran te enačbi enaki 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun a = −2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun b =p−2008 . .√ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da 2010 − 2 2009 ne reši kvadratne enačbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
p √ √
2. način. Število 2010 + 2 p 2009 poskusimo zapisati v obliki A + B za neko celo število
√ √
A√in naravno število B,√torej 2010 + 2 2009 = A + √B. Po√kvadriranju dobimo 2010 +
2 2009 = A2 + B + 2A B oziroma 2010 − A2 − B = 2A B − 2 2009. Leva stran enačbe je
celo število, zato mora biti tudi desna. To bo zagotovo izpolnjeno, kadar sta obe strani enaki
0. Tedaj je A2 B = 2009 in 2010−A2 −B = 0. Izpeljemo lahko A2 (2010−A 2
p ) = 2009√oziroma
(A2 √
− 1)(A2 − 2009) = 0. Ustreza le A = 1, ko je B = 2009. Torej je 2010 + 2 2009 =
1 + 2009.
5
√ 2
√
√ Ker je 1 + 2009 rešitev kvadratne enačbe x + ax + b = 0, velja 2010 + 2 2009 + a(1 +
2009) + b = 0 oziroma √
2009(2 + a) = −b − 2010 − a.
Desna stran enačbe je celo število, zato mora biti tudi leva, kar pomeni, da je 2 + a = 0
2
oziroma a = −2. Iz √ −b−2010−a√= 0 dobimo b = −2008. √ Kvadratna enačbapx −2x−2008 √ =
0 ima rešitvi 1 + 2009 in 1 − √ 2009. Očitno je 1 − 2009 < 0. Ker je 2010 − 2 2009
pozitivno število in ni enako 1 + 2009, to število ne reši dobljene kvadratne enačbe.
p √ √ √
Nastavek 2010 + 2 2009 = A + B ali A + B 2009 ali podoben . . . . . . . . . . . 1 točka
p √ √
Zapis 2010 √ + 2 2009 = 1 + 2009 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izpeljava 2009(2 + a) = −b − 2010 − a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da sta leva in desna stran te enačbi enaki 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun a = −2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun b =p−2008 . .√ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
3. način. Ker je dano število rešitev dane enačbe, mora veljati

√ √
q
(2010 + 2 2009) + a 2010 + 2 2009 + b = 0
oziroma
√ √
q
(2010 + 2 2009) + b = −a 2010 + 2 2009. (1)
√ √ √
(20102 + 4 · 2009 + 4 · 2010 2009) + b2 + 2b(2010 + 2 2009) = a2 (2010 + 2 2009),
kar lahko preuredimo do

√
(20102 + 4 · 2009) + 2 · 2010b + b2 − 2010a2 = (2a2 − 4 · 2010 − 4b) 2009. (2)
Ker je leva stran enačbe celo število, mora biti tudi desna, torej sta obe enaki 0. Zato je
(20102 + 4 · 2009) + 2 · 2010b + b2 − 2010a2 = 0,
4 · 2010 + 4b = 2a2 .
Iz druge enačbe izrazimo a2 in vstavimo v prvo, da dobimo b2 = 20102 −4·2009 = 4032064 =
20082, oziroma b = ±2008. Zato je a2 = 2 · 2010 ± 2 · 2008 = 4020 ± 4016. Ker 4020 + 4016 =
8036 ni popolni kvadrat, je b = −2008 in a2 = 4. Iz enakosti (1) sklepamo, da moramo tudi
pri a vzeti negativen predznak. √
Dobili smo enačbo x2p − 2x − 2008 = 0. Rešitvi te enačbe sta 1 ± 2009, ena je pozitivna,
√
druga negativna. Ker je 2010 + 2 2009 pozitivna rešitev, je druga rešitev negativna, torej
p √
2010 − 2 2009 ni rešitev dobljene enačbe.
Zapis enačbe (1) ali ekvivalentne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .√. . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis zveze med a in b, v kateri nastopajo le cela števila in 2009 (kot na primer
enačba (2)) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Sklep, da morata biti leva in desna stran enačbe (2) enaki 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis ene enačbe, v kateri nastopa le eno izmed števil a oziroma b . . . . . . . . . . 1 točka
6
Izračun b = −2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun a =
p−2 . . . . .√
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/5. 1. način. Označimo število nogometašev z n, število

n k
košarkašev s k, število dijakov, ki se ukvarjajo z obema športoma
pa z d. Petina nogometašev se ukvarja s košarko, zato je n5 = d.
Sedmina košarkašev se ukvarja z nogometom, zato je k7 = d. Od d
tod sledi n = 5d in k = 7d.
Košarkašev, ki se ne ukvarjajo z nogometom je k − d, no-
gometašev, ki se ne ukvarjajo s košarko pa n − d. Zato je
(n − d) + (k − d) dijakov, ki se ukvarjajo samo z enim športom, torej je 110 = n + k − 2d.
Dobimo 110 = 10d oziroma d = 11. Z obema športoma se ukvarja 11 dijakov.
Vpeljava oznak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Enačba n5 = d . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enačba k7 = d . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis n = 5d in k = 7d . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe 110 = n + k − 2d . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Odgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način. Naj bo x število dijakov, ki se ukvarjajo le s košarko,

y število dijakov, ki se ukvarjajo le z nogometom in z število
dijakov, ki se ukvarjajo z obema športoma.
Vseh nogometašev je y +z. Ker petina nogometašev igra košarko, x z y
1
sledi z = 5 (y + z) oziroma y = 4z. Vseh košarkašev je x + z, z
nogometom pa se jih ukvarja 17 oziroma z, torej je z = 17 (x + z)
oziroma x = 6z.
Ker se z natanko enim športom ukvarja x + y dijakov, je x + y = 110, od koder sledi

110 = 6z + 4z = 10z, torej je z = 11. Z obema športoma se ukvarja 11 dijakov.
Vpeljava oznak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enačba z = 51 (y + z) (ali ekvivalentna) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enačba z = 17 (x + z) (ali ekvivalentna) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Izpeljava x = 6z in y = 4z . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe 110 = x + y . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Odgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
III/1. Očitno je stopnja takega polinoma vsaj 2. Če bi bil tak polinom stopnje 2, bi bil
oblike
p(x) = x2 + ax + b = (x2 + 1) + ax + (b − 1).
Ker je ostanek pri deljenju z x2 + 1 enak 2, je ax + (b − 1) = 2, torej a = 0 in b = 3. Toda
p(x) = x2 + 3 = (x − 1)(x + 1) + 4 ne da ostanka 1 pri deljenju z x + 1. Slednje lahko vidimo
tudi tako, da izračunamo p(−1) = 4, saj je p(−1) ravno ostanek pri deljenju polinoma p(x)
z x + 1, ki torej ni enak 1.
7
Zato je tak polinom stopnje vsaj 3. Naj bo
p(x) = x3 + ax2 + bx + c = (x + a)(x2 + 1) + (b − 1)x + c − a.
Ponovno sledi (b − 1)x + c − a = 2 oziroma b = 1, c = a + 2. Torej je
p(x) = x3 + ax2 + x + a + 2 = (x + 1)(x2 + (a − 1)x + 2 − a) + 2a,
od koder sledi 2a = 1 (kar lahko vidimo tudi iz zveze 1 = p(−1) = −1 + a − 1 + a + 2). Iskan
polinom je p(x) = x3 + 12 x2 + x + 52 .
Stopnja takega polinoma je vsaj 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis p(x) = (x2 + 1) + ax + (b − 1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis p(x) = x2 + 3 = (x − 1)(x + 1) + 4 ali izračun p(−1) = 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Polinom je vsaj stopnje 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis p(x) = (x + a)(x2 + 1) + (b − 1)x + c − a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis p(x) = (x + 1)(x2 + (a − 1)x + 2 − a) + 2a ali p(−1) = 2a (oziroma enakovreden, v
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
katerem lahko nastopata tudi števili b in c) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Tak polinom je p(x) = x3 + 21 x2 + x + 25 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
III/2. Zadnja števka kvadrata naravnega števila je 0, 1, 4, 5, 6 ali 9. Označimo dano

število z n. Da bo n popoln kvadrat, se mora končati s števko 0. Denimo, da je zadnjih k
števk števila n enakih 0, števka pred tem pa je različna od 0. Če je k liho število, k = 2m−1,
n
je tudi število 102m−2 popoln kvadrat, ki je deljiv z 10. Zato mora biti deljiv tudi s 25, kar
pa ni, saj je števka desetic enaka 3 ali 7.
Torej se mora število n končati s sodo ničlami, zato je k sodo število. Tedaj je 10nk naravno
število in popoln kvadrat, katerega zadnja števka je enaka 3 ali 7, kar pa ni možno. Zato
tako število ni popoln kvadrat.
Zadnja števka popolnega kvadrata je 0, 1, 4, 5, 6 ali 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Če je n popolni kvadrat, se konča s števko 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Če se n konča z liho ničlami, ni popolni kvadrat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Če se n konča s sodo ničlami, ni popolni kvadrat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
III/3. Označimo ∠BAF = ∠ACE = ϕ. Ker je C

◦ b
trikotnik CGF enakostraničen, sledi ∠CGA = 120 .
Zato je ∠GAC = 180◦ − ∠CGA − ∠ACG = 60◦ − ϕ
in velja ∠BAC = ∠BAF + ∠GAC = ϕ + 60◦ − ϕ = 60◦
60◦ .
Ker je trikotnik AET enakokrak, velja ∠ET A = ϕ = 60◦ b
∠ECA, zato so točke A, E, T in C konciklične. Tedaj F
60◦ T
pa je ∠ECT = ∠EAT = ϕ. Torej je 2ϕ = ∠ACE + Gb b
π ◦
∠ECD = ∠ACD = 2 − ∠DAC = 30 , od koder b b b b
◦
sledi ϕ = 15 . A E D B
Izračunamo lahko še ∠CBA = ∠F BA = 60◦ − ϕ = 45◦ in ∠ACB = 75◦ .
Izračun ∠F AC = 60◦ − ϕ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep ∠BAC = 60◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
8
Točke A, E, T in C so konciklične . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep ∠ECT = ϕ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun ϕ = 15◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep ∠CBA = 45◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep ∠ACB = 75◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
III/4. 1. način. Označimo x + y = z, torej x = z − y. Potem je y = z(2z − 2y + 3y) =

z(2z + y), od koder lahko izrazimo
2z 2 2z 2 − 2 + 2 2
y=− =− = −2(z + 1) − .
z−1 z−1 z−1
Ker je y celo število, mora z − 1 deliti 2, torej je z − 1 enako 2, 1, −1 ali −2. Dobimo po
vrsti z = 3, z = 2, z = 0 in z = −1, od koder lahko izračunamo, da so pari (x, y) enaki
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(12, −9), (10, −8), (0, 0) in (−2, 1).

Vpeljava x + y = z . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2z 2
Zapis y = − z−1 ali enakovreden . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da z − 1 deli 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Rešitve (x, y) ∈ {(12, −9), (10, −8), (0, 0), (−2, 1)} . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vsaka po 1 točko
(Če tekmovalec zapiše pare (x, y), ki ustrezajo enačbi, a ne utemelji, da drugih parov
ni, priznajte največ 4 točke.)
2. način. Opazimo, da mora število x + y deliti y. Torej lahko zapišemo y = k(x + y) za

neko celo število k. Če je k = 0, sledi y = 0 in iz prvotne enačbe tudi x = 0. Sicer lahko
izrazimo x = ky − y in vstavimo v enačbo. Dobimo
y2

y 2y 2
y= − 2y + 3y = 1+ .
k k k k
Primer y = 0 smo že obravnavali, zato naj bo y 6= 0. Tedaj lahko obe strani delimo z y in
izrazimo
k2 k 2 + 2k − 2k k(k + 2) − 2k − 4 + 4 −2(k + 2) + 4 4
y= = = =k+ = k−2+ .
k+2 k+2 k+2 k+2 k+2
Od tod sledi, da je k + 2 delitelj števila 4. Ločimo šest primerov, saj je k + 2 lahko ±1, ±2
in ±4. Pri k + 2 = 1 dobimo y = 1 in x = −2, pri k + 2 = 2 sledi k = 0, kar pa smo že
obravnavali posebej. Če je k + 2 = 4, je y = 3 in x = − 23 ni celo število.
Primer k + 2 = −1 nam da y = −9 in x = 12, k + 2 = −2 pa y = −8 in x = 10. Ostane
še k + 2 = −4, od koder sledi y = −9 in x = 21 2
, kar pa spet ni celo število.
Ugotovitev, da x + y deli y . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
k2
Zapis y = k+2 ali enakovreden . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Sklep, da k + 2 deli 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
9
3. način. Enačbo lahko prepišemo v
2x2 + 5xy + y(3y − 1) = 0.
Da ima kvadratna enačba v x celoštevilsko rešitev, mora biti diskriminanta popoln kvadrat.
Torej je D = y 2 +8y = a2 , od koder sledi (y +4)2 −16 = a2 oziroma (y +4−a)(y +4+a) = 16.
Števili y + 4 − a in y + 4 + a sta enake parnosti, torej sta obe sodi. Privzamemo lahko, da
je število a neengativno in je tako y + 4 + a ≥ y + 4 − a. Ločimo naslednje možnosti.
Če je y + 4 − a = 2 in y + 4 + a = 8, sledi y = 1, a = 3, kvadratna enačba ima eno
celoštevilsko ničlo x = −2. Pri y + 4 − a = 4 = y + 4 + a sledi a = y = 0 in x = 0. Iz
y + 4 − a = −4 = y + 4 + a dobimo a = 0, y = −8 in x = 10. Ostane še y + 4 − a = −8,
y + 4 + a = −2, kjer je y = −9, a = 3 in x = 12.
Zapis 2x2 + 5xy + y(3y − 1) = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Diskriminanta D = y 2 + 8y . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis (y + 4 − a)(y + 4 + a) = 16 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
III/5. 1. način. Naj bo x število deklet in y število fantov. Potem F D F

je y = 3x in zato je skupaj 4x otrok. F D
Naj bo a število dvojic v katerih sta otroka različnih spolov. Potem
je število dvojic v katerih sta otroka istega spola enako 2a. Torej je F D
skupaj 3a dvojic. Število dvojic je kar enako številu vseh otrok, saj je F F
vsak otrok v dveh dvojicah, kar nam da 2 · 4x dvojic, pri tem pa smo F F F
vsako dvojico šteli dvakrat, torej je različnih dvojic 2·4x
2
= 4x. Zato je
3a = 4x. Najmanjše število x, pri katerem taka enačba lahko velja, je x = 3. Zato je za
okroglo mizo sedelo vsaj 12 otrok. Če so se posedli kot prikazuje slika (z D so označena
dekleta, z F pa fantje), je dvojic, v katerih sta otroka istega spola, dvakrat toliko kot dvojic,
v katerih sta otroka različnega spola.
Ugotovitev, da je število vseh otrok štirikratnik števila deklet (to je 4x) . . . . . . 1 točka
Število vseh parov je trikratnih števila parov otrok različnega spola . . . . . . . . . . 1 točka
Vseh parov je toliko kot je otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zato je 3a = 4x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Najmanjše število x je x = 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis primera 12 otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
2. način. Če je za okroglo mizo sedelo samo eno dekle, so sedeli še trije fantje. F
Tedaj sta dve dvojici, v katerih sta otroka različnega spola in dve dvojici, v katerih F D
sta otroka istega spola. Ker to ne zadostuje pogojem naloge, sta za mizo sedeli F
vsaj dve dekleti.
10
Preštejmo števila dvojic, če sta za mizo sedeli dve dekleti. Če sta
F F D F D F
sedeli skupaj, sta le 2 dvojici, v katerih sta fant in punca, ostalih F D F D
dvojic pa je 6. Recimo, da dekleti ne sedita skupaj. Obravnavajmo F F F F F F
primere glede na najmanjšo skupino fantov, ki sedijo skupaj. Ker je
vseh fantov 6, ima najmanjša skupina največ 3 fante. V vseh treh
D F F F F F
primerih je število dvojic, v katerih sta otroka istega spola enako
F D D D
številu dvojic v katerih sta otroka različnega spola.
F F F F F F
Noben izmed obravnavanih primerov ne ustreza pogojem naloge,
zato so za mizo sedela vsaj 3 dekleta. Tedaj ni težko najti primerne postavitve, na primer
kot prikazuje zadnja slika.
F D F
F D
F D
F F
F F F
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Obravnava primera, ko je za mizo eno dekle . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Primer, ko sta za mizo dve dekleti, ki sedita skupaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Primeri, ko sta za mizo dve dekleti, ki ne sedita skupaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ugotovitev, da so za mizo vsaj 3 dekleta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis primera s tremi dekleti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
IV/1. Naj bo d diferenca zaporedja (an ). Potem je a2 = 1+d, a5 = 1+4d in a11 = 1+10d.
Ker a2 , a5 in a11 tvorijo geometrijsko zaporedje, velja (1 + 4d)2 = (1 + d)(1 + 10d), oziroma
6d2 = 3d. Ker je zaporedje nekonstantno, je d = 12 , vsota prvih 2009 členov pa je enaka
2009 + 2009·2008
2
· 12 = 1010527.
Opomba. Pogoj, da a2 , a5 in a11 tvorijo geometrijsko zaporedje lahko zapišemo tudi v
obliki (d + 1)q 2 = (4d + 1)q = 10d + 1, kjer q označuje kvocient dveh zaporednih členov tega
zaporedja.
Zapis a2 = 1 + d, a5 = 1 + 4d in a11 = 1 + 10d . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enačba (1 + 4d)2 = (1 + d)(1 + 10d) ali (d + 11)q 2 = (4d + 1)q = 10d + 1 . . . . . . . . . 2 točki
Preoblikovanje v 6d2 = 3d ali 3dq = 6d . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je d 6= 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun d = 21 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračunana vsota 1010527 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2
IV/2. Naj bo n sodo naravno število, n = 2k. Tedaj je n4 = k 2 celo število, zato je
2
[ n4 ] = k 2 popolni kvadrat.
Če je n liho število, ga lahko zapišemo v obliki n = 2k + 1, k ≥ 0. Tedaj je
2 2
n 4k + 4k + 1 2 1
= = k +k+ = k 2 + k = k(k + 1).
4 4 4
Da bo število k(k + 1) popoln kvadrat, morata biti števili k in k + 1 popolna kvadrata, saj
sta si tuji, torej k = a2 in k + 1 = b2 , od koder sledi (b − a)(b + a) = 1. Možnosti sta dve in
11
sicer b − a = 1 = b + a ter b − a = −1 = b + a. Iz obeh sledi k = 0, torej je n = 1 edino tako
liho število.
Da je k 2 + k popolni√ kvadrat, lahko vidimo še drugače. Kvadratna enačba k 2 + k − x2 = 0
2
ima rešitvi k1,2 = −1± 21+4x , zato je 1 + 4x2 = y 2 oziroma (y − 2x)(y + 2x) = 1. Od tod
sledi x = 0, zato je k = 0.
2
Vrednost izraza [ n4 ] je popoln kvadrat natanko takrat, ko je n = 1 ali pa je n sodo število.
2
Če je n sodo naravno število, je [ n4 ] popolni kvadrat. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2 točki
2
Če je n = 2k + 1, je [ n4 ] = k 2 + k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da sta števili k in k + 1 popolna kvadrata ali reševanje kvadratne enačbe k 2 +
k − x2 = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izpeljava k = 0 in n = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Odgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
IV/3. Zaradi tetivnosti štirikotnika AQP D velja D

b P
∠RP Q = ∠AP Q = ∠ADQ. Ker je DQ simetrala kota b
ADB, je ∠ADQ = ∠QDB. Zaradi tetivnosti štirikotnika

QBP D velja še ∠QDB = ∠QP B = ∠QP S. Torej je R b C
b
∠RP Q = ∠QP S. b
Podobno zaradi tetivnosti štirikotnika QBP D dobimo
S
∠P QR = ∠P QD = ∠P BD. Ker je BP simetrala kota A b
∠CBD, je ∠P BD = ∠CBP , iz tetivnosti štirikotnika b
QBCP pa sledi še ∠CBP = ∠CQP = ∠SQP . Torej je B

b
∠P QR = ∠SQP . Q
Trikotnika SP Q in RP Q se ujemata v kotih in skupni stranici, zato sta skladna. Torej je
štirikotnik P RQS deltoid, od koder sledi, da je P Q ⊥ RS.
Enakost kotov ∠AP Q = ∠ADQ ali ∠QDB = ∠QP B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev ∠RP Q = ∠QP S . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enakost kotov ∠P QD = ∠P BD ali ∠CBP = ∠CQP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Ugotovitev ∠P QR = ∠SQP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da sta trikotnika SP Q in RP Q skladna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Štirikotnik P RQS je deltoid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zato je P Q ⊥ RS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
IV/4. 1. način. Iz formule za dvojne kote in iz adicijskih izrekov za sinus sledi
sin(4x) + 2 sin(5x) + sin(6x) =

= 2 sin(2x) cos(2x) + 2(sin(2x) cos(3x) + sin(3x) cos(2x)) + 2 sin(3x) cos(3x)
= 2 cos(2x)(sin(2x) + sin(3x)) + 2 cos(3x)(sin(2x) + sin(3x))
= 2(cos(2x) + cos(3x))(sin(2x) + sin(3x)),
slednje pa je po predpostavki enako 2(sin(2x) + sin(3x)), kar je bilo treba pokazati.

Zapis sin(4x) = 2 sin(2x) cos(2x) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zveza sin(5x) = sin(2x) cos(3x) + sin(3x) cos(2x) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
12
Zapis sin(6x) = 2 sin(3x) cos(3x) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Razcep sin(4x) + 2 sin(5x) + sin(6x) = 2(cos(2x) + cos(3x))(sin(2x) + sin(3x)) . . . 2 točki
Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način. S pomočjo adicijskih izrekov lahko cos(2x) + cos(3x) = 1 preoblikujemo v
4 cos3 x + 2 cos2 x − 3 cos x − 2 = 0.
Podobno je
2 sin(2x) + 2 sin(3x) = 2 sin x(4 cos2 x + 2 cos x − 1)
in
sin(4x) + 2 sin(5x) + sin(6x) = 2 sin x(16 cos5 x + 16 cos4 x − 12 cos3 x − 12 cos2 x + cos x + 1).
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Zato je dovolj pokazati
4 cos2 x + 2 cos x − 1 = 16 cos5 x + 16 cos4 x − 12 cos3 x − 12 cos2 x + cos x + 1.
Zapis poenostavimo z vpeljavo cos x = t. Pokazati želimo 16t5 +16t4 −12t3 −16t2 −t+2 = 0,
vemo pa, da velja 4t3 + 2t2 −3t−2 = 0. Torej je dovolj preveriti, da polinom 4t3 + 2t2 −3t−2
deli polinom 16t5 + 16t4 − 12t3 − 16t2 − t + 2. Res, če polinoma delimo, dobimo
16t5 + 16t4 − 12t3 − 16t2 − t + 2 = (4t3 + 2t2 − 3t − 2)(4t2 + 2t − 1). (3)
Zapis cos(2x) + cos(3x) = 1 v obliki izraza, ki vsebuje le sin x in cos x. . . . . . . . . .1 točka

Zapis 2 sin(2x) + 2 sin(3x) v obliki izraza, ki vsebuje le sin x in cos x . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis sin(4x) + 2 sin(5x) + sin(6x) v obliki izraza, ki vsebuje le sin x in cos x . . . . 2 točki
Razcep (3) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
IV/5. Pokazali bomo, da je n = 16. Kot prikazuje slika, lahko 7 b 6b

števila od 1 do 9 zapišemo v oglišča pravilnega 9-kotnika tako, da je b1
vsota treh zaporednih števil največ 16. 3 b
b
Dokažimo, da pri n < 16 števil od 1 do 9 ni mogoče razporediti tako, da 9
b
je vsota števil v poljubnih treh zaporednih ogliščih največ n. Denimo, 5 b
b b 4
da je to možno. Če seštejemo vse vsote števil iz treh zaporednih oglišč, 8 2
bomo vsako število šteli trikrat, saj nastopa v treh takšnih vsotah. Torej
je dobljeno število enako 3 · (1 + 2 + . . .+ 9) = 135. Po drugi strani pa je vsaka vsota števil iz
treh zaporednih oglišč največ n, vseh vsot je 9, zato je vsota vseh največ 9n. Sledi 9n ≥ 135
oziroma n ≥ 15.
Pokažimo še, da vrednost n ne more biti 15. V tem primeru namreč v zgornji oceni velja
enakost, kar pomeni, da so vse vsote števil iz treh zaporednih oglišč enake 15. Če označimo
števila v štirih zaporednih ogliščih po vrsti z a1 , a2 , a3 in a4 to pomeni, da je a1 +a2 +a3 = 15
in a2 + a3 + a4 = 15, od koder sledi a1 = a4 , kar pa ni možno, saj razvrščamo 9 različnih
števil. Od tod sledi, da mora biti n vsaj 16.
13
Primer razporeditve, če je n = 16 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
(Natančno preverite, če zapisana razporeditev za n = 16 ustreza pogojem naloge.
Možnih je več pravilnih razporeditev, na sliki je navedena le ena izmed njih.)
Vsota vseh vsot števil iz treh zaporednih oglišč je 135 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Vsota vseh vsot števil iz treh zaporednih oglišč je največ 9n . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep n ≥ 15 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Če je n = 15, so vse vsote števil iz treh zaporednih oglišč enake . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da to ni možno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
14
Naloge za 1. letnik
1. Za realno število t in pozitivni realni števili a in b velja
2a2 − 3abt + b2 = 2a2 + abt − b2 = 0.
Izračunaj vrednost t.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2. Poišči vsa praštevila p, q in r, za katera je 15p + 7pq + qr = pqr.

3. Naj bo ABC enakokrak trikotnik z vrhom C, ter naj bosta D in E taki
točki na stranicah AC in BC, da se simetrali kotov ∠DEB in ∠ADE
sekata v točki F , ki leži na stranici AB. Dokaži, da je F razpolovišče
stranice AB.
4. Poišči najmanjše trimestno število, za katerega velja: če števke tega tri-
mestnega števila zapišemo v obratnem vrstnem redu in dobljeno število
prištejemo prvotnemu, dobimo število, ki vsebuje same lihe števke.
5. Vid je kvadrat ABCD s stranico dolžine 20 enot razdelil na 400 enotskih
kvadratkov. Eva je izbirala po 4 oglišča enotskih kvadratkov. Oglišča
so ležala v notranjosti kvadrata ABCD in so bila hkrati oglišča takega

pravokotnika s stranicami, vzporednimi stranicam kvadrata ABCD, za
katerega je obstajalo natanko 24 enotskih kvadratkov, ki so imeli vsaj
eno skupno točko s stranicami tega pravokotnika. Določi vse možne
ploščine takih pravokotnikov.


Naloge za 2. letnik
a+b a−b
1. Za realni števili a in b velja |a| 6= |b| in + = 6. Izračunaj
a−b a+b
a3 + b3 a3 − b3
vrednost izraza 3 + .
a − b3 a3 + b3
2. Naj bodo a, b in c neničelne števke ter p praštevilo, ki deli trimestni
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
števili abc in cba. Pokaži, da p deli vsaj eno izmed števil a + b + c, a − b + c

in a − c.
3. Dan je ostrokotni trikotnik ABC. Premica, vzporedna z BC, seka stra-
nici AB in AC v točkah D in E. Krožnica, očrtana trikotniku ADE, seka
daljico CD v točki F , F 6= D. Dokaži, da sta si trikotnika AF E in CBD
podobna.
4. Dokaži, da za vsa realna števila x, y in z, za katera je 0 ≤ x, y, z ≤ 1,
velja neenakost
C bc
xyz + (1 − x)(1 − y)(1 − z) ≤ 1.

Kdaj velja enakost?
5. Vid je enakostraničen trikotnik ABC s

stranico dolžine 20 enot razdelil na 400 bc
A
malih enakostraničnih trikotnikov s stra-
nico dolžine 1. Eva je izbirala po 4 oglišča
malih trikotnikov. Oglišča so ležala v no-
tranjosti trikotnika ABC in so bila hkrati
oglišča takega paralelograma s strani- B
bc
cami, vzporednimi stranicam trikotnika

ABC, za katerega je obstajalo natanko 46 malih trikotnikov, ki so imeli
vsaj eno skupno točko s stranicami tega paralelograma. Določi vse
možne ploščine takih paralelogramov.

Naloge za 3. letnik
1. Naj bodo a, b in c naravna števila. Dokaži, da je število a2 +b2 +c2 deljivo

s 4 natanko tedaj, ko so števila a, b in c soda.
2. Poišči vsa realna števila x z intervala [0, 2π), za katera velja
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2
27 · 33 sin x = 9cos x .
3. Naj bo ABC ostrokotni trikotnik, v katerem je |AB| > |AC|. Naj bo

D taka točka na stranici AB, da sta kota ∠ACD in ∠CBD enako ve-
lika. Označimo razpolovišče daljice BD z E, središče trikotniku BCD
očrtane krožnice pa s S. Dokaži, da točke A, E, S in C ležijo na isti
krožnici.
4. Poišči vsa neničelna realna števila x, za katera velja
n 4o n 1o
min 4, x + ≥ 8 min x, .
x x
(
a, če je a ≤ b,
O POMBA . Za realni števili a in b je min{a, b} =

b, če je a > b.
5. Deset piratov je našlo skrinjo z zlatniki in srebrniki. V skrinji je bilo
dvakrat toliko srebrnikov kot zlatnikov. Zlatnike so si razdelili tako,
da razlika števil zlatnikov, ki sta jih dobila katerakoli dva pirata, ni bila
deljiva z 10. Dokaži, da si srebrnikov ne morejo razdeliti tako, da razlika
števil srebrnikov, ki bi jih dobila katerakoli dva pirata, ne bi bila deljiva
z 10.


Naloge za 4. letnik
1. Poišči vsa praštevila p, q in r, za katera je p > q > r in so tudi števila

p − q, p − r in q − r praštevila.
2. Naj bosta K1 in K2 krožnici s središčema O1 in O2 , ki se sekata v točkah
A in B. Naj bo p premica skozi točko A, ki seka krožnici K1 in K2 še
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
v točkah C1 in C2. Denimo, da točka A leži med C1 in C2 . Označimo

presečišče premic C1 O1 in C2 O2 z D. Dokaži, da točke C1, C2 , B in D
ležijo na isti krožnici.
3. Poišči vse funkcije f : [0, ∞) → [0, ∞), ki zadoščajo enačbi
(y + 1)f (x + y) = f (xf (y))
za vsa nenegativna realna števila x in y.

4. Za realna števila a, b in c velja
(2b − a)2 + (2b − c)2 = 2(2b2 − ac).

Dokaži, da so števila a, b in c zaporedni členi nekega aritmetičnega za-

poredja.
5. Za katera naravna števila n ≥ 3 obstaja n-kotnik (ne nujno konveksen),
v katerem je vsaka stranica vzporedna neki drugi stranici?


Rešitve nalog
rešitve naloge.
I/1. 1. način. Če enačbi 2a2 − 3abt + b2 = 0 in 2a2 + abt − b2 = 0 seštejemo, dobimo
4a2 − 2abt = 0 oziroma 2a(2a − bt) = 0. Ker je a pozitivno število, od tod sledi 2a − bt = 0
oziroma a = bt2 . Vstavimo v prvo ali drugo izmed enačb in dobimo b2 t2 − b2 = 0, torej je
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
b2 (t2 − 1) = 0. Ker je b > 0, sledi t2 = 1.

Dobili smo t = 1 ali t = −1. V prvem primeru je a = 2b , v drugem pa a = − 2b . Ker sta a
in b pozitivni realni števili, je možen le prvi primer, zato je t = 1.
2. način. Če enačbi 2a2 −3abt+b2 = 0 in 2a2 +abt−b2 = 0 odštejemo, dobimo −4abt+2b2 = 0
oziroma 2b(−2at + b) = 0. Ker je b pozitivno število, od tod sledi −2at + b = 0 oziroma
b = 2at. Vstavimo v prvo ali drugo izmed enačb in dobimo 2a2 − 2a2 t2 = 0, torej je
2a2 (1 − t2 ) = 0. Ker je a > 0, sledi t2 = 1.
Dobili smo t = 1 ali t = −1. V prvem primeru je b = 2a, v drugem pa b = −2a. Ker sta
a in b pozitivni realni števili, je možen le prvi primer, zato je t = 1.
oziroma 2b(−2at + b) = 0. Ker je b pozitivno število, od tod sledi −2at + b = 0 in zaradi
b 2
a 6= 0 lahko izrazimo t = 2a . Vstavimo v prvo ali drugo izmed enačb in dobimo 2a2 − b2 = 0,
torej je 4a2 − b2 = 0. Dobimo b2 = 4a2 , ker pa sta a in b pozitivni števili, od tod sledi b = 2a.
2a
Tako je t = 2a = 1.
oziroma 2b(−2at + b) = 0. Ker je b pozitivno število, od tod sledi −2at + b = 0 oziroma
b = 2at.
Če dani enačbi seštejemo, dobimo 4a2 − 2abt = 0 oziroma 2a(2a − bt) = 0. Ker je a
pozitivno število, sledi 0 = 2a − bt in zaradi b = 2at velja 0 = 2a(1 − t2 ). Ker je a > 0, sledi
t2 = 1.
Dobili smo t = 1 ali t = −1. V prvem primeru je b = 2a, v drugem pa b = −2a. Ker sta
a in b pozitivni realni števili, je možen le prvi primer, zato je t = 1.
Zapis enačbe −4abt + 2b2 = 0 ali 4a2 − 2abt = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Razcep 2b(−2at + b) = 0 ali 2a(2a − bt) = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev b = 2at ali a = 2tb ali a = bt2 ali b = 2at ali t = 2a b
ali t = 2a b
. . . . . . . . . . .1 točka
Zapis enačbe, v kateri nastopata le dve izmed števil a, b oziroma t (na primer 2a2 −
2 2 2
2a2 t2 = 0 ali 2tb 2 − b2 = 0 ali 2a2 − b2 = 0) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enačba t2 = 1 ali b2 = 4a2 ali razcep (2a − b)(2a + b) = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Utemeljitev, da t ne more biti −1 ali sklep, da je edina možnost b = 2a . . . . . . 1 točka
Odgovor t = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

2 2 2 2
5. način. Iz 2a2 − 3abt + b2 = 0 sledi t = 2a3ab+b
, iz 2a2 + abt − b2 = 0 pa t = b −2a
ab
. Od tod
2a2 +b2 b2 −2a2
sledi enakost 3ab = ab . Ko odpravimo ulomke, dobimo 8a = 2b oziroma 4a2 = b2 .
2 2
2 2
Ker sta a in b pozitivni števili, sledi b = 2a. Zato je t = 2a 6a+4a
2 = 1.
2 2 2 2
Izražava t = 2a3ab +b
ali t = b −2a ab
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2a2 +b2 b2 −2a2 2 +b2
Enakost 3ab = ab (ali upoštevanje t = 2a3ab v drugi enačbi ali upoštevanje
b2 −2a2
t = ab v prvi enačbi) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Zapis enačbe brez ulomkov, v kateri nastopata le a in b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev b2 = 4a2 (ali razcep (2a − b)(2a + b) = 0) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je edina možnost b = 2a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun t = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
I/2. 1. način. Zaradi qr = pqr − 15p − 7pq = p(qr − 15 − 7q) je število qr deljivo s p.
Ker so p, q in r praštevila, imamo le dve možnosti: p = q ali p = r.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Če je p = q, dobimo enačbo 15 + 7q + r = qr, ki jo lahko preoblikujemo v
22 = qr − 7q − r + 7 = (q − 1)(r − 7).
Natanko eno izmed števil q − 1 oziroma r − 7 je liho, zato je eno izmed praštevil q oziroma
r sodo. Edina možnost je q = 2, ki nam da r = 29.
V primeru p = r po krajšanju z r dobimo 15 + 8q = qr oziroma 15 = q(r − 8). Zato
praštevilo q deli 15 in je tako enako 3 ali 5. Če je q = 3, dobimo r = 13, če je q = 5 pa
r = 11.
Vse rešitve so trojice (p, q, r) = (2, 2, 29), (13, 3, 13) in (11, 5, 11).
Ugotovitev, da praštevilo p deli produkt qr . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep: p = q ali p = r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
22
V primeru p = q zapisan razcep 22 = (q − 1)(r − 7) (ali ena izmed enakosti q = 1 + r−7
22
oziroma r = 7 + q−1 ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Rešitev (p, q, r) = (2, 2, 29) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
15
V primeru p = r zapisan razcep 15 = q(r − 8) (ali ena izmed enakosti q = r−8 oziroma
15
r = 8 + q ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Rešitev (p, q, r) = (13, 3, 13) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način. Zaradi 15p = pqr − qr − 7pq = q(pr − r − 7p) je število 15p deljivo s q. Števili p
in q sta praštevili, je zato q = 3, q = 5 ali q = p.
r 12
V primeru q = 3 po krajšanju s 3 dobimo 5p = pr − r − 7p oziroma p = r−12 = 1 + r−12 .
Zato velja 12 ≥ r − 12 ≥ 1, od koder sledi 24 ≥ r ≥ 13. Ker je r praštevilo, je možno le
r = 13, r = 17, r = 19 in r = 23. Število p je celo le v prvem primeru in tedaj je p = 13,
q = 3, r = 13.
Naj bo q = 5. Dobimo 10p = pr − r oziroma (p − 1)(r − 10) = 10. Ker je p − 1 > 0,
je število r − 10 enako enemu izmed števil 1, 2, 5 oziroma 10. Le v prvem primeru je r
praštevilo. Zato je r = 11, od koder sledi še p = 11.
Če je q = p, dobimo enačbo 15 + 7p + r = pr, ki jo lahko preoblikujemo v
22 = pr − 7p − r + 7 = (p − 1)(r − 7).
2
Natanko eno izmed števil p − 1 oziroma r − 7 je liho, zato je eno izmed praštevil p oziroma
r sodo. Edina možnost je p = 2, ki nam da r = 29.
Vse rešitve so trojice (p, q, r) = (2, 2, 29), (13, 3, 13) in (11, 5, 11).
Ugotovitev, da praštevilo q deli 15p . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep: q = 3, q = 5 qli p = q . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
12
V primeru q = 3 zapisana ena izmed enakosti (p − 1)(r − 12) = 12, p = 1 + r−12 ali
12
r = 12 + p−1 IN v primeru q = 5 zapisana ena izmed enakosti (p − 1)(r − 10) = 10,
10 10
p = 1 + r−10 ali r = 10 + p−1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
22
V primeru q = p zapisan razcep 22 = (p − 1)(r − 7) (ali ena izmed enakosti p = 1 + r−7
22
oziroma r = 7 + p−1 ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Rešitev (p, q, r) = (2, 2, 29) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
I/3. Označimo ∠BAC = α, ∠ADF = ϕ in ∠F EB = ψ. C

b
Trikotnik ABC je enakokrak z vrhom C, zato je ∠CBA =

∠BAC = α. Daljici DF in EF sta simetrali kotov ∠ADE in
∠DEB, zato velja ∠F DE = ϕ in ∠DEF = ψ. D
b
Vsota velikosti notranjih kotov v štirikotniku je 360◦ , torej v

štirikotniku ABED velja
b E
◦
360 = ∠BAD + ∠ADE + ∠DEB + ∠EBA
= α + 2ϕ + 2ψ + α, b b b
od koder sledi α + ϕ + ψ = 180◦ . A F B

Vsota velikosti notranjih kotov v vsakem trikotniku je 180◦, zato lahko izračunamo
∠DF A = 180◦ − α − ϕ = ψ, ∠BF E = 180◦ − α − ψ = ϕ in ∠DF E = 180◦ − ϕ − ψ = α.

Trikotniki AF D, F ED in BEF se tako ujemajo v velikostih notranjih kotov, zato so po-

dobni. Od tod sledi
|AF | |F E| |F D| |BF |
= in = ,
|F D| |ED| |ED| |EF |
oziroma
|F E| · |F D| |F D|
|AF | = = |EF | · = |BF |.
|ED| |ED|
Točka F je zato razpolovišče stranice AB.
Zapisani enakosti kotov ∠ADF = ∠F DE in ∠DEF = ∠F EB . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun α + ϕ + ψ = 180◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev ∠DF A = ψ, ∠BF E = ϕ in ∠DF E = α . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da so trikotniki AF D, F ED in BEF podobni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
|AF | |F E| |F D|
Vsaka izmed zapisanih enačb |F D|
= |ED| in |ED| = |BF
|EF |
|
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . po 1 točka
Izpeljava |AF | = |BF | in zaključek, da je F razpolovišče AB . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Opomba. Nalogo je mogoče rešiti tudi s poznavanjem pojma pričrtane krožnice. Premici
3
DF in EF sta namreč zunanji simetrali kotov ∠CDE in ∠DEC. Zato je točka F središče
pričrtane krožnice (tiste pričrtane krožnice, ki se dotika stranice DE), skozi to središče pa
poteka tudi simetrala kota ∠DCE. Premica CF je tako simetrala kota ∠ACB, ker pa je
trikotnik ACB enakokrak, je daljica CF hkrati simetrala kota, višina in težiščnica, zato je
|AF | = |F B|.
I/4. Zapišimo trimestno število v obliki abc. Število, dobljeno z zapisom števk v obratnem
vrstnem redu, je cba. Za vsoto x teh dveh števil velja
x = abc + cba = (a + c)102 + (b + b)10 + (c + a).
Ker so vse števke števila x lihe, število 2b pa je sodo, mora biti c + a vsaj 10. Število c + a
ne more biti enako 10, kajti enice števila x so lihe in so enake enicam c + a. Vsota c + a
je zato najmanj 11, kar pomeni, da je a vsaj 2. Število abc bo najmanjše, ko bomo izbrali
najmanjši a, torej a = 2. V tem primeru je c = 9, najmanjša možna števka b pa je 0. Res
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
število 209 + 902 = 1111 vsebuje same lihe števke, zato je 209 najmanjše iskano število.
Vpeljava zapisa abc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis vsote x v odvisnosti od števk trimestnega števila (na primer enačba x = abc+cba =
(a + c)102 + (b + b)10 + c + a) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep a + c ≥ 10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljitev a + c 6= 10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Sklep a ≥ 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Najmanjše možno število je 209 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Preverjanje, da 209 zadošča vsem pogojem (t.j. 209 + 902 = 1111 vsebuje same lihe
števke) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
I/5. 1. način. Naj bosta a in b dolžini stranic a+2

pravokotnika. Predpostavimo lahko a ≥ b. Enotski a
kvadratki, ki imajo s pravokotnikom vsaj eno sku-

pno točko, so označeni na sliki. Število enotskih kva-
dratkov je kar enako ploščini tega dela, ki jo lahko
izračunamo tako, da ploščini pravokotnika s strani- b − 2 b b+2
cama dolžine a+2 in b+2 odštejemo ploščino belega
pravokotnika v notranjosti. Pri tem ločimo dva pri-
mera.
Če je b ≤ 2, belega pravokotnika v notranjosti ni, a−2
zato je število enotskih kvadratkov enako ploščini povečanega pravokotnika, to je (a+2)(b+2).
Iz b ≤ 2 in (a + 2)(b + 2) = 24 sledi b = 1, a = 6 in b = 2, a = 4.
V primeru b ≥ 3 je število enotskih kvadratkov, ki imajo s stranicami pravokotnika vsaj eno
skupno točko, enako (a + 2)(b + 2) − (a − 2)(b − 2) = 4a + 4b. Zato je a + b = 24 4
= 6. Edina
možnost je a = b = 3.
Možne ploščine pravokotnikov so 1 · 6 = 6, 2 · 4 = 8 in 3 · 3 = 9.
Vsi taki kvadratki se nahajajo v pravokotniku velikosti (a + 2) × (b + 2) . . . . . . 1 točka
V primeru b ≤ 2 imajo vsi kvadratki v notranjosti tega pravokotnika vsaj eno točko
skupno s stranicami pravokotnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da sta taka pravokotnika s stranicama b = 1, a = 6 oziroma b = 2, a=4
4
(ali, da sta ploščini 6 in 8) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . za vsako možnost po 1 točko
Vseh takih enotskih kvadratkov v primeru b ≥ 3 je 4a + 4b . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Edina možnost a = b = 3 za b ≥ 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Odgovor, da so vse možne ploščine 6, 8 oziroma 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način. Naj bosta a in b dolžini stranic pravokotnika. Pred- a

postavimo lahko a ≥ b. Število enotskih kvadratkov zunaj pra-
vokotnika, ki imajo s pravokotnikom vsaj eno skupno točko, je
2a + 2b + 4 (glej sliko).
Če je b = 1, je v notranjosti pravokotnika a enotskih kvadratkov b b
in vsi imajo s pravokotnikom skupno vsaj eno stranico. Zato je
v tem primeru 2a + 2 + 4 + a = 3a + 6 enotskih kvadratov, ki
imajo vsaj eno skupno točko s pravokotnikom. Iz 3a + 6 = 24 a
sledi a = 6. Ploščina takega pravokotnika je 6.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Če je b > 1, je število enotskih kvadratkov, ki imajo s pravo- a

kotnikom vsaj eno točko in ležijo v notranjosti pravokotnika,
enako 2a + 2(b − 2) = 2a + 2b − 4 (glej sliko). Vseh kvadrat-
kov z vsaj eno skupno točko s stranicami trikotnika je v tem b−2 b−2
primeru
2a + 2b + 4 + 2a + 2b − 4 = 4a + 4b. a
Iz 4a + 4b = 24 sledi a + b = 6. Ker smo vzeli a ≥ b ≥ 2 sta možnosti le dve in sicer a = b = 3

in a = 4, b = 2. Ploščini teh dveh pravokotnikov sta 9 in 8.
Možne ploščine pravokotnika, ki ga je narisala Eva, so 6, 8 in 9.
Zunaj pravokotnika je 2a + 2b − 4 takih enotskih kvadratkov . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Če je b = 1, je 3a + 6 takih kvadratkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je tak pravokotnik s stranicama dolžine 1 in 6 (ali ploščina pravokotnika
je 6) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Vseh takih enotskih kvadratkov v primeru a, b ≥ 2 je 4a + 4b . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Stranici pravokotnika sta dolgi 2 in 4 ali 3 in 3 (ali ploščini pravokotnika sta 8 oziroma
9) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vsaka možnost po 1 točko
Odgovor, da so vse možne ploščine 6, 8 oziroma 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/1. Iz enakosti
a+b a−b 2a2 + 2b2
6= + = 2
a−b a+b a − b2
√
sledi 6a2 − 6b2 = 2a2 + 2b2 oziroma 4a2 = 8b2 , od koder dobimo a = ±b 2. Tedaj lahko
izračunamo
a3 + b3 a3 − b3 2a6 + 2b6 (2 · 23 + 2)b6 18
+ = = = .
a3 − b3 a3 + b3 a6 − b6 (23 − 1)b6 7
enakosti z odpravljenimi ulomki (npr. 6a2 − 6b2 = 2a2 + 2b2 ) . . . . 1 točka

Zapis prvotne √
Možno je a = √ 2b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Možno je a = − 2b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
5
√ 3 3 3 −b3
V primeru a = 2b zapis izraza aa3 +b −b3
+ aa3 +b 3 le z neznanko a ali le z neznanko b (na
6 6
primer 16b +2b
8b6 −b6 √
) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
V primeru a = 2b izračunana vrednost 18 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
√ a3 +b3
7
a3 −b3
V primeru a = − 2b zapis izraza a3 −b3 + a3 +b3 le z neznanko a ali le z neznanko b (na
(2·23 +2)b6
primer )
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(23 −1)b6
√
V primeru a = − 2b izračunana vrednost 18 7
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/2. Ker praštevilo p deli števili abc = 100a + 10b + c in cba = 100c + 10b + a, deli tudi
njuno razliko
abc − cba = 100(a − c) + (c − a) = 99(a − c).
Če p deli a − c, je naloga dokazana. Sicer p deli 99 in je zato p = 3 ali p = 11.
V kolikor je p = 3, je število abc deljivo s 3. Vemo, da je število deljivo s 3 natanko tedaj,
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
ko je vsota števk tega števila deljiva s 3, zato 3 deli a + b + c. Torej p deli a + b + c.

Ostane še primer p = 11. Tedaj 11 deli
abc = 100a + 10b + c = 99a + 11b + a − b + c = 11(9a + b) + (a − b + c),
od koder sledi, da je tudi število a − b + c deljivo z 11. V tem primeru p deli a − b + c.

Zapis abc − cba = 99(a − c) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da p deli a − c ali 99 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Če p | 99, je p = 3 ali p = 11 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
V primeru p = 3 je število abc deljivo s 3, zato 3 deli vsoto števk a + b + c . . . . 1 točka
V primeru p = 3 velja p | a + b + c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
V primeru p = 11 je število abc deljivo z 11, zato 11 deli 11(9a + b) + (a − b + c) (ali
navedba kriterija za deljivost z 11) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
V primeru p = 11 velja p | a − b + c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/3. 1. način. Zaradi vzporednosti premic DE C

b
in BC je ∠DCB = ∠CDE. Obodna kota nad tetivo E

EF v tetivnem štirikotniku ADF E sta enaka, ∠F DE = b
b
∠F AE. Od tod sledi
F
∠DCB = ∠CDE = ∠F DE = ∠F AE.
Ker sta premici DE in BC vzporedni, velja še ∠ABC = b b b
∠ADE. Zaradi koncikličnosti točk A, D, E in F je A D B

∠ADE = ∠AF E, torej imamo ∠DBC = ∠EF A.
Trikotnika AF E in CBD se ujemata v velikostih dveh
kotov, ∠AF E = ∠DBC in ∠F AE = ∠DCB, zato sta si podobna.
Zaradi vzporednosti je ∠DCB = ∠CDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enakost obodnih kotov ∠F DE = ∠F AE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Sklep ∠DCB = ∠F AE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zaradi vzporednosti je ∠ABC = ∠ADE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enakost obodnih kotov ∠ADE = ∠AF E . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
6
Sklep ∠DBC = ∠EF A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Trikotnika AF E in CBD sta si podobna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način Zaradi vzporednosti premic DE in BC velja C

b
∠ABC = ∠ADE. Zaradi koncikličnosti točk A, D, E in E

F je ∠ADE = ∠AF E, torej imamo ∠DBC = ∠EF A. b
b
Ker točke A, D, F in E ležijo na isti krožnici, velja
F
∠AEF = π − ∠ADF . Toda, π − ∠ADF = ∠CDB,
zato je ∠AEF = ∠CDB.
Trikotnika AF E in CBD se ujemata v velikostih dveh b b b
kotov, ∠AF E = ∠DBC in ∠AEF = ∠CDB, zato sta si

A D B
podobna.
Opomba. Nalogo lahko dokažemo tudi tako, da kot v
prvi rešiti pokažemo enakost kotov ∠DCB = ∠EAF in
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
enakost kotov ∠AEF = ∠CDB kot v tej rešitvi.

Zaradi vzporednosti je ∠ABC = ∠ADE (ali ∠DCB = ∠CDE) . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enakost obodnih kotov ∠ADE = ∠AF E (ali ∠F DE = ∠F AE) . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep ∠DBC = ∠EF A (ali ∠DCB = ∠F AE) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
V tetivnem štirikotniku ADF E velja ∠AEF = π − ∠ADF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep ∠AEF = ∠CDB . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Trikotnika AF E in CBD sta si podobna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
II/4. 1. način. Neenakost je enakovredna xy + yz + zx − x − y − z ≤ 0 oziroma
0 ≤ x(1 − y) + y(1 − z) + z(1 − x).
Zaradi 0 ≤ y ≤ 1 sledi 1 ≥ 1 − y ≥ 0. Torej je x(1 − y) produkt dveh nenegativnih števil in

tako velja x(1 − y) ≥ 0. Analogno sklepamo y(1 − z) ≥ 0 in z(1 − x) ≥ 0, zato neenakost
0 ≤ x(1 − y) + y(1 − z) + z(1 − x) velja.

Enakost velja natanko takrat, ko je x(1 − y) = 0, y(1 − z) = 0, z(1 − x) = 0. Če je x = 0,
iz tretje enačbe sledi z = 0 in nato iz druge y = 0. Sicer mora biti y = 1 in nato iz druge
sledi z = 1, iz tretje pa x = 1. Torej dobimo enakost, ko je x = y = z = 0 ali x = y = z = 1.
Zapis enakovredne neenakosti, v kateri ne nastopa produkt xyz (na primer neenakost
xy + yz + zx − x − y − z ≤ 0) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preoblikovanje neenakosti v 0 ≤ x(1 − y) + y(1 − z) + z(1 − x) . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep 1 − x ≥ 0 (ali 1 − y ≥ 0 ali 1 − z ≥ 0) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep x(1 − y) ≥ 0, y(1 − z) ≥ 0 in z(1 − x) ≥ 0, ter zaključek, da zato prvotna neenakost
velja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enakost velja v primerih x = y = z = 0 in x = y = z = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljitev, da sta x = y = z = 0 in x = y = z = 1 edini možnosti za enakost . 1 točka
2. način. Neenakost je enakovredna xy + yz + zx ≤ x + y + z. Ker je x pozitivno število

in je y ≤ 1, velja xy ≤ x. Prav tako sklepamo yz ≤ y in zx ≤ z. Zato neenakost velja.
7
Enakost velja natanko takrat, ko je xy = x, yz = y in zx = z. Če je x = 0, iz tretje
enačbe sledi z = 0 in nato iz druge y = 0. Sicer mora biti y = 1 in nato iz druge sledi z = 1,
iz tretje pa x = 1. Torej dobimo enakost, ko je x = y = z = 0 ali x = y = z = 1.
xy + yz + zx − x − y − z ≤ 0) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da zaradi y ≤ 1 in x ≥ 0 velja xy ≤ x. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 točke
(Če je narejena ocena xy ≤ x, a ni posebej omenjeno, da je število x pozitivno, priznajte
le 2 točki.)
Zaključek, da zato prvotna neenakost velja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
3. način. Neenakost je enakovredna 0 ≤ x + y + z − xy − yz − zx. Ker je 0 ≤ x ≤ 1, velja

x ≥ x2 , zato je
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
x + y + z − xy − yz − zx ≥ x2 + y 2 + z 2 − xy − yz − zx (1)
1
(x − y)2 + (y − z)2 + (z − x)2 .

= (2)
2
Očitno je (x − y)2 + (y − z)2 + (z − x)2 ≥ 0, kar je bilo še potrebno videti.
Enakost velja natanko takrat, ko je x = x2 , y = y 2, z = z 2 in (x−y)2 +(y−z)2 +(z−x)2 =
0. Tedaj je x = y = z. Iz x = x2 sledi x = 0 ali x = 1. Torej dobimo enakost, ko je
x = y = z = 0 ali x = y = z = 1.
xy + yz + zx − x − y − z ≤ 0) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ocena x ≥ x2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preoblikovanje na vsoto kvadratov kot v (2) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep 0 ≤ (x − y)2 + (y − z)2 + (z − x)2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
8
II/5. 1. način. Denimo, da je Eva narisala para- a+2
lelogram s stranicama dolžine a in b. Predpostavimo a
lahko a ≥ b. Mali trikotniki, ki imajo s stranicami
paralelograma vsaj eno skupno točko, so označeni
na sliki. Njihovo število lahko dobimo tako, da od
b−2 b b+2
števila vseh trikotnikov v povečanem paralelogramu
odštejemo dva (vogalna trikotnika) in število triko-
tnikov v notranjem belem paralelogramu.
V primeru b ≤ 2 notranjega belega paralelograma ni. a−2
Če je b = 1, je malih trikotnikov toliko, kot jih leži v paralelogramu velikosti (a + 2) × 3,
zmanjšano za 2. V paralelogramu jih je 2 · 3(a + 2), torej velja 6(a + 2) − 2 = 46, od koder
sledi a = 6.
Če je b = 2, je malih trikotnikov 2 · (a + 2) · 4 − 2 = 46, od koder sledi a = 8.
Naj bo b ≥ 3. V povečanem paralelogramu je 2(a + 2)(b + 2) malih trikotnikov, v notranjem
paralelogramu pa 2(a − 2)(b − 2). Dobimo enačbo 2(a + 2)(b + 2) − 2(a − 2)(b − 2) − 2 = 46,
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
od koder sledi a + b = 6. Zaradi a ≥ b ≥ 3 je edina možnost a = b = 3.

Izračunajmo ploščine
√ dobljenih paralelogramov. Ker je ostri
√ kot v paralelogramu enak 60◦ ,
je√ploščina enaka 3ab
2
. V primeru a = 6, b = 1 dobimo 3 3, v primeru a = b = 3 je ploščina
9 3
√
2
, v primeru a = 4, b = 2 pa 4 3.
Vsi taki mali trikotniki so v paralelogramu velikosti (a + 2) × (b + 2) . . . . . . . . . 1 točka
V primeru b ≤ 2 imajo znotraj tega paralelograma vsi mali trikotniki razen dveh vsaj
eno skupno točko s stranicami paralelograma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ustreza paralelogram s stranicama dolžine a = 6, b = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ustreza paralelogram s stranicama dolžine a = 4, b = 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Vseh malih trikotnikov v primeru b ≥ 3 je 8a + 8b − 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Stranici paralelograma sta dolgi 3 in 3√. . . .√
. . . . . . .√. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Odgovor, da so vse možne ploščine 3 3, 4 3 in 9 2 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način. Denimo, da je Eva narisala paralelogram s stranicama a

dolžine a in b. Predpostavimo lahko a ≥ b. Število malih tri-

kotnikov, ki ležijo zunaj paralelograma in imajo z njim vsaj eno
skupno točko (glej sliko), je b b
2 · 2a + 2 · 2b + 1 + 2 + 1 + 2 = 4a + 4b + 6.
a
Če je b = 1, leži vsaj ena stranica vsakega malega trikotnika, ki se nahaja v notranjosti
paralelograma, na kaki stranici paralelograma, zato je v notranjosti paralelograma še 2a takih
trikotnikov. Vseh trikotnikov, ki imajo vsaj eno skupno točko s stranicami paralelograma,
je v tem primeru 6a + 10. Iz 6a + 10 = 46 sledi a = 6.
Če je b ≥ 2, je število malih trikotnikov, ki imajo s stranicami a
paralelograma vsaj eno skupno točko, in ložijo znotraj parale-
lograma, enako 2 · 2a + 2 · 2(b − 2) = 4a + 4b − 8 (glej sliko). b − 2 b−2
Skupaj je 4a + 4b + 6 + 4a + 4b − 8 = 8a + 8b − 2 takih malih
trikotnikov. Iz 8a + 8b − 2 = 46 sledi a + b = 6. Ker smo vzeli a
a ≥ b ≥ 2 sta možnosti le dve, in sicer a = b = 3 ter a = 4,
b = 2.
Izračunajmo ploščine dobljenih paralelogramov. Ker je ostri kot v paralelogramu enak
9
√
3ab
√
60◦ , je ploščina enaka 2
. V primeru a = 6, b = 1 dobimo 3 3, v primeru a = b = 3 je
√
9 3
√
ploščina 2 , v primeru a = 4, b = 2 pa 4 3.
Zunaj pravokotnika je 4a + 4b + 6 takih enotskih trikotnikov . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Če sta a in 1 dolžini stranic paralelograma, je 6a + 10 takih kvadratkov . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev,
√ da sta stranici paralelograma lahko dolgi 1 in 6 (ali ploščina paralelograma
je 3 3) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Vseh takih enotskih kvadratkov v primeru a, b ≥ 2 je 8a + 8b − 2 . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Stranici paralelograma sta dolgi 2 in 4 ali 3 in 3 (ali ploščini paralelograma sta lahko
√ √
9 3
4 3 oziroma 2 ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . √ . . . . . . po 1 točka za vsako možnost
√ √ 9 3
Odgovor, da so vse možne ploščine 3 3, 4 3 in 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
III/1. Naj bodo vsa števila a, b in c soda, a = 2a1 , b = 2b1 , c = 2c1 . Tedaj je število
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
a2 + b2 + c2 = 4(a21 + b21 + c21 )
deljivo s 4.
Dokažimo še obratno trditev. Naj bo število a2 + b2 + c2 deljivo s 4. Če bi bilo liho
natanko eno izmed števil a, b in c ali, če bi bila liha vsa tri, bi bila vsota a2 + b2 + c2 liho
število, kar ne drži.
Denimo, da sta dve izmed števil a, b oziroma c lihi. Predpostavimo lahko, da sta lihi a
in b, število c pa je sodo. Tedaj je a = 2a1 − 1, b = 2b1 − 1 in c = 2c1 za neka naravna števila
a1 , b1 in c1 . Tako število
a2 + b2 + c2 = (2a1 − 1)2 + (2b1 − 1)2 + (2c1 )2 = 4(a21 − a1 + b21 − b1 + c21 ) − 2
ni deljivo s 4, kar je v nasprotju s predpostavko. Zato tudi dve izmed števil a, b oziroma c
nista lihi. Edina možnost je, da so vsa števila soda, s čimer je naloga dokazana.
Utemeljitev, da je a2 + b2 + c2 deljivo s 4, če so vsa števila soda . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Če 4 | a2 + b2 + c2 , niso vsa števila liha. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka

Če 4 | a2 + b2 + c2 , ni natanko eno število liho . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Če sta dve izmed števil a, b oziroma c lihi, število a2 + b2 + c2 ni deljivo s 4. . . .2 točki
Sklep: iz 4 | a2 + b2 + c2 sledi, da so vsa števila soda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
2
III/2. Enačbo preoblikujemo v 33 · 33 sin x = (32 )cos x
oziroma
2
33+3 sin x = 32 cos x .
2
Od tod sledi log3 (33+3 sin x ) = log3 (32 cos x ) oziroma 3 + 3 sin x = 2 cos2 x. Upoštevamo še, da
je cos2 x = 1 − sin2 x in dobimo
1 + 3 sin x + 2 sin2 x = 0
ter nato
(1 + sin x)(1 + 2 sin x) = 0.
10
Od tod sledi sin x = −1 ali sin x = −1/2. Edino realno število x iz intervala [0, 2π), ki
zadošča prvemu pogoju, je x = 3π 2
. Realni števili x ∈ [0, 2π), za kateri velja sin x = −1/2
7π 11π
sta dve, in sicer x = 6 ter x = 6 .
Vse rešitve so x = 3π 2
, x = 7π 6
in x = 11π 6
.
2 3
Zapis 9 = 3 in 27 = 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe, v kateri so izrazi na vsaki strani enačaja zapisani v obliki potence števila
2
3 (npr. 33+3 sin x = 32 cos x ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da velja 3 + 3 sin x = 2 cos2 x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zamenjava cos2 x z 1 − sin2 x (zapis kvadratne enačbe 1 + 3 sin x + 2 sin2 x = 0) 1 točka
Ugotovitev, da je lahko sin x = −1 in zapisana rešitev x = 3π 2
. . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
V primeru sin x = −1/2 rešitvi x = 7π 6
in x = 11π
6
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vsaka po 1 točko
III/3. Središčni kot je dvakrat večji od obodnega, zato

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
je ∠CSD = 2∠CBD. Trikotnik CSD je enakokrak z vrhom C b

S, zato je ∠DCS = π−∠CSD 2
= π2 − ∠CBD. Torej je
S
π π b
∠ACS = ∠ACD + ∠DCS = ∠CBD + − ∠CBD = .

2 2
Točka E je razpolovišče daljice BD, zato je premica SE pra- b b
E b b
vokotna na premico BD in je ∠SEA = π2 . Od tod sledi A D B

∠ACS + ∠SEA = π, zato so točke A, E, S in C konciklične.
2. način Po izreku o kotu med tangento in tetivo je obodni kot nad tetivo enak kotu med
tetivo in tangento. Kot med tangento na krožnico, očrtano trikotniku BCD, skozi točko C
in tetivo CD je zato enak kotu ∠CBD. Zaradi ∠CBD = ∠ACD sledi, da je premica AC
tangenta. Zato je ∠ACS = π2 .
Točka E je razpolovišče daljice BD, zato je premica SE pravokotna na premico BD in je
∠SEA = π2 . Od tod sledi ∠ACS + ∠SEA = π, zato so točke A, E, S in C konciklične.
Vsaka izmed enakosti ∠CSD = 2∠CBD in ∠DCS = π2 − ∠CBD . . . . . . . . . . po 1 točka

(ALI Utemeljitev, da je AC tangenta na trikotniku BCD očrtano krožnico . . 2 točki)
Sklep ∠ACS = π2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev ∠SEA = π2 (ali premica SE je pravokotna na premico AB) . . . . . . . . 2 točki
Sklep ∠ACS + ∠SEA = π . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zaključek, da so točke A, E, S in C konciklične . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
III/4. Preverimo, kdaj je 4 ≤ x+ x4 . Če je x > 0, je ta neenakost enakovredna 4x ≤ x2 +4

oziroma 0 ≤ (x − 2)2 , ki vedno velja. V kolikor je x < 0, pa sledi 0 ≥ (x − 2)2 , ki ni nikoli
izpolnjena, torej velja 4 ≥ x + x4 . Zato je
(
n 4o 4, če je x > 0,
min 4, x + = 4
x x + x , če je x < 0.
1 1
Iz x > x
za x > 0 sledi x2 > 1, torej x > 1. Iz x > x
za x < 0 sledi x2 < 1, torej
11
−1 < x < 0. Zato je
(
1
n 1o
x
, če je x > 1 ali − 1 < x < 0,
min x, =
x x, če je x ≤ −1 ali 0 < x ≤ 1.
Dana neenakost je v primeru x > 1 enakovredna 4 ≥ x8 , od koder sledi x ≥ 2. Neenakosti

tako ustrezajo števila x ∈ [2, ∞). V primeru 0 < x ≤ 1 dobimo 4 ≥ 8x, torej 12 ≥ x. Zato
neenakost velja tudi za x ∈ (0, 12 ].
Naj bo −1 < x < 0. Dobimo x + x4 ≥ x8 oziroma x ≥ x4 . Če množimo z x, sledi x2 ≤ 4,
kar za −1 < x < 0 velja. Vsa števila x ∈ (−1, 0]) zato zadoščajo neenakosti. Ostane še
primer x ≤ −1. Dobimo x + x4 ≥ 8x oziroma 4 ≤ 7x2 . Ker je x ≤ −1, sledi x2 ≥ 1, zato je
7x2 ≥ 7 > 4. Neenakost velja še za vse x ∈ (−∞, −1].
Pokazali smo, da dana neenakost velja za števila x iz (−∞, 0) ∪ (0, 12 ] ∪ [2, ∞).
V primeru x > 0 velja min{4, x + x4 } = 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
V primeru x < 0 velja min{4, x + x4 } = x + x4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
V primerih x ≥ 1 in −1 ≤ x < 0 velja min{x, x1 } = x1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

V primerih x ≤ −1 in 0 < x ≤ 1 velja min{x, x1 } = x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Neenačbo rešijo števila x ∈ [2, ∞) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Neenačbo rešijo števila x ∈ (0, 21 ] . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(V kolikor tekmovalec navede, da neenačbo rešijo števila x ∈ (2, ∞) in x ∈ (0, 21 ), ne
navede pa, da sta tudi x = 2 in x = 21 rešitvi, za ta dva primera dodelite skupaj 1
točko)
Neenačbo rešijo števila x ∈ (−∞, 0) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
III/5. Naj a1 označuje število zlatnikov, ki jih je dobil prvi pirat, a2 število zlatnikov, ki
jih je dobil drugi in tako dalje. Ker 10 ∤ ai − aj za vsaka i 6= j, imajo števila a1 , a2 , . . . , a10
različne ostanke pri deljenju z 10. Ker je možnih različnih ostankov le 10, ta števila zavzamejo
natanko vse ostanke. Zapišimo ai = 10ki + li , kjer je li ostanek števila ai pri deljenju z 10.
Skupno število zlatnikov je
a1 + a2 + . . . + a10 = 10(k1 + . . . + k10 ) + (l1 + . . . + l10 ).
Ker smo ugotovili, da so števila l1 , . . . , l10 enaka številom 0, 1, 2, . . . , 9 (ne nujno v tem
vrstnem redu), je njihova vsota enaka l1 + l2 + . . . + l10 = 0 + 1 + 2 + . . . + 9 = 45. Zato je v
skrinji 10(k1 + . . . + k10 ) + 45 zlatnikov.
Denimo, da si pirati srebrnike lahko razdelijo na enak način. Potem kot zgoraj ugotovimo,
da je skupno število srebrnikov oblike 10(m1 +m2 +. . .+m10 )+45 za neka števila m1 , . . . , m10 .
Toda, število srebrnikov je sodo, zato to ni mogoče.
Nobeni števili ai , aj za i 6= j nimata enakega ostanka pri deljenju z 10 . . . . . . . . 1 točka
Ostanki števil a1 , a2 , . . . , a10 so natanko števila 0, 1, 2, . . . , 9 (ne nujno v tem vrstnem
redu) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Skupno število zlatnikov je oblike 10(k1 + . . . + k10 ) + 45 (ali 10k + 5) . . . . . . . . . 1 točka
Če si lahko srebrnike razdelijo na enak način, je vseh srebrnikov 10(m1 + m2 + . . . +
m10 ) + 45 (ali 10m + 5) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Število srebrnikov je sodo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da taka razdelitev ni mogoča. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
12
IV/1. Ker je r ≥ 2, sta p in q lihi praštevili. Zato je praštevilo p − q sodo, torej je enako
2. Od tod sledi p = q + 2. Števili p − r = q − r + 2 in q − r sta praštevili, ki se razlikujeta
za 2 in sta tako enake parnosti. Od tod sledi, da sta obe lihi. Ker sta števili q in q − r lihi,
je število r sodo, torej r = 2.
Števila q, p = q + 2 in q − r = q − 2 so praštevila. Ker je q − 2 liho praštevilo, je q − 2
vsaj 3. Toda, natanko eno izmed praštevil q − 2, q, q + 2 je deljivo s 3, zato je q − 2 = 3, od
koder sledi q = 5 in p = 7.
Dobili smo r = 2, q = 5 in p = 7, ki zadoščajo vsem pogojem naloge, saj so tudi p−r = 5,
p − q = 3 in q − r = 2 praštevila.
Praštevili p in q sta lihi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep p = q + 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Praštevili q − r in q − r + 2 sta enake parnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev r = 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Števila q − 2, q in q + 2 so praštevila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Eno izmed števil q − 2, q in q + 2 je deljivo s 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Rešitev je r = 2, q = 5, p = 7 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
IV/2. Označimo ∠ABC1 = α in b

C2
∠C2 BA = β. Tedaj je ∠C2 BC1 = α+β.
Točke C1 , C2 , B in D so konciklične na- A
b
tanko tedaj, ko je ∠C2 BC1 = ∠C2 DC1 .
Zato pokažimo, da je ∠C2 DC1 = α + β.
C1 b
O1
Središčni kot je dvakratnik obodnega, b
O2 b
torej velja ∠AO1 C1 = 2∠ABC1 = 2α

b
in ∠C2 O2 A = 2∠C2 BA = 2β. Triko-

tnik AO1 C1 je enakokrak z vrhom O1 , b D
zato je ∠O1 C1 A = π2 − α. Trikotnik B
K1 K2
C2 O2 A je enakokrak z vrhom O2 , zato
je ∠AC2 O2 = π2 − β. Sedaj izračunamo
∠C2 DC1 = π − ∠C1 C2 D − ∠DC1 C2

π π
= π− −α − − β = α + β,
2 2
torej točke C1 , C2 , B in D ležijo na isti krožnici.
Zapis ∠C2 BC1 = ∠ABC1 + ∠C2 BA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enakost ∠AO1 C1 = 2∠ABC1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enakost ∠C2 O2 A = 2∠C2 BA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep ∠O1 C1 A = π2 − ∠ABC1 ali ∠O1 C1 A = π−∠AO 2
1 C1
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
π π−∠AO2 C2
Sklep ∠O2 C2 A = 2 − ∠ABC2 ali ∠O2 C2 A = 2
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
∠C1 O1 A+∠AO2 C2
Enakost ∠C1 DC2 = 2
ali ∠C1 DC2 = ∠C1 BA + ∠ABC2 . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep ∠C1 BC2 = ∠C1 DC2 in zaključek, da točke C1 , C2 , B in D ležijo na isti krožnici1
točka
13
IV/3. Če v funkcijsko enačbo vstavimo x = 0, dobimo
(y + 1)f (y) = f (0)
f (0)
za vsak y ≥ 0. Torej je f (y) = y+1
. Ta predpis vstavimo v funkcijsko enačbo in dobimo
f (0) f (0)
(y + 1) · = (0)
1+x+y 1 + x · f1+y
za vse x, y ≥ 0. Dobljena enačba je enakovredna (y + 1) · x · f (0) · (f (0) − 1) = 0, od koder
1
sledi f (0) = 0 ali f (0) = 1. Edini funkciji, ki ustrezata enačbi, sta f (x) = 0 in f (x) = x+1 .
V funkcijsko enačbo vstavljen x = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(0)
Zapis f (y) = fy+1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
f (0) (0)
Vstavljanje predpisov f (x + y) = x+y+1 in f (y) = fy+1 v prvotno enačbo . . . . . . . 1 točka
Izpeljana enačba (y + 1) · x · f (0) · (f (0) − 1) = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
1
Rešitvi sta f (x) = 0 in f (x) = x+1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vsaka po 1 točko
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
IV/4. Enačba je enakovredna 8b2 − 4ab − 4bc + a2 + c2 = 4b2 − 2ac oziroma

4b2 − 4ab − 4bc + a2 + 2ac + c2 = 0.
Preoblikujemo jo lahko v (a + c)2 − 4b(a + c) + 4b2 = 0 oziroma
(a + c − 2b)2 = 0.
Od tod sledi a + c = 2b oziroma b − a = c − b. To ravno pomeni, da so števila a, b in c
zaporedni členi aritmetičnega zaporedja.
Kvadriranje izrazov (2b − a) in (2b − c) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe v kateri nastopa (a + c)2 (npr. (a + c)2 = 4ab + 4ac − 4b2 ) . . . . . . . 2 točki
Zapis (a + c − 2b)2 = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep a + c = 2b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zaključek, da so a, b in c zaporedni členi aritmetičnega zaporedja . . . . . . . . . . . . 1 točka
IV/5. Za soda števila n ≥ 3, n = 2k, tak n-kotnik gotovo

obstaja, saj ima vsak pravilen 2k-kotnik vzporedni stranici. Če
je n = 3 ali n = 5 utemeljimo, da tak n-kotnik ne obstaja. V
trikotniku nobeni dve stranici nista vzporedni, v petkotniku pa
bi dejstvo, da je vsaka stranica vzporedna neki drugi, pomenilo,
da ima tri vzporedne stranice, od koder bi sledilo, da ima dve
vzporedni sosednji stranici, kar seveda ni mogoče. Tak 7-kotnik obstaja in je prikazan na
skici.
Z indukcijo dokažimo, da za liha naravna števila
n, n ≥ 7, tak n-kotnik obstaja. Denimo, da za
neko število k obstaja k-kotnik z željenimi la-
stnostmi. Izberimo neko oglišče tega k-kotnika, k k+2
◦
pri katerem je notranji kot manjši od 180 . Pri
tem oglišču odrežemo dovolj majhen paralelogram (kot prikazuje skica). Na ta način dobimo
(k + 2)-kotnik, ki ima željene lastnosti. Nekaj primerov je prikazanih na spodnji sliki.
14
n=9 n = 11 n = 13
Opomba. Zgoraj opisani indukcijski korak lahko uporabimo tudi za soda naravna števila
n.
Opisan primer takega n-kotnika za sodo naravno število n . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Tak trikotnik ne obstaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljitev, da tak 5-kotnik ne obstaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Narisan ali opisan primer takega 7-kotnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Opis, kako iz k-kotnika s temi lastnostmi pridemo do k + 2-kotnika . . . . . . . . . . 3 točke
(V kolikor tekmovalec ne navede splošne konstrukcije, napiše pa primera za n = 9 in
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
n = 11, lahko dodelite 1 točko.)

15
srednješolcev Slovenije Prilepi nalepko s šifro
Regijsko tekmovanje, 30. marec 2011
Naloge za 1. letnik
Čas reševanja: 120 minut. V sklopu A bo pravilni odgovor ovrednoten z dvema točkama, med-
tem ko bomo za nepravilni odgovor pol točke odšteli. Odgovore sklopa A vpiši v levo tabelo.
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Vsak izmed kvadratov ABCD in EF GH s stranico dolžine D C H G

1 je razdeljen na skladne kvadratke, v katere so včrtani krogi, kot
b b b b
prikazuje slika. Koliko je razmerje ploščin med osenčenim delom

kvadrata ABCD in osenčenim delom kvadrata EF GH?
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
9
(A) 16 (B) 43 (C) 1 (D) 43 (E) 16
9 b b b b
A B E F
A2. Za neničelna realna števila a, b in c velja
a = b + 2c, a + c = b + d, b = d + c.
Katera enakost je zagotovo pravilna?

(A) d = 2c (B) a = 3c (C) a = 6c
(D) a = b + 2d (E) b = 2a + 2d
A3. Za naravni števili m in n velja 19 ≤ m ≤ 49, 51 ≤ n ≤ 101. Kolikšno največjo vrednost

lahko zavzame izraz n−m
n+m
?
(A) 20 (B) 30 (C) 40 (D) 50 (E) 60
c 2011 DMFA Slovenije, Komisija za popularizacijo matematike v srednji šoli

B1. Poišči vsa cela števila x in y, ki rešijo enačbo
3xy + 2x + y = 12.
(6 točk)
) BAC seka stranico BC v točki D. Trikotnik ADC je

B2. V trikotniku ABC simetrala kota <
enakokrak z vrhom D, velja pa še |CD| = 36 in |BD| = 64. Izračunaj dolžine stranic
trikotnika ABC.
(6 točk)
B3. Peter ima doma 111 rdečih in 111 modrih kroglic, ki jih izdeluje Petrov stric. Peter lahko pri
stricu vsak dan zamenja 11 rdečih kroglic za 7 modrih ali 20 modrih kroglic za 28 rdečih.
(a) Ali lahko po nekaj dneh Peter skupno število kroglic poveča za 20?
(b) Ali lahko po nekaj dneh Peter skupno število kroglic poveča za 33?
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(c) Ali lahko po nekaj dneh Peter doseže, da ima modrih kroglic trikrat toliko kot rdečih?
(6 točk)
Naloge za 2. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Vsak izmed enakostraničnih trikotnikov ABC in C F E

DEF s stranico dolžine 1 je razdeljen na skladne ena- b b b
kostranične trikotnike, v katere so včrtani krogi, kot

prikazuje slika. Koliko je razmerje ploščin med osen-
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
čenim delom trikotnika ABC in osenčenim delom tri-

kotnika DEF ?
9
(A) 16 (B) 43 (C) 1 (D) 34 (E) 16
9
b b b
A B D
A2. Za dolžine a, b in c stranic trikotnika ABC velja
c2 = 2ab in a2 + c2 = 3b2 . Velikosti notranjih kotov
trikotnika ABC so
(A) 30◦ , 60◦ in 90◦ . (B) 45◦ , 60◦ in 75◦ . (C) 45◦ , 45◦ in 90◦ .
(D) 60◦ , 60◦ in 60◦ . (E) Nemogoče je določiti.
A3. Včeraj opoldne je bilo razmerje med številom fantov in številom deklet na igrišču 3 : 2.
Danes je število fantov na igrišču kvadrat števila deklet, na igrišču pa je 6 fantov in 7 deklet
manj kot včeraj opoldne. Koliko otrok je bilo na igrišču včeraj opoldne?
(A) 12 (B) 13 (C) 15 (D) 25 (E) 30

2
B1. Določi vsa neničelna cela števila a, različna od 4, za katera je vrednost izraza a
a−4
+ a
celo
število.
(6 točk)
B2. Dan je kvadrat ABCD in taki točki E in F zunaj kvadrata, da sta trikotnika BEC in CF D
enakostranična. Naj bo G presečišče premic BE in F D, H pa taka točka, da je štirikotnik
CEHF romb. Dokaži, da točke G, E, H in F ležijo na isti krožnici.
(6 točk)
B3. Dvanajst kroglic je oštevilčeno s števili 1, 2, 3, . . . , 12. Vsako kroglico pobarvamo bodisi
rdeče bodisi zeleno tako, da sta izpolnjena pogoja:
(a) če sta kroglici, označeni z različnima številoma a in b, pobarvani rdeče in je a + b < 13,
je tudi kroglica, označena s številom a + b, pobarvana rdeče;
(b) če sta kroglici, označeni z različnima številoma a in b, pobarvani zeleno in je a + b < 13,
je tudi kroglica, označena s številom a + b, pobarvana zeleno.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Na koliko načinov lahko pobarvamo kroglice?

(6 točk)
Naloge za 3. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. V enakostranični trikotnik s stranico dolžine 1 so včrtane tri enake krožnice

(glej sliko). Koliko meri polmer krožnic?
√ √ √
1 1 3 3+1 3−1
(A) 3
(B) 4
(C) 4
(D) 4
(E) 4
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A2. Koliko stopinj meri kot x, če velja 2 cos 10◦ + sin 100◦ + sin 1000◦ + sin 10000◦ = sin x in
−90◦ ≤ x ≤ 90◦ ?
(A) −80 (B) −10 (C) 0 (D) 10 (E) 80
3 2
A3. Koliko parov (m, n) naravnih števil zadošča pogoju m
+ n
= 1?
(A) 2 (B) 3 (C) 4 (D) 5
(E) Več kot 5.

B1. Poišči vsa realna števila x, ki rešijo enačbo
log2 (10x) + log4 (100x) + log8 (1000x) − 2 log64 x = 9.
Rezultat zapiši v obliki okrajšanega ulomka.

(6 točk)
B2. Dan je trikotnik ABC in točke D na stranici AB, E na stranici BC ter F na stranici AC,
da je premica CD pravokotna na stranico AB, premica DE pravokotna na stranico BC in
premica DF pravokotna na stranico AC. Dokaži, da točke A, B, E in F ležijo na isti krožnici.
(6 točk)
B3. Dvanajst kroglic je oštevilčenih s števili 1, 2, 3, . . . , 12. Vsako kroglico pobarvamo bodisi
rdeče bodisi zeleno tako, da sta izpolnjena pogoja:
(a) če sta kroglici, označeni z različnima številoma a in b, pobarvani rdeče in je a + b < 13,
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
je tudi kroglica, označena s številom a + b, pobarvana rdeče;

(b) če je kroglica, označena s številom a, pobrvana rdeče in kroglica, označena s številom
b, pobarvana zeleno in je a + b < 13, je kroglica, označena s številom a + b, pobarvana
zeleno.
Na koliko načinov lahko pobarvamo kroglice?

(6 točk)
Naloge za 4. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Kvadrat s stranico dolžine 1 cm je razdeljen na tri trikotnike. Katera trditev je zagotovo
pravilna?
√
(A) Eden izmed trikotnikov ima obseg enak 2 + 2 cm.
(B) Eden izmed trikotnikov ima ploščino enako 0.5 cm2 .
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(C) Dva izmed trikotnikov sta pravokotna.

(D) Noben izmed trikotnikov ni topokoten.
(E) Eden izmed trikotnikov je ostrokoten.
A2. Prvi člen nekega aritmetičnega zaporedja je enak 31 , tretji pa 15 . Koliko je drugi člen tega
zaporedja?
1 4 5 7 2
(A) 4
(B) 15
(C) 24
(D) 30
(E) 9
A3. Koliko naravnih števil, manjših od 1000, ima vsoto števk deljivo s 7 in so večkratniki števila
3?
(A) 7 (B) 19 (C) 21 (D) 28 (E) 37

B1. Za realni števili x in α velja
1
x+ = 2 cos α .
x
Dokaži, da za vsako naravno število n velja
1
xn + = 2 cos(n α) .
xn
(6 točk)
B2. Naj bo E razpolovišče stranice AB pravokotnika ABCD in F tista točka na diagonali AC, da
je premica BF pravokotna na diagonalo AC. Določi razmerje stranic pravokotnika ABCD,
če je daljica EF pravokotna na diagonalo BD. (6 točk)
B3. V rdeči škatli je dvanajst kroglic, oštevilčenih s številkami od 1 do 12. Jan je nekaj izmed
teh kroglic prestavil v zeleno škatlo. Ugotovil je, da za vsaki kroglici v zeleni škatli velja: če
sta na teh dveh kroglicah zapisani števili a in b, potem je kroglica s številom |a − b| v rdeči
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
škatli. Največ koliko kroglic je Jan prestavil v zeleno škatlo? (6 točk)

Rešitve za 1. letnik
V sklopu A bo pravilni odgovor ovrednoten z dvema točkama, medtem ko bomo za ne-

pravilni odgovor pol točke odšteli. Da bi se izognili morebitnemu negativnemu končnemu
dosežku, se vsakemu tekmovalcu prizna začetni 2 točki.
A1 A2 A3
C C D
Utemeljitve:
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A1. Delež ploščine kvadrata, ki ga pokrije včrtani krog, je π4 . V kvadratu ABCD ima vsak
izmed devetih skladnih kvadratkov osenčen delež ploščine π4 , zato ima tudi kvadrat
ABCD osenčen tak del ploščine. Enako velja v kvadratu EF GH. Zato sta razmerji
osenčenih ploščin enaki.
A2. Ker je b = a − 2c in d = b − c = a − 3c, sledi a + c = a − 2c + a − 3c in a = 6c.

n+m
A3. Ker je n−m = n−m+2m
n−m
m
= 1 + 2 n−m , bo vrednost največja, ko bo n − m = 2 in m = 49.
Vrednost bo tedaj enaka 50.
B1. Enačbo preuredimo do x(3y + 2) = 12 − y. Očitno je 3y + 2 6= 0 in deli 12 − y. Torej

število 3y + 2 deli 3(12 − y) + (3y + 2) = 38. Ker ima 3y + 2 ostanek 2 pri deljenju s 3,
imamo štiri možnosti. Število 3y + 2 je enako −19, −1, 2 ali 38. Zaporedoma dobimo,
da je število y enako −7, −1, 0 ali 12, in nato še, da je število x enako −1, −13, 6 ali 0.
Rešitve za (x, y) so (−1, −7), (−13, −1), (6, 0) in (0, 12).
Zapis ene izmed enačb x(3y + 2) = 12 − y ali y(3x + 1) = 12 − 2x oziroma izražava

x = 12−y
3y+2
ali y = 12−2x
3x+1
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da 3y + 2 deli 12 − y (ali 3x + 1 deli 12 − 2x ali ocena |3y + 2| ≤ |12 − y| ali
ocena |3x + 1| ≤ |12 − 2x|) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljitev, da ostane le končno možnosti in zapis vseh teh možnosti . . 2 točki
Vse zapisane rešitve (−1, −7), (−13, −1), (6, 0) in (0, 12) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
(Če tekmovalec zapiše 2 ali 3 rešitve, priznajte 1 točko.)
B2. Očitno je |BC| = 100. Izračunajmo še dolžini ostalih stranic. Ker je <
) BAD = <) DAC =
|AC| |AB| |BC|
<) ACB, sta si trikotnika ABD in CBA podobna. Torej je |AD| = |BD| = |AB| . Iz druge
q √
enakosti dobimo |AB| = |BD| · |BC| = 64 · 100 = 80. Iz prve enakosti pa potem
|AD|·|AB| 36·80
sledi |AC| = |BD|
= 64
= 45.

C
b
D
b
b b
A B
Izračun |BC| = 100 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Trikotnika ABD in CBA sta si podobna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
|AB|
Zapis razmerja |BD| = |BC|
|AB|
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun |AB| = 80 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
|AB| |AC|
Zapis razmerja |BD| = |AD| in izračun |AC| = 45 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. (a) Peter lahko skupno število kroglic poveča za 20. Najprej trikrat 20 modrih kroglic
zamenja za 28 rdečih kroglic. Po tem ima 111 − 60 = 51 modrih kroglic ter 111 +
3 · 28 = 111 + 84 = 195 rdečih. Nato 11 rdečih zamenja za 7 modrih. Tedaj ima
184 rdečih in 58 modrih kroglic, skupaj 242, kar je za 20 več od 222.
Zapis menjav, s katerimi Peter skupno število kroglic poveča za 20 . . 2 točki
(b) Pri menjavi 11 rdečih kroglic za 7 modrih se skupno število kroglic zmanjša za 4.
Pri menjavi 20 modrih kroglic za 28 rdečih se skupno število kroglic poveča za 8.
Na začetku ima sodo mnogo kroglic, zato jih bo imel sodo mnogo tudi po vsaki
menjavi. Zato skupnega števila ne more povečati za 33, saj je to število liho.
Ugotovitev, da se pri obeh menjavah skupno število kroglic spremeni za

sodo število . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

(Ta točka se prizna tudi v primeru, ko je ugotovljeno, da se skupno število
kroglic spremeninja za večkratnik števila 4.)
Utemeljitev, da Peter števila kroglic ne more povečati za 33 . . . . . . . . . 1 točka
(c) Denimo, da Peter to lahko doseže. Naj bo x število rdečih kroglic. Modrih kroglic
je tedaj 3x, vseh pa 4x. Po vsaki menjavi se število kroglic poveča ali zmanjša za
večkratnik števila 4. Ker je imel Peter na začetku 222 kroglic, lahko dosega le
števila oblike 222 + 4k. Enačba 222 + 4k = 4x nima rešitev, saj število 222 ni
deljivo s 4. Zato Peter ne more doseči, da bi bilo modrih kroglic trikrat toliko kot
rdečih.
Ugotovitev, da se pri obeh menjavah skupno število kroglic spremeni za

večkratnik števila 4 ali ugotovitev, da je v primeru, ko je modrih kroglic tri-
krat toliko kot rdečih, skupno število kroglic deljivo s 4 . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Uporaba deljivosti s 4 za zaključek, da Peter ne more doseči, da bi bilo mo-
drih kroglic trikrat toliko kot rdečih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2

A1 A2 A3
C C D
Utemeljitve:
√
A1. Delež ploščine trikotnika, ki ga pokrije včrtani krog, je π 9 3 . V trikotniku
√
ABC ima
π 3
vsak izmed devetih skladnih trikotnikov osenčen delež ploščine 9 , zato ima tudi
trikotnik ABC osenčen tak del ploščine. Enako velja v trikotniku DEF . Zato sta
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
razmerji osenčenih ploščin enaki.
A2. Iz c2 = 2ab in a2 + c2 = 3b2 sledi a2 + 2ab = 3b2 oziroma (a + b)2 = 4b2 . Od tod dobimo
(a + b − 2b)(a + b + 2b) = 0. Ker sta a in b pozitivni števili, je edina možnost a = b.
Tedaj je c2 = 2a2 = a2 + b2 . Trikotnik je tako enakokrak in pravokotni, zato so velikosti
notranjih kotov 45◦ , 45◦ in 90◦ .
A3. Včeraj je bilo na igrišču 3t fantov in 2t deklet. Danes je na igrišču 3t − 6 fantov

√
in 2t − 7
2 2 31± 81
deklet. Iz zveze 3t − 6 = (2t − 7) sledi 4t − 31t + 55 = 0 oziroma t1,2 = 8 . Edina
možnost je t = 5, saj je t celo število. Včeraj je bilo na igrišču 3t = 15 fantov in 2t = 10
deklet, torej 25 otrok.
2. način Naj f in d označujeta števili fantov in deklet na igrišču včeraj opoldne. Velja
f
d
= 23 oziroma f = 3d 2
. Danes je na igrišču f − 6 fantov in d − 7 deklet ter velja
f − 6 = (d − 7) . Če vstavimo f = 3d
2
2
dobimo 2d2 − 31d + 110 = 0 oziroma
√
31 ± 312 − 880 31 ± 9
d1,2 = = .
4 4
Edina možnost je d = 10, saj je d celo število. Tedaj je f = 15. Včeraj opoldne je bilo na
igrišču 25 otrok.
2
a
B1. Če je a−4 + a2 = aa(a−4)
+2a−8
celo število, je a(a − 4) delitelj a2 + 2a − 8. Zato a deli a2 + 2a − 8,
torej a deli 8. Vsi celoštevilski delitelji števila 8, različni od 4, so 1, 2, 8, −1, −2, −4 in
−8. Preverimo teh sedem možnosti in ugotovimo, da je vrednost izraza celo število le
pri a = 2 in a = −4.
Zapis ulomkov na skupni imenovalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Sklep, da je a(a − 4) delitelj a2 + 2a − 8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da a (ali a − 4) deli a2 + 2a − 8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Omejitev na končno možnosti (na primer, a deli 8) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Obravnava vseh primerov (tudi negativnih!) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Obe rešitvi a = 2 in a = −4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
3
B2. Ker je štirikotnik ABCD kvadrat, trikotnika BEC in CF D pa sta enakostranična, je
|CE| = |CB| = |CD| = |CF |. Trikotnik F CE je tako enakokrak in velja
) ECF = 2π − <
< ) F CD − <) DCB − <
) BCE
π π π 5π
= 2π − − − = .
3 2 3 6
F
b
b
H
D b b
C
b
E
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
b b
A B
π π
Zato je <) CEF = 12 in <) EF C = 12 . Ker je štirikotnik CEHF romb, velja še < ) F EH =
π
) HF E = 12
< . Tedaj je <) BEH = π3 + 2 · 12
π
= π2 in prav tako <
) DF H = π2 . V štirikotniku
GEHF velja < ) GEH + < ) HF G = π2 + π2 = π, zato točke G, E, H in F ležijo na isti
krožnici.
Ugotovitev, da je trikotnik F CE enakokrak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Izračun <) ECF = 5π 6

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
π π
Izračun <) CEF = 12 ali < ) ECF = 12 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
π
Sklep, da je < ) F EH = < ) HF E = 12 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun <) BEH = π2 ali < ) DF H = π2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je < ) GEH + < ) HF G = π2 + π2 = π in zaključek, da točke G, E, H in
F ležijo na isti krožnici. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
B3. Predpostavimo, da je kroglica 1 rdeče barve. Če je tudi kroglica 2 rdeče barve, so rdeče
še 1 + 2 = 3, 1 + 3 = 4, . . ., 1 + 11 = 12. Torej so vse kroglice rdeče.
Če je kroglica 2 zelene barve, spet ločimo dve možnosti. V kolikor je kroglica 3 rdeče
barve, so rdeče barve tudi 1 + 3 = 4, 1 + 4 = 5, . . ., 1 + 11 = 12, torej vse ostale kroglice.
Če pa je kroglica 3 zelene barve, je tudi 2 + 3 = 5 zelene barve. Ker je 1 + 4 = 5 in je
kroglica 5 zelene barve, 1 pa rdeče, kroglica 4 ne more biti rdeče barve, torej je zelene.
Potem pa so zelene tudi kroglice s števili 4 + 2 = 6, 5 + 2 = 7, 6 + 2 = 8, . . ., 9 + 2 = 11,
10 + 2 = 12, torej vse ostale.
Dobili smo tri možnosti. Če zamenjamo vlogi zelene in rdeče barve, dobimo še 3
barvanja. Vseh načinov je 6 in sicer: vse kroglice so rdeče, vse kroglice so zelene, vse
4
kroglice razen kroglice 1 so zelene, vse kroglice razen kroglice 1 so rdeče, vse kroglice
razen kroglice 2 so rdeče in vse kroglice razen kroglice 2 so zelene barve.
Vseh 6 pravilnih barvanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4 točke

(Če tekmovalec ne navede vseh rešitev, priznajte 1 točko za prvo najdeno bar-
vanje, 2 točki za 2 ali 3 barvanja, 3 točke za 4 ali 5 barvanj.)
Razčlenitev primerov ali utemeljitev, iz katere je razvidno, da poleg zapisanih
šestih barvanj drugih pravilnih barvanj ni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A1 A2 A3
E E C
Utemeljitve:
√ √ 1√
√
3−1
A1. Če označimo polmere krožnic z r, velja r 3 + 2r + r 3 = 1. Sledi r = 2(1+ 3)
= 4
.
A2. Ker je 2 cos 10◦ + sin 100◦ + sin 1000◦ + sin 10000◦ = 2 cos 10◦ + sin 80◦ − sin 80◦ − sin 80◦ =
sin 80◦ , sledi x = 80◦ .
A3. Jasno je m > 3 in n > 2. Ker z naraščajočim m število n pada, vidimo, da so možne le
rešitve (m, n) ∈ {(4, 8), (5, 5), (6, 4), (9, 3)}.
B1. Enačbo preoblikujemo

9 = log2 (10x) + log4 (100x) + log8 (1000x) − 2 log64 x

log(100x) log(1000x) 2 log x
= log2 (10x) + + − =
log 4 log 8 log 64
log(100x) log(1000x) 2 log x
= log2 (10x) + + − =
2 log 2 3 log 2 6 log 2
1 1 1
= log2 (10x) + log2 (100x) + log2 (1000x) − log2 x =
2 √ 3 √ 3
3
√
= log2 (10x) + log2 ( 100x) + log2 ( 1000x) − log2 3 x =
√ √ !
10x · 100x · 3 1000x
= log2 √3
x
√
= log2 (1000 x3 ),
√ 9 2
2 16
od koder sledi 1000 x3 = 29 oziroma x = 10 3
3
= 25
.
Zapis logaritmov z osnovami 4, 8 in 64 v obliki kvocientov logaritmov z osnovo

10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
5
Upoštevanje log 4 = 2 log 2, log 8 = 3 log 2 in log 64 = 6 log 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe, v kateri so vsi lograitmi z osnovo 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Upoštevanje, da je vsota √ logaritmov enaka logaritmu produkta . . . . . . . . . . 1 točka
Enačba 9 = log2 (1000 x3 ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
16
Odgovor x = 25 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način Levo stran lahko preoblikujemo
log2 (10x) + log4 (100x) + log8 (1000x) − 2 log64 x =

log(10x) log(100x) log(1000x) 2 log x
= + + − =
log 2 log 4 log 8 log 64
log 10 + log x log 100 + log x log 1000 + log x 2 log x
= + + − =
log 2 log 22 log 23 log 26
1 + log x 2 + log x 3 + log x 2 log x
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
= + + − =
log 2 2 log 2 3 log 2 6 log 2
1 1 1 1

= (1 + 1 + 1) + log x 1 + + − =
log 2 2 3 3
3 + 23 log x 6 + 3 log x
= = .
log 2 2 log 2
Torej imamo enačbo

6 + 3 log x
= 9.
2 log 2
Od tod lahko izrazimo log x = 31 (18 log 2 − 6) = 6 log 2 − 2, torej je
(10log 2 )6 26 24 16
x = 106 log 2−2 = 2
= 2 2
= 2
= .
10 2 ·5 5 25
Zapis enačbe, v kateri so vsi logaritmi z osnovo 10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Upoštevanje, da je logaritem produkta enak vsoti logaritmov . . . . . . . . . . . . 1 točka
dotfill 1 točka
Upoštevanje log 4 = 2 log 2, log 8 = 3 log 2 in log 64 = 6 log 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačb, v kateri nastopajo le logaritmi log x in log 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Enačba 6+3 log x
2 log 2
= 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
16
Odgovor x = 25 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
B2. Označimo < ) BAC = α. Ker leži točka D na daljici AB, kota < ) BAC in < ) CBA nista
topa. Če točka D sovpada z A ali B je trditev očitna. V nadaljevanju zato privzemimo,
da leži točka znotraj daljice AB.
Tedaj je < ) F DA = π2 − α in <) F DC = π2 − <) F DA = α. V štirikotniku DECF velja
π π
<) DEC + < ) CF D = 2 + 2 = π, zato je tetiven. Od tod sledi <) CEF = < ) CDF = α.
Torej je <) F EB = π − < ) F EC = π − α, zato velja <
) BAF + <) F EB = α + π − α = π.
Štirikotnik ABEF je zato tetiven.
6
C
b
b
E
F b
b b b
A D B
) F DA = π2 − <
Velja < ) BAC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
) CDF = <
Velja < ) BAC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Tetivnost štirikotnika DECF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep <) CEF = < ) CDF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev < ) BAF + < ) F EB = π in tetivnost štirikotnika ABEF . . . . . . . . . .1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. Očitno ustrezajo vsa barvanja, v katerih je največ ena kroglica rdeča. Denimo, da sta
rdeči vsaj dve kroglici. Naj bosta a < b najmanjši števili na rdečih kroglicah.
Če je a = 1 in b = 2, po pravilu a) dobimo, da so vse kroglice rdeče. Če je a = 1
in b > 2, je zelena kroglica 2 in po pravilu b) dobimo, da je tudi kroglica 3 zelena.
Z večkratno uporabo pravila b) sklepamo, da so vse ostale kroglice zelene, kar je v
nasprotju s predpostavko, da sta vsaj dve kroglici rdeči.
Naj bo a > 1. Kroglice 1, 2, . . . , a − 1 so zelene. Po pravilu b) so zelene tudi a + 1, a +
2, . . . , a + (a − 1) = 2a − 1. Če je kroglica 2a zelena, so po pravilu b) zelene tudi
a + (a + 1) = 2a + 1, . . . , a + (2a − 1) = 3a − 1, a + 2a = 3a. Z uporabo pravila b)
nadaljujemo in ugotovimo, da nobena kroglica ne more biti rdeča. Od tod sledi, da je
kroglica 2a rdeča. Po pravilu b) za tista izmed števil 2a + 1, 2a + 2, . . . , 3a − 1, ki so
manjša od 13, velja, da so kroglice s temi števili zelene. Če je 3a < 13 po pravilu a)
sledi, da je kroglica 3a rdeča. S tem sklepom nadaljujemo in ugotovimo, da so rdeče

natanko tiste kroglice, ki so večkratniki števila a. Ker sta rdeči kroglici vsaj dve, je
2a ≤ 12, torej a ≤ 6.
Ugotovili smo, da so možna naslednja barvanja
• vse kroglice so zelene,

• natanko ena kroglica je rdeča (teh barvanj je 12),
• rdeče so kroglice s števili, ki so večkratniki števila a ≤ 6 (možnosti za izbiro a je
6).
Vseh barvanj je 19.
Navedeno, da ustrezajo vsa barvanja z največ eno rdečo kroglico . . . . . . .1 točka

Če je kroglica 1 rdeča, utemeljitev, da so vse ostale kroglice bodisi rdeče bodisi
zelene . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
V primeru vsaj dveh rdečih kroglic je drugo najmanjše število na rdeči kroglici
večkratnik najmanjšega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Če sta rdeči kroglici vsaj dve, so števila na rdečih kroglicah večkratniki nekega
7
števila a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Če sta rdeči kroglici vsaj dve, so zelene vse kroglice, ki niso večkratniki nekega
števila a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Vseh barvanj je 19 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

A1 A2 A3
B B D
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Utemeljitve:
A1. Imamo le tri bistveno različne načine, kako lahko kvadrat razdelimo na tri trikotnike:
eden od rezov poteka po diagonali, drugi pa od oglišča do točke na stranici,
eden od rezov poteka po diagonali, drugi pa od oglišča do diagonale,
oba reza potekata od oglišča do skupne točke na stranici.
Opazimo, da ima v vseh treh primerih večji izmed trikotnikov ploščino 0.5 cm2 . Pro-
tiprimeri za trditve A, C, D in E so zaporedoma , , in .
A2. Drugi člen aritmetičnega zaporedja je a2 = 21 (a1 + a3 ) = 21 ( 13 + 51 ) = 4

15
.
A3. Večkratniki števila 3 imajo vsoto števk deljivo s 3. Vsota števk iskanih števil je tako
deljiva z 21. Ker je vsota števk vsakega števila, manjšega od 1000, manjša ali enaka
9 + 9 + 9 = 27, vsota števk iskanih števil pa je večkratnik 21, je edina možnost, da je ta
vsota enaka 21.
Najmanjša števka je vsaj 21 − 18 = 3 in največ 21 3
= 7. Vse možnosti za števke predsta-
vljajo trojice (3, 9, 9), (4, 8, 9), (5, 7, 9), (5, 8, 8), (6, 6, 9), (6, 7, 8) in (7, 7, 7). Trojica s tremi
različnimi števkami določa šest možnih števil, trojica z dvema enakima števkama tri
možna števila in trojica (7, 7, 7) eno število. Vseh takih števil je 3 · 6 + 3 · 3 + 1 = 28.
B1. Obravnavajmo najprej primer x > 0. Ker velja (x − 1)2 ≥ 0 oziroma x2 + 1 ≥ 2x, po
deljenju z x dobimo
1 1
x + ≥ 2 ≥ 2 cos α = x + .
x x
Zato mora biti cos α = 1 in x + 1/x = 2. Torej je x = 1. Od tod sledi xn + 1/xn = 1 + 1 =
2 = cos(n α). Če je x < 0, iz podobnega razmisleka za (x + 1)2 ≥ 0 sledi x = −1 in
cos α = −1, od tod xn + 1/xn = 2(−1)n = 2 cos(n α).
8
Uporaba ene izmed ocen x + x1 ≥ 2 (v primeru x > 0) ali x + x1 ≤ −2 (v primeru
x < 0) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Uporaba druge izmed ocen x + x1 ≥ 2 (v primeru x > 0) ali x + x1 ≤ −2 (v primeru
x < 0) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep x = 1 v primeru x > 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Sklep x = −1 v primeru x < 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zaključek, da formula xn + 1/xn = 2 cos(n α) velja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način Iz enačbe sledi x2 − 2x cos α + 1 = 0 oziroma

√
2 cos α ± 4 cos2 α − 4 √
x1,2 = = cos α ± cos2 α − 1.
2
Diskriminanta mora biti nenegativna, zato velja cos2 α ≥ 1, kar je možno le, kadar je
cos2 α = 1. Če je cos α = 1, sledi x = 1, pri cos α = −1 pa x = −1. V obeh primerih
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
velja xn + 1/xn = 2(−1)n = 2 cos(n α).
Zapis kvadratne enačbe za x. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Izražava rešitev kvadratne enačbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je diskriminanta nenegativna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev cos α2 = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev cos α = 1 ali cos α = −1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zaključek, da formula xn + 1/xn = 2 cos(n α) velja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
1
3. način Nalogo dokažimo z indukcijo na n. Za n = 1 enakost x + x
= 2 cos α drži po
predpostavki naloge. Za n = 2 zahtevana enakost tudi drži, saj je
1 1
x2 + 2
= (x + )2 − 2 = (2 cos α)2 − 2 = 4 cos2 α − 2 = 2(2 cos2 α − 1) = 2 cos 2α.
x x
1
Predpostavimo zdaj, da za nek n veljata enakosti xn + x1n = 2 cos(nα) in xn−1 + xn−1 =
2 cos((n − 1)α). Z uporabo te indukcijske predpostavke in znanih formul za produkte
kotnih funkcij dobimo
1 1 1 1

xn+1 + = x+ xn + n − xn−1 + n−1
xn+1 x x x
= 4 cos α cos nα − 2 cos(n − 1)α
= 2(cos(n + 1)α + cos(n − 1)α) − 2 cos(n − 1)α
= 2 cos(n + 1)α.
Željena enakost drži za n = 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Jasno zapisano, dagre za dokaz
z indukcijo
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
n+1 1 1 n 1 n−1 1
Zapis x + xn+1 = x + x x + xn − x + xn−1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
n+1 1
Izpeljava x + xn+1 = 2 cos(n + 1)α . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
9
B2. Označimo < ) BAC = α. Trikotnik ABF je pravokotni in točka E je razpolovišče hipo-
tenuze, zato je središče trikotniku ABF očrtane krožnice in velja |AE| = |BE| = |F E|.
) AF E = <
Torej je < ) EAF = α, zato je < ) EF B = π2 − <) AF E = π2 − α, od koder sledi
<) F BD = π2 − < ) EF B = α. Velja še <) ACB = π2 − α, zato je <) CBF = α. Prav tako je
π
<) DBA = < ) BAC = α. Dobili smo 2 = < ) CBA = < ) DBA + < ) F BD + < ) CBF = 3α,
π |AB|
√
od koder sledi α = 6 . Trikotnik ABC je polovica enakostraničnega, zato je |BC| = 3.
D b b
C
b
b b b
A E B
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Velja <) BAC = < ) DBA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Velja <) BAC = < ) CBF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep |AE| = |F E| ali |BE| = |EF | . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev < ) EAF = < ) AF E . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev < ) F BD = < ) BAC . . . . . . . . . . .√ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
π |AB|
Izračun <) BAC = 6 in zaključek |BC| = 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način Označimo |AB| = a in |BC| = b in naj bo T presečišče

√ premic BD in EF , S
pa presečišče diagonal. Po Pitagorovem izreku je |AC| = a + b2 . Trikotnika ABC
2
in AF B se ujemata v velikosti skupnega ostrega kota in sta oba pravokotna, zato sta
2
si podobna. Sledi |AB||AC|
|AF |
= |AB| , od koder izpeljemo |AF | = √aa2 +b2 . Od tod sledi še
2
|F C| = |AC| − |AF | = √ b .
a2 +b2
q
Po Pitagorovem izreku v trikotniku BCF sledi |BF | = |BC|2 − |CF |2 = √ ab .
a2 +b2
Ker je <) CAB = < ) DBA, sta si tudi pravokotna trikotnika ABC in BT E podobna.
2
Zato je |AC| = |BE| in zaradi |BE| = |AB|
|AB| |BT |
2
lahko izrazimo |BT | = 2√aa2 +b2 .
(4b −a ) 2 2 2
Po Pitagorovem izreku v trikotniku BF T sledi |F T |2 = |BF |2 − |BT |2 = a4(a 2 +b2 ) .
2 2 2
Velja še Pitagorov izrek za trikotnik SF T in sicer |T S| + |T F | = |SF | . Ker je |SF | =
|AF | − |AC|
2
(ali |SF | = |AC|
2
− |AF |, če je F med A in S) in |T S| = 21 |BD| − |BT |, od tod
izpeljemo
b4 a2 (4b2 − a2 ) (a2 − b2 )2
+ =
4(a2 + b2 ) 4(a2 + b2 ) 4(a2 + b2 )
oziroma 2a4 − 6a2 b2 =√0. Od tod sledi 2a2 (a2 − 3b2 ) = 0. Ker sta a in b pozitivni števili,
je edina možnost a = 3b.
2
Izpeljava |AF | = √ a .....................................................1 točka
a +b2
2
2
Izpeljava |F C| = √ b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
a2 +b2
ab
Izpeljava |BF | = √
a2 +b2
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
2
Izračunano |BT | = 2√aa2 +b2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
10
Uporaba Pitagorovega izreka v trikotnikih BF T in SF√ T . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
4 2 2 |AB|
Izpeljava enačbe 2a − 6a b = 0 in zaključek |BC| = 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
B3. Jan je lahko prestavil 6 kroglic. Če je izbral vse kroglice z lihimi števili, je razlika števil
na poljubnih dveh kroglicah sodo število, ki ni zapisano na nobeni kroglici v zeleni
škatli.
Denimo, da je Jan prestavil vsaj 7 kroglic. Naj bodo števila na sedmih kroglicah v
zeleni škatli a1 < a2 < a3 < a4 < a5 < a6 < a7 . Tedaj je a7 − a1 , a6 − a1 , a5 − a1 , a4 − a1 ,
a3 − a1 , a2 − a1 šest različnih naravnih števil, manjših od 12. Kroglice s temi števili so
v rdeči škatli. Slednje ni možno, saj je v rdeči škatli največ pet kroglic.
Zapisano, da je Jan lahko prestavil 6 kroglic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Naveden primer s šestimi kroglicami, ki zadošča pogojem . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Začetek obravnave primera, ko je v zeleni škatli vsaj 7 kroglic . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(Točka se ne prizna, če je predpostavljeno, da je v zeleni škatli točno 7 kroglic,

primeri z več kot sedmimi kroglicami pa niso navedeni. Točka se prizna, če je
obravnavan primer s točno 7 kroglicami in je hkrati utemeljeno, da ta obravnava
zadošča.)
Ugotovitev, da v tem primeru obstaja šest števil, ki bi morala biti na kroglicah v
rdeči škatli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zaključek, da v zeleni škatli ne more biti več kot 6 kroglic . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
11
Naloge za 1. letnik
tem ko bomo za nepravilni odgovor eno točko odšteli. Odgovore sklopa A vpiši v levo tabelo.
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Peter redi na kmetiji konje in krave. Število konjev je bilo enako številu krav in večje od
0. Potem je Peter dokupil nekaj krav in število krav se je povečalo za 50 %. Zdaj predstavlja
število konjev le 30 % števila vseh živali. Koliko konjev ima Peter na kmetiji?
(A) 8 (B) 9 (C) 10
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(D) Neko drugo število (E) Naloga nima rešitve
A2. Največ koliko notranjih kotov n-kotnika je lahko večjih od 180◦ ?

(A) n − 1 (B) n − 2 (C) n − 3 (D) n − 4 (E) n − 5
A3. Število, katerega kub je 201212 , smo pomnožili s kvadratom števila 201211 . Katero število
smo dobili?
(A) 201258 (B) 201226 (C) 201288 (D) 201215 (E) 201212

B1. Dan je trikotnik ABC. Označimo z D presečišče simetrale kota <
) BAC in stranice BC ter z
E presečišče simetrale kota <
) CBA in stranice AC. Denimo, da velja |CD| = |CE|. Dokaži,
da je tedaj trikotnik ABC enakokrak.
(6 točk)
B2. Poišči vsa naravna števila n in praštevila p, za katera je n + p

naravno število.
p
n
(6 točk)
B3. Lara in Sara bosta na pravokoten list papirja narisali n ravnih črt, pri čemer bosta črte risali
izmenično, vsaka po eno. Vsaka črta bo vzporedna enemu izmed robov lista in bo potekala
od roba do roba. Nobena črta ne sme sovpadati z robom ali že narisano črto. Na koncu bo
torej list papirja razdeljen na nekaj pravokotnikov. Če bo število teh pravokotnikov liho, bo
zmagala Lara, če pa bo sodo, bo zmagala Sara. V odvisnosti od n in od tega, kdo začne,
določi, kdo ima zmagovito strategijo.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 2. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. V krog s premerom 4 včrtamo kvadrat, v dobljeni kvadrat včrtamo krog, v tega spet kva-
drat in postopek ponavljamo. Kolikšen je premer četrtega kroga?
√ √
(A) √12 (B) 21 (C) 1 (D) 2 (E) 2 2
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A2. Kolikšna je vsota vseh realnih števil, ki rešijo enačbo |x − 2011| + |x − 2012| = 3?
(A) 2011 (B) 2012 (C) 2013 (D) 4021 (E) 4023
A3. Kateri točki ležita na grafu linearne funkcije y = bx + 1, kjer je b neko neničelno realno
število?
(A) (0, 1) in ( 1b , 0) (B) (0, b) in (− 1b , 0) (C) (0, 1) in (b, 0)
(D) (0, 1) in (− 1b , 0) (E) (0, − 1b ) in (1, 0)

B1. Naj bo ABC pravokotni trikotnik s pravim kotom pri C. Dane so takšne točke K, L in M
na stranicah CA, AB in BC, da je kot <
) MLK pravi in velja |KC| = |KL|. Dokaži, da sta
simetrali kotov <
) AKL in <
) LMB vzporedni.
(6 točk)
√
B2. Poišči vsa naravna števila n in praštevila p, za katera je n + √pn kvadrat naravnega števila.
(6 točk)
B3. Jure je v vrsto postavil 2012 črnih frnikol. Najprej je vsako tretjo frnikolo v vrsti zamenjal z
rdečo frnikolo. Nato je vsako peto frnikolo v vrsti zamenjal z rumeno frnikolo. Nazadnje je
vsako sedmo črno frnikolo v vrsti zamenjal z modro frnikolo. Koliko črnih frnikol mu je na
koncu ostalo v vrsti?
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 3. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Dan je 4 cm visok valj, katerega polmer je 1 cm. Od točke P na spodnji osnovni
ploskvi do točke Q, ki leži na zgornji osnovni ploskvi točno nad točko P , napnemo Q
po plašču valja vrvico tako, da se enkrat ovije okoli valja. Koliko centimetrov je bc
dolga najkrajša vrvica, ki jo lahko napnemo na tak način?

√ √ √
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(A) 2π (B) 4π (C) π 2 (D) 2 π 2 + 4 (E) 2π 2 + 4
A2. Med spodnjimi funkcijami poišči tisto, ki zavzame vrednost 0 natančno dva-
krat. bc
(A) f (x) = sin x − 1 (B) f (x) = |x2 − 1| − 2 (C) f (x) = ex − 1 P

(D) f (x) = |2x − 1| (E) f (x) = x − 1
A3. Koliko je vsota velikosti kotov, označenih na sliki, če je ϕ =

77◦ ?
(A) 283◦ (B) 360◦ ϕ
(C) 385◦ (D) 437◦
(E) Ni mogoče določiti.

B1. Naj bo AB najdaljša stranica tetivnega štirikotnika ABCD. Naj simetrali kotov < ) DCB in
<) ADC sekata štirikotniku ABCD očrtano krožnico še v točkah E in F . Označimo z G
presečišče premic CE in DF ter s H presečišče premic AE in BF . Dokaži, da se premici EF
in GH sekata pod pravim kotom.
(6 točk)
q
B2. Poišči vsa naravna števila n in praštevila p, za katera je 3
n+ 8p
n
naravno število.
(6 točk)
B3. Poišči vsa realna števila x, ki rešijo enačbo
cos(π sin2 x) + sin(π cos2 x) = 1.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 4. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Koliko polinomov pete stopnje, katerih vsi koeficienti so enaki 1 ali −1, ima ničlo v 1?
(A) 5 (B) 10 (C) 15 (D) 20 (E) 24
A2. Jakob bere knjigo s 630 stranmi. Prvi dan je prebral tretjino knjige. Vsota števil, ki so
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
označevala strani, ki jih je Jakob prebral drugi dan, je bila 4410. Koliko strani je Jakobu ostalo
do konca knjige? (Knjiga se začne s stranjo, označeno s številom 1.)
(A) 210 (B) 211 (C) 230 (D) 390 (E) 400
A3. Andrej začne svoj sprehod v točki A in ga konča pri babici bc

C
v točki B, pri čemer lahko hodi le po narisanih poteh (glej sliko). N
bc
(Točke A, O in B so kolinearne, daljica AO je polmer največje pol- M

krožnice, |AO| = |CB| = 1, CB pa je pravokotna na AB.)
bc
Kaj oblikuje najkrajšo pot? bc bc bc
A O B
(A) lok ANB (B) lok AO in lok OB
(C) daljica AC in daljica CB (D) daljica AN in lok NB
(E) daljica AM ter loka MO in OB

B1. Naj bo M razpolovišče stranice BC kvadrata ABCD in naj bo P pravokotna projekcija točke
C na daljico DM. Dokaži, da je trikotnik DAP enakokrak z vrhom pri A.
(6 točk)
√
B2. Poišči vsa naravna števila n in praštevila p, za katera je 3
n+ p
√
3n kvadrat naravnega števila.
(6 točk)
B3. Naj bo a realno število, večje od 1. Seštej neskončno vrsto

1 1 1
aln a0 + aln a1 + aln a2 + . . . .
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

pravilni odgovor eno točko odšteli. Da bi se izognili morebitnemu negativnemu končnemu
dosežku, se vsakemu tekmovalcu prizna začetne 3 točke.
A1 A2 A3
E C B
Utemeljitve:
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A1. Denimo, da je bilo na začetku na kmetiji x krav in x konjev. Ko se je število krav

povečalo za 50%, je bilo na kmetiji x + 21 x = 32 x krav. Torej je bil delež konjev enak
x/(x + 23 x) = 25 , kar je 40% in ne 30%. Pravilen odgovor je torej (E).
A2. Odgovor je n−3. S skice je razvidno, da je lahko n−3 notranjih kotov n-kotnika večjih
od 180◦ .
b
b b
b b
b b
| {z }
n−2 stranic
Vsota notranjih kotov poljubnega n-kotnika je enaka (n − 2) · 180◦. Če bi bilo vsaj n − 2
notranjih kotov večjih od 180◦ , potem bi bila vsota notranjih kotov večja od (n−2)·180◦ ,
kar pa je protislovje.
A3. Število 20124 smo pomnožili z (201211 )2 in dobili 20124 · 201222 = 201226 .
C
b
E D
b b
b b
B1. A B
Označimo presečišče premic AD in BE z F . Tedaj je premica CF simetrala kota
<) ACB. Trikotnika CF D in CF E se ujemata v dveh stranicah in kotu med njima,
torej sta skladna. Zato sta kota < ) CDF in <
) F EC enaka. Trikotnika ADC in BEC se
) DAC in
ujemata v eni stranici in priležnima kotoma, torej sta skladna. Zato sta kota <
CBE enaka. Od tod očitno sledi, da je trikotnik ABC enakokrak z vrhom pri C.

Utemeljitev skladnosti trikotnikov CF D in CF E . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2 točki
Skladnost kotov < ) CDF in < ) F EC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljitev skladnosti trikotnikov ADC in BEC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljitev, da je trikotnik ABC enakokrak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
2. način. Označimo |BC| = a, |CA| = b, |AB| = c in |CD| = |CE| = x. Ker je premica
AD simetrala kota < ) BAC, velja cb = a−x
x
) CBA,
. Ker je premica BE simetrala kota <
velja ac = b−x
x
. Od tod sledi b(a − x) = cx = a(b − x) oziroma ba − bx = ab − ax, torej
a = b. To pa ravno pomeni, da je trikotnik ABC enakokrak z vrhom pri C.
Zapis razmerja bc = a−x x

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
a x
Zapis razmerja c = b−x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Enačba b(a − x) = cx = a(b − x) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun a = b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
q
B2. Označimo n + np = k, kjer je k naravno število, torej n + np = k 2 . Od tod sledi, da n
deli p. Ker je p praštevilo, mora biti n = 1 ali n = p. V obeh primerih dobimo enačbo
1 + p = k 2 oziroma p = (k + 1)(k − 1). Od tod sledi, da mora biti k = 2, torej p = 3.
Dobimo rešitvi n = 1, p = 3 in n = 3, p = 3.
Sklep, da n deli p . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Ugotovitev, da je n = 1 ali n = p . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe p = (k − 1)(k + 1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je k = 1 oz. p = 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis obeh rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če tekmovalec samo zapiše obe rešitvi, mu priznajte 1 točko.)
B3. Če je n lih, zmaga Sara, neglede na to, kdo začne. Če pa je n sod, zmaga tisti, ki ne
začne. Denimo, da je na koncu na listu papirja p navpičnih in r vodoravnih črt, kjer je
p + r = n. Potem je list papirja razdeljen na (p + 1)(r + 1) pravokotnikov. Če je n lih,

potem je eno od števil p in r liho, torej je (p + 1)(r + 1) sodo število. V tem primeru
torej zmaga Sara, neglede na to, kdo je začel in kako sta igrali. Naj bo sedaj n sod. Naj
bo po n − 1 potezah na papirju narisanih s navpičnih in t vodoravnih črt, pri čemer je
s + t = n−1. Ker je n−1 liho število, sta števili s in t različnih parnosti. Ko bo narisana
še zadnja črta, bo papir razdeljen bodisi na (s + 1)t bodisi na s(t + 1) pravokotnikov.
Ker sta števili s in t različnih parnosti, sta tudi števili (s + 1)t = st + t in s(t + 1) = st + s
različnih parnosti. Tisti, ki je zadnji na potezi, se torej lahko odloči, ali bo na koncu
število pravokotnikov liho ali sodo, torej lahko zmaga in to neglede na to, kako je igra
potekala pred tem. Če je n sod torej zmaga tisti, ki je zadnji na potezi oziroma tisti, ki
ne začne.
Ugotovitev in utemeljitev, da pri lihem n vedno zmaga Sara . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Ugotovite, da pri sodem n zmaga tisti, ki ne začne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Razmislek za n − 1 potez . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da pri sodem n zadnji igralec odloča o sodem oz. lihem številu pra-
vokotnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
2

A1 A2 A3
D E D
Utemeljitve:
A1. Razmerje premerov zaporednih

√ dveh krogov je enako razmerju med diagonalo in stra-
nico kvadrata,
√ 3 torej
√ 2. Torej je razmerje premerov med prvim√ in četrtim krogom
4
enako ( 2) = 2 2. Premer četrtega kroga je zato enak 2√2 = 2.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A2. Taki števili sta samo dve, to sta 2010 in 2013. Njuna vsota je enaka 4023.
A3. Od omenjenih točk, le točki (0, 1) in (− 1b , 0) vedno ustrezata enačbi.
C
b
b
M
K b
b b b
B1. A L B
Naj bosta K ′ in L′ presečišči stranice AB s simetralama kotov <

) AKL in <
) LMB. Tri-
kotnika KMC in KML se ujemata v dveh stranicah in kotu nasproti daljši izmed
teh dveh stranic, zato sta skladna. Torej je premica KM simetrala kotov < ) LKC in
′ ′
<) CML. Od tod sledi, da sta kota < ) K KM in <) KML prava. Od tod trditev naloge
očitno sledi.
Skladnost trikotnikov KMC in KML . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Sklep, da je KM simetrala kotov < ) LKC in < ) CML . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Uporaba izreka o pravokotnosti simetrale notranjega in simetrale zunanjega kota
2 točki
Končni sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
√
B2. Označimo n+ √p = k 2 , kjer je k naravno število. Enačbo kvadriramo, da dobimo
n
2
n + 2p + pn = k 4 . Od tod sledi, da n deli p2 . Ker je p praštevilo, mora biti n = 1, n = p
ali n = p2 . Če je n = p, dobimo enačbo p + 2p + p = k 4 oziroma 4p = k 4 . Od tod sledi,
da mora biti k sod in zato p deljiv s 4, kar pa ni mogoče. Če je n = 1 ali n = p2 , dobimo
enačbo 1 + 2p + p2 = k 4 oziroma 1 + p = k 2 , torej p = (k − 1)(k + 1). Od tod sledi, da
mora biti k = 2, torej p = 3. Dobimo rešitvi n = 1, p = 3 in n = 9, p = 3.
3
Kvadriranje začetne enačbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da n deli p2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis vseh treh možnosti za n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da n ne more biti enak p . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe p(k − 1)(k + 1) za n = 1 ali n = p2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
√ √
2. način. Označimo n + √pn = k 2 , kjer je k naravno število. Enačbo pomnožimo s n,
√
da dobimo n + p = k 2 n. Od tod sledi, da mora biti n kvadrat naravnega števila. V
začetno enačbo vstavimo n = m2 , kjer je m naravno število, da dobimo m + mp = k 2 .
Od tod sledi, da m deli p. Ker je p praštevilo, mora biti m = 1 ali m = p. V obeh
primerih dobimo enačbo 1 + p = k 2 , torej p = (k − 1)(k + 1). Od tod sledi, da mora biti
k = 2, torej p = 3. Dobimo rešitvi n = 1, p = 3 in n = 9, p = 3.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
√ √
Množenje enačbe n + √pn = k 2 s n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Ugotovitev, da je n = m2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe m + mp = k 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da m deli p . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis obeh možnosti za m . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
B3. Označimo frnikole po vrsti s številkami od 1 do 2012. Izračunajmo najprej koliko črnih
frnikol je bilo v vrsti po drugem koraku. Jure je zamenjal natanko tiste črne frnikole,
katerih številka je deljiva s 3 ali 5. Ker je 2012 = 670 · 3 + 2 = 402 · 5 + 2 = 134 · 15 + 2,
je teh frnikol natanko 670 + 402 − 134 = 938. Torej po drugem koraku je bilo v vrsti še
1074 črnih frnikol. Ker je 1074 = 153 · 7 + 3, je v tretjem koraku Jure zamenjal 153 črnih
frnikol. Na koncu mu je v vrsti ostalo 1074 − 153 = 921 črnih frnikol.
Izračunano število frnikol po prvem koraku (2012-670) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Izračunano število frnikol po drugem koraku (2012-670-402+134) . . . . . . . . 2 točki
Izračunano število frnikol, ki jih je zamenjal v tretjem koraku (153) . . . . . . . 2 točki
Izračunano končno število črnih frnikol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
A1 A2 A3
D B A
Utemeljitve:
4
A1. Če cilinder prerežemo po navpičnici P Q in razgrnemo, dobimo pravokotnik z dolžinama
stranic 4 cm in 2π cm. Naloga potem sprašuje po dolžini najkrajše poti
q
med naspro-
tnima ogliščema pravokotnika. Ta je enaka dolžini diagonale, torej (2π)2 + 42 =
√
2 π 2 + 4 cm.
A2. Graf funkcije

√ pod (A)
√ seka x-os neskončnokrat, graf funkcije pod (B) seka x-os v
točkah ( 3, 0) in − 3, 0, graf funkcije pod (C) seka x-os le v točki (0, 0), graf funk-
cije pod (D) seka x-os le v točki ( 21 , 0), graf funkcije pod (E) pa seka x-os le v točki
(1, 0). Torej je pravilen odgovor (B).
A3. Dodatno označimo še kot ϕ. Z upoštevanjem dejstva, da je vsota notranjih kotov pri
dveh ogliščih v trikotniku enaka zunanjemu kotu pri tretjem oglišču, zaporedoma
sklepamo, da je vsota kotov na skici enaka vsoti kotov na naslednjih skicah:
b b b b b
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
b b b b b
b b b b b
b b b b b b b b b b
◦ ◦
Vsota kotov označenih na skici je torej 2 · 180 = 360 , vsota prvotno označenih kotov
pa je 360◦ − ϕ = 360◦ − 77◦ = 283◦ .
C
b
D b
b
G
b b
A B
b
F
b
E
b
H
B1.
) F DC in <
Ker so točke C, D, E in F konciklične, sta kota < ) F EC enaka. Ker so točke
A, E, F in D konciklične, sta kota < ) ADF in < ) HEF enaka. Torej sta kota <) HEF
in <) F EG enaka. Na podoben način pokažemo tudi, da sta kota < ) GF E in <
) EF H
enaka. Trikotnika EF G in EF H se ujemata v eni stranici in priležnima kotoma, torej
sta skladna. Zato velja |EG| = |EH|, torej je trikotnik HGE enakokrak z vrhom pri E.
Od tod pa sledi, da se premici EF in GH res sekata pod pravim kotom.
Skladnost kotov <) F DC in <

) F EC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Skladnost kotov <) ADF in <) HEF in skladnost kotov < ) HEF in < ) F EG . 1 točka
Skladnost kotov <) GF E in <
) EF H . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Skladnost trikotnikov EF G in EF H . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da se EF in GH sekata pod pravim kotom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
5
q
B2. Označimo 3 n + 8p n
= k, kjer je k naravno število, torej n + 8p
n
= k 3 . Od tod sledi, da
n deli 8p. Ker je p praštevilo, mora biti n = 1, n = 2, n = 4, n = 8, n = p, n = 2p,
n = 4p ali n = 8p. Če je n = 1 ali n = 8p, dobimo enačbo 1 + 8p = k 3 oziroma
8p = (k − 1)(k 2 + k + 1). Ker je k 2 + k + 1 liho naravno število, mora biti k − 1 = 8
in p = k 2 + k + 1, torej p = 91, kar pa ni praštevilo. Če je n = 2 ali n = 4p, dobimo
enačbo 2 + 4p = k 3 . Od tod sledi, da mora biti k sod, zato je desna stran deljiva s 4,
leva pa ne. Če je n = 4 ali n = 2p, dobimo enačbo 4 + 2p = k 3 . Od tod sledi, da mora
biti k sod, torej je desna stran deljiva s 4, zato mora biti tudi p sod, torej p = 2. Od tod
dobimo rešitev n = 4, p = 2. Če je n = 8 ali n = p, dobimo enačbo 8 + p = k 3 oziroma
p = (k − 2)(k 2 + 2k + 4). Od tod sledi, da mora biti k = 3, torej p = 19. Od tod dobimo
rešitvi n = 8, p = 19 in n = 19, p = 19.
Zapis enačbe n + 8p
n
= k 3 in ugotovitev, da n deli 8p . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Zapis vseh možnosti za n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da možnosti n = 1 ali n = 8p ne rešita enačbe . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Ugotovitev, da možnosti n = 2 ali n = 4p ne rešita enačbe . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Sklep, da iz n = 4 ali n = 2p dobimo rešitev n = 4 in p = 2 . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da iz n = 8 ali n = p dobimo rešitvi n = 8, p = 19 in n = 19, p = 19 . . 1 točka
(Če tekmovalec samo zapiše vse tri rešitve, mu priznajte 1 točko.)
B3. Označimo y = π sin2 x. Ker je sin(π cos2 x) = sin(π(1 − sin2 x)) = sin(π − π sin2 x) =
sin(π sin2 x), dobimo enačbo cos y + sin y = 1. Ker je cos y + sin y = sin y + sin( π2 − y) =
√
2y− π
2 sin π4 cos 2 2 = 1, sledi cos(y − π4 ) = 22 , kar nam da y = π4 ± π4 + 2kπ. Ker pa je
y = π4 ± π4 + 2kπ = π sin2 x ∈ [0, π], je lahko le k = 0. Torej je y = 0 ali y = π2 . Če je
y = 0, je x√ = nπ, kjer je n celo število. Za y = π2 , pa mora biti sin2 x = 12 , kar nam da
sin x = ± 22 oz. x = π4 + n π2 , kjer je n celo število.
Uvedba nove neznanke in pretvorba enačbe v cos y + sin y = 1 . . . . . . . . . . . 1 točka

Rešitev y = π4 ± π4 + 2kπ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je k = 0. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis obeh družin rešitev pri y = 0 in y = π2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (1+1) točka
(Če tekmovalec samo zapiše vse rešitve, mu priznajte 2 točki.)

A1 A2 A3
D E D
Utemeljitve:
A1. Vrednost polinoma v točki 1 je enaka vsoti vseh koeficientov polinoma. Ker mora biti
ta vrednost enaka 0, morajo biti natanko
trije koeficienti enaki 1, trije pa enaki −1.
6
Število iskanih polinomov je torej 3 = 20.
6
A2. Prvi dan je prebral 210 strani. Če je drugi dan prebral n strani, je bila vsota številk
teh strani enaka 211 + 212 + 213 + . . . + (210 + n) = 210n + n(n+1) 2
. Torej mora biti
n(n+1)
210n + 2 = 4410. Od tod sledi 210n ≤ 4410 oziroma n ≤ 20. Pri n = 20 je 210n +
n(n+1)
2
= 4410, torej je drugi dan prebral 20 strani, ostalo pa mu je še 630−210−20 = 400
strani.
A3.
D N C
b b b
R b
P
b
M
b b
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B1. A B
Naj bo N razpolovišče stranice CD in R presečišče premic DP in AN. Potem je
) DRA = 180◦ − <
< ) ADR − <) NAD = 180◦ − < ) ADR − < ) MDC = 180◦ − 90◦ = 90◦ .
Torej je premica RN vzporedna premici P C in ker je |DN| = |NC|, sledi |DR| = |RP |.
Torej sta trikotnika DRA in P RA skladna, saj se ujemata v dveh stranicah in vmesnem
kotu. Torej je |DA| = |AP |.
) DRA = 90◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Velja <
Ugotovitev in utemeljitev, da je |DR| = |RP | . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Skladnost trikotnikov DRA in P RA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je |DA| = |AP | . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način.
D H C
b b b
E b b
b
b
F
P M
b b b
A G B
Naj premica skozi P vzporedna stranici AB seka stranici AD in BC v točkah E in F ,
premica skozi P vzporedna stranici AD pa naj seka stranici AB in CD v točkah G
in H. Naj bo dolžina stranice kvadrata enaka a. Potem je ploščina trikotnika DMC
√
r 2
enaka 21 a a2 = 12 |DM||CP |. Po Pitagorovem izreku je |DM| = a2 + a
2
= 2
5
a, torej
q q
a2 2
je |CP | = 2|DM |r
= √a5 . Po Pitagorovem izreku je |DP | = a2 − |CP |2 = a2 − a5 =
2 q
a a2 2
2a
√
5
in |P M| = 2
− |CP | 2 =
4
− a5 = 2√a 5 . Ploščina trikotnika DP C je torej
2
enaka 21 a|HP | = 12 |DP ||P C| = a5 , zato je |HP | = 25 a oziroma |P G| = a − |HP | =
2
3
5
a. Podobno je ploščina trikotnika CP M enaka 21 a2 |P F | = 12 |P M||P C| = a20 , zato je
7
1 4
|P F | = a oziroma |AG| = |P E| = a − |P F | = a. Po Pitagorovem izreku sledi
q5 5
|AP | = |AG|2 + |P G|2 = a = |AD|. Torej je trikotnik DAP enakokrak z vrhom pri A.
√
Izračun |DM| = 25 a in |CP | = √a5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Izračun |DP | = √2a5 in |P M| = 2√a 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun |HP | = 25 a in |P G| = 35 a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun |P F | = a5 in |AG| = 45 a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Sklep |AP | = a = |AD| . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
√
B2. Označimo n + √3pn = k 2 , kjer je k naravno število. Enačbo potenciramo na 3, da
3
√ 2 3 3
dobimo n + 3p 3 n + 3 √3p n + pn = k 6 , kar lahko prepišemo v n + 3pk 2 + pn = k 6 . Od tod
sledi, da n deli p3 . Ker je p praštevilo, mora biti n = 1, n = p, n = p2 ali n = p3 . Če je
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
n = p ali n = p2 , dobimo enačbo p + 3pk 2 + p2 = k 6 . Od tod sledi, da mora biti k deljiv

s p, zato je desna stran deljiva s p2 , leva pa ne. Ostaneta nam še možnosti n = 1 in
n = p3 , ki ju vstavimo v začetno enačbo in dobimo 1 + p = k 2 , torej p = (k − 1)(k + 1).
Od tod sledi, da mora biti k = 2, torej p = 3. Dobimo rešitvi n = 1, p = 3 in n = 27,
p = 3.
Kubiranje začetne enačbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

3
Zapis kubirane enačbe kot n + 3pk 2 + pn = k 6 in ugotovitev, da n deli p3 . .1 točka
Zapis vseh možnosti za n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da pri n = p ali n = p2 ne dobimo rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis obeh rešitev, ko je n = 1 ali n = p3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
√
2. način. Označimo 3 n + √3pn = k 2 , kjer je k naravno število. Enačbo pomnožimo s
√ √
3
√3 √ √ √3
k 2 3 n oziroma n2 , da dobimo enačbi k 2 n2 + k 2 p = k 4 3 n in n + p 3 n = k 2√ n2 . Ti
dve enačbi seštejemo in nekoliko preuredimo, da dobimo n + k 2 p = (k 4 − p) 3 n. Od

tod sledi, da mora biti n kub naravnega števila. V začetno enačbo vstavimo n = m3 ,
kjer je m naravno število, da dobimo m + mp = k 2 . Od tod sledi, da m deli p. Ker je
p praštevilo, mora biti m = 1 ali m = p. V obeh primerih dobimo enačbo 1 + p = k 2 ,
torej p = (k − 1)(k + 1). Od tod sledi, da mora biti k = 2, torej p = 3. Dobimo rešitvi
n = 1, p = 3 in n = 27, p = 3.
√ √3
Množenje enačbe s k 2 3 n oz. √ n2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preureditev v n + k 2 p = (k 4 − p) 3 n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je n kub naravnega števila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe m + mp = k 2 in ugotovitev, da m deli p . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Zapis obeh možnosti za m in zapis obeh rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
B3. Velja
(ln a)2
ln 1
ln a − ln a 1
a a = (e ) = .
e
8
2 1
Ker je a 6= 1, je ln a 6= 0, torej (ln a)2 > 0. Zato je ( 1e )(ln a) < 1, saj je 1e < 1, torej aln a < 1.
1 1 1
Velja aln an = an ln a = (aln a )n . Torej je dana vsota vsota geometrijskega zaporedja z
1
začetnim členom 1 in koeficientom aln a < 1. Zato je ta vsota enaka 1ln 1 .
1−a a
1 2
Velja aln a = ( 1e )(ln a) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
1
Ugotovitev, da je aln a < 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
1 1
Velja aln an = (aln a )n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je dana vsota vsota geom. zaporedja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun vsote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
9
Regijsko tekmovanje, 4. april 2013
Naloge za 1. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. V tovarni so posodobili opremo in produktivnost je zrasla za 25 %. Ko so odpustili nekaj

delavcev, se je produktivnost zmanjšala za 20 %. Za koliko % se je po obeh spremembah spre-
menila produktivnost v tej tovarni?
(A) Zmanjšala za 5 % (B) Zmanjšala za 2,5 % (C) Zmanjšala za 2 %
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(D) Se ni spremenila (E) Povečala za 5 %
A2. Kolikšna je vrednost zmnožka x · y, če je 3x = a in ay = 81?

(A) 4 (B) 3 (C) 12 (D) 0 (E) 1
A3. Na sliki je narisano, kako je tekel zajec, ko ga je v megli lovil volk. 44◦
Najprej je tekel proti vzhodu, potem se je obrnil desno, čez nekaj časa
je zavil levo in kmalu še enkrat levo. Po zadnjem zavoju je zajec zopet
tekel proti vzhodu. Koliko je velik kot pri drugem zavoju? ?
(A) 98◦ (B) 96◦ (C) 88◦ (D) 90◦ (E) 92◦
132◦

B1. Naj bosta a in b pozitivni realni števili, katerih zmnožek je 1, vsota njunih kvadratov pa je
4. Izračunaj vrednost izraza a−3 + b−3 . Rezultat naj bo natančen.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B2. Pravokotnik smo s tremi daljicami razdelili na štiri dele, tako kot 12
je prikazano na sliki. Nato smo nastale štiri like na novo zložili v 5
kvadrat. Koliko je obseg nastalega kvadrata? (6 točk) 9
10 3
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. Ko je tretješolec Benjamin računal vsoto 1+ 2+ 3+ . . . +2012, je izpustil nekaj členov in dobil
napačno vsoto, ki je bila deljiva z 2011. Anika je pri računanju vsote A = 1+2+3+. . .+2013
izpustila povsem enake člene kot Benjamin in dobila napačno vsoto N , ki je bila deljiva z
2014. Kolikšno je razmerje vsot N A
?
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 2. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Če so na blagajni kina odprte tri blagajne, morajo obiskovalci za nakup vstopnic čakati 15
min. Za koliko minut se skrajša čakalni čas, če odprejo še dve blagajni?
(A) 3 (B) 5 (C) 6 (D) 7 (E) 10
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A2. Naj bo x = 22013 . Koliko je vrednost izraza

√ 1
x− x2 + 1 + √ ?
x2 +1+x
enaka
(A) −1 (B) 0 (C) 1 (D) 22013 (E) 2
A3. V trikotniku ABC se simetrali kota <) BAC in kota < ) CBA se- C bc
) ACB. Koliko je velik

kata v točki T . Označimo z γ velikost kota <
T
) AT B?
kot < bc
(A) 2γ (B) 180◦ − γ (C) 360◦ − 4γ A

bc bc
B
(D) 60◦ + γ (E) 90◦ + γ2

B1. Poišči vsa naravna števila n oblike n = 23ab16c, ki imajo same različne števke in so deljiva
z 9 in 11. Tu so a, b in c števke.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
√
B2. Naj bo O izhodišče koordinatnega sistema. Točko A( 52 , − 5 2 3 ) zavrtimo okoli O za 2013π v
točko B. Točko B prezrcalimo čez simetralo lihih kvadrantov v točko C. Izračunaj velikost
kota <) AOC.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. Dokaži, da za poljubni realni števili a in b velja neenakost
(a + ab − b2 )2 + ab2 (a + 2) ≥ 0.
Kdaj velja enakost?

(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 3. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Za funkcijo f je 3f (x) + f (−x) = 4 sin x cos x za vsako realno število x. Poišči pravilni zapis
funkcije f .
(A) sin x (B) cos x (C) cos x sin x (D) sin 2x (E) cos 2x
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A2. V kvadrat s stranico 2 narišemo dva polkroga, katerih premera sta stranici
kvadrata, kot kaže slika. Kolikšna je ploščina neosenčenega dela kvadrata?
π 3 π 3π 1 3π
(A) 2
(B) 2 (C) 2
+ 4
(D) 4
− 2
(E) 4
A3. V čredi so jeleni in košute. Košute predstavljajo 55 % črede, njihova masa pa predstavlja
45 % mase celotne črede. Kolikšno je razmerje med povprečno maso jelena in povprečno maso
košute?
81
(A) 40 (B) 32 (C) 121
81
(D) 119
(E) 56

Tekmovalne naloge DMFA Slovenije (c) Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B1. Poišči vse celoštevilske rešitve enačbe m4 + 2n2 = 9mn.

(6 točk)
B2. Poišči vsa realna števila x, ki zadoščajo enačbi
1

logsin x sin 2x = 2.
2
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. Naj bo ABCDEF pravilni šestkotnik, P razpolovišče stranice AB F bc
R
bc bc
E
in R razpolovišče stranice EF , kot je prikazano na sliki. Kolikšno
je razmerje med ploščino štirikotnika AP RF in ploščino štirikotnika
BCDP ? (6 točk) A bc bc
D
bc
P
bc bc
B C
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 4. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. V posodi imamo 10 kroglic, treh različnih barv: modre, rumene in zelene. V vrsto jih lahko
postavimo na 360 različnih načinov. Največ koliko modrih kroglic je lahko v posodi?
(A) 4 (B) 5 (C) 6 (D) 7 (E) 8
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
f (f (x)+x)
A2. Za funkcijo f vemo, da je f (x) = x2 + 1. Koliko je f (x)
?
(A) x2 + x + 1 (B) x2 + 2x + 2 (C) x2 + 1
(D) x2 + 2x + 1 (E) x2 + x
A3. Poltraka iz oglišča A enotskega kvadrata ABCD razdelita pravi kot na tri enako velike
kote. Eden izmed poltrakov seka stranico BC v točki T . Koliko je dolga daljica BT ?
√ √ √
1 3 1 3 2
(A) 2
(B) 2
(C) 3
(D) 3
(E) 2

B1. Poišči vse četverice neničelnih števk a, b, c in d, za katere velja ab20 − 13cd = cdab.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B2. Dokaži, da je vsak tangenten štirikotnik, katerega diagonali se sekata pod pravim kotom,
deltoid.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. Žan je zapisal zaporedje štirih pozitivnih realnih števil. Prvi člen zaporedja je bilo število
3, zadnji člen pa število 9. Prvi trije členi so oblikovali geometrijsko zaporedje, zadni trije
členi pa aritmetično zaporedje. Določi vse štiri člene Žanovega zaporedja.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
1 2 3
D A E
Utemeljitve:
A1. Če so na začetku v tovarni izdelali x izdelkov, potem so po posodobitvi opreme izde-
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
lali 125
100
80 125
· x izdelkov, po odpuščanju pa 100 · 100 · x = x izdelkov. Število končnih izdelkov
se torej ni spremenilo. Pravilen odgovor je D.
A2. Ker je 81 = ay = (3x )y = 3xy , je xy = 4. Pravilen odgovor je torej A.
A3. Prvi in zadnji del poti zajca sta si vzporedni. Če dorišemo vzporednico še skozi drugi
zavoj, je zaradi vzporednosti α = 44◦ in β = 180◦ − 132◦ = 48◦ . Kot pri drugem zavoju
je torej enak α + β = 92◦ . Pravilen odgovor je E.
√
B1. Ker je a2 + b2 = 4 in ab = 1, je (a + b)2 = a2 + b2 + 2ab = 4 + 2 = 6 oziroma a + b = 6,
saj sta a in b pozitivni števili. Sledi
√ √
1 1 a3 + b 3 (a + b)3 − 3ab(a + b) 6 6−3·1· 6 √
+ = = = = 3 6.
a3 b 3 a3 b 3 a3 b 3 1
√
Ugotovitev, da je a + b = 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
3 3
Preoblikovanje izraza v aa3+bb3
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis števca v obliki (a + b)3 − 3ab(a + b) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Vstavljeni podatki in izračunan končni rezultat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Privzemimo √
B2. √ oznake s skice. Po Pitagorovem izreku je y = x 12
2 2
15 − 9 = 144 = 12. Iz podobnosti obeh levih pravokotnih
y 5
trikotnikov sledi x5 = 15 oziroma x = y3 = 4. Pravokotnik ima 9
torej stranici dolgi 9 in 16, torej je njegova ploščina 144. Torej 10 3
bo tudi ploščina kvadrata enaka 144. Zato bo stranica kvadrata y
dolga 12, obseg kvadrata pa bo 48.
Izračunan y = 12 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračunan x = 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ugotovitev, da sta stranici pravokotnika dolgi 9 in 16 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračunana ploščina kvadrata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračunan obseg kvadrata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

B3. Označimo vsoto členov, ki jih Benjamin izpustil z x. Ker je 1 + 2 + 3 + . . . + 2012 =
2012·2013
2
= 1006 · 2013, je Benjamin za rezultat dobil 1006 · 2013 − x. Torej obstaja
nenegativno celo število m, da je 1006 · 2013 − x = 2011m. Ker je A = 1 + 2 + 3 + . . . +
2013 = 2013·2014
2
= 2013 · 1007, je Anika za rezultat dobila N = 2013 · 1007 − x. Torej
obstaja nenegativno celo število n, da je 2013 · 1007 − x = 2014n. Če iz obeh enakosti
izrazimo x in rezultata izenačimo, dobimo 1006 · 2013 − 2011m = 2013 · 1007 − 2014n
oziroma 2014n−2011m−2013 = 0. Slednjo enakost lahko preuredimo v 2011(n−m) =
2013 − 3n. Ker je 2014n = 2013 · 1007 − x ≤ 2013 · 1007, je n ≤ 2013·1007
2014
< 1007. Torej
je −1008 < 2013 − 3n ≤ 2013. Hkrati je 2013 − 3n deljivo s 3 in iz enakosti sledi, da
je deljivo tudi z 2011. Edina možnost je torej 2013 − 3n = 0 oziroma n = 671. Od tod
izračunamo N A
2014n
= 2013·1007 2014·671
= 2013·1007 = 32 .
Zapis Benjaminovega rezultata kot večkratnika števila 2011 . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Zapis Anikinega rezultata kot večkratnika števila 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe 2014n − 2011m − 2013 = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Ugotovitev, da je n = 671 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Izračunano razmerje vsot NA
= 23 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
(Če tekmovalec razmerje le zapiše, se mu priznata 2 točki.)
2

1 2 3
C B E
Utemeljitve:
A1. Če so odprte 3 blagajne je čakalni čas 15 min. Če je odprta 1 blagajna je čakalni čas
3-krat daljši, torej 45 min. Če je odprtih 5 blagajn, je čakalni čas 45
5
= 9 min. Če odprejo
še dve blagajni se torej čakalni čas skrajša za 15 − 9 = 6 min. Pravilen odgovor je C.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A2. Ko izraz damo na skupni imenovalec in preuredimo, dobimo

√ √
(x + x2 + 1)(x − x2 + 1) + 1 (x2 − (x2 + 1)) + 1
√ = √ = 0.
x2 + 1 + x x2 + 1 + x
Pravilen odgovor je B.
) AT B = 180◦ − <
A3. Velja < ) BAT − <) T BA = 180◦ − α2 − β2 = 180◦ − 12 (α + β). Ker je
◦ ◦
) AT B = 180◦ − 12 (180◦ − γ) = 90◦ + γ2 .
α + β + γ = 180 , je α + β = 180 − γ. Torej je <
Pravilen odgovor je E.
B1. Število n je deljivo z 99. Zapišemo lahko
n = 23ab1 · 100 + 60 + c = 23ab1 · 99 + 23ab1 + 60 + c =

= 23ab1 · 99 + 23a · 100 + 10b + 1 + 60 + c =
= (23ab1 · 99 + 23a) · 99 + 23a + 10b + c + 61 =
= (23ab1 · 99 + 23a) · 99 + 230 + a + 10b + c + 61 =

= (23ab1 · 99 + 23a + 2) · 99 + a + 10b + c + 93,
torej 99 deli a + 10b + c + 93. Ker so a, b in c različne števke, ki niso enake 1, 2, 3 ali 6, je
a+10b+c ≥ 4+0+5 = 9 in a+10b+c ≤ 7+90+8 = 105, torej je 102 ≤ a+10b+c+93 ≤ 198.
Ker pa je a + 10b + c + 93 deljivo z 99, mora biti a + 10b + c + 93 = 198, od koder sledi
b = 9 in {a, c} = {7, 8}. Imamo torej dve rešitvi, n = 2379168 in n = 2389167.
Ugotovitev, da je število n deljivo z 99 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Zapis števila n kot k · 99 + a + 10b + c + 93 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ocena 102 ≤ a + 10b + c + 93 ≤ 198 ali uporaba ocene pri zapisu rešitev . . 2 točki
(Če tekmovalec le zapiše obe rešitvi, dobi 1 točko.)
2. način. Z uporabo kriterija za deljivost z 9 in 11, dobimo, da mora biti 2 + 3 + a + b +

1+6+c = a+b+c+12 deljivo z 9 in 2−3+a−b+1−6+c = a−b+c−6 deljivo z 11. Ker so
a, b in c različne števke, ki niso enake 1, 2, 3 ali 6, je a + b + c + 12 ≤ 9 + 8 + 7 + 12 = 36 in
3
a+b+c+12 ≥ 0+4+5+12 = 21, torej je a+b+c+12 lahko enako le 27 ali 36. Podobno
je a−b+c−6 ≤ 9−0+8−6 = 11 in a−b+c−6 ≥ 0−9+4−6 = −11, torej je a−b+c−6
lahko enako le −11, 0 ali 11. Od tod sledi, da je (a + b + c + 12) − (a − b + c − 6) = 2b + 18
lahko enako le 16, 25, 27, 36, 38, 47. Ker pa je 2b + 18 sodo število med 18 in 36, mora
biti enako 36, hkrati pa od tod sledi a + b + c + 12 = 36 in a − b + c − 6 = 0. Torej je
b = 9 in a + c = 15. Ker sta a in c različni od b, mora biti {a, c} = {7, 8}. Imamo torej
dve rešitvi, n = 2379168 in n = 2389167.
Up. kriterija za deljivost z 9 in ugotovitev, da je a + b + c + 12 deljivo z 9 . 1 točka

Up. kriterija za deljivost z 11 in ugotovitev, da je a − b + c − 6 je deljivo z 11 . . . 1
točka
Ugotovitev, da je a + b + c + 12 lahko le 27 ali 36 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je a − b + c − 6 lahko le −11, 0 ali 11 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je b = 9 in a + c = 15 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(Če tekmovalec le zapiše obe rešitvi, dobi 1 točko.)
√
B2. Koordinati√
točke B sta (− 52 , 5 2 3 ), koordinati točke B 5
b
C pa ( 5 2 3 , − 52 ). Vse tri točke ležijo na krožnici s 4

središčem v O in polmerom 5. Iz vrednosti √
kotnih 3
◦ 1 ◦ 3
funkcij sin(−30 ) = − 2 in cos(−30 ) = 2 razbe- 2
remo, da OC oklepa s pozitivnim poltrakom absci- 1

O
sne osi kot 30√◦ . Podobno iz sin(−60◦ ) = − 21 in
b
-5 -4 -3 -2 -1
-1 1 2 3 4 5
cos(−60◦ ) = 23 sledi, da OA oklepa s pozitivnim
-2
poltrakom abscisne osi kot 60◦ . Od tod izračunamo b
C
-3
<) AOC = 30◦ .
-4 b
-5 A
Zapis koordinat točke B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Zapis koordinat točke C . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da ležijo točke A, B in C na krožnici s središčem O
in polmerom 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljena ugotovitev, da oklepa poltrak OC s pozitivnim poltrakom
abscisne osi kot 30◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljena ugotovitev, da oklepa poltrak OA s pozitivnim poltrakom
abscisne osi kot 60◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračunan kot <
) AOC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2. način. Po formuli za razdaljo med dvema točkama izračunamo |OA| = 5, |OC| = 5

q √
in |AC| = 25(2 − 3). Od tod po kosinusnem izreku sledi
√ √
|OA|2 + |OC|2 − |AC|2 25 + 25 − 25(2 − 3) 3
) AOC) =
cos(< = = ,
2|OA||OC| 100 2
) AOC = 30◦ .
torej je <
4
Izračunani razdalji |OA| in |OC| . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Izračunana razdalja |AC| . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapisan kosinusni izrek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
) AOC) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Izračunan cos(<
Izračunan kot <
) AOC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
B3. Levo stran neenakosti zmnožimo, da dobimo a2 + a2 b2 + b4 + 2a2 b − 2ab3 + a2 b2 . Ta

izraz lahko preoblikujemo v a2 (1 + b)2 + b2 (b − a)2 , od koder željena neenakost očitno
sledi. Hkrati vidimo, da enakost velja natanko tedaj, ko je a = b = 0 ali a = b = −1.
Zmnožena leva stran neenakosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Zapis leve strani neenakosti v a2 (1 + b)2 + b2 (b − a)2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da neenakost velja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da enakost velja natanko tedaj, ko je a = b = 0 ali a = b = −1 . . . . . . 2 točki
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(Če tekmovalec le zapiše obe možnosti veljavne enakosti, dobi 1 točko.)

5

1 2 3
D B C
Utemeljitve:
A1. Iz enakosti izrazimo f (x) = 43 sin x cos x − 31 f (−x). Če v enakost vstavimo −x namesto
x in upoštevamo, da je sinus liha funkcija, cosinus pa soda funkcija, dobimo f (−x) =
4
3
sin(−x) cos(−x)− 13 f (x) = − 43 sin x cos x− 13 f (x). Ko slednje vstavimo v prvo enakost,
dobimo f (x) = 43 sin x cos x − 31 (− 43 sin x cos x − 31 f (x)) = ( 43 + 94 ) sin x cos x + 19 f (x).
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Enakost preuredimo v 98 f (x) = 16 9

sin x cos x. Od tod sledi f (x) = 2 sin x cos x = sin 2x.
Pravilen odgovor je D.
A2. Če na skici dorišemo obe diagonali, opazimo, da imajo kosi A, B, C in

A
D enake ploščine. Ploščina neosenčenega dela kvadrata je zato enaka
polovici ploščine kvadrata, to je 24 = 2. Pravilen odgovor je B.
B D
C
55
A3. Denimo, da je v čredi skupaj x živali s skupno težo y. Potem je v čredi 100 x košut s
45 45 55
skupno težo 100 y in 100 x jelenov s skupno težo 100 y. Povprečna teža košute je torej
9y
45
100
55
y : 100 x = 11x 55
, povprečna teža jelena pa 100 45
y : 100 x = 11y
9x
. Povpreča teža jelena je
11y 9y 121
torej 9x : 11x = 81 -krat večja od povprečne teže košute. Pravilen odgovor je C.
B1. Če je par (m, n) rešitev enačbe, potem je rešitev enačbe tudi par (−m, −n), zato lahko
predpostavimo, da je m nenegtiven. Enačbo preoblikujemo v 2n2 − 9mn + m4 = 0 in jo
pogledamo kot kvadratno enačbo v n. Njena diskriminanta je 81m2 − 8m4 . Če naj ima
kvadratna enačba celoštevilsko rešitev, mora biti njena diskriminanta popoln kvadrat.
Torej je 81 − 8m2 popoln kvadrat. V posebnem mora biti 81 − 8m2 ≥ 0, torej je m ≤ 3.
Preverimo lahko, da je 81 − 8m2 popoln kvadrat za m = 0, m = 2 in m = 3. Pri m = 0
je rešitev kvadratne enačbe n = 0, pri m = 2 sta rešitvi n = 1 in n = 8, pri m = 3
pa je edina celoštevilska rešitev n = 9. Vse celoštevilske rešitve enačbe so torej pari
(−3, −9), (−2, −8), (−2, −1), (0, 0), (2, 1), (2, 8) in (3, 9).
Ugotovitev, da zraven para (m, n) enačbo reši tudi par (−m, −n) . . . . . . . . . 1 točka
Preoblikovanje enačbe v 2n2 − 9mn + m4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Reševanje kvadratne enačbe glede na spremenljivko n in izračun
diskriminante . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da mora biti diskriminanta nenegativna in popoln kvadrat . . 1 točka
Izračunane vse tri možnosti za število m . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapisanih vseh 7 parov rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če tekmovalec samo zapiše vsaj 3 pare rešitev (in ne vseh rešitev), dobi 1 točko.
Če tekmovalec samo zapiše vseh 7 parov rešitev, dobi 2 točki.)
6
B2. Ker mora biti osnova logaritma pozitivna in različna od 1, je sin x > 0 in sin x 6= 1.
Poleg tega mora biti 21 sin 2x > 0, saj je logaritem definiran le za pozitivna števila. Če to
velja, lahko z upoštevanjem definicije logaritma enačbo preoblikujemo v ekvivalentno
enačbo sin2 x = 21 sin 2x = sin x cos x oziroma sin x(sin x − cos x) = 0. Ker mora biti
sin x > 0, sledi sin x − cos x = 0. Če bi bil cos x = 0, bi moral biti tudi sin x = 0, kar
pa ni mogoče. Torej lahko delimo s cos x, da dobimo tan x = 1. Od tod dobimo √rešitve
x = π4 +2kπ in x = 5π 4
+2kπ, kjer je k celo število. Toda sin( 5π
4
+2kπ) = sin 5π
4
= − 22 < 0,
torej so rešitve enačbe le x = π4 + 2kπ, kjer je k celo število.
Ugotovitvi sin x > 0 in sin x 6= 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Ugotovitev, da mora biti 21 sin 2x > 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preoblikovanje enačbe v sin2 x = sin x cos x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je sin x − cos x = 0 oz. tan x = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis samo pravilne rešitve enačbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(Če tekmovalec nepravilne rešitve ne izključi, mu pri zapisu rešitev priznamo le

1 točko.)
B3. Označimo dolžino

√
stranice
√
pravilnega šestkotnika z a. Štirikotnik AP
√
RF je trapez
z√višino 2 · 2 = 4 , torej je njegova ploščina enaka PAP RF = 4 · |P R|+|AF
1 a 3 a 3 a 3
2
|
=
3
a 3( 2 a+a)
√ 2 √ √
8
= 5 163a . Trikotnik P BD ima stranico dolgo√|BD| = 2 · a 2 3 = 3a in višino
a √
· 3a 2
|P B| = a2 , torej je njegova ploščina enaka PP BD = 2 2 = 3a . Trikotnik BCD ima
√ a
4
stranico
√ 2
dolgo |BD| = 3a in višino 2 , torej je njegova ploščina spet enaka
√ 2
PBCD
√ 2
=
3a 3a 3a
4
. Ploščina štirikotnika BCDP je torej PBCDP = PP BD + PBCD = 2 · 4 = 2 .
Razmerje med ploščinama je enako PPBCDP AP RF
= 58 .
Izračunana ploščina trapeza AP RF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Izračunana dolžina stranice BD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Izračunana ploščina trikotnika P BD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračunana ploščina štirikotnika BCDP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Izračunano razmerje ploščin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
7

1 2 3
D B D
Utemeljitve:
A1. Označimo število modrih, rumenih in zelenih kroglic po vrsti z m, r in z, kjer je m +

10!
r + z = 10. Te kroglice lahko v vrsto postavimo na m!r!z! različnih načinov. Torej je
10!
m!r!z!
= 360. Slednjo enakost lahko preuredimo v 10 · 9 · . . . · (m + 1) = 360 · r! · z!. Od
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
tod sledi 10 · 9 · . . . · (m + 1) ≥ 360 = 10 · 9 · 4, torej mora biti m + 1 ≤ 8 oziroma m ≤ 7.

10! 10!
Če imamo na primer m = 7, r = 2 in z = 1, potem je m!r!z! = 7!2!1! = 10·9·8
2
= 360. V
posodi je lahko največ 7 modrih kroglic. Pravilen odgovor je D.
2 2 4 3 2
A2. Če upoštevamo predpis funkcije f , dobimo f (ff(x)+x)
(x)
= (x +1+x)
x2 +1
+1
= x +2x x+3x
2 +1
+2x+2
.
2
Ko polinoma zdelimo, dobimo rezultat x + 2x + 2. Pravilen odgovor je torej B.
A3. Iz podatkov naloge izračunamo < ) BAT = 30◦ . √

Ker √je D C
|T B| 3
) BAT ) = |AB|
tan(< , sledi |T B| = |AB| tan 30◦ = 1 · 3
= 33 .
Pravilen odgovor je D. T
A B
B1. Enačbo prepišemo v cdab + 13cd = ab20. Ker sta b in d neničelni števki, iz enačbe
za enice dobimo b + d = 10. Slednje odštejemo na obeh straneh enačbe, da dobimo
cda0 + 13c0 = ab10, in nato enačbo delimo z 10, da dobimo cda + 13c = ab1. Ker sta
a in c neničelni števki, njuna vsota ne more biti enaka 1, zato iz enačbe za enice sledi
a + c = 11. Slednje spet odštejemo na obeh straneh enačbe in enačbo delimo z 10, da
dobimo cd + 13 = a(b − 1), saj je b − 1 ≥ 0. Obravnavamo dve možnosti. Če je d ≤ 6,
potem mora biti d + 3 = b − 1 in c + 1 = a. Iz vseh dobljenih enačb poračunamo, da
je a = 6, b = 7, c = 5 in d = 3. Če pa je d ≥ 7, potem mora biti d + 3 = 10 + (b − 1) in
c + 1 = a − 1. Toda v tem primeru iz enačb poračunamo c = 29 , kar pa je protislovje.
Edina rešitev enačbe je torej (a, b, c, d) = (6, 7, 5, 3).
Ugotovitev, da je b + d = 10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je a + c = 11 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe cd + 13 = a(b − 1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Obravnava možnosti d ≤ 6 in zapis zvez med števkami . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis rešitev a = 6, b = 7, c = 5 in d = 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Obravnava možnosti d ≥ 7 in ugotovitev, da rešitev ni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če tekmovalec rešitev samo zapiše, dobi 1 točko.)
8
B2. Privzemimo oznake s skice. Po Pitagorovem iz- D
b
reku velja a2 = x2 + y 2 , b2 = y 2 + z 2 , c2 = z 2 + w2
d c
in d2 = w2 + x2 . Od tod sledi a2 + c2 = b2 + d2 . w
Ker pa je štirikotnik tangenten, velja a + c = b + d. x z
Če to enakost kvadriramo in upoštevamo enakost A C
b b b
s kvadrati, dobimo 2ac = 2bd oziroma ac = bd. y

a b
Ko v to enakost vstavimo a = b + d − c, dobimo b
c2 − (b + d)c + bd = 0, kar lahko razstavimo kot B

(c − b)(c − d) = 0. Torej je c = b in zato a = d ali pa
c = d in zato a = b. V obeh primerih je štirikotnik deltoid.
Pregledno narisana in označena skica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka

Zapisan Pitagorov izrek za stranice a, b, c in d . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je a2 + c2 = b2 + d2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je a + c = b + d, ker je štirikotnik tangenten . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Ugotovitev, da je ac = bd . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljen sklep, da je štirikotnik deltoid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
B3. Označimo drugi in tretji člen Žanovega zaporedja z x in y. Potem je 3, x, y geometrijsko

zaporedje, zato velja x2 = 3y. Hkrati je x, y, 9 aritmetično zaporedje, zato je 2y = x + 9.
Iz druge enačbe izrazimo y = x+9 2
. Ko slednje vstavimo v prvo enačbo in enačbo
2
preuredimo, dobimo 2x − 3x − 27 = 0 oziroma (2x − 9)(x + 3) = 0. Ker je x pozitiven,
je x = 29 . Od tod izračunamo še y = 27
4
. Žanovo zaporedje je torej 3, 92 , 27
4
, 9.
Zapis enačbe x2 = 3y . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki

Zapis enačbe 2y = x + 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preureditev prve enačbe v 2x2 − 3x − 27 = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračunan x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapisano zaporedje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če tekmovalec ni izključil rešitve x = −3, se mu 1 točka odšteje.)
9
Naloge za 1. letnik
Čas reševanja: 120 minut. V sklopu A bomo pravilni odgovor ovrednotili z dvema točkama, za
nepravilni odgovor pa bomo eno točko odšteli. Odgovore sklopa A vpiši v levo tabelo, desno
tabelo pusti prazno.
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Katero števko 7-mestnega števila 2345678 moramo izbrisati, da bo dobljeno 6-mestno šte-
vilo deljivo z 9?
(A) 8 (B) 7 (C) 6 (D) 5 (E) 4
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A2. Na igrišču je bilo 17 deklet in 12 fantov. Najmanj koliko otrok bi moralo še priti na igrišče,
da bi se lahko vsi skupaj razdelili na 2 enako veliki skupini, pri čemer bi bilo v vsaki skupini
enako število deklet in fantov?
(A) 1 (B) 3 (C) 5 (D) 7 (E) 9
A3. Janez je na list papirja narisal vzorec, sestavljen iz

skladnih kvadratov in skladnih šestkotnikov, nato je na
vzorec narisal še 2 pravokotni črtkani črti (glej sliko). Ko-
likšno je razmerje med ploščino območja, ki ga prekri-
vajo kvadrati, in ploščino območja, ki ga prekrivajo šest-
kotniki?
(A) 1 : 3 (B) 1 : 2 (C) 14 : 27
(D) 4 : 7 (E) 14 : 9

B1. Poišči vsa naravna števila n, za katera obstaja pravokotnik, katerega dolžine stranic so na-
ravna števila, njegov obseg pa je enak n in je številsko enak ploščini.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B2. Naj bo ABC pravokoten trikotnik s pravim kotom pri C, za katerega velja |BC| = a in
|AC| = b. Naj bo D taka točka, ki leži na nasprotnem bregu premice AC kot točka B, da
je trikotnik ACD podoben trikotniku ABC. Naj bo E taka točka na premici CD, da je kot
<) EBC pravi. Izrazi ploščino štirikotnika ABED z a in b.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. Ana in Beno kolesarita po pravokotni kolesarski 300 m 100 m
stezi v smeri urnega kazalca. Ana kolesari po krajši
kolesarski stezi, Beno pa po daljši. Hitrosti Ane in 100 m Ana Beno
Bena sta v razmerju vAna : vBeno = 2 : 7. Oba hkrati S 200 m 200 m

začneta v točki S (glej sliko, kjer so prikazane tudi 100 m
dolžine posameznih odsekov steze). Koliko krogov 300 m 100 m
prevozi Ana in koliko Beno, ko se prvič ponovno
srečata v točki S?
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 2. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. V živalskem vrtu imajo zajci, papige in kače skupaj 24 glav, 14 kril in 62 nog. Koliko kač je
v živalskem vrtu?
(A) 5 (B) 6 (C) 7 (D) 8 (E) 9
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
x−a x−b
A2. Naj bosta a in b različni realni števili. Za katero število x velja enakost x−b
= x−a
?
a−b a2 +b2 a2 +b2 a+b
(A) 2
(B) a+b
(C) 2(a+b)
(D) a + b (E) 2
A3. Daljica AB je dolga 20 cm. Lomljena črta, ki po-

vezuje točki A in B, tvori z daljico AB 7 enakostra-
ničnih trikotnikov. Noben odsek lomljene črte ne leži A B
na daljici AB. Koliko centimetrov je dolga lomljena
črta? √ √ √
(A) 40 3 (B) 40 (C) 20 + 20 3 (D) 20 + 20 2
(E) Nemogoče je določiti.

B1. Naj bodo a, b in c taka naravna števila, da je število a2 + b2 + c2 deljivo s 7. Dokaži, da je tudi
število a4 + b4 + c4 deljivo s 7.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B2. V krog s polmerom r včrtamo deltoid, ki ima eno stranico dvakrat toliko dolgo kot drugo.
Izračunaj razmerje med ploščinama včrtanega deltoida in kroga.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. V rombu, katerega stranice in ena izmed diagonal so dolge 60 cm, se nahaja 9 točk. Ali
obstajata dve izmed teh točk, ki med seboj nista oddaljeni več kot 30 cm?
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 3. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Samo je na list papirja napisal 3-mestno liho naravno število in Petru povedal samo zadnjo
števko tega števila. Peter je takoj ugotovil, da število, ki ga je na list papirja napisal Samo, ni
praštevilo. Katero števko je Samo povedal Petru?
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(A) 1 (B) 3 (C) 5 (D) 7 (E) 9
A2. Karmen je na mizi zložila skupaj 5 koščkov (glej sliko). Nato je 4

zunanje koščke obrnila navpično. Kateri košček še potrebuje Karmen,
da bo lahko sestavila kocko?
(A) (B) (C)
(D) (E)
A3. Točka M je razpolovišče stranice AD paralelograma A M D

ABCD (glej sliko). Kot BAD je velik 84◦ , kot AM B pa 48◦ .

Koliko stopinj je velik kot DCM ?
(A) 36 (B) 42 (C) 44 (D) 45 (E) 48
B C

B1. Poišči vsa realna števila a ≥ 0, za katera ima enačba 2|x − a| + 3|x + a| = 1 vsaj eno realno
rešitev.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B2. Ali ima enačba cos(sin x) = sin(cos x) vsaj eno realno rešitev?
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. Konveksen večkotnik imenujemo enostaven, če ga lahko razrežemo na
končno mnogo enakokrakih pravokotnih trikotnikov. Na skici je prikazan
enostaven 5-kotnik. Ali obstaja enostaven 7-kotnik? Kaj pa enostaven 9-
kotnik?
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 4. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Miha ima 4 predalčke. V enem predalčku so le kovanci za 20 centov, v enem predalčku le
kovanci za 10 centov, v enem predalčku le kovanci za 2 centa in v enem predalčku le kovanci
za 1 cent. Miha lahko vzame kovance iz treh različnih predalčkov, in sicer iz enega predalčka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
en kovanec, iz enega predalčka dva kovanca in iz enega predalčka tri kovance. Največ koliko
centov lahko iz predalčkov vzame Miha?
(A) 61 (B) 62 (C) 82 (D) 92 (E) 96
A2. V okviru preiskave so aretirali štiri osumljence. Vsak je dal eno izjavo.
Žan: “Izmed osumljencev sem edini nedolžen.”
Alen: “Izmed osumljencev sem edini kriv.”
Zala: “Vsi osumljenci smo nedolžni.”
Beno: “Vsaj dva izmed osumljencev sta kriva.”
Nadaljnja preiskava je pokazala, da je bil vsaj eden izmed osumljencev kriv in da so nedolžni
govorili resnico, krivi pa so lagali. Koliko osumljencev je bilo krivih?
(A) 1 (B) 2 (C) 3 (D) 4
A3. Koliko je takih dvomestnih števil, katerih predhodnik in naslednik sta praštevilo in po-
polni kvadrat, ne nujno v tem vrstnem redu?
(A) 1 (B) 2 (C) 3 (D) 4 (E) 5

B1. Poišči vse pare naravnih števil (m, n), za katere velja
m + 3n − 5 = 2v − 11d,
kjer je v najmanjši skupni večkratnik števil m in n, d pa največji skupni delitelj števil m in n.

(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B2. Poišči vse funkcije f : R → R, za katere velja
f (xy) = xf (y) + 3f (x) + 3
za vse x, y ∈ R.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. Konveksen večkotnik imenujemo preprost, če ga lahko razrežemo na končno
mnogo kvadratov in enakostraničnih trikotnikov. Na skici je prikazan pre-
prost 5-kotnik. Ali obstaja preprost 7-kotnik? Kaj pa preprost 13-kotnik?
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00

1 2 3
A D C
Utemeljitve:
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A1. Naravno število je deljivo z 9 natanko tedaj, ko je vsota njegovih števk deljiva z 9. Ker
je vsota števk 7-mestnega števila 2345678 enaka 35 = 3 · 9 + 8, moramo izbrisati števko
8. S tem dobimo 6-mestno število 234567, katerega vsota števk je 27 = 3 · 9, in je zato
deljivo z 9.
A2. Če se otroci na igrišču v nekem trenutku lahko rezdelijo v 2 enako veliki skupini, pri
čemer je v vsaki skupini n fantov in n deklet, potem je skupno število deklet na igrišču
enako 2n, kar je sodo število in je enako skupnemu številu fantov na igrišču. Da bo
število deklet na igrišču sodo in enako številu fantov, mora na igrišče priti vsaj 1 dekle
in vsaj 6 fantov. Na igrišče bi torej moralo priti še najmanj 7 otrok.
A3. Označimo ploščino enega kvadrata s p. Ploščina območja, ki ga prekrivajo kvadrati,

je potem enaka 28p. Ker sta črtkani črti pravokotni, je iz slike razvidno, da lahko
sredinski šestkotnik sestavimo iz dveh celih kvadratov in iz dveh polovičk kvadrata.
Ploščina enega šestkotnika je torej enaka 3p, ploščina območja, ki ga prekrivajo šestkotniki,
pa 18 · 3p = 54p. Iskano razmerje je zato enako 28p : 54p = 14 : 27.

B1. Naj bosta a in b dolžini stranic takega pravokotnika. Iz navodil naloge sledi, da je
2(a + b) = n = ab. To enakost med a in b preuredimo v a(b − 2) = 2b in od tod izrazimo
2b 2(b − 2) 4 4
a= = + =2+ .
b−2 b−2 b−2 b−2
Ker sta a in b naravni števili, mora število b − 2 deliti 4. Ker je hkrati število b − 2
večje od −2, je lahko enako le −1, 1, 2 ali 4. Torej je b zaporedoma enak 1, 3, 4 ali 6 in
a zaporedoma enak −2, 6, 4 ali 3. Prvi primer odpade, ker −2 ni naravno število. V
drugem in četrtem primeru dobimo n = 18, v tretjem pa n = 16.
Zapis enačbe 2(a + b) = n = ab . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Preureditev enačbe in izražen a (ali b) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da b − 2 deli 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je b enak 1, 3, 4 ali 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Zapis obeh rešitev (n = 16 ali n = 18) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

(Če tekmovalec rešitev le zapiše, se mu prizna 1 točko.)
2
B2. Zaradi podobnosti trikotnikov ACD in ABC E
velja <) CAD = < ) BAC. Opazimo, da točka E
leži na drugem bregu premice BC kot točka C
A, zato velja < ) BCE = 180◦ − < ) ACB − D
◦ b a
<) DCA = 90 − < ) DCA = < ) CAD = < ) BAC.
Torej sta si tudi trikotnika ABC in CEB po-
dobna, saj imata dva enaka √ kota. Po pitago-
rovem izreku velja |AB| = a2 + b2 . Iz po- A B
dobnosti trikotnikov ABC in ACD sledi
|AD| |AC| |DC| |CB|
= in = .
|AC| |AB| |AC| |AB|
2
Iz prve enakosti izrazimo |AD| = |AC|
2 |AC|·|CB|
|AB|
= √ab2 +b2 , iz druge pa |DC| = |AB|
= √ ab
a2 +b2
.
Ker sta si tudi trikotnika ABC in CEB podobna, velja
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
|BE| |CB|
= ,
|BC| |CA|
|CB|2 a2
od koder izrazimo |BE| = |CA|
= b
. Ploščina štirikotnika ABED je torej enaka
|AD| · |DC| |AC| · |CB| |CB| · |BE|

p = + + =
2 2 2
ab3 ab a3 ab4 + ab2 (a2 + b2 ) + a3 (a2 + b2 )
= + + = =
2(a2 + b2 ) 2 2b 2b(a2 + b2 )
2ab4 + 2a3 b2 + a5
= .
2b(a2 + b2 )

Utemeljena ugotovitev, da sta si trikotnika ABC in CEB podobna . . . . . . . 1 točka
Uporaba podobnosti trikotnikov ABC in ACD ter izraženi stranici |AD| in |DC| 1
točka
Uporaba podobnosti trikotnikov ABC in CEB ter izražena stranica |BE| 1 točka
Zapis ploščine štirikotnika ABED kot vsote ploščin treh pravokotnih trikotnikov
1 točka
Izračun ploščine štirikotnika ABED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
3
B3. Anin krog je dolg 1000 m, Benov pa 1200 m. Denimo, da se v točki S spet srečata po
tem, ko je Ana prevozila n krogov, Beno pa k krogov. Ana prevozi n krogov v času
n · 1000
vAna
m
, Beno pa k krogov v času k · 1200 m
vBeno
. Ta dva časa morata biti enaka, torej je
1000 m 1200 m
n· =k· .
vAna vBeno
Iz te enačbe izrazimo
n 1200 m vAna 6 2 12
= · = · = .
k 1000 m vBeno 5 7 35
12
Ker iščemo najmanjša možna n in k, ulomek 35 pa je okrajšan, sledi n = 12 in k = 35.
Torej, ko se prvič ponovno srečata v točki S, Ana prevozi 12 krogov, Beno pa 35 krogov.
Zapis ali uporaba dolžine Anine poti (n·1000 m) in dolžine Benove poti (k·1200
m) od starta do prvega srečanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Zapis enačbe n · 1000

vAna
m
= k · 1200
vBeno
m
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
n 12
Izraženo razmerje k = 35 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Argumentiran sklep, da je n = 12 in k = 35 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2 točki
(Če tekmovalec rešitev le zapiše, se mu prizna 1 točka.)
4

1 2 3
A E B
Utemeljitve:
A1. Zajci in kače nimajo kril, papige pa imajo po dve krili, zato je v živalskem vrtu 14 :
2 = 7 papig. Papige imajo torej skupaj 7 · 2 = 14 nog. Ker kače nimajo nog, imajo zajci
skupaj 62 − 14 = 48 nog. Vsak zajec ima 4 noge, zato je v živalskem vrtu 48 : 4 = 12
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
zajcev. Torej je v živalskem vrtu 24 − 12 − 7 = 5 kač.
A2. Dano enačbo pomnožimo z (x−a)(x−b), da dobimo (x−a)2 = (x−b)2 . Po kvadriranju

odštejemo x2 in dobimo −2ax + a2 = −2bx + b2 , kar lahko preuredimo do 2(b − a)x =
(b − a)(b + a). Ker b − a 6= 0, lahko enačbo delimo z b − a, da dobimo 2x = b + a, od
koder izrazimo x = a+b2
.
A3. Označimo dolžine stranic teh 7 enakostraničnih trikotnikov po vrsti z a1 , a2 , . . . , a7 .

Dolžina daljice AB je potem enaka a1 + a2 + . . . + a7 , dolžina lomljene črte od A do B
pa 2a1 + 2a2 + . . . + 2a7 = 2(a1 + a2 + . . . + a7 ). Dolžina lomljene črte je torej dvakratnik
dolžine daljice in je zato enaka 40 cm.
5
B1. Pri deljenju s 7 ima popoln kvadrat lahko ostanek 0, 1, 2 ali 4. Ker je število a2 + b2 + c2
deljivo s 7, morajo imeti števila a2 , b2 in c2 pri deljenju s 7 ali vsa ostanek 0 ali tri
različne ostanke enake 1, 2 in 4. V prvem primeru so števila a, b in c deljiva s 7 in zato
je tudi število a4 + b4 + c4 deljivo s 7. V drugem primeru lahko predpostavimo, da je
a2 = 7k + 1, b2 = 7m + 2 in c2 = 7n + 4 za neka cela števila k, m in n. Tedaj velja
a4 + b4 + c4 = (7k + 1)2 + (7m + 2)2 + (7n + 4)2 = 49(k 2 + m2 + n2 ) + 14(k + m + n) + 21,
kar je spet deljivo s 7.
Ugotovitev, da ima lahko popoln kvadrat pri deljenju s 7 ostanek 0, 1, 2 ali 4 . . . 1

točka
Sklep, da morajo imeti števila a2 , b2 in c2 pri deljenju s 7 bodisi vsa ostanek 0
bodisi tri različne ostanke 1, 2 in 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ugotovitev, da je v primeru, ko so a2 , b2 in c2 deljiva s 7, tudi a4 + b4 + c4 deljiv s 7
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
1 točka
Zapis a2 = 7k + 1, b2 = 7m + 2 in c2 = 7n + 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljen sklep, da je v tem primeru a4 + b4 + c4 deljiv s 7 . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
6
B2. Označimo dolžini stranic včrtanega deltoida z a in 2a. Zaradi
simetrije poteka daljša izmed diagonal deltoida skozi središče a a
r
kroga. Po izreku o kotu v polkrogu je torej kot med strani-
cama dolžin a in 2a pravi.p Po Pitagorovem
√ izreku je dolžina
daljše diagonale 2 2
enaka a + (2a) = 5a, kar pomeni, da
√ 2a 2a
5a
je r = 2 . Ploščina deltoida je enaka 2 · a·2a
2
= 2a2 , ploščina r
2
kroga pa πr2 = 5πa4
8
. Iskano razmerje ploščin je 5π .
Pregledno narisana in označena skica (vključno z ugotovitvijo, da je daljša dia-

gonala romba premer kroga) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljena ugotovitev,
√
da je kot med stranicama z dolžino a in 2a pravi 1 točka
5a
Izračun r = 2 ali upoštevanje izračuna pri izračunu ploščine kroga . . . . 2 točki
Izračun ploščine deltoida . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračunano razmerje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
7
B3. Odgovor je da. Krajša diagonala razdeli romb
na dva enakostranična trikotnika s stranico 60 30 cm
cm. Vsakega od njiju lahko razdelimo še na 4
enakostranične trikotnike s stranico 30 cm. S
tem smo romb razdelili na 8 enakostraničnih
trikotnikov s stranico 30 cm. Ker v rombu leži 30 cm
9 točk, obstaja enakostraničen trikotnik, v ka-
terem ležita vsaj dve točki. 30 cm 30 cm
Dokažimo, da sta ti dve točki med seboj oddaljeni C
največ 30 cm. Točki označimo z E in F , oglišča enako-
straničnega trikotnika, v katerem ležita, pa z A, B in C.
Oglejmo si trikotnik AEF . Notranji kot tega trikotnika F
pri oglišču A je velik največ 60◦ , torej mora biti eden 30 cm 30 cm
od preostalih dveh notranjih kotov velik vsaj 60◦ . To
pomeni, da stranica EF ni najdaljša stranica trikotnika
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
E
AEF . Toda preostali dve stranici sta dolgi največ 30
cm, saj točki E in F ležita znotraj kroga s središčem v A A 30 cm B
in polmerom 30 cm. Torej je tudi razdalja med točkama
E in F največ 30 cm.
Ugotovitev, da razdeli diagonala romb na dva enakostranična trikotnika 1 točka

Ugotovitev, da lahko romb razdelimo na osem enakostraničnih trikotnikov s stra-
nico 30 cm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da obstaja enakostranični trikotnik s stranico 30 cm, v katerem ležita vsaj
dve točki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljen sklep, da sta točki, ki ležita znotraj tega trikotnika med seboj odda-
ljeni največ 30 cm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Odgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
8

1 2 3
C A B
Utemeljitve:
A1. Iz zadnje števke trimestnega naravnega števila lahko ugotovimo, da le to ni praštevilo

le, če je zadnja števka soda (in je zato število deljivo z 2) ali pa enaka 5 (in je zato
število deljivo s 5). Vse ostale števke so lahko zadnje števke trimestnega praštevila,
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
npr. števila 101, 103, 107 in 109 so vsa praštevila. Ker je bilo Samovo število liho, je
bila njegova zadnja števka enaka 5.
A2. Levi rob levega koščka in desni rob desnega koščka imata zarezi navznoter, zgornji
rob zgornjega koščka in spodnji rob spodnjega koščka pa imata zarezi navzven. Torej
mora imeti zadnji košček na dveh nasprotnih robovih zarezi navzven, na preostalih
dveh nasprotnih robovih pa zarezi navznoter. Temu pogoju usteza le košček (A), ki
ima na levem in desnem robu zarezi navzven, na spodnjem in zgornjem robu pa zarezi
navznoter. Karmen torej potrebuje še košček (A).
A3. S pomočjo kotov trikotnika ABM izračunamo < ) M BA = 180◦ −84◦ −48◦ = 48◦ , torej je
trikotnik ABM enakokrak z vrhom pri A. Sledi |AB| = |AM |. Ker je M razpolovišče
stranice AD, velja |AM | = |M D|, ker pa je ABCD paralelogram, je |AB| = |CD|.
Torej je |CD| = |M D| in tudi trikotnik M CD je enakokrak z vrhom pri D. Od tod
◦
izračunamo <) DCM = 180 −<)2 M DC = <) BAD
2
= 42◦ .
9
B1. Obravnavajmo več možnosti. Če je x < −a, dobimo enačbo −2(x − a) − 3(x + a) = 1,
od koder izračunamo x = − a+1 5
. Da bo to res rešitev, mora veljati − a+1
5
< −a oziroma
1
a < 4 . Če je −a ≤ x ≤ a, dobimo enačbo −2(x − a) + 3(x + a) = 1, torej je x = 1 − 5a.
To je rešitev, le takrat, ko je −a ≤ 1 − 5a ≤ a, kar je ekvivalentno pogoju 16 ≤ a ≤ 14 .
Če je x > a, dobimo 2(x − a) + 3(x + a) = 1 oziroma x = 1−a 5
. Da bo to rešitev, mora
1−a 1
veljati 5 > a oziroma a < 6 . Enačba ima torej vsaj eno realno rešitev natanko tedaj,
ko je a ≤ 41 .
Izračun x = − a+1
5
pri možnosti x < −a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
a+1
Zapis rešitve − 5 < −a oziroma a < 41 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun x = 1 − 5a pri možnosti −a ≤ x ≤ a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis rešitve −a ≤ 1 − 5a ≤ a oziroma 16 ≤ a ≤ 41 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračun x = 1−a
5
pri možnosti x > a in zapis rešitve a < 16 . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis končne rešitve a ≤ 14 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
10
B2. Enačbo prepišemo v cos(sin x) = cos( π2 −cos x). Od tod sledi, da mora veljati π2 −cos x =
± sin x + 2kπ za nek k ∈ Z, torej cos x ± sin x = π2 − 2kπ. Ker je | cos x ± sin x| ≤ | cos x| +
| sin x| ≤ 2, mora biti k = 0, torej je cos x ± sin x = π2 . Če to enačbo kvadriramo, dobimo
2 2 2
cos2 x ± 2 cos x sin x + sin2 x = π4 oziroma ± sin 2x = π4 − 1. Ker je π4 − 1 > 94 − 1 > 1,
ta enačba nima realnih rešitev, torej tudi začetna enačba nima nobene realne rešitve.
Zapis enačbe cos(sin x) = cos( π2 − cos x) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Ugotovitev, da je π2 − cos x = ± sin x + 2kπ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis ekvivalentne enačbe cos x ± sin x = π2 − 2kπ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljen sklep, da je k = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2
Izračun ± sin 2x = π4 − 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2
Sklep, da je π4 − 1 > 1 in odgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
11
B3. Na skici je prikazan enostaven 7-kotnik. Dokažimo, da enostaven
9-kotnik ne obstaja. Notranji koti enakokrakega pravokotnega tri-
kotnika so enaki 45◦ in 90◦ . Torej je vsak notranji kot enostav-
nega večkotnika lahko enak le 45◦ , 90◦ ali 135◦ . Če bi enostaven
9-kotnik obstajal, bi bila vsota njegovih notranjih kotov največ
9 · 135◦ = 1215◦ . Toda vsota notranjih kotov vsakega 9-kotnika
je enaka (9 − 2) · 180◦ = 1260◦ . Torej enostaven 9-kotnik ne obstaja.
Odgovor, da enostaven 7-kotnik obstaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Skica enostavnega 7-kotnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Odgovor, da enostaven 9-kotnik ne obstaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da lahko notranji kot enostavnega večkotnika meri 45◦ , 90◦ ali 135◦ 1
točka
Utemeljen sklep, da enostavnega 9-kotnika ni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
12

1 2 3
C C E
Utemeljitve:
A1. Miha dobi največji znesek, če iz predalčkov vzame tri kovance po 20 centov, dva ko-
vanca po 10 centov in en kovanec po 2 centa. Znesek je v tem primeru enak 82 centov.
A2. Alen ne more biti nedolžen, saj bi sicer govoril resnico, toda potem bi moral biti po
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
svojih besedah kriv. Alen je zato kriv. To pomeni, da je Zala lagala, torej je tudi ona
kriva. Sledi, da je Beno govoril resnico, torej je nedolžen. To pa pomeni, da je Žan
lagal, zato je tudi on kriv. Krivi so torej natanko trije osumljenci, to so Žan, Alen in
Zala.
A3. Popolni kvadrati, ki so predhodnik ali naslednik dvomestnega števila, so natanko

9, 16, 25, 36, 49, 64, 81 in 100. Dvomestna števila, katerih predhodnik oziroma nasle-
dnik je popoln kvadrat so torej le števila 10, 15, 17, 24, 26, 35, 37, 48, 50, 63, 65, 80, 82 in
99. Toda dvomestno število, katerega predhodnik oziroma naslednik je praštevilo,
mora biti sodo, zato nam ostanejo le števila 10, 24, 26, 48, 50, 80 in 82. Od teh pa imajo
za predhodnik oziroma naslednik praštevilo le števila 10, 24, 48, 80 in 82. Vsa ta števila
res ustrezajo pogoju. Pravilen odgovor je torej 5.
13
B1. Pišimo m = da in n = db. Torej sta a in b tuji naravni števili in velja v = dab. Če to
vstavimo v enačbo dobimo da + 3db − 5 = 2dab − 11d, torej mora d deliti 5. Denimo
najprej, da je d = 1. Tedaj lahko enačbo preuredimo v a(2b − 1) = 3b + 6. Od tod sledi,
da 2b − 1 deli 3b + 6, torej deli tudi 2(3b + 6) − 3(2b − 1) = 15. Ker je 2b − 1 naravno
število, imamo štiri možnosti. Če je 2b−1 = 1, je b = 1 in a = 9. Če je 2b−1 = 3, je b = 2
in a = 4, kar pa je protislovje, saj si a in b nista tuji. Če je 2b − 1 = 5, je b = 3 in a = 3,
kar je spet protislovje. Če pa je 2b − 1 = 15, je b = 8 in a = 2, kar je spet protislovje. V
tem primeru imamo torej rešitev (9, 1). Naj bo sedaj d = 5. Tedaj lahko enačbo delimo
s 5 in preuredimo v a(2b − 1) = 3b + 10. Od tod sledi, da 2b − 1 deli 3b + 10, torej deli
tudi 2(3b + 10) − 3(2b − 1) = 23. Imamo dve možnosti. Če je 2b − 1 = 1, je b = 1 in
a = 13. Če pa je 2b − 1 = 23, je b = 12 in a = 2, kar je protislovje, saj si a in b nista tuja.
Tako dobimo še rešitev (65, 5).
Zapis m = d · a in n = d · b za tuji naravni števili a in b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Ugotovitev, da d deli 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Zapis rešitve (9, 1) in utemeljitev, da drugih rešitev v primeru, ko je d = 1 ni . . . 2

točki
Zapis rešitve (65, 5) in utemeljitev, da drugih rešitev v primeru, ko je d = 5 ni . . 2
točki
14
B2. V funkcijsko enačbo vstavimo x = 0, da dobimo f (0) = 3f (0)+3, od koder izračunamo
f (0) = − 23 . Sedaj v funkcijsko enačbo vstavimo y = 0, da dobimo f (0) = xf (0) +
3f (x) + 3, od koder izrazimo f (x) = − 31 xf (0) + 13 f (0) − 1 = 21 x − 32 . Preverimo lahko,
da funkcija f (x) = 12 x − 23 res ustreza dani funkcijski enačbi, torej je to edina rešitev.
Zapis funkcijske enačbe v primeru, ko je x = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Izračun f (0) = − 32 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis funkcijske enačbe v primeru, ko je y = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis funkcije f : f (x) = x2 − 32 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Sklep, da je to edina rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
15
B3. Na skici je prikazan preprost 7-kotnik. Dokažimo,
da preprost 13-kotnik ne obstaja. Notranji koti kva-
dratov in enakostraničnih trikotnikov so enaki 90◦ in
60◦ . Torej je vsak notranji kot preprostega večkotnika
lahko enak le 60◦ , 90◦ , 120◦ ali 150◦ . Če bi preprost 13-
kotnik obstajal, bi bila vsota njegovih notranjih kotov
največ 13 · 150◦ = 1950◦ . Toda vsota notranjih kotov
vsakega 13-kotnika je enaka (13 − 2) · 180◦ = 1980◦ .
Torej preprost 13-kotnik ne obstaja.
Odgovor, da preprost 7-kotnik obstaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Skica enostavnega 7-kotnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Odgovor, da enostaven 13-kotnik ne obstaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da lahko notranji kot enostavnega večkotnika meri 60◦ , 90◦ , 120◦ ali
150◦ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Utemeljen sklep, da preprostega 13-kotnika ni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

16
Naloge za 1. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Enakorobi piramidi z robom dolžine 5 cm odrežemo vseh pet

oglišč, tako da so vsi robovih odrezanih majhnih piramid krajši od
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
1 cm. Kateri od naštetih večkotnikov ni mejna ploskev nastalega

telesa?
(A) trikotnik (B) štirikotnik (C) petkotnik
(D) šestkotnik (E) osemkotnik
A2. Lili je ugotovila, da je povprečje števk letnice 2015 enako 2, saj je 2+0+1+5
4
= 2. Kolikokrat
v 21. stoletju po letu 2015 bo imela letnica enako povprečje števk kot letnica 2015?
(A) 1 (B) 2 (C) 5 (D) 6 (E) 9
A3. Prvo šolsko uro sta bili števili fantov in deklet v razredu v razmerju 3 : 4. Ko so pred
drugo šolsko uro v razred prišla še 4 dekleta, 4 fantje pa so razred zapustili, je to razmerje
postalo 2 : 5. Koliko več deklet kot fantov je bilo v razredu drugo šolsko uro?
(A) 5 (B) 6 (C) 7 (D) 8 (E) 12

B1. Kvadratu s stranico dolžine a včrtamo pravilni osemkotnik tako, da ležijo 4 stranice osem-
kotnika na stranicah kvadrata. Izrazi dolžino stranice včrtanega osemkotnika z a.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B2. Jure je na tablo zapisal naravna števila od 1 do 2015. Urška je nato po vrsti pregledovala
zapisana števila od najmanjšega do največjega in pobrisala vsako, ki ni bilo deljivo s 3.
Izmed števil, ki so ostala na tabli, je zatem od najmanjšega do največjega pobrisala vsako, ki
ni bilo deljivo s 32 . Izmed preostalih števil je nato od najmanjšega do največjega pobrisala
vsako, ki ni bilo deljivo s 33 , in tako dalje. Katero število je Urška pobrisala zadnje?
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2 a 2 b
B3. Naj bosta a in b realni števili, za kateri velja 1+a2 + 1+b2 = 1. Določi vse možne vrednosti
izraza
a b
(a + b) + .
1 + a2 1 + b 2
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 2. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Iz osmih enakokrakih pravokotnih trikotnikov sestavimo pravilen osem-

kotnik z osemkotno luknjo, kot to prikazuje slika. Dolžina stranice pravilnega
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
osemkotnika je enaka 1 cm. Koliko centimetrov je dolga stranica osemkotne

luknje?
√
2 1 √ √ √
(A) (B) (C) 2 − 2 (D) 2 − 1 (E) 3
2 2
A2. Na sliki je prikazan graf neke funkcije na intervalu

[−1, 2]. Katera funkcija je to?
(A) f (x) = x − 1 (B) f (x) = |x| − 1
(C) f (x) = |x − 1| (D) f (x) = −|x| + 1
(E) f (x) = ||x| − 1|
√
A3. Koliko je vrednost izraza 0.043 ?
1 1 1
(A) (B) (C) (D) 0.04 (E) 0.016
5 25 125

B1. Krožnici K1 in K2 na sliki sta očrtana in včrtana
C
krožnica enakostraničnega trikotnika ABC. Kro-
žnici K2 je včrtan kvadrat DEF G, pri čemer točka K1
D leži na stranici AB. Krožnici K3 in K4 sta enako F
veliki in se med seboj dotikata, vsaka od njiju pa
se dotika še dveh stranic kvadrata DEF G. Določi
razmerje dolžin polmerov krožnic K1 in K4 . G E
K3 K4
(6 točk)
K2
A D B
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B2. Koliko četveric naravnih števil (a, b, c, d) zadošča neenakostim
1 1 1 1
a > b > c > d in + + + > 2?
a b c d
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. Poišči vsa realna števila x, ki zadoščajo enačbi
√
3
√
2x + 13 − 3 2x − 13 = 2.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 3. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Slika prikazuje tri koncentrične polkroge s polmeri 1, 2 in 4.

Območji, označeni z X, imata ploščino x, območja, označena z Y ,
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
pa ploščino y. Kolikšno je razmerje med ploščinama x in y?

(A) 1 : 3 (B) 1 : 2 (C) 2 : 3 (D) 3 : 8 (E) 4 : 9
A2. Za katero celo število n velja
(n − 1)(n − 3) . . . (n − 2015) = n(n + 2)(n + 4) . . . (n + 2014)?
(A) −4028 (B) −2014 (C) 2015 (D) 4030 (E) Nobeno.
A3. Dan je polinom p(x) = 2015x2013 − 2 in realno število h, za katerega velja p(h) = −2015.
Koliko je vrednost p(−h)?
(A) 2011 (B) 2012 (C) 2013 (D) 2014 (E) 2015

B1. Če polinom p delimo s polinomom 2 − x, dobimo količnik 2x2 − x + 3. Določi ostanek tega
deljenja, če veš, da je zmnožek vseh ničel polinoma p enak 11
2
.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B2. Koliko je naravnih števil, manjših od 100 000, katerih vsota števk je deljiva z 9 ali s 5?
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. Simetrala kota pri A ter višina in težiščnica iz oglišča A trikotnika ABC razdelijo kot pri A
na 4 enake dele. Določi velikosti kotov trikotnika ABC.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naloge za 4. letnik
A1 A2 A3 B1 B2 B3
A1. Na nogometnem turnirju je sodelovalo n ekip. Vsaka ekipa je z vsako drugo odigrala
natanko eno tekmo. Skupaj je bilo na turnirju odigranih 2015n tekem. Koliko ekip je sodelovalo
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
na turnirju?
(A) 2015 (B) 4029 (C) 4030 (D) 4031
A2. Pravokotnik ABCD na sliki je razdeljen na 7 skladnih pravokotnikov.

Koliko znaša razmerje |BC| : |AB|?
(A) 2 : 3 (B) 4 : 5 (C) 7 : 12 (D) 8 : 15
(E) Razmerje je odvisno od velikosti pravokotnikov.
A3. Sara išče trimestno naravno število xyz (z so enice, y desetice in x stotice), za katerega velja
1 ≤ x < y < z in da je vsota števil xyz, yzx in zxy trimestno število, ki ima vse števke enake.
Največ koliko takih trimestnih števil lahko Sara najde?
(A) 3 (B) 5 (C) 7 (D) 9 (E) 11

B1. Poišči vsa realna števila x, ki zadoščajo neenakosti
2 sin2 2x ≥ 3 cos 2x.
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B2. Naj bo a1 , a2 , a3 , . . . aritmetično zaporedje. Za poljubno naravno število k značimo Sk =
a1 + a2 + . . . + ak . Dokaži, da za vsaki naravni števili m in n velja
n−m
Sn − Sm = Sn+m .
n+m
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
B3. Naj bo K trikotniku ABC očrtana krožnica, I pa središče trikotniku ABC včrtane krožnice.
Razpolovišče tistega loka BC krožnice K, ki ne vsebuje točke A, označimo z D, razpolovišče
tistega loka CA krožnice K, ki ne vsebuje točke B, pa označimo z E. Naj bo F zrcalna slika
točke I pri zrcaljenju čez stranico AB in denimo, da F leži na krožnici K. Koliko je velik kot
<) DF E?
(6 točk)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
1 2 3
C C E
Utemeljitve:
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A1. Tista stranska ploskev, ki je bila prej osnovna ploskev piramide, je sedaj osemkotnik.
Ploskve, ki so bile prej stranske ploskve piramide, so sedaj šestkotniki. Pri oglišču, ki
je bilo prej vrh piramide, nastane ploskev, ki je štirikotnik, pri ostalih ogliščih piramide
pa nastanejo ploskve, ki so trikotniki. Nobena od stranskih ploskev nastalega telesa
ni petkotnik.
A2. Vsota števk take letnice mora biti 8. Ker gre za letnico v 21. stoletju, sta prvi dve števki
2 in 0. Vsota zadnjih dveh števk mora zato biti enaka 6. Takih letnic po letu 2015 je
pet, to so 2024, 2033, 2042, 2051 in 2060.
A3. Označimo število fantov v razredu prvo šolsko uro z f število deklet pa z d. Potem je
f
d
= 34 . Drugo šolsko uro je v razredu f −4 fantov in d+4 deklet, zato je razmerje enako
f −4
d+4
= 52 . Iz prve enačbe izrazimo f = 34 d in vstavimo v drugo enačbo, da dobimo
3
4
−4
d 2
= .
d+4 5
Enačbo preuredimo do 47 d = 28, torej je d = 16 in f = 12. Drugo šolsko uro je torej v

razredu 8 fantov in 20 deklet, kar pomeni, da je 12 deklet več kot fantov.
x
B1.
Označimo z x dolžino stranice včrtanega osemkotnika. Štirje trikotniki, ki nastanejo
ob ogliščih kvadrata, so enakokraki pravokotni trikotniki. Ker je njihova
√ hipotenuza
√
dolga x, so njihovi kraki dolgi √x2 . Torej velja a = x + 2 √x2 = x + x 2 = x( 2 + 1). Iz
zapisane enačbe izrazimo
√
a a( 2 − 1) √
x= √ = = 2a − a.
2+1 2−1

Izračun dolžine kraka trikotnika v oglišču kvadrata ( √x2 ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe a = x + 2 √x2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
√
Poenostavitev√enačbe v a = x( 2 + 1) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Odgovor x = 2a − a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
B2. Po tem, ko je Urška prvič pregledala vsa zapisana števila, so na tabli ostala le števila
deljiva s 3. Ko je skozi števila šla drugič, so ostala le števila deljiva s 32 . Po tretjem
pregledu so ostala le števila deljiva s 33 , in tako dalje. Največja potenca števila 3, ki je
manjša od 2015, je 36 = 729, saj je 37 = 2187. Ko je torej Urška šestič pregledala števila,
so ostala na tabli le števila deljiva s 729, to sta 729 in 1458. V naslednjem pregledu
je pobrisala obe ti dve števili, saj nista deljivi z 2187. Kot zadnje je Urška pobrisala
število 1458.
Ugotovitev, da so po prvem pregledu ostala zapisana le števila,

Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
deljiva s 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da so po tretjem pregledu ostala zapisana le števila,
deljiva s 33 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljen sklep, da je največja potenca števila 3, manjša od 2015,
število 36 = 729 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Ugotovitev, da sta po šestem pregledu ostali zapisani le še števili
729 in 1458 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Pravilen odgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če tekmovalec zapiše samo pravilno rešitev brez argumentov, se mu prizna le
1 točka.)
B3. Dano enakost pomnožimo z (1 + a2 )(1 + b2 ) 6= 0 in poenostavimo, da dobimo ekviva-

lentno enakost a2 b2 = 1. Torej je ab = ±1. Tudi dani izraz poenostavimo
a + ab2 + b + a2 b

a b (a + b)(1 + ab)
(a + b) + = (a + b) = (a + b) =
1+a 2 1+b 2 2
(1 + a )(1 + b )2 (1 + a2 )(1 + b2 )
(a2 + b2 + 2ab)(1 + ab)
= .
1 + a2 + b 2 + a2 b 2
Če je ab = −1, je vrednost tega izraza enaka 0, če pa je ab = 1, je vrednost tega izraza
enaka
(a2 + b2 + 2) · 2
= 2.
a2 + b 2 + 2
Poračunamo lahko, da sta ti dve vrednosti tudi dejansko doseženi. Vrednost 0 je na
primer dosežena, ko je a = 1 in b = −1, vrednost 2 pa, ko je a = b = 1.
Zapis ekvivalentne enakosti a2 b2 = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Zapis ekvivalentnih enakosti ab = ±1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2 +b2 +2ab)(1+ab)
Poenostavljen zapis izraza ( (a 1+a2 +b2 +a2 b2 ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Izračunana vrednost izraza v primeru, ko je ab = −1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Izračunana vrednost izraza v primeru, ko je ab = 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
2
1 2 3
D D C
Utemeljitve:
Kateti posameznega pravokotnega trikotnika sta√dolgi 1 cm, njegova hipotenuza pa
A1. √
2 cm. Stranica osemkotne luknje je torej dolga 2 − 1 cm.
A2. To je funkcija f (x) = −|x| + 1. Vse preostale funkcije imajo v točki 2 vrednost 1.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
√ q
4 3
q 3
4 2 3
3
= 15 = 125 1

A3. Poračunamo 0.04 = 3 = = 10 .
100 100
C
K1
F
V
S
T
G E
K2 r2 r1 R
K3 K4 U
A D B
B1. D
Označimo z r1 , r2 , r3 in r4 polmere krožnic K1 , K2 , K3 in K4 , pri čemer vemo, da velja
r3 = r4 . Ker je trikotnik ABC enakostraničen, imata krožnici K1 in K2 skupno središče,
ki ga označimo z S. Trikotnik BSD je polovica enakostraničnega trikotnika, zato velja
r1 = |SB| = 2|SD| = 2r2 . Ker je GE premer krožnice K2 , je |GE| = 2r2 = r1 . Izrazimo
dolžino |GE| še na drug način z r4 . Naj bo T dotikališče krožnic K3 in K4 . Središče
krožnice K4 označimo z R, njeni dotikališči s stranicama DE in EF kvadrata DEF G
pa z U in V . Ker sta krožnici K3 in K4 enako veliki, je T središče kvadrata DEF G, torej
velja |GE| = 2|T E|. Štirikotnik
√ RU EV je kvadrat s stranico dolžine r4 , zato je njegova
diagonala
√ dolga |RE| √ = 2r4 Od tod izrazimo |GE| = 2|T E| = 2(|T R|√
. + |RE|) =
2(r4 + 2r4 ) √ = (2 + 2 2)r4 . Iz obeh izražav dolžine |GE| sledi r1 = (2 + 2 2)r4 , torej
r1
je r4 = (2 + 2 2).
Utemeljen sklep, da je r1 = 2r2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Ugotovitev, da je |GE| = r1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Izračunana dolžina daljice |RE| . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Z r4 izražena dolžina daljice |GE| . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Zapisano razmerje rr14 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
3
B2. Če je d ≥ 2, potem je a1 + 1b + 1c + d1 ≤ 4 · 12 = 2, kar je protislovje. Torej je d = 1. Če
je c ≥ 3, potem je a1 + 1b + 1c + d1 ≤ 3 · 31 + 1 = 2, kar je spet protislovje. Torej je c = 2.
Podobno sledi, da mora biti b = 3, saj bi sicer imeli a1 + 1b + 1c + d1 ≤ 2 · 41 + 12 + 1 = 2.
Torej mora biti a1 + 31 + 12 + 11 > 2, oziroma a1 > 16 . Ker je a > b = 3, je lahko le a = 4 ali
a = 5. Neenakostim zadoščata dve četverici, (4, 3, 2, 1) in (5, 3, 2, 1).
Utemeljena ugotovitev, da je d = 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2 točki

Ugotovitev, da je c = 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da je b = 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis ali uporaba neenakosti a1 > 16 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Sklep, da je a = 4 ali a = 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
(Če tekmovalec obe rešitvi samo zapiše, se mu priznata le 2 točki.)
B3. Enačbo potenciramo na tretjo potenco, da dobimo
√ 2 √ √ √
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
2
(2x + 13) − 3 3 2x + 13 3 2x − 13 + 3 3 2x + 13 3 2x − 13 − (2x − 13) = 8.
Nato jo preuredimo
√ √ √ √
26 − 3 3 2x + 13 3 2x − 13 3 2x + 13 − 3 2x + 13 = 8
√
3
√
3
in upoštevamo, da je 2x + 13 −
2x + 13 = 2, da dobimo
√ √
26 − 6 3 2x + 13 3 2x − 13 = 8.
√ √
Enačbo spet preuredimo do 3 2x + 13 3 2x − 13 = 3 in potenciramo na tretjo potenco,
da dobimo (2x + 13)(2x − 13) = 27 oziroma 4x2 − 169 = 27. Od tod sledi x2 = 49 in
zato x = ±7.
Pravilno potenciranje enačbe √ . . . . . . .√. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
3 3
Preureditev enačbe v√ 26 − 6 2x √ + 13 2x − 13 = 8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Potenciranje enačbe 3 2x + 13 3 2x − 13 = 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe 4x2 − 169 = 27 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Zapis obeh rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
√ √
2. način. Enačbo preuredimo v 3 2x + 13 = 3 2x − 13 + 2 in nato potenciramo na tretjo
potenco, da dobimo
√ 2 √
2x + 13 = 2x − 13 + 6 3 2x − 13 + 12 3 2x − 13 + 8.
Vse člene nesemo na eno stran in poenostavimo do

√ 2 √
6 3 2x − 13 + 12 3 2x − 13 − 18 = 0.
√
Če vpeljemo novo spremenljivko y = 3 2x − 13 in enačbo delimo s 6 dobimo kvadra-
tno enačbo y 2 + 2y − 3 = 0 oziroma (y + 3)(y − 1) = 0, ki ima dve rešitvi, y = −3 in
3
y = 1. Iz enačbe za novo spremenljivko izrazimo x = y +13 2
. Ko je y = −3, je x = −7,
ko pa je y = 1, je x = 7. Začetna enačba ima torej dve rešitvi, x = −7 in x = 7.
Potenciranje enačbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

√ 2 √
Poenostavitev enačbe v 6 3 2x − 13 + 12 3 2x − 13 − 18 = 0 . . . . . . . . . . . . . 1 točka
4
Uvedba nove spremenljivke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapisani rešitvi y1 in y2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapisani rešitvi začetne enačbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
(Tekmovalec dobi vse točke tudi v primeru, če je enačbo korektno rešil brez
uvedbe nove spremenljivke.)
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
5

1 2 3
D E A
Utemeljitve:
4π
− π2
A1. Ploščine treh polkrogov so enake π2 , 4π
2
in 16π
2
. Ploščina območja x je zato enaka 2
2
=
16π
3π − 4π 3π
4
, ploščina območja y pa 2
3
2
= 2π. Iskano razmerje je torej 4
: 2π = 3 : 8.
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
A2. Če je n liho celo število, je leva stran enakosti soda, desna pa liha. Za liha cela števila
torej enakost ni izpolnjena. Podobno sklepamo, če je n sodo celo število. V tem pri-
meru je leva stran enakosti liha, desna pa soda. Torej nobeno celo število ne ustreza
enakosti.
A3. Iz podatkov sledi 2015h2013 − 2 = −2015 oziroma 2015h2013 = −2013. Zato je p(−h) =
2015(−h)2013 − 2 = −2015h2013 − 2 = −(−2013) − 2 = 2011.
B1. Po izreku o deljenju je p(x) = (2x2 − x + 3)(2 − x) + o, kjer je o ostanek pri deljenju
polinoma p(x) s polinomom 2 − x. Ker smo delili s polinomom stopnje 1, je ostanek o
neka konstanta. Torej je prosti člen polinoma p(x) = −2x3 + 5x2 − 5x + (6 + o) enak
6 + o, vodilni koeficient pa −2. Po Vietovem pravilu je produkt vseh ničel polinoma
p(x) torej enak − 6+o
−2
= 11
2
. Od tod izračunamo ostanek o = 5.
Zapis polinoma p kot (2x2 − x + 3)(2 − x) + o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Ugotovitev, da je o konstanta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis prostega člena polinoma p . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka

Uporaba Vietovega pravila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Izračun ostanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
B2. Naravna števila, katerih vsota števk je deljiva z 9, so natanko tista, ki so deljiva z 9.
Takih števil, manjših od 100 000, je torej 99 9999 = 11 111. Vsako naravno število manjše
od 100 000 je oblike abcde, kjer je vsaj ena od števk a, b, c, d in e različna od 0. Če zadnje
štiri števke fiksiramo in označimo njihovo vsoto s k, potem moramo a izbrati tako, da
bo k + a deljivo s 5. Neglede na to, kaj je k, imamo za a natanko 2 možnosti; a = 0, 5,
če je k deljivo s 5, a = 4, 9, če ima k ostanek 1 pri deljenju s 5, a = 3, 8, če ima k ostanek
2 pri deljenju s 5, a = 2, 7, če ima k ostanek 3 pri deljenju s 5, in a = 1, 6, če ima k
ostanek 4 pri deljenju s 5. Torej zadnje štiri števke lahko izberemo poljubno, za prvo
števko pa nam ostaneta dve možnosti. Takih števil je zato 104 · 2 − 1 = 19 999, saj smo
šteli tudi število 0 = 00000. Prešteti moramo še števila, katerih vsota števk je deljiva s
5 in 9, torej s 45. Toda vsota števk števila manjšega od 100 000 je kvečjemu 5 · 9 = 45 in
to le takrat, ko so vse števke enake 9. Tako število je zato eno samo, tj. 99 999. Števil,
po katerih sprašuje naloga je torej 11 111 + 19 999 − 1 = 31 109.
6
Pravilno prešteta števila, katerih vsota števk je deljiva z 9 . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ugotovitev, da za deljivost s 5 zadošča opazovati le eno števko . . . . . . . . . 1 točka
Zapisane vse možnosti za opazovano števko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Pravilno prešteta števila, katerih vsota števk je deljiva s 5 . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Pravilno prešteta števila, katerih vsota števk je deljiva s 45 . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Odgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
C E
S
D
B3. A B
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
Naj bo D razpolovišče stranice BC, E nožišče višine iz A, S pa presečišče simetrale

kota pri A s stranico BC. Ker simetrala razdeli kot na dva enaka dela, mora simetrala
nujno ležati med višino in težiščnico. Torej točka S leži med točkama E in D. Imamo
dve možnosti, bodisi D leži med B in S ter E med S in C ali pa E leži med B in S ter
D med S in C. Zaradi simetrije lahko obravnavamo le prvi primer.
) BAC s 4α, pri čemer motra biti 0 < α < π4 . Potem je
Označimo kot <
|BE| = |AE| tg 3α, |DE| = |AE| tg 2α in |CE| = |AE| tg α.
Od tod izpeljemo
|BD| = |BE| − |DE| = |AE|(tg 3α − tg 2α)
in
|CD| = |CE| + |DE| = |AE|(tg α + tg 2α).
Ker je D razpolovišče stranice BC, sledi tg 3α − tg 2α = tg α + tg 2α oziroma
tg 3α − tg α − 2 tg 2α = 0.
Levo stran lahko preuredimo

sin 3α sin α sin 2α
tg 3α − tg α − 2 tg 2α = − −2 =
cos 3α cos α cos 2α
sin 3α cos α − sin α cos 3α sin 2α sin 2α sin 2α
= −2 = −2 =
cos α cos 3α cos 2α cos α cos 3α cos 2α
sin 2α(cos 2α − 2 cos α cos 3α) sin 2α cos 4α
= =− ,
cos α cos 2α cos 3α cos α cos 2α cos 3α
kjer smo pri četretem enačaju upoštevali adicijski izrek za sinus
sin 2α = sin(3α − α) = sin 3α cos α − sin α cos 3α,
pri zadnjem enačaju pa formulo za produkt kosinusov
2 cos α cos 3α = cos(3α + α) + cos(3α − α) = cos 4α + cos 2α.
7
Iz izpeljanega sledi sin 2α = 0 ali cos 4α = 0, torej je 2α = kπ ali 4α = π2 + kπ, kjer je
k ∈ Z. Ker mora biti 0 < α < π4 , je edina možnost α = π8 . Torej je <) BAC = 4α = π2 ,
π 3π π
<) ACB = 2 − α = 8 in < ) CBA = 8 .
Z upoštevanjem obeh simetričnih primerov smo ugotovili, da so koti trikotnika ABC
bodisi <) BAC = π2 , <
) ACB = 3π 8
) CBA = π8 ali pa <
in < ) BAC = π2 , < ) ACB = π8 in
3π
) CBA = 8 .
<

S kotom α in |AE| izražene dolžine daljic |BE|, |DE| in |CE| . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis enačbe tg 3α − tg α − 2 tg 2α = 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Preureditev enačbe v − cossin 2α cos 4α
α cos 2α cos 3α
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Zapisana rešitev z utemeljitvijo, da je edina možna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
8

1 2 3
D C C
Utemeljitve:
n
n
n(n−1)
A1. Na turnirju je bilo odigranih 2
tekem, torej velja 2
= 2
= 2015n. Od tod
izračunamo n = 4031.
A2. Označimo dolžino daljše stranice 7 skladnih pravokotnikov z a, dolžino krajše stranice
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
pa z b. Potem je |AB| = |DC| = 4b = 3a oziroma b = 34 a. Iskano razmerje je tako enako
|BC| a+b a + 34 a 7
7
= = = 4 = .
|AB| 4b 3a 3 12
A3. Vsota števil xyz, yzx in zxy je enaka 100(x + y + z) + 10(y + z + x) + (z + x + y).
Ker mora biti to trimestno število, je x + y + z < 10 in v tem primeru so vse števke
tega števila avtomatično enake. Iščemo torej število trojic štvk (x, y, z), za katere velja
1 ≤ x < y < z in x + y + z < 10. Takih trojic je natanko 7, to so (1, 2, 3), (1, 2, 4), (1, 2, 5),
(1, 2, 6), (1, 3, 4), (1, 3, 5) in (2, 3, 4). Sara ima na izbiro 7 takih trimestnih števil.
B1. Upoštevamo formule za kotne funkcije dvojnih kotov, da dobimo
8 sin2 x cos2 x ≥ 3 cos2 x − 3 sin2 x.

Z upoštevanjem zveze cos2 x = 1 − sin2 x neenakost preuredimo do
8 sin4 x − 14 sin2 x + 3 ≤ 0.
Če vpeljemo novo spremenljivko y = sin2 x, dobimo neenačbo 8y 2 − 14y + 3 ≤ 0

oziroma (4y − 1)(2y − 3) ≤ 0. Ker je 0 ≤ y ≤ 1, je člen (2y − 3) avtomatično negativen.
Dana neenakost je zato ekvivalentna neenakosti 4y − 1 ≥ 0 oziroma sin2 x ≥ 41 . Slednja
neenakost velja takrat, ko je bodisi sin x ≥ 12 , torej π6 + 2kπ ≤ x ≤ 5π
6
+ 2kπ, k ∈ Z, ali pa
1 5π π
sin x ≤ − 2 , torej − 6 + 2kπ ≤ x ≤ − 6 + 2kπ, k ∈ Z. Skupna reštev so torej vsa števila
x, ki zadoščajo neenakosti π6 + kπ ≤ x ≤ 5π
6
+ kπ za neko celo število k.
Zapis ekvivalentne neenačbe z enojnimi koti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Zapis neenačbe 8 sin4 x − 14 sin2 x + 3 ≤ 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 točka
Sklep, da je faktor 2 sin2 x − 3 negativen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis ekvivalentnih neenačb sin x ≥ 21 ali sin x ≤ − 12 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis rešitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
9
B2. Označimo z d razliko dveh zaporednih členov tega aritmetičnega zaporedja. Po for-
muli za vsoto členov aritmetičnega zaporedja velja
k(k − 1)
Sk = ka1 + d.
2
S pomočjo te zveze izračunamo

(n + m)(n + m − 1) d
Sn+m = (n + m)a1 + d = (n + m) a1 + (n + m − 1)
2 2
in
d d
Sn − Sm = (n − m)a1 + n(n − 1) − m(m − 1) = (n − m)a1 + (n − m)(n + m − 1) =
2 2

d
= (n − m) a1 + (n + m − 1)
2
V obeh rezultatih je drugi faktor enak, zato velja
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
(n + m)(Sn − Sm ) = (n − m)Sn+m ,
od koder sledi željena enakost, saj je n + m 6= 0.
Zapis formule za Sk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka

Izračun Sn+m . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2 točki
Izračun Sn − Sm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2 točki
Utemeljitev zveze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
C
E K
D
A B
B3. F
Ker sta točki D in E razpolovišči ustreznih lokov krožnice K, ležita na simetralah
kotov <) BAC in < ) CBA. Zaradi zrcaljenja je < ) F AB = < ) BAI = 21 <) BAC, torej je
<) F ED = < ) F AD = < ) BAC. Podobno dobimo <) EDF = < ) CBA. Sledi <) DF E =
<) ACB. Izračunajmo torej velikost kota < ) ACB. Točke F , B, C in A so konciklične,
) ACB = π − <
zato je < ) BF A. Ker je F zrcalna slika točke I, velja
1 1 1
) AIB = π −
<) BF A = < ) BAC − <
< ) CBA = π − (<
) BAC + <
) CBA) =
2 2 2
1 π 1
= π − (π − <
) ACB) = + <) ACB.
2 2 2
10
) ACB = π − ( π2 + 12 <
Torej je < ) ACB) = π
2
− 12 <
) ACB, od koder sledi <
) ACB = π
3
in
π
zato tudi <) DF E = 3 .

Ugotovitev, da ležita točki D in E na simetralah kotov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Utemeljeni sklepi, da je < ) F ED = < ) F AD = < ) BAC, < ) EDF = < ) CBA
in <
) DF E = <) ACB . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Zapis zveze <) BF A = π2 + 12 < ) ACB . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 točki
Izračunana velikost kota < ) DF E . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 točka
Ref. ID: 20090418 / 30.9.2020 0:00:00
11

Tekmovalne Naloge DMFA Slovenije: Društvo Matematikov, Fizikov in Astronomov Slovenije

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Tekmovalne Naloge DMFA Slovenije: Društvo Matematikov, Fizikov in Astronomov Slovenije

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Društvo matematikov, fizikov

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije dovoljuje shranitev v

- &  

' " #   

78 & 

  

  '     2  "  6

%     %  .

 +  # #     #  

    

   

    6              

           

 #    

" $ # $ $ 7

)  " " !' " *! ' '#"+ ++  , + 

 '! " !  (+ !#    

% & " !( 9#!" 23 6 5 5    "#*

 ! + + 7 "

 +" $!  "

  &   

                  

   -  

0  

!    

  +  +                 

 4      

1             

                

           

                

&     

  *             

   +  +      

 + + ,    +  +      

)                 

 4      

$  #     $$  #  #  #  #   &        

    +            

             

    "       '   -    

                  

              

    

, . " !  / &   &0! 1 

  !    0 0! )" &! 0  

( " )!  &    

, . "     

( " 0 

, &)0 "#) 

      '              (

     

 * +   +          

            ,

   # (   

   -            +   .   /

          

   # "    #  $ 2      3 "

      +  &  ++  + 

                

#   #    "& +       # 

    +        &  

      

- &

' " #

78 &

' 2 " 6

% % .

+ # # #

6

#

" $ # $ $ 7

) " " !' " *! ' '#"+ ++ , +

'! " ! (+ !#

% & " !( 9#!" 23 6 5 5 "#*

! + + 7 "

+" $! "

&

-

0

!

+ +

4

1

&

*

+ +

+ + , + +

)

4

$ # $$ # # # # &

+

" ' -

, . " ! / & &0! 1

! 0 0! )" &! 0

( " )! &

, . "

( " 0

, &)0 "#)

' (

* + +

,

# (

- + . /

# " # $ 2 3 "

+ & ++ +

# # "& + #

+ &

0 + + ! + + . + + ) + )

+ ! + + .

# # #

7

# "$ /$$#

3 ... . .

+

, ' '

/ ! 0 ! 1

/ '-* !

+ 1

, )(+ !*( &

/ % ! &( '& 7 7 %'

$ % &% & '

,

& 3Æ & &

% &% & % & % &% & % & %&

" (

2 & ,

5

$!+ # - $ # #

( & !! $!$!+ !$. #. !$ !$ &!

% !

0 % !" " % $

-# + + + $ $

,

/

* , ,

.

++

6

1 .

' ( )

¾ ¾

' ) . $