Letno - Porocilo - 2020 SL 03 Web

Naslov publikacije:
LETNO POROČILO 2020

Leto 31, maj 2021
Izdajatelj:
BANKA SLOVENIJE
Slovenska 35
1505 Ljubljana
tel.: +386 (1) 47 19 000
e-pošta: pr@bsi.si
http://www.bsi.si
Letno poročilo temelji na podatkih
in informacijah, dostopnih do
22. aprila 2021.
Razmnoževanje publikacije,
v celoti ali deloma, ni dovoljeno.
Uporaba in objava podatkov in
delov besedila je dovoljena le z
navedbo vira.
ISSN 1518-2103
(elektronska izdaja)
Letno poročilo Banke Slovenije 2020
KAZALO
NAGOVOR GUVERNERJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
OSEBNA IZKAZNICA BANKE SLOVENIJE . . . . . . . . . . . 12
1. GOSPODARSKA GIBANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
1.1 Mednarodne razmere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
1.2 Slovensko gospodarstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
2. BANČNI SISTEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
3. IZVAJANJE NALOG BANKE SLOVENIJE . . . . . . . . . 43
3.1 Mandat Banke Slovenije in institucionalni okvir. . . . . . . . . . . . . . . 44
3.2 Denarna politika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47
3.3 Nadzor bank. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
3.4 Makrobonitetna politika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
3.5 Reševanje bank in sistem jamstva za vloge. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73
3.6 Bankovci in kovanci. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78
3.7 Plačilni in poravnalni sistemi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
3.8 Soupravljanje deviznih rezerv ECB. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89
3.9 Upravljanje finančnih naložb Banke Slovenije. . . . . . . . . . . . . . . . . 90
3.10 Centralni kreditni register. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
3.11 Plačilne storitve za komitente Banke Slovenije. . . . . . . . . . . . . . . 94
3.12 Statistika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95
4. S
ODELOVANJE BANKE SLOVENIJE Z DRUGIMI
INSTITUCIJAMI IN STROKOVNIMI SKUPINAMI . . . . 99
4.1 Delovanje Banke Slovenije v domačem in mednarodnem okolju. 100
4.2 Sodelovanje z domačimi institucijami. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
5. P
OROČANJE BANKE SLOVENIJE
DRŽAVNEMU ZBORU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
6. POROČILO O DELU BANKE SLOVENIJE . . . . . . . . . 111
6.1 Organa odločanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
6.2 Delovanje Sveta Banke Slovenije leta 2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
6.3 Odnosi z javnostmi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
6.4 Upravljanje tveganj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
6.5 Revizijski odbor. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
6.6 Poslovanje Banke Slovenije v letu 2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121
6.7 Postopki pred sodišči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127
7. R
AČUNOVODSKI IZKAZI BANKE SLOVENIJE
ZA LETO 2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129
PODZAKONSKI PREDPISI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166
RAZLAGA KRATIC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170
5
KAZALO TABEL
Tabela 1: Pomembne banke in manj pomembne banke
(na dan 31. decembra 2020). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
Tabela 2: Nadzorniški ukrepi, izrečeni bankam in
hranilnicam leta 2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
Tabela 3: Makrobonitetni ukrepi Banke Slovenije veljavni
ob koncu leta 2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67
Tabela 4: Višina blažilnika O-SII, ki ga morajo banke
dosegati v letu 2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69
Tabela 5: Vplačila Banke Slovenije v proračun
Republike Slovenije (v mio EUR) . . . . . . . . . . . . . . . . . 122
Tabela 6: Bilanca stanja za obdobje 2016–2020 na dan
31. decembra (v mio EUR). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124
Tabela 7: Izkaz poslovnega izida za obdobje 2016–2020
(v mio EUR). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
KAZALO SHEM
Shema 1: Institucionalni okvir delovanja Banke Slovenije
ob koncu leta 2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
Shema 2: Trinivojski sistem obrambnih linij pred tveganji v
Banki Slovenije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
KAZALO SLIK
Slika 1: Prispevki držav k rasti svetovnega BDP. . . . . . . . . . . . . . 17
Slika 2: Prispevki komponent trošenja k letni rasti BDP. . . . . . . . 18
Slika 3: Primerjava gibanj na trgu dela med Slovenijo in
evrskim območjem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Slika 4: Tekoči račun plačilne bilance. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Slika 5: Neto zunanji položaj članic evrskega območja pri
dolžniških instrumentih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Slika 6: Inflacija v članicah evrskega območja . . . . . . . . . . . . . . . 22
Slika 7: Gibanje inflacije v evrskem območju in v Sloveniji . . . . 23
Slika 8: Saldo in dolg države. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Slika 9: Kreditiranje nebančnega sektorja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
Slika 10: NPE, NPL in zamude nad 90 dni, stanja in deleži . . . . . . 31
Slika 11: Gibanje količnikov kapitalske ustreznosti na
konsolidirani osnovi v primerjavi z evrskim območjem. . 32
Slika 12: Struktura virov financiranja bank. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Slika 13: Donosnost na kapital (ROE), neto obrestna marža na
obrestonosno aktivo ter neto oslabitve in rezervacije v
deležu bilančne vsote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Slika 14: Prikaz tveganj Banke Slovenije za slovenski
bančni sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
6
Slika 15: Obseg naložb v zelene obveznice ob koncu

leta 2019 oziroma 2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
Slika 16: Struktura finančnih naložb Banke Slovenije v
zelene obveznice 31. decembra 2020. . . . . . . . . . . . . . . . 41
Slika 17: Gibanje donosnosti 10-letnih državnih obveznic
držav evrskega območja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
Slika 18: Stanje instrumentov denarne politike v Sloveniji. . . . . . . 51
Slika 19: Poenostavljena konsolidirana bilanca
stanja Evrosistema. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
Slika 20: Obrestne mere ECB, medbančnega denarnega
trga in presežna likvidnost evrskega območja . . . . . . . . . 55
Slika 21: Ugotovljene kršitve po kategorijah tveganj v
bankah leta 2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
Slika 22: Odstopanja od ukrepa omejevanja DSTI za
nova posojila prebivalstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71
Slika 23: Delež novih posojil z ročnostjo med 7 in 10 let
ter nad 10 let. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
Slika 24: Struktura skupnega sklada po razredih ročnosti. . . . . . . . 76
Sliki 25 in 26: Neto izdani bankovci in kovanci po apoenih
na dan 31. decembra 2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78
Slika 27: Količinska struktura ponarejenih evrskih bankovcev,
umaknjenih iz obtoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
Slika 28: Struktura finančnih naložb Banke Slovenije
po razredih ročnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91
Slika 29: Prikaz števila seznanitev fizičnih oseb z
lastnimi podatki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
Slika 30: Prikaz števila seznanitev poslovnih subjektov z
lastnimi podatki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93
Slika 31: Razdelitev stroškov po posameznih nalogah . . . . . . . . . 123
Slika 32: Število efektivno zaposlenih v Banki Slovenije
31. decembra 2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126
Slika 33: Izobrazbena struktura zaposlenih
31. decembra 2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126
7
NAGOVOR GUVERNERJA
Dogajanje v lanskem letu je zaznamoval izbruh pandemije, ki je
povzročil globoko zdravstveno, gospodarsko in socialno krizo,
zaznamoval pa je tudi dinamiko in obseg ukrepov ekonomskih politik.
Zaustavitev javnega življenja za zamejitev širjenja pandemije je otežila
mednarodno trgovanje ter zmanjšala zasebno potrošnjo in investicije
ter aktivnost v širokem spektru dejavnosti. Če je bilo že v letu 2019
zaznati obrat v gospodarskem ciklu, pa se je upočasnitev ekonomske
aktivnosti močno stopnjevala v lanskem letu, na kar smo se v okviru
Evrosistema odzvali s takojšnjimi in obsežnimi protikriznimi ukrepi
in s tem ohranili zavezanost inflacijskemu cilju in skrbi za ohranjanje
finančne stabilnosti evrskega območja. Tako je tudi bančni sistem
kljub oteženim okoliščinam in povišanim tveganjem ob obsežnem
ukrepanju monetarne in fiskalne politike ohranil svojo pomembno
vlogo v financiranju gospodarstva. Medtem ko je od marca 2020 dalje
uspešno izpolnjevanje zakonsko določenega mandata Banke Slovenije
potekalo v zgodovinsko izjemnih okoliščinah, bodo prihodnji izzivi
predvsem povezani s postopnim okrevanjem gospodarstva po končanju
zdravstvene krize.
Po zadnji oceni Mednarodnega denarnega sklada se je svetovni bruto
domači proizvod lani skrčil za 3,3 %, kar je bistveno več kot med
svetovno finančno krizo v letih 2008–2009. Lani so bila vsa pomembnejša
gospodarstva, z izjemo Kitajske, v recesiji. Z najhujšo recesijo do zdaj se je
soočilo tudi evrsko območje, kjer je bil BDP manjši za 6,6 % oziroma za 2,1
odstotne točke več kot v krizi leta 2009. Med članicami so se z največjim
zmanjšanjem gospodarske aktivnosti soočile tri epidemiološko najbolj
prizadete države (Španija, Italija in Francija), kjer je k intenzivnosti šoka
prispeval tudi nadpovprečni delež storitev v strukturi BDP. V Sloveniji je bila
kriza nekoliko blažja od pričakovanj in od povprečja evrskega območja, saj
se je BDP zmanjšal za 5,5 %, v največji meri zaradi padca končne potrošnje
gospodinjstev.
Z denarno politiko skupnega, evrskega območja smo se pravočasno
odzvali na spremenjene razmere in povečevanje negotovosti. Tako
smo za doseganje stabilne srednjeročne inflacije na ravni pod, a blizu 2 %,
podaljšali obstoječe in sprejeli nove obsežne ukrepe, ki so še dodatno povečali
stimulativnost denarne politike. Uvedli smo nov izredni program nakupa
vrednostnih papirjev (PEPP) v višini 1.850 mrd EUR, za zagotavljanje
dodatne likvidnosti smo med drugim uvedli tudi nov instrument pandemičnih
operacij dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (PELTRO), hkrati pa
smo do junija 2022 zagotovili ugodnejše pogoje ciljno usmerjenih operacij
dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO-III). Pri tem smo ključne obrestne
mere ohranili na obstoječih, nizkih ravneh.
Številne ukrepe smo sprejeli tudi na področju bančne regulative in
nadzora ter makrobonitetne politike zaradi ohranjanja financiranja
gospodarstva, zmanjšanja negotovosti ter institucionalne razbremenitve
poslovanja bank. V okviru nadzorniških pristojnosti smo se pod okriljem
9
SSM, EBA in BIS hitro in učinkovito odzvali s prilagajanjem nadzorniških

zahtev do bank in z drugimi ukrepi, ki lajšajo negativne posledice pandemije
(npr. ugodnejša regulatorna obravnava odlogov odplačevanja posojil).
Hkrati smo se v Banki Slovenije dodatno odzvali s sprejetjem nekaterih
začasnih prilagoditev izpolnjevanja bonitetnih zahtev, ukrepov nadzora
nad poslovanjem bank in z makrobonitetnimi ukrepi, ki so v nacionalni
pristojnosti.
Znatne ukrepe za zajezitev gospodarskih posledic zdravstvene krize so
sprejele tudi vlade, izstopajo ukrepi na trgu dela. Izpostavimo lahko, da
je bil v nasprotju s preteklo svetovno finančno krizo tokrat odziv denarne
politike evrskega območja, fiskalnih politik držav članic in Evropske
komisije časovno usklajen, kar ob ustreznih fiskalnih prizadevanjih daje
dobre možnosti za preprečitev zdrsa v dolgotrajnejše krčenje gospodarske
aktivnosti z negativnimi učinki na inflacijo.
Zaostrene gospodarske razmere tako v Sloveniji kot širše vplivajo tudi
na poslovanje bančnega sektorja. Ob realizaciji makroekonomskega
tveganja v bankah tako prihajata v ospredje kreditno in dohodkovno
tveganje, ki bosta v naslednjem obdobju krojili dobičkonosnost bančnega
sistema. Ta prek zadržanja dobičkov, ki je posledica tudi naših ukrepov
na makrobonitetnem področju, predstavlja ključen vir krepitve kapitalske
odpornosti bančnega sistema. Dobičkonosnost je bila v slovenskem
bančnem sistemu v lanskem letu razmeroma visoka, saj je donosnost na
kapital po zadnjih razpoložljivih podatkih dosegla celo najvišjo vrednost
med vsemi bančnimi sistemi Evropske unije. Vendar pa ta ne izhaja v celoti
iz osnovnega poslovanja bank: če bi izključili enkratni učinek združitve dveh
bank, bi se dobičkonosnost skoraj prepolovila. Kljub povišanju kreditnega
tveganja k še vedno relativno ugodni sliki pomembno prispevajo obsežni
podporni ukrepi države in regulatorne olajšave, tako da se je delež slabih
posojil v bančnem sistemu, z izjemo portfelja potrošniških posojil, med
letom še ohranjal na relativno nizkem nivoju. Se pa povečuje prerazvrščanje
terjatev v t. i. skupino terjatev s povečanim (a še nerealiziranim) kreditnim
tveganjem in ti prehodi so najbolj izraziti pri nefinančnih družbah, zlasti v
dejavnostih, katerih poslovanje je (bilo) zaradi epidemije onemogočeno ali
močno omejeno, v zadnjem obdobju pa jih je bilo mogoče zaznati tudi v
sektorju prebivalstva.
Izkušnje iz lanskega leta kažejo, da je dinamika ekonomske aktivnosti
močno pod vplivom omejitvenih ukrepov: gospodarska aktivnost se s
sproščanjem omejitvenih ukrepov začne dokaj hitro obnavljati, hkrati pa se
razmere ob ponovnem širjenju virusa in novih omejitvenih ukrepih lahko
ponovno znatno zaostrijo. To bo med drugim tudi naše vodilo pri kalibraciji
ukrepov na vseh področjih našega delovanja. V drugi polovici letošnjega leta
in v bližnji prihodnosti bo tako potreben razmislek o nadaljnji naravnanosti
in ukrepih denarne politike, ki mora ostati podpora gospodarstvu, hkrati pa
mora zagotavljati, da bomo na ravni celotnega evrskega območja sledili
inflacijskemu cilju. Ukrepi na področju bančne regulative, mikrobonitetnega
nadzora in makrobonitetne politike bodo v prihodnje osredotočeni na izhod
iz aktualne krize in gospodarsko okrevanje, in sicer v želji po tem, da bančni
sektor nadaljuje s pomembno funkcijo finančnega posredništva za zdravi
del gospodarstva, hkrati pa hitro, učinkovito in preudarno razrešuje tisti del
10
izpostavljenosti do svojih komitentov, ki jih je aktualna kriza prizadela do te

mere, da ne bodo mogli nadaljevati s svojimi aktivnostmi v bodoče.
Naj na koncu omenim še nekaj ključnih poudarkov iz poslovanja
Banke Slovenije. Bilančna vsota Banke Slovenije se je leta 2020 zlasti
zaradi spodbujevalne denarne politike in ukrepov države za lajšanje posledic
pandemije povečala za 7,2 mrd EUR. Pri obveznostih so se zvišali stanja
na transakcijskih računih bank, evrske vloge države in drugih komitentov,
bankovci v obtoku in obveznost do Evrosistema iz prilagoditve evrskih
bankovcev. Pri sredstvih so se povečali neto nakupi vrednostnih papirjev za
izvajanje denarne politike in stanje operacij dolgoročnejšega refinanciranja
bank, medtem ko so se druge evrske naložbe zmanjšale. Navedene
spremembe so povečale terjatev do ECB iz pozicije TARGET2 Banke
Slovenije. Presežek prihodkov nad odhodki je leta 2020 znašal 81,0 mio
EUR, kar je manj kot leto prej zlasti zaradi negativnih učinkov vrednotenja
pozicij na tržne cene in tečaje, negativnega neto rezultata združevanja
denarnih prihodkov Evrosistema in neto oblikovanja rezervacij za tveganja.
Neto obrestni prihodki so bili višji kot leta 2019. Na podlagi realiziranega
presežka bo Banka Slovenije v proračun Republike Slovenije nakazala 20,2
mio EUR.
Ocenjujem, da smo s svojim delovanjem v letu 2020 uspešno izpolnili
zakonsko določeni mandat. Kljub omejitvam v poslovanju smo delo
organizirali na način, da smo zaposleni lahko svoje naloge opravljali varno
in skladno z vsemi priporočili stroke, hkrati pa smo nemoteno zagotavljali
izvajanje vseh naših skupnih nalog tako v okviru institucij oziroma ustroja
Evropske unije kakor tudi na nacionalni ravni. Kot del Evropskega sistema
centralnih bank smo sooblikovali denarno politiko tako, da je zagotavljala
stabilnost cen, hkrati pa je taka denarna politika ob močno zaostrenih pogojih
poslovanja spodbujevalno vplivala na gospodarsko aktivnost v Sloveniji.
Hitro in odločno smo se odzivali na tekoče informacije o spremembah v
makroekonomskem okolju. Samostojno oziroma v sodelovanju s pristojnimi
institucijami na evropski ravni smo poskrbeli tudi za finančno stabilnost v
Sloveniji ter se pravočasno in z ustreznimi ukrepi odzvali na aktualne trende
v bančnem sistemu. Za dosledno izpolnjevanje svojega mandata si bomo
prizadevali tudi v prihodnje.
Boštjan Vasle
guverner Banke Slovenije
11
O S E B N A Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije.
Ustanovljena je bila s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije
25. junija 1991. Je pravna oseba javnega prava, ki samostojno
IZKAZNICA razpolaga z lastnim premoženjem. Banka Slovenije je v izključni

državni lasti s finančno in upravljavsko avtonomijo. Računovodske
izkaze Banke Slovenije revidira neodvisni mednarodni revizor.
BANKE SLOVENIJE Temeljni cilj Banke Slovenije je stabilnost cen.
KLJUČNA PODROČJA DELOVANJ

DENARNA MIKROBONITETNI
POLITIKA NADZOR
Temeljni cilj Evrosistema, katerega del smo tudi v Nadzorujemo poslovanje bank in hranilnic z
Banki Slovenije, je ohranjati stabilnost cen. namenom pravočasne prepoznave tveganj.
0,3 je leta 2020 v povprečju

znašala deflacija, merjena 52 nepravilnosti in
pomanjkljivosti pri
nadzoru pomembnih bank
% s HICP.
ugotovitev v letu 2020.
6,7 127
nepravilnosti in
je ob koncu leta 2020
pomanjkljivosti pri
znašala presežna
nadzoru manj
likvidnost v slovenskem
mrd € bančnem sistemu. ugotovitev pomembnih bank v
letu 2020.
1.377 je znašalo stanje TLTRO v

Sloveniji konec 2020.
43 licenciranja se je
zaključilo z izdajo
mio € postopkov dovoljenja.
3,2 19
zlata imamo v Banki za ugotavljanje
Slovenije v mednarodnih primernosti članov
rezervah. Vrednost zlata nadzornih svetov bank
tone in terjatev je konec leta

2020 znašala 158 mio €. postopkov je bilo zaključenih s
pozitivno oceno.
PLAČILA IN INFRASTRUKTURA
Banka Slovenije skrbi za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in
sistemov za poravnavo vrednostnih papirjev.
975.423 transakcij 21,98 mrd € 24/7/365 134 transakcij

v vrednosti 473,68 mrd € poslov z vrednostnimi papirji so je pravnim in fizičnim osebam v vrednosti 370,57 tisoč € je
je bilo leta 2020 poravnanih v v letu 2020 poravnali udeleženci iz celotne EU omogočena bilo poravnanih v TIPS decembra
TARGET2-Slovenija. slovenskega trga na denarnih izmenjava evrskih plačil 2020, ko sta se vanj vključili prvi
računih T2S. prek TIPS. slovenski poslovni banki.
6. 81
mio € presežka
51
leto milijonov
prihodkov nad
zapored transakcij
odhodki v 2020
smo v Banki Slovenije v letu 2020 180,7 mio € presežka prihodkov smo v letu 2020 za svojih 193
prejeli naziv Ugledni delodajalec. nad odhodki v letu 2019. komitentov izvršili v Banki Slovenije.
JA IN NALOGE BANKE SLOVENIJE

MAKROBONITETNA REŠEVANJE BANK IN SISTEM
POLITIKA JAMSTVA ZA VLOGE
Identificiramo, spremljamo in ocenjujemo sistemska Zagotavljamo urejeno reševanje bank v
tveganja za finančno stabilnost ter sprejemamo ukrepe za težavah s kar najmanjšimi posledicami za
preprečevanje oziroma omejevanje določenih tveganj. gospodarstvo in javne finance.
44,7 je konec decembra 2020

znašala bilančna vsota 192,5 je konec leta 2020
znašala vrednost sredstev
mrd € bančnega sistema.

mio € Sklada za reševanje bank.
1,9 96
je konec leta 2020
znašal delež nedonosnih je konec leta 2020
izpostavljenosti na ravni znašala vrednost Sklada
% bančnega sistema (konec

leta 2019 je znašal 2,2 %). mio € za jamstvo vlog.
0,2 je znašala medletna rast

posojil nebančnemu 22,1 prispevkov so leta 2020
banke skupno vplačale v
% sektorju.
mio € Sklad za jamstvo vlog.
18,3 je znašala kapitalska

ustreznost bančnega
sistema na konsolidirani
9 so leta 2020 v Enotni
sklad za reševanje
prispevale banke iz
% osnovi. mio € Republike Slovenije.
BANKOVCI IN KOVANCI
Banka Slovenije skrbi za oskrbo slovenskega trga s
pristno in primerno gotovino.
10,8 mrd € 31,8 mio € 887 kosov 124,8 mio

gotovine neto je Banka je konec leta 2020 znašala ponarejenih bankovcev in kosov bankovcev in kovancev
Slovenije dala v obtok skupna vrednost tolarskih 2.622 kosov ponarejenih smo leta 2020 prešteli v
od uvedbe evra do bankovcev in bonov, kovancev je bilo leta 2020 naši števnici.
31. decembra 2020. ki so še v obtoku. umaknjenih iz obtoka.
1 GOSPODARSKA
GIBANJA
Pri uvodih v poglavja Letnega poročila so
uporabljene podobe eksponatov iz Muzeja
Banke Slovenije.
1.1 MEDNARODNE RAZMERE

Izbruh pandemije je povzročil globoko zdravstveno, gospodarsko in
Pandemija je leta 2020 socialno krizo kljub izrednemu ukrepanju centralnih bank in vlad.
povzročila najglobljo Zaustavitev javnega življenja za zamejitev širjenja pandemije je spomladi
svetovno gospodarsko otežila mednarodno trgovanje ter zmanjšala investicije in aktivnost v
širokem spektru dejavnosti. Svetovna gospodarska aktivnost se je s
krizo po veliki depresiji
sproščanjem omejitvenih ukrepov po prvem valu pandemije sicer že začela
v tridesetih letih obnavljati, vendar so se razmere v številnih gospodarstvih zaradi ponovnega
prejšnjega stoletja. širjenja virusa ob koncu leta spet poslabšale. Po zadnji oceni Mednarodnega
denarnega sklada se je svetovni bruto domači proizvod (BDP) lani skrčil za
3,3 %, kar je bistveno več kot med svetovno finančno krizo v letih 2008–
2009. Čeprav se je globina krize zaradi razlik v moči epidemije in odzivu
nanjo med gospodarstvi razlikovala, so bila lani vsa pomembnejša
gospodarstva v recesiji. Izjema je bila Kitajska, ki je širjenje virusa zajezila
razmeroma hitro. Njen BDP se je povečal za 2,3 %, kar pa je najnižja rast
v več kot štiridesetih letih. Izrazit padec gospodarske aktivnosti sta utrpela
Združeno kraljestvo (–9,9 %) in Indija (–8,0 %). Z najhujšo recesijo do zdaj
se je soočilo tudi evrsko območje, saj je bil BDP manjši za 6,6 %, kar je za
2,1 odstotne točke večji padec kot v krizi leta 2009. Med članicami so se z
največjim zmanjšanjem gospodarske aktivnosti soočile tri epidemiološko
najbolj prizadete države, in sicer Španija (–11,0 %), Italija (–8,9 %) in
Francija (–8,2 %), kjer je k intenzivnosti šoka prispeval tudi nadpovprečni
delež storitev v strukturi BDP. Primerjalno majhen padec, vseeno pa večji
kot v času prejšnje finančne krize, so imeli v ZDA (–3,5 %).
V ECB smo za blažitev negativnih posledic krize sprejeli obsežne
ukrepe denarne politike. Izpostavljamo uvedbo novega izrednega
programa nakupa vrednostnih papirjev (PEPP) v višini 1.850 mrd EUR do
marca 2022, pri čemer bomo glavnice zapadlih vrednostnih papirjev v celoti
ponovno investirali vsaj do konca leta 2023. Z namenom zagotavljanja
dodatne likvidnosti smo med drugim uvedli tudi nov instrument operacij
dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (PELTRO), hkrati pa smo
do junija 2022 zagotovili ugodnejše pogoje ciljno usmerjenih operacij
dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO-III). Pri tem smo ključne obrestne
mere ohranili na obstoječih, nizkih ravneh. Poleg drugih centralnih bank je
obsežne ukrepe sprejela tudi Fed, ki je med drugim spremenila dolgoročne
cilje in strategijo denarne politike – med vidnejšimi je inflacijski cilj 2 % v
povprečju skozi čas. Ob pandemiji se je vrednost evra proti dolarju močno
povišala, nafta Brent pa pocenila, lani v povprečju za približno tretjino.
Na svetovnih trgih so se znižale tudi dolarske cene drugih surovin, kar je
povzročilo dodatne deflacijske pritiske v mednarodnem okolju.
16
Slika 1: Prispevki držav k rasti svetovnega BDP
Združeno kraljestvo Druge države Indija Kitajska

Japonska ZDA EA Svetovni BDP, rast v %
v odstotnih točkah
4
-1
-2
-3
-4
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Vir: MDS, preračuni Banke Slovenije.
Sprememba zalog Zasebna potrošnja Državna potrošnja

Bruto investicije Menjava s tujino BDP, rast v %
v odstotnih točkah BDP – EA, rast v %
6
5
4
3
2
1
0
-1
-2
-3
-4
-5
-6
-7
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Slovenija – zaposlenost EA – zaposlenost

Slovenija – anketna st. brezposelnosti (desno) EA – anketna st. brezposelnosti (desno)
17
medletno v % % aktivnega prebivalstva
8 12
Združeno kraljestvo Druge države Indija Kitajska

Japonska 1.2 SLOVENSKO GOSPODARSTVO
ZDA EA Svetovni BDP, rast v %
v odstotnih točkah Epidemija in z njo povezani omejevalni zdravstveni ukrepi so lani močno
4
Padec BDP je bil lani prizadeli tudi slovensko gospodarstvo, a je bila kriza nekoliko blažja od
manjši kot v povprečju pričakovanj in od povprečja evrskega območja. BDP se je zmanjšal za
3 5,5 %, v največji meri zaradi padca končne potrošnje gospodinjstev. Ta so
evrskega območja.
zaradi nezmožnosti trošenja in povečane previdnosti hkrati močno okrepila
2 varčevanje, njihova kupna moč pa je ob obsežnih podpornih ukrepih ostala
stabilna. Šok v investicijah je bil manjši od naših lanskih ocen, saj so se
1 podjetja v večini dejavnosti hitro prilagodila poslovanju v oteženih razmerah,
njihov finančni položaj je s pomočjo subvencij v povprečju ostal stabilen, v
0 drugi polovici leta pa je začelo okrevati tudi tuje povpraševanje. Ker se je
z njim začel povečevati izvoz blaga in večine storitev, je bil prispevek neto
menjave s tujino k spremembi BDP lani pozitiven. To velja tudi za državno
-1
potrošnjo, kar je pričakovan odziv fiskalne politike v gospodarski krizi.
Zaradi narave zdravstvenih ukrepov so se lani pojavile velike razlike med
-2 dejavnostmi, saj je na primer obseg poslovanja v gostinskih nastanitvenih
dejavnostih lani padel za več kot 40 %, v trgovini na drobno po pošti ali
-3 po spletu pa se je povečal za več kot polovico. Lansko zmanjšanje BDP je
bilo za 1,1 odstotne točke blažje kot v evrskem območju pri izdatkih zaradi
-4 manjšega padca investicij, pri dodani vrednosti pa zaradi nekoliko boljših
2015 2016 razmer v2017
večini skupin dejavnosti.
2018 2019 2020
Slika 2: Prispevki komponent trošenja k letni rasti BDP

Bruto investicije Menjava s tujino BDP, rast v %
v odstotnih točkah BDP – EA, rast v %
6
5
4
3
2
1
0
-1
-2
-3
-4
-5
-6
-7
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Vir: SURS, Eurostat, preračuni Banke Slovenije.

8 12
18
6 10
Izbruh epidemije je prekinil šestletno Bruto investicije
obdobje Menjava s tujino
povečevanja zaposlenosti. BDP, rast v %
Skupnav odstotnih točkah
zaposlenost BDP – EA,
po nacionalnih računih se rast
je vvprimerjavi
% z letom 2019 Ukrepi za ohranjanje
6
zmanjšala za 1,0 %, kar je za 0,6 odstotne točke manj kot v evrskem območju. delovnih mest
5
Še izrazitejši padec so preprečili obsežni ukrepi za ohranjanje delovnih so preprečili
4 ki so na vrhuncu vključevali skoraj 180 tisoč zaposlenih. Anketna
mest, izrazitejše povečanje
3
stopnja brezposelnosti se je povišala na 5,0 %, kar je malo v primerjavi s brezposelnosti.
padcem
2 gospodarske aktivnosti in pod povprečjem evrskega območja, so
pa posledice
1 epidemije dodatno izpostavile heterogenost na trgu dela, saj so
breme
0 krize najbolj občutili mladi in zaposleni v prekarnih oblikah dela. Ob
majhnem
-1 padcu zaposlenosti so se učinki epidemije in podpornih ukrepov
najbolj izrazili v obsežnem zmanjšanju števila opravljenih delovnih ur in
-2
nižji rasti prejemkov zaposlenih. Zaradi povečanega deleža zaposlenih, ki
-3
dela niso opravljali v polnem obsegu, se je število opravljenih delovnih
ur -4zmanjšalo za 6,3 %, rast povprečnih sredstev na zaposlenega pa se je
-5
upočasnila na 2,2 %. To je v primerjavi z globino krize solidna rast, ki je
-6
posledica visoke rasti plač v javnih storitvah zaradi izplačil kriznih dodatkov,
saj-7so se prejemki zaposlenih v zasebnem sektorju znižali.
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Slika 3: Primerjava gibanj na trgu dela med Slovenijo in evrskim območjem

8 12
6 10
4 8
2 6
0 4
-2 2
-4 0
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Vir: Eurostat, SURS, preračuni Banke Slovenije.
Sekundarni dohodki Primarni dohodki Storitve

v mrd EUR Blago Tekoči račun
5
2
19
1
-7
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je lani močno povečal.

Slovenija
Visok– zaposlenost
presežek Dosegel je 7,1 % BDPEAoz. – zaposlenost
rekordnih 3,3 mrd EUR, kar je približno
Slovenija – anketna st. brezposelnosti (desno) EA – anketna
550 mio EUR več kot leta 2019. Glavnist. razlog
brezposelnosti (desno) je 1,2 mrd EUR
za povečanje
tekočega računa
medletnoplačilne
v% bilance večji blagovni presežek, ki je lani – drugače %kot v predhodnih
aktivnega letih – s
prebivalstva
8 poltretjo milijardo EUR sestavljal tudi glavnino salda tekočega računa.12Bil
kaže na ohranjanje
je posledica večjega zmanjšanja domačega trošenja v primerjavi s padcem
konkurenčnosti tujega povpraševanja. K povečanju presežka so prispevali tudi ugodni
6 10
izvoznega sektorja, pogoji menjave, in sicer 320 mio EUR. Drugače je bilo pri menjavi storitev,
4 a tudi na velik padec kjer se je presežek zmanjšal kar za 800 mio EUR in dosegel najnižjo 8
domačega trošenja. raven po letu 2016. Zaradi zaprtja meja in težav v dobavnih verigah sta
bila najmočneje prizadeta turizem in transport. Menjava potovanj je bila
2 6
v primerjavi z letom 2019 nižja za približno 60 %, pri čemer je izguba
turističnih izvoznih prihodkov dosegla skoraj 1,7 mrd EUR. Ne glede na to
0 je bil padec skupne menjave s tujino v letu 2020 manjši kot na dnu prejšnje4
krize leta 2009; nominalni izvoz blaga in storitev se je zmanjšal za 10,0 %,
-2 uvoz pa za 12,2 %. Spremembe v saldu dohodkov so bile bistveno manjše. 2
Vpliv krize se je kazal predvsem v zmanjšanju prejemkov dohodkov od dela,
-4 padcu izplačil dividend v tujino in v večjem prilivu evropskih subvencij. 0
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Slika 4: Tekoči račun plačilne bilance

5
-1
-2
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Vir: Banka Slovenije.
v % BDP 2020 2012

200
neto zunanji dolg
150
100
50
20
0
5
Presežek finančnega računa plačilne bilance je lani ostal visok, neto
zunanji dolg pa se je še zmanjšal kljub obsežnemu zadolževanju države. Neto zunanji dolg
4
Slovenija je v letu 2020 neto financirala tujino v višini 4,4 % BDP,1 kar je Slovenije je lani znašal
0,7 odstotne točke BDP manj kot leto prej. Kapital je neto odtekal iz države le še 0,2 % BDP.
prek 3finančnih transakcij zasebnega sektorja in centralne banke, predvsem
prek neto postavk drugih naložb (7,8 % BDP), zlasti plasiranja vlog in
gotovine na račune v tujini, delno pa tudi z nadaljnjim neto odplačevanjem
2
posojil. Neto finančni odliv so zmanjševale predvsem neto naložbe tujcev
v domače vrednostne papirje (3,8 % BDP), zlasti državne obveznice,
medtem1 ko je bil neto tok neposrednih naložb lani zaradi krize popolnoma
zanemarljiv. Nadaljeval se je trend zmanjševanja neto zunanjega dolga. V
zadnjem
0 letu se je zmanjšal s približno milijarde EUR oz. 2,0 % BDP na le
83 mio EUR oz. 0,2 % BDP, kar nas uvršča med najmanj zadolžene članice
evrskega območja. Neto dolžnik do tujine ostaja le država, ki je svoj dolg
-1
lani povečala za 6,7 odstotne točke na 39,9 % BDP. Zasebni sektor je svoj
neto upniški položaj še nekoliko povečal.
-2
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Slika 5: Neto zunanji položaj članic evrskega območja pri dolžniških
instrumentih
v % BDP 2020 2012

200
neto zunanji dolg

150
100
50
neto zunanje terjatve

-50
-100
-150
-200
MT NL EE AT DE LT SI LV BE SK FR FI IT ES PT GR
Opomba: Lanskoletni neto dolg za Luksemburg (–2.611 % BDP), Irsko (–252 % BDP)
in Ciper (366 % BDP). Leto 2012 prikazujemo, ker je takrat neto zunanji dolg Slove-
nije dosegel najvišjo raven.
Vir: ECB.HICP, povprečna letna rast v % 2020 2019
3,0
2,5
2,0
1,5
1
Razlika med presežkom na tekočem in finančnem računu je posledica milijardne negativne
1,0
statistične napake, ki kaže razliko med evidentiranima saldoma realnih in finančnih transakcij.
0,5
21
0,0
-2
2015Slovenije 2020
Letno poročilo Banke 2016 2017 2018 2019 2020
Cenovna gibanja so bila lani šibkejša kot v povprečju evrskega

K 0,3-odstotni deflaciji območja. Kriza zaradi epidemije je povzročila deflacijo, ki je, merjena s
v % BDP 2020 2012
so lani največ prispevali
200 HICP (tj. harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin), v povprečju
zunanji dejavniki. leta znašala 0,3 %. Ta je bila predvsem posledica zunanjih dejavnikov,
neto zunanji dolg

150 saj je bil zaradi izrazitega padca svetovnih cen nafte prispevek cen
energentov močno negativen. K znižanju cen energentov sta prispevala še
100 protikrizni ukrep začasne cenejše električne energije v spomladanskem valu
epidemije in proticiklična trošarinska politika vse do oktobra, ko je Vlada
50 RS popolnoma liberalizirala cene naftnih derivatov. Zaradi zdravstvenih
ukrepov proti širjenju epidemije, ki so močno omejili ponudbo številnih
0 storitvenih dejavnosti, višje brezposelnosti in okrepljenega varčevanja
gospodinjstev se je zasebna potrošnja močno zmanjšala, z njo pa tudi domači
neto zunanje terjatve

-50 cenovni pritiski. Osnovna inflacija, merjena z najožjim kazalnikom, je tako v
primerjavi z letom 2019 padla za 1,1 odstotne točke na 0,8 %. Glavni razlog
-100 je v znižanju rasti cen storitev, po obdobju rasti v letu 2019 pa so padle tudi
cene industrijskih proizvodov brez energentov. Rast cen v evrskem območju
-150
je lani znašala 0,3 %. Zaradi težav z merjenjem med trajanjem ukrepov za
zamejitev širjenja epidemije se je zanesljivost cenovnih podatkov podobno
-200
kot v drugih državah zmanjšala tudi v Sloveniji.
MT NL EE AT DE LT SI LV BE SK FR FI IT ES PT GR
Slika 6: Inflacija v članicah evrskega območja
HICP, povprečna letna rast v % 2020 2019

3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
-0,5
-1,0
-1,5
GR CY EE IE ES SI IT PT LU LV EA DE FI BE FR MT LT NL AT SK
Vir: ECB, Eurostat, preračuni Banke Slovenije.
v% Letna rast HICP EA Letna rast HICP SI

6,0
5,0
4,0
3,0
22
2,0
-1,0
-1,5 Letno poročilo Banke Slovenije 2020

GR CY EE IE ES SI IT PT LU LV EA DE FI BE FR MT LT NL AT SK
Slika 7: Gibanje inflacije v evrskem območju in v Sloveniji
v% Letna rast HICP EA Letna rast HICP SI

6,0
5,0
4,0
3,0
2,0
1,0
0,0
-1,0
-2,0
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
Vir: Eurostat.
Saldo – Slovenija Saldo – EA

Blaženje posledic krize je močno poslabšalo javnofinančni položaj
v % BDP Dolg – Slovenija (desno) Dolg – EA (desno)
države.
10 Ta je lani po dveh letih presežkov beležila 8,4 % BDP primanjkljaja. Visok primanjkljaj 100
Prihodki države so se ob znatnem padcu gospodarske aktivnosti zmanjšali države in porast dolga
8 %. K poslabšanju javnofinančnega salda je še več prispevala
za 4,7 posledica epidemije. 90
14,9-odstotna rast izdatkov. Ta je večinoma izhajala iz ukrepov za blaženje
6 80
posledic epidemije, kjer so prevladovale subvencije s področja trga dela.
Ponovno
4 je bilo več investicij države, manjša pa so bila plačila obresti. Zaradi 70
visokega primanjkljaja, padca gospodarske aktivnosti in predfinanciranja se
2
je močno povečal dolg države, na 80,8 % BDP. Primanjkljaj države je bil 60
v letu 2020
0 za 1,2 odstotne točke BDP višji kot v evrskem območju, dolg 50
pa je zaradi boljšega izhodiščnega položaja kljub nekoliko višjemu porastu
ostal-2precej manjši. 40
-4 30
-6 20
-8 10
-10 0
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Posojila nebančnemu sektorju Posojila nefinančnim družbam

medletna rast v % Potrošniška posojila gospodinjstvom Stanovanjska posojila gospodinjstvom
15
10
5
23
0
-1,0
-2,0 poročilo Banke Slovenije 2020

Letno
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
Slika 8: Saldo in dolg države
Saldo – Slovenija Saldo – EA

v % BDP Dolg – Slovenija (desno) Dolg – EA (desno)
10 100
8 90
6 80
4 70
2 60
0 50
-2 40
-4 30
-6 20
-8 10
-10 0
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Vir: SURS, Eurostat.

medletna rast v % Pogoji zadolževanja države
Potrošniška posojila gospodinjstvom so se lani izboljšali.
Stanovanjska Zahtevana
posojila donosnost
gospodinjstvom
15 desetletne državne obveznice se je ob izbruhu epidemije zaradi povečane
negotovosti močno povišala, ob sprejetju stimulativnih ukrepov fiskalne in
10 denarne politike pa se je znižala in ob koncu leta dosegla celo negativne
5
vrednosti. Pribitki desetletne slovenske državne obveznice nad nemško, ki
odražajo premijo za tveganje, so prav tako začasno močno porasli, v drugi
0 polovici leta pa so že dosegali podobne vrednosti kot pred krizo. Ocene
posojilnega tveganja države pri bonitetnih agencijah se kljub epidemiji
-5 niso poslabšale, pogoji zadolževanja pa so bili lani v povprečju ugodnejši
-10 kot leta 2019. Kuponske obrestne mere novoizdanih desetletnih državnih
obveznic so bile na primer nižje za 0,7 odstotne točke, pogoji zadolževanja
-15 pa so se v začetku leta 2021 še izboljšali.
-20
-25
-30
-35
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Zamude nad 90 dni (levo) NPE (levo) Delež zamud nad 90 dni (desno)
Delež NPE (desno) Delež NPL (desno)
v mio EUR v%
10.000 25
9.000 24
8.000 20
2 BANČNI
SISTEM
Število kreditnih institucij v Sloveniji se v zadnjih letih zmanjšuje.

V Sloveniji je konec leta Lani se je po združitvi dveh bank zmanjšalo za eno, na 16. Konec
delovalo 16 kreditnih leta 2020 je v Sloveniji delovalo 11 bank, tri hranilnice in dve podružnici
institucij. tujih bank. V strukturi bančnega sistema imajo banke prevladujoč položaj
z 90,8-odstotnim tržnim deležem, hranilnice so imele nekoliko več kot
5-odstotni in podružnice tujih bank nekoliko več kot 4-odstotni delež. Deleži
se glede na predhodna leta niso bistveno spreminjali. Trend zmanjševanja
števila bančnih institucij se zaradi procesov konsolidacije nadaljuje.
Združitev NKBM, d. d., in Abanke, d. d., je bila izvedena 1. septembra 2020.
Bančni sistem je lani predstavljal dve tretjini finančnih sredstev slovenskega
finančnega sistema.2 Koncentracija v slovenskem bančnem sistemu se je
tako lani, še zlasti septembra, povečala za več kot dvesto točk, Herfindahlov
indeks glede na bilančno vsoto je tako ob koncu leta 2020 znašal 1.327 točk
in močno presegal vrednost ob koncu predhodnega leta oziroma vrednost
pred desetimi leti, ko je znašal 1.149 točk.
Bilančna vsota bank se je v letu 2020 povečala za 8,3 % na 44,7 mrd EUR.
Medletna rast se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za dve
odstotni točki. K povečanju bilančne vsote so na strani virov prispevale
predvsem vloge nebančnega sektorja, tj. vloge gospodinjstev in podjetij, od
tega večinoma vpogledne narave. Pri naložbah so se zaradi znižanja rasti
posojil povečale najbolj likvidne oblike naložb, to je terjatve do centralne
banke, za tri milijarde EUR. Naložbe v vrednostne papirje so se zmerno
povečale, njihov delež v bilančni vsoti pa se je dodatno zmanjšal, na 20,2 %
bilančne vsote. Razmerje bilančne vsote bank do BDP, ki se je v letih pred
krizo, ki jo je povzročila epidemija, zniževalo, se je lani ob zmanjšanju
obsega nominalnega BDP in rasti bilančne vsote povečalo za 11,2 odstotne
točke na 96,4 %.3
Rast posojil nebančnemu sektorju se je lani močno zmanjšala in
Močno se je zmanjšala decembra znašala le še 0,2 % medletno. Na izrazito zmanjšanje so vplivale
rast potrošniških posojil predvsem zaostrene gospodarske razmere, povezane z ukrepi za zajezitev
in posojil podjetjem. širjenja koronavirusa. Močno se je zmanjšala rast posojil gospodinjstvom,
vendar bila decembra z 0,1 % medletno še pozitivna. Medletna rast se
je najbolj zmanjšala pri potrošniških posojilih. Nižje stopnje rasti je bilo
mogoče zaznati že po uvedbi zavezujočih makrobonitetnih omejitev
kreditiranja prebivalstva novembra 20194, dodatno pa po izbruhu epidemije.
Od maja 2020 zaznavamo upad teh posojil, ki se je do konca leta 2020
poglobil na –7,8 % medletno. S pandemijo se je rast potrošniških posojil
zmanjšala tudi pri drugih državah evrskega območja in pri večini bila že
pred koncem leta negativna. Po drugi strani je rast stanovanjskih posojil
kljub zaostrenim gospodarskim razmeram ostala razmeroma stabilna in se
je glede na leto pred tem zmanjšala za manj kot odstotno točko ter decembra
medletno znašala 4,1 %.
2
Banke so ob koncu leta 2020 predstavljale 68,5 % finančnih sredstev finančnih institucij v
Sloveniji (brez finančnih sredstev centralne banke).
3
Bilančni podatki bank po poročanju bank po zaključnih računih na posamični osnovi.
Primerjava zadnjih razpoložljivih podatkov o BDP in bilančni vsoti bančnega sistema (SURS,
Banka Slovenije).
4
Nižje stopnje kreditne rasti so bile tudi eden od ciljev uvedenih omejitev.
28
4 70
2 60
0 50
V letu 2020 je prišlo tudi do velikega znižanja stopenj rasti posojil
-2 40
podjetjem, saj se je medletna rast z junijem povsem ustavila, od avgusta
naprej
-4 pa je bila že negativna.5 Decembra je znašala –1,4 %. Podjetja so v 30
zaostrene gospodarske razmere v povprečju vstopila v dobrem finančnem
-6
položaju in svoje poslovanje prilagodila v smer ohranjanja likvidnosti, 20
medtem
-8 ko so načrtovane investicije preložila. Podobno kot leta 2019 je v 10
lanskem letu izstopala rast posojil tujcem, ki je decembra znašala 27,7 %.
Ta-10posojila predstavljajo le 3,0 % bilančne vsote. 0
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Slika 9: Kreditiranje nebančnega sektorja

15
10
-5
-10
-15
-20
-25
-30
-35
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
v mio EUR v%
10.000 25
9.000
8.000 20
7.000
6.000 15
5.000
4.000 10
5
To so potrdila podjetja v raziskavi o dostopnosti finančnih virov za podjetja, kjer so navedla,
da3.000
so zmanjšala število vlog za bančna posojila (raziskava je dostopna na
https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/publication-files/rezultati-ankete-o-virih-
2.000
financiranja-podjetij-2020.pdf). Prav tako so tudi posamezne banke v anketi BLS (Bank Lending
5
Survey) poročale o upadu povpraševanja po posojilih podjetjem v drugi polovici leta 2020.
1.000
0 29 0
09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
15 Okvir 1: Nedonosne izpostavljenosti v času epidemije
koronavirusa
10
Za nami je uspešno večletno obdobje zniževanja nedonosnih
5 izpostavljenosti (NPE) v bančnem sistemu, ki je bilo zaradi
epidemije koronavirusa prekinjeno ob koncu leta 2020.
0
Ključni dejavnik pri omejevanju rasti NPE je bil ukrep odlogov
-5 plačil, sklenjenih zaradi epidemije koronavirusa, ki je olajšal
težave gospodinjstev in podjetij pri odplačevanju bančnih posojil.
-10
Poleg tega je bila ob izpolnjevanju določenih pogojev omogočena
-15 prožnejša regulativna obravnava zakonsko odloženih obveznosti.
Takih izpostavljenosti ob odobritvi odloga plačila ni bilo treba
-20 samodejno razvrstiti med restrukturirane (donosne ali nedonosne)
izpostavljenosti. Banke so do konca leta 2020 prejele skoraj
-25
27 tisoč vlog kreditojemalcev, večino so jih tudi že odobrile, in
-30 sicer za posojila v obsegu skoraj 2,5 mrd EUR. Banke so največ
vlog prejele ob prvi razglasitvi epidemije spomladi lani, aprila
-35 in maja, število vlog pa se je povečalo tudi ob drugi razglasitvi
2012 2013 2014 2015
epidemije, 2016novembra.
zlasti 2017 2018 2019 2020
Slika 10: NPE, NPL in zamude nad 90 dni, stanja in deleži
v mio EUR v%
10.000 25
9.000
8.000 20
7.000
6.000 15
5.000
4.000 10
3.000
2.000 5
1.000
0 0
09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

v% Skupna KU - SI Količnik
Delež NPE CET1
se -jeSI na ravniSkupna KU - EA
bančnega Količnik
sistema več kot CET1 - EA po
pol leta
21
razglasitvi epidemije še naprej zmanjševal in septembra dosegel
20 najnižjo vrednost do zdaj, tj. 1,8 %.6 NPE so prenehali upadati
19 šele v zadnjem četrtletju 2020 oziroma sta se oktobra in novembra
18
6
Po primerljivi metodologiji EBA so podatki na voljo od oktobra 2016. Tudi po prejšnji
17
metodologiji za merjenje nedonosnih terjatev, deleža zamud nad 90 dni, po kateri so podatki na
16 voljo od leta 2007, so sedanje vrednosti najnižje do zdaj.
15 30
14
njihov obseg in delež celo nekoliko povečala. V portfelju podjetij

je obseg NPE ob koncu leta 2020 znašal 552 mio EUR, kar znaša
3,9 % od skupaj 928 mio EUR oziroma 1,9 % NPE v celotnem
portfelju. Naraščanje NPE je bilo v zadnjih mesecih leta prisotno
v dejavnostih, ki jih je omejitev poslovanja najbolj prizadela.
V gostinstvu se je njihov delež do decembra 2020 povečal na
10,4 %, v rekreacijskih, razvedrilnih in kulturnih dejavnostih pa
na 7,1 %. V drugih gospodarskih dejavnostih se je poslabšanje
kakovosti portfelja pokazalo v povečanem prerazvrščanju
terjatev v bolj tvegano skupino kreditnega tveganja in povečanem
oblikovanju oslabitev na donosne izpostavljenosti. Prerazvrščanja
v skupino kreditnega tveganja 2 po MSRP so bila prisotna že od
samega začetka pandemije. V najbolj prizadetih dejavnostih, tistih,
katerih poslovanje je bilo večji del leta popolnoma ustavljeno, so
deleži izpostavljenosti v skupini 2 ob koncu leta dosegli izredno
visoke ravni: v gostinstvu 58 %, v rekreaciji, kulturi in sorodnih
dejavnostih pa 64 %. Izpostavljenosti bank do teh dejavnostih niso
velike, skupaj slabih 5 % izpostavljenosti do sektorja podjetij,
vendar ti premiki v strukturi portfelja po skupinah kreditnega
tveganja nakazujejo pričakovanja bank o tem, kje se lahko pojavijo
večji porasti nedonosnih terjatev po poteku začasnih interventnih
protikriznih ukrepov. V portfelju prebivalstva so se deleži NPE
ohranili na stabilnih ravneh: med potrošniškimi posojili pri 3,2 %,7
med stanovanjskimi pa pri 1,7 %.
Ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev je začasen, kar
pomeni, da se lahko NPE po poteku odlogov odplačil kreditnih
obveznosti v bančnem sistemu postopoma povečajo. Dlje kot bo
trajala epidemija koronavirusa, več obveznosti kreditojemalcev,
katerih odplačevanje je bilo odloženo, bo verjetno uvrščeno med
NPE, torej med obveznosti, ki lahko delno ali v celoti sploh ne
bodo poplačane. Pri podjetjih iz dejavnosti, ki so jih omejitve
poslovanja najbolj prizadele, tj. gostinstvo ter rekreacijske,
razvedrilne in kulturne dejavnosti, odlogi plačila obveznosti do
bank (manj tudi likvidnostna posojila) znašajo tudi več kot 60 %
vseh izpostavljenosti podjetij iz teh dejavnosti.
Učinkovito upravljanje kreditnega tveganja od bank zahteva
sprotno in pravočasno prepoznavanje dolžnikov, ki ne bodo
sposobni rednega odplačevanja dolgov po izteku podpornih
ukrepov. Ocenjujemo, da se bodo nekatera podjetja kljub pomoči,
ki so je bila deležna zaradi krize, ki jo je povzročila epidemija
koronavirusa, z njenimi posledicami spopadala še dlje časa
oziroma morda ne bodo preživela. Zato je pomembno, da se
banke na to ustrezno pripravijo in izboljšajo učinkovitost svojih
sistemov zgodnjega opozarjanja, kar bo omogočalo pravočasno
prepoznavanje povečanega kreditnega tveganja.
7
Povečanje deleža NPE v decembru je posledica metodološke spremembe vključevanja obresti
od NPE.
31
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Zamude nad 90 dni (levo) NPE (levo)

Večina bank Delež ustreznost,
je leta 2020 izboljšala kapitalsko zamud nad 90 vendar
dni (desno)
pa
Delež NPE (desno) so razlikeDelež NPL (desno) presežkih med bankami precejšnje. Kapitalski
v kapitalskih
v mio EUR položaj bank je boljši kot pred vstopom v zadnjo finančno krizo,v %kar bo
10.000 pomembno vplivalo na sposobnost pokrivanja izgub zaradi gospodarskega 25
9.000 šoka ob epidemiji koronavirusa. Količnik skupne kapitalske ustreznosti
bančnega sistema na konsolidirani osnovi se je leta 2020 znižal na 18,3 %,
8.000 20
količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) pa na 16,7 %.
7.000 Spremembe količnikov na ravni sistema odražajo znižanje le pri nekaterih
6.000 bankah, medtem ko so se količniki kapitalske ustreznosti pri večini bank 15
izboljšali. Banke so ob upoštevanju makrobonitetnega ukrepa omejitve
5.000 delitve dobička povečale kapital predvsem z zadržanimi dobički preteklega
4.000 poslovnega leta in ostalimi rezervami, nekatere med njimi pa tudi z izdajo10
podrejenih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih vključile v kapital
3.000
Tier2. Tveganju prilagojena aktiva se je zmanjšala predvsem bankam, ki so
2.000 po razglasitvi epidemije koronavirusa zmanjševale kreditiranje podjetjem 5
1.000 in gospodinjstvom.
0 0
09 10 11 12Slika 11:13Gibanje14količnikov
15 kapitalske
16 ustreznosti
17 na
18konsolidirani
19 osnovi
20 v
primerjavi z evrskim območjem
v% Skupna KU - SI Količnik CET1 - SI Skupna KU - EA Količnik CET1 - EA

21
20
19
18
17
16
15
14
13
12
11
10
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2020 2020 2020
1Q 2Q Q3 Q4
Vir: Banka Slovenije, ECB (SDW)

Vloge nebančnega sektorja Obveznosti do domačih bank Obveznosti do tujih bank
Obveznosti iz dolžniških VP Obveznosti do ECB Kapital
v% Drugo
100 2,5 2,5 2,6 1,7 1,9 1,6
3,6 2,9 2,8
8,1 9,1 10,8 12,2 12,0 10,8

90 11,8 12,4 12,5
2,9 1,9 2,8 2,4 3,1

8,7 9,2 2,4 3,0 0,4 2,4
2,1 1,0 1,5
80 4,3 3,0 3,5
6,0 4,8
4,7 4,1 6,3 1,8
7,7 2,2 2,1
11,7 32 9,4
2,3
2,7
70 13,3 3,3
Kljub gospodarskemu šoku ob epidemiji koronavirusa se je likvidnost

bank v Sloveniji izboljšala, vendar so razlike med njimi še precejšnje.
Banke so ob izraziti rasti vlog nebančnega sektorja in zmanjšanju kreditiranja
močno povečale likvidna sredstva na računih pri centralni banki. S tem se
je delež primarne likvidnosti povečal na petino bilančne vsote, sekundarna
likvidnost pa je ostala razmeroma stabilna. Količnik likvidnostnega kritja
(LCR) se je na ravni sistema povečal na 325 % in močno presega regulatorne
zahteve, vendar pa so likvidnostni presežki med bankami različni. Med
državami EU se Slovenija po višini LCR uvršča na visoko četrto mesto.8
Banke so ohranile razmeroma velik delež prostega sklada finančnega
premoženja za zastavo pri Evrosistemu, ki jim omogoča pridobitev dodatnih,
stroškovno ugodnih likvidnih sredstev, če bi jih potrebovale.
V Banki Slovenije vse od začetka epidemije likvidnostni položaj
slovenskih bank podrobneje spremljamo tudi s pomočjo likvidnostnih
stresnih testov. Uporabljeni scenariji temeljijo na preteklih likvidnostnih
krizah in jih je za vse evropske države kalibrirala ECB. Rezultati bank
so ovrednoteni skozi kazalnik obdobja preživetja in normiranega neto
likvidnostnega položaja konec 6-mesečnega časovnega obdobja stresa.
Zaključki analiz kažejo, da likvidnostni položaj slovenskih bank in hranilnic
konec 2020 ostaja dober in se je v primerjavi s preteklim letom izboljšal.
Kljub krizi so torej slovenske banke in hranilnice v zadnjem letu postale
nekoliko bolj odporne na šoke in tudi druge negativne učinke, ki bi jih lahko
povzročili nenadni veliki premiki vlog nebančnega sektorja med bankami
ali iz bančnega sistema.
Delež vlog nebančnega sektorja med viri financiranja bančnega sistema
se v zadnjih letih povečuje, ob koncu leta 2020 se je približal 77 % Delež vlog v bančnih
bilančne vsote. Lani so se vloge nebančnega sektorja povečale za 10 % virih presega tri četrtine
oziroma 3,2 mrd EUR; od tega najbolj pri gospodinjstvih, za 2,1 mrd EUR, kar pasive, prevladujejo
je bila najverjetneje posledica manjše potrošnje in finančne pomoči države. vpogledne vloge.
Lani so se povečale tudi vloge podjetij, za 1,3 mrd EUR. Zaradi povečanja
vlog in upada posojilne aktivnosti bank se je lani zmanjšalo razmerje med
posojili nebančnemu sektorju in vlogami nebančnega sektorja, pod 69 %.
Zaradi močno znižanih obrestnih mer za vezavo depozitov so se lani
povečevale le vpogledne vloge, medtem ko so se kratkoročne in dolgoročne
vloge zmanjšale. Vloge na vpogled so lani ob koncu leta presegale 78 %
vseh vlog nebančnega sektorja in 60 % bilančne vsote.
8
Zaradi primerljivosti med državami upoštevamo konsolidirane podatke, ki so na voljo do
septembra 2020.
33
11
10
2008Banke
Letno poročilo 2009Slovenije
2010 2020
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2020 2020 2020
1Q 2Q Q3 Q4
Slika 12: Struktura virov financiranja bank
Vloge nebančnega sektorja Obveznosti do domačih bank Obveznosti do tujih bank

Obveznosti iz dolžniških VP Obveznosti do ECB Kapital
v% Drugo
100 2,5 2,5 2,6 1,7 1,9 1,6
3,6 2,9 2,8
8,1 9,1 10,8 12,2 12,0 10,8

90 11,8 12,4 12,5
2,9 1,9 2,8 2,4 3,1

8,7 9,2 2,4 3,0 0,4 2,4
2,1 1,0 1,5
80 4,3 3,0 3,5
6,0 4,8
4,7 4,1 6,3 1,8
7,7 2,2 2,1
11,7 9,4
2,3
2,7
70 13,3 3,3
16,5 4,3
60 5,9 76,8
6,7 70,5 72,5 75,4
67,2 74,7
63,1
50
55,9
51,7
40
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Banke so v letu 2020 ustvarile za 472 mio EUR dobička pred

Dobiček v bančnem obdavčitvijo oziroma 9,6-odstotno donosnost na kapital.9 K razmeroma
sistemu bi bil leta 2020 visokemu dobičku na ravni bančnega sistema, ki je le za petino zaostajal za
za več kot 40 % nižji predlanskim, je prispeval predvsem učinek združitve dveh bank, ki je znašal
202 mio EUR. Brez tega učinka bi za predlanskim zaostajal za 54 % oziroma
kot leta 2019, če ne bi
bi dosegal le 57 % dejanskega lanskega. Rast neto obrestnih prihodkov je
bilo enkratnega učinka lani ponovno postala negativna in decembra znašala –6,4 %, kar je zlasti
združitve dveh bank. posledica znižanja rasti posojil. Obrestni odhodki so se povečali, vendar
prispevali le manjši del k celotnemu zmanjšanju neto obresti. Obrestni
odhodki so se v zadnjih letih zaradi močnega povečanja vpoglednih vlog
in znižanja obrestnih mer znižali na rekordno nizke ravni. Na 26-odstotno
povečanje neto neobrestnih prihodkov je vplival omenjeni učinek združitve,
neto opravnine, ki obsegajo največji delež neto neobrestnih prihodkov, pa
so od nastopa epidemije do konca leta zaostajale za lanskimi (–1,2 %).
Obseg operativnih stroškov je bil primerljiv s predlanskim (+1,3 %). Po
treh letih neto sproščanja je spet prevladovalo neto oblikovanje oslabitev in
rezervacij.
9
Podatki bank po zaključnih računih za leto 2020.
34
Slika 13: Donosnost na kapital (ROE), neto obrestna marža na obrestonosno

aktivo ter neto oslabitve in rezervacije v deležu bilančne vsote
ROE (levo) Neto obrestna marža (desno) Stroški oslabitev in rezervacij v bilančni vsoti (desno)
v%
20 9,0
8,5
16,3 8,0
15 15,1
12,4 11,7 12,6 12,6 7,0
12,2
10 10,8 10,8 11,1
9,6 9,6 6,0
7,5 4,9 8,2 8,0
5
4,3 4,6 5,0
3,9 3,6
3,7 3,8
0 3,4 4,0
-2,3 -2,7
2,9 3,3
2,6 3,0
-5 2,4 2,3 2,2 2,1
2,2 2,0 2,1 2,1 1,9 1,8 1,8 1,8
2,4 1,7
1,6 2,0
1,6 1,9
-10
1,0 -12,5 1,6 1,0
0,9 1,2
0,7 1,2 1,0 0,6
0,8
-15 0,7 0,6 0,5 0,4 0,4 0,4 0,0
0,3
-19,0 -0,1 -0,1 -0,1
-20 -1,0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
Opomba: Slika prikazuje v letu 2020 dejansko dosežen ROE pred obdavčitvijo (9,6 %)
in ROE brez upoštevanja enkratnega učinka združitve dveh bank v slovenskem ban-
čnem sistemu.
mioSlovenije.
Vir: Banka EUR
2020
Ocenjujemo, da so se ključna sistemska tveganja za finančno stabilnost 101
v letu 2020 povečala, odpornost bančnega sistema pa je ostala visoka,
kar prikazuje tudi slika 14. Tveganje, ki izhaja
2019 53 iz trga nepremičnin, je v
nasprotju z letom 2019 v letu 2020 postalo zmerno, saj se dinamika cen
nepremičnin ni pretirano odzvala na negativni vpliv epidemije koronavirusa
0 20 40 60 80 100 120
na slovensko gospodarstvo. Prav tako so v primerjavi s prejšnjimi leti cene
nepremičnin v letu 2020 rasle zmerneje. Posledično je odpornost bančnega
sistema na tveganja, ki izhajajo s trga nepremičnin, večja kot ob zadnji
finančni krizi.
Podjetniške Državne
36% 17%
Nadnacionalne
in agencijske
Bančne
28%
19%
35
v% Razpon držav evrskega območja Slovenija

Slika 14: Prikaz tveganj Banke Slovenije za slovenski bančni sistem
Prikaz tveganj in odpornosti

2016 2017 2018 2019 2020
Sistemsko tveganje
Makroekonomsko tveganje
Dohodkovno tveganje
Kreditno tveganje
Tveganje, ki izhaja iz lizinških družb
Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga
Tveganje financiranja
Obrestno tveganje
Odpornost na sistemska tveganja
Bančni sistem: solventnost
Bančni sistem: likvidnost
Barvna lestvica
Tveganje nizko zmerno povečano visoko
Odpornost visoka srednja nizka zelo nizka
Okvir 2: Analize Banke Slovenije o vplivu epidemije

koronavirusa na bančni sistem
V letu 2020 smo naredili več različnih analiz z namenom ocene
vpliva epidemija koronavirusa na sistemska tveganja za finančno
stabilnost. Maja 2020 smo v publikaciji Ocena sistemskih tveganj
in odpornosti finančnega sektorja ob epidemiji koronavirusa
objavili predvsem naša pričakovanja glede vpliva epidemije na
bančni sistem v prihodnosti. Ob koncu leta 2020, ko so bili učinki
epidemije že bolj razvidni, smo analize predstavili v publikaciji
Bančni sistem v razmerah epidemije koronavirusa.
Ocena sistemskih tveganj in odpornosti je vsebovala dolgoročno
oceno možnega vpliva epidemije na bančni sistem ob upoštevanju
dveh scenarijev gibanja BDP, toda brez upoštevanja blažilnih
ukrepov nosilcev različnih ekonomskih politik. Po blažjem
scenariju se leta 2020 gospodarska rast zmanjša za 6 % in po
ostrejšem scenariju za 16 %. Na podlagi teh dveh scenarijev smo
ocenili ključna tveganja ter odpornost bančnega sistema v letih 2020
in 2021. Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja je bila
ob vstopu v to krizo visoka, vendar smo ocenili, da se lahko zaradi
epidemije koronavirusa in razsežnosti njenih posledic poslabšata
likvidnostni in kapitalski položaj bančnega sistema.
36
Ocenili smo, da bi bančni sistem ob realizaciji blažjega scenarija

brez protikriznega ukrepanja leta 2020 lahko posloval z manjšo
izgubo. Pričakovali smo upad rasti posojil gospodinjstvom,
pri posojilih podjetjem pa zmanjšanje posojil za investicije in
povečanje likvidnostnih posojil. Glede na omejeno trajanje ukrepov
je bilo prisotno tveganje, da se bodo brez dodatnih ukrepov banke
soočile z večjim poslabšanjem kakovosti portfelja. Ocenili smo,
da v letu 2020 kriza ne bo imela bistvenega učinka na likvidnost
bančnega sistema, sčasoma pa bi lahko povečana tveganja v
gospodarstvu in bančnem sistemu povzročila pritisk na zniževanje
kapitalske ustreznosti bank. Na podlagi ostrejšega scenarija smo
ocenili, da bi bančni sistem ob koncu leta 2020 posloval z veliko
izgubo, kakovost kreditnega portfelja pa bi se zelo poslabšala.
V majski oceni kreditnega tveganja smo bili pri oblikovanju
predpostavk konservativni, prav tako nismo upoštevali (takrat še
ne povsem izoblikovanih) interventnih ukrepov. Posledično so bile
ocenjene oslabitve in rezervacije razmeroma visoke in so znašale
okrog 600 mio EUR.
Ukrepi za blažitev posledic epidemije koronavirusa, ki so jih države
in centralne banke sprejele, so pomembno prispevali k ohranitvi
stabilnosti finančnega sistema. Rezultati simulacije so tudi potrdili,
da je celotni obseg sprejetih blažilnih ukrepov10 velik in ohranja
oziroma krepi kreditno zmogljivost bančnega sistema. Izpostavili
smo tudi, da je kljub povečanim tveganjem slovenski bančni sistem
v boljšem položaju kot bančni sistemi številnih drugih držav EU.
Pri oceni kreditnega tveganja, objavljeni konec leta 2020 (ocena je
bila delana pozno poleti), smo do neke mere že lahko upoštevali
učinek interventnih ukrepov in odlogov, zato so bile naše ocene
precej ugodnejše. Ocenjene oslabitve in rezervacije so znašale
okrog 290 mio EUR. Realiziranih rezervacij in oslabitev v
letu 2020 je bilo za okrog 170 mio EUR. Razliko med oceno in
realizacijo lahko razlagamo z uporabo predpostavk, kompleksno
ad-hoc oceno interventnih ukrepov, omejitvijo v podatkovnih
virih, fleksibilnostjo bank pri ocenjevanju kreditnega tveganja
po MSRP 9, veliko negotovostjo, kompleksnostjo MSRP 9 in
enkratnimi učinki.
V publikaciji Bančni sistem v razmerah epidemije koronavirusa
smo izpostavili, da je leto 2020 zaznamoval izbruh epidemije
koronavirusa, ki je poleg zdravstvene krize prinesel tudi zahtevne
in še neznane izzive v svetovnem merilu. V zahtevnih razmerah
epidemije koronavirusa se je evrsko in tudi slovensko gospodarstvo
soočilo s padcem gospodarske aktivnosti. Ukrepe denarne politike
smo usmerili v miritev zaostrenih razmer na finančnih trgih
in zagotavljanje dovoljšne likvidnosti bankam, posledično pa
podjetjem in prebivalstvu. V Banki Slovenije smo k ohranitvi
Med ukrepi so bili upoštevani državno poroštvo za kritje likvidnostnih potreb podjetij,
10
makrobonitetni ukrep omejitve razdelitev dobičkov bank in paket nadzorniških ukrepov,

vezanih na omilitev kapitalskih zahtev, niso pa bile vključene posledice makroekonomskega
šoka, ki to kapaciteto znižujejo.
37
finančne stabilnosti prispevali tudi z ukrepi makrobonitetne

politike. Državni interventni zakoni vplivajo tudi na poslovanje
bank; izpostavili smo, da je v Sloveniji delež odloženih bančnih
posojil podjetjem in prebivalstvu med višjimi v Evropski uniji.
Ob sprejetih protikriznih ukrepih je bančni sistem še posloval z
dobičkom, a se je njegov poslovni rezultat poslabšal. Gibanja glede
nedonosnih izpostavljenosti so bila ugodna. Za leto 2021 in zlasti
leta, ki sledijo, smo pričakovali, da se bo ob izteku moratorijev
in drugih interventnih ukrepov kakovost kreditnih portfeljev
poslabšala, pritisk na dobičkonosnost bank pa povečal. Ob
upoštevanju učinkov epidemije koronavirusa bi se po naših ocenah,
ki smo jih navedli v publikaciji Bančni sistem v razmerah epidemije
koronavirusa, do konca leta 2022 obseg in delež nedonosnih
terjatev lahko precej povečal. Ne glede na to pa kaže, da bo zaradi
ugodnega izhodiščnega položaja in vseh sprejetih ukrepov bančni
sektor tudi v letih 2021 in 2022 ostal kapitalsko in likvidnostno
robusten.
Okvir 3: Podnebna tveganja

Podnebna tveganja so čedalje pomembnejše področje za
nadzornike finančnega sistema in centralne banke na splošno.
Opredelimo jih lahko kot fizična tveganja, ki izhajajo iz povečanja
frekvence in intenzitete z vremenom povezanih škodnih dogodkov,
ter kot tranzicijska tveganja, ki izhajajo iz stroškov prehoda k
nizkoogljičnemu gospodarstvu. Podnebna tveganja imajo sistemski
značaj zaradi vpliva na širši spekter deležnikov. Na bančni sistem
lahko vplivajo predvsem prek kreditnega, tržnega in operativnega
tveganja.
V Banki Slovenije se zavedamo naraščajočega pomena podnebnih
tveganj, zato naši predstavniki tudi dejavno sodelujejo v delovnih
skupinah relevantnih mednarodnih institucij na primer v okviru
Evropskega odbora za sistemska tveganja in Evropskega bančnega
organa. V okviru slovenskega odbora za finančno stabilnost je bila v
letu 2020 ustanovljena delovna skupina OFS o podnebnih tveganj.
Oktobra 2020 smo se pridružili mreži za ozelenitev finančnega
sistema (NGFS).11 V mreži sodeluje okrog sto institucij, med
katerimi so centralne banke, drugi bančni nadzorniki in mednarodne
finančne ustanove. Sodelovanje v NGFS bo pomembno prispevalo
k celovitejši obravnavi podnebnih tveganj v slovenskem bančnem
sistemu.
11
Network for greening the financial system.
38
Podnebna tveganja v Sloveniji trenutno pomenijo nizko do

zmerno tveganje za finančno stabilnost. Fizična tveganja so
trenutno ocenjena kot nizka, opozarjamo pa na potencialno vrzel
v zavarovalniški zaščiti. Tranzicijska tveganja so ob deležu
izpostavljenosti kreditnega portfelja bank do podnebno občutljivih
dejavnostih, ki znaša med 34 % in 41 % celotne bilance bank
(odvisno od opredelitve podnebne občutljivosti),12 zmerna.
Podnebna tveganja obravnavamo z makrobonitetnega,
mikrobonitetnega vidika in tudi z vidika lastnih naložb. Spremljanje
tveganj je odvisno predvsem od opredelitve podnebne občutljivosti,
razpoložljivosti granularnih podatkov ter od razlikovanja med
profili tveganosti okoljsko trajnostnih (zelenih) in okoljsko
škodljivih (rjavih) izpostavljenosti.
Najpomembnejši element zakonodaje EU za področje trajnostnega
financiranja je uredba o taksonomiji (TR),13 sprejeta junija 2020,
ki uvaja kriterije za ugotavljanje okoljske trajnostnosti posamezne
dejavnosti in nekatere zahteve po razkritjih glede trajnostnosti.
Z marcem 2021 je začela veljati uredba o razkritjih (SFDR),14 ki
predpisuje zahteve po razkritjih za nekatere ponudnike finančnih
storitev in produktov, medtem ko bodo zahteve po razkritju o
skladnosti s taksonomijo, ki veljajo za nekatere večje družbe, zajete
z direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD),15 postale zavezujoče
z letom 2022.
Poleg naštetega je za banke bistvenega pomena postopno
vključevanje elementov trajnostnosti v bančno bonitetno
zakonodajo. Direktivi CRD16 in CRR17 že vsebujeta nastavke za
dopolnitve vseh treh baselskih stebrov bančnega nadzora z načinom
obravnave tveganj ESG18, za razvoj katere je pooblaščen Evropski
bančni organ (EBA).19
Po širši opredelitvi podnebne občutljivosti so podnebno občutljivi segmenti gospodinjstva

12
in podjetja iz celotnega nabora predelovalnih dejavnosti ter dejavnosti prometa, elektrike in

gradbeništva. Po ožji opredelitvi podnebne občutljivosti so podnebno občutljivi segmenti
gospodinjstva ter podjetja iz poddejavnosti, ki najbolj onesnažujejo po posameznih panogah
sektorja NFD.
13
Uredba (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi
Uredbe (EU) 2019/2088, sprejeta junija 2020. Uredba o taksonomiji (TR) opredeli okoljsko
trajnostno dejavnost kot dejavnost, ki prispeva bistveno k vsaj enemu od šestih okoljskih
ciljev (blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem, varstvo voda, prehod na krožno
gospodarstvo, preprečevanje onesnaževanja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti), hkrati pa
ne povzroča bistvene škode drugim okoljskim ciljem. Tehnična merila za trajnostnost bodo
določena predvidoma do konca leta 2021.
Uredba (EU) 2019/2088 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev
14
(SFDR).)
Direktiva 2014/95/EU o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih
15
informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin.

Direktiva 2013/36/EU o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru
16
kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi

direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES.
17
Uredba (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja
ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012.
18
ESG (Environmental, Social, Governance) je izraz, ki se v evropski zakonodaji uporablja kot
sinonim za trajnostne dejavnike.
19
Več podrobnosti glede zakonodaje je na voljo na naši spletni strani.
39
Z naložbenega vidika je mogoče zaznati splošen trend k družbeno

odgovornemu vlaganju, ki upošteva okoljske, družbene in
upravljavske vidike (ESG). Za vlagatelje sta pomembni predvsem
naslednji vprašanji: v kolikšni meri so podnebna tveganja
vključena v cene finančnih instrumentov in v kolikšnem obsegu
vlagatelji prispevajo pri tranziciji k nizkoogljičnemu gospodarstvu.
Odgovor na prvo vprašanje je povezan z visoko negotovostjo
učinkov podnebnih tveganj na poslovanje podjetij, zato je smiseln
previdnejši pristop. V smislu drugega vprašanja vlagatelji lahko
vplivajo na ogljični odtis podjetij, saj so stroški financiranja eden
od stroškov njihovega delovanja. Pri tem je pomembno upoštevati
tudi, da je lahko vpliv fiskalnih spodbud oblasti (ogljični davki)
in potrošnikov na vedenje podjetij ob pravih politikah in vedenju
večji, kot so učinki preferenc investitorjev.
Vse več centralnih bank Evrosistema, vključno z Banko Slovenije,
že sledi različnim pristopom družbeno odgovornega in trajnostnega
upravljanja lastnih finančnih naložb. V Banki Slovenije smo v
okviru upravljanja lastnih finančnih naložb že sprejeli več ukrepov,
s katerimi poleg doseganja primarnega cilja upravljanja (tj. krepitev
kapitala na srednji rok) stremimo tudi k družbeno odgovornim in
trajnostnim ciljem. V letu 2020 smo tako povečali obseg naložb
v t. i. zelene obveznice20 na 101 mio EUR (konec leta 2019:
53 mio EUR). Pri naložbah v podjetniške obveznice še naprej
sledimo izključitvenemu seznamu enega največjih pokojninskih
skladov na svetu, s katerim upravlja Norges Bank Investment
Management.21
Na ravni centralnih bank Evrosistema bomo v prihodnjih dveh
letih začeli meriti in poročati ogljični odtis in druge kazalnike
družbeno odgovornega in trajnostnega vlaganja za lastne evrske
portfelje vrednostnih papirjev. S tem želimo prispevati h globalnim
prizadevanjem za izboljšanje poročanja o vplivih na podnebne
spremembe.
Pri katerih izdajatelji zbrana sredstva praviloma namenjajo financiranju ekološko vzdržnih
20
projektov.
21
Seznam izključuje podjetja iz tobačne in orožarske industrije ter podjetja, ki se ukvarjajo z
rudarjenjem premoga in proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah. Prav tako izključuje podjetja,
ki so vpletena v korupcijo, povzročajo večjo okoljsko škodo ali kršijo človekove pravice in druge
temeljne etične norme.
40
-15 1,0 2,2 2,0 2,1
0,4 2,1 1,9 0,8
0,7 0,6 0,5 0,4 2,4 1,7 1,8 1,8
0,3 1,8 1,6 2,0 0,4 0,0
1,6 1,9 -19,0 -0,1 -0,1 -0,1
-10
-20 1,6 -1,0
1,0 -12,5 1,0 Letno poročilo Banke Slovenije 2020
0,9 1,2
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
0,7 1,2 1,0 0,6
0,8
-15 0,7 0,6 0,5 0,4 0,4 0,4 0,0
0,3
Slika 15: Obseg naložb v zelene obveznice ob koncu
-19,0 leta 2019 oziroma -0,1 -0,1
-0,1 2020
-20 -1,0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
mio EUR
2020 101
mio EUR
2019 53
2020 101
0 20 40 60 80 100 120
2019 Vir: Banka Slovenije. 53
0 20 40 60 80 100 120
Slika 16: Struktura finančnih naložb Banke Slovenije v zelene obveznice
36%2020 17%
31. decembra
36% 17%
Nadnacionalne
in agencijske
Bančne
28%
19%
Nadnacionalne
in agencijske
Bančne
28%
19%
4
3,5 Banka Slovenije.

Vir:
v% 3 Razpon držav evrskega območja Slovenija
4
2,5
3,5
2
3
1,5
2,5
1
2
0,5
1,5
0
1
-0,5
0,5
-1
0 jan. 20 mar. 20 maj 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21
-0,5
-1
jan. 20 mrd EUR
mar. 20 maj 20 jul. 20 TLTRO-IIsep. 20 TLTRO-III
nov. 20 Dodatne
jan. 21ODR
1,5
1,2
mrd EUR TLTRO-II TLTRO-III Dodatne ODR
1,5
0,9
1,2
0,6
0,9
0,3
0,6
0,0
0,3 avg. 19 nov. 19 feb. 20 maj 20 avg. 20 nov. 20 41 feb. 21
3 IZVAJANJE
NALOG BANKE
SLOVENIJE
3.1 MANDAT BANKE SLOVENIJE IN

INSTITUCIONALNI OKVIR
Banka Slovenije svoj mandat samostojno ali v okviru Evropskega
sistema centralnih bank izpolnjuje na štirih temeljnih stebrih svojega
delovanja:
– Denarna politika se nanaša na tiste odločitve centralne banke, s
katerimi ta vpliva na ceno in razpoložljivost denarja v gospodarstvu
ter s katerimi vpliva na izbrani cilj denarne politike. Skladno
z Zakonom o Banki Slovenije je temeljni cilj Banke Slovenije
stabilnost cen, kar je tudi glavni cilj Evropskega sistema centralnih
bank, katerega del je Banka Slovenije. Ohranjanje stabilnosti cen je
najboljši prispevek denarne politike h gospodarski rasti in ustvarjanju
delovnih mest. Cilj Evrosistema je, da se rast cen izdelkov in storitev
(to je inflacija) v srednjeročnem obdobju v evrskem območju ohranja
pod 2 %, vendar blizu te meje.
– Mikrobonitetni nadzor je del našega mandata, ki se nanaša na
zagotavljanje finančne stabilnosti. Cilj nadzorniških aktivnosti je
pravočasno zaznati tveganja na vseh področjih poslovanja bank in
hranilnic (kreditna, likvidnostna, operativna, kapitalska, obrestna
tveganja, tveganja s področja dobičkonosnosti, notranjih kontrol,
korporativnega upravljanja, ugleda, preprečevanja pranja denarja) ter
z učinkovitim ukrepanjem zagotoviti stabilnost kreditne institucije in
finančnega sistema.
– Makrobonitetna politika. Namen makrobonitetne politike je
blažitev finančnih ciklov in povečevanje odpornosti finančnega
sistema na motnje. Makrobonitetna politika identificira, spremlja
in ocenjuje sistemska tveganja za finančno stabilnost ter sprejema
potrebne ukrepe za preprečevanje oziroma omejevanje sistemskih
tveganj. Končni cilj makrobonitetne politike je prispevati k zaščiti
stabilnosti finančnega sistema kot celote, kar vključuje povečanje
odpornosti finančnega sistema ter preprečevanje in zmanjševanje
kopičenja sistemskih tveganj, s čimer se zagotavlja vzdržen in
trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.
– Reševanje bank v težavah in sistem jamstva za vloge. Naše
osnovno poslanstvo v tem okviru je zagotoviti urejeno reševanje
bank(e) v (hudih) težavah s kar najmanjšimi posledicami za
gospodarstvo in javne finance. Cilj vzpostavitve mehanizma
reševanja je prenesti breme morebitnega reševanja bank na bančni
sektor (ne na javne finance) ter s tem zmanjšati moralno tveganje
in tudi povečati zaupanje javnosti oziroma vlagateljev v banke.
Hkrati je Banka Slovenije skrbnik sistema za jamstvo vlog, katerega
temeljna cilja sistema sta zaščititi vlagatelje in ohranjati njihovo
zaupanje v bančni sistem. Trden in učinkovit sistem jamstva za vloge
je eden od pomembnih pogojev za vzdrževanje finančne stabilnosti v
državi.
44
Poleg tega v okviru svojega zakonskega mandata opravljamo še druge

naloge, in sicer izdajo gotovine, upravljanje plačilnih sistemov, upravljanje
uradnih deviznih rezerv in drugega premoženja Banke Slovenije, delujemo
lahko kot plačilni in/ali fiskalni agent države in kot predstavnik države v
mednarodnih denarnih organizacijah, vodimo račune za Republiko Slovenijo,
državne organe in osebe javnega prava, opravljamo naloge finančne, denarne,
bančne in plačilnobilančne statistike, upravljamo centralni kreditni register
in podobno. Del naših nalog se nanaša na upravljanje kritične infrastrukture
Republike Slovenije po Zakonu o kritični infrastrukturi.
Naše delovanje je bilo tudi leta 2020 umeščeno v institucionalni okvir
na evropski ravni, predvsem pa pri naslednjih nalogah:
– Pri upravljanju Evrosistema oziroma Evropskega sistema
centralnih bank, katerega ključna dela sta izvajanje denarne
politike in zasledovanje temeljnega cilja Evrosistema
(tj. stabilnosti cen), smo sodelovali z organi odločanja ECB na
način, kot je opredeljen v Pogodbi o delovanju EU,22 Statutu ESCB
in ECB,23 poslovniku Sveta ECB oziroma Razširjenega sveta ECB in
Izvršilnega odbora.24 Eden od članov Sveta ECB, ki je glavni organ
odločanja ECB in je pristojen za sprejemanje najpomembnejših
strateških odločitev, ključnih za delovanje Evrosistema, je po funkciji
guverner Banke Slovenije.
– Na področju mikrobonitetnega nadzora in pri določanju pravil
za banke in druge subjekte nadzora smo dejavno sodelovali v okviru
Enotnega mehanizma nadzora25 in Evropskega bančnega organa.26
Enotni mehanizem nadzora je eden od treh stebrov bančne unije,
katerega naloga je izvajanje neposrednega nadzora nad pomembnimi
bankami in bančnimi skupinami v celotnem evrskem območju,
odgovoren je tudi za izvajanje posrednega nadzora nad manj
pomembnimi bankami z uvedbo enotnih pravil za izvajanje nadzora
v sodelujočih državah. Evropski bančni organ je neodvisen organ
Evropske unije, katerega namen je z vzpostavitvijo enotnih evropskih
pravil v bančništvu zagotoviti učinkovito in usklajeno stopnjo
ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter nadzora v evropskem
bančnem sektorju. Člana najvišjih organov odločanja Enotnega
mehanizma nadzora (SSM) in EBA sta viceguvernerja Banke
Slovenije.
– Na področju makrobonitetnega nadzora smo sodelovali v
institucionalnem okviru ECB oziroma v okviru Evropskega odbora
za sistemska tveganja, odgovornega za makrobonitetni nadzor
Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije:

22
https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/1341/1342/html/index.sl.html.
Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke:
23
Poslovnik ECB, Poslovnik Razširjenega sveta ECB in Poslovnik Izvršilnega odbora ECB:
24
Več o Enotnem mehanizmu nadzora:
25
https://www.bankingsupervision.europa.eu/home/html/index.en.html.
26
Več o Evropskem bančnem organu: http://www.eba.europa.eu/.
45
nad finančnim sistemom v Evropski uniji. Cilj delovanja ESRB je

preprečevati in blažiti sistemska tveganja za finančno stabilnost
v Evropski uniji, njegove naloge pa so opredeljevanje tveganj, na
podlagi katerih se lahko izdajajo priporočila za korektivne ukrepe.
Člana splošnega odbora ESRB sta guverner Banke Slovenije (po
funkciji) in eden od viceguvernerjev.
– Na področju reševanja bank delujemo v okviru Enotnega
mehanizma za reševanje, ki je odgovoren za pripravo načrtov
reševanja in analizo rešljivosti sistemsko pomembnih bank ali
skupin ter uporabo sklada za reševanje. Naš cilj je vzpostaviti
enotna evropska pravila in procese za reševanje ter minimizirati
stroške reševanja in zniževanja vrednosti premoženja, če pride do
propada banke. Prav tako kot SSM tudi Enotni mehanizem reševanja
(SRM) deluje na nacionalni evropski ravni tako, da sodeluje z
nacionalnimi pristojnimi organi, v tem primeru z nacionalnimi organi
za reševanje. Centralizirana uporaba pooblastil za reševanje je torej
dodeljena Enotnemu odboru za reševanje, katerega član je tudi po
en predstavnik nacionalnih organov za reševanje (v primeru Banke
Slovenije eden od viceguvernerjev), in nacionalnim organom za
reševanje, pri čemer se pravila o vzpostavitvi in delovanju enotnega
mehanizma za reševanje v državah članicah uporabljajo neposredno.
Naše delovanje je vezano tudi na sodelovanje z drugimi organi in

institucijami v okviru Republike Slovenije, Evropske unije in tudi širše. Več
o tem v 4. poglavju.
Shema 1: Institucionalni okvir delovanja Banke Slovenije ob koncu leta 2020
VKLJUČENOST PREDSTAVNIKOV BANKE SLOVENIJE
EVROPSKI SISTEM
EVROSISTEM/ESCB BANČNA UNIJA FINANČNEGA
NADZORA
Svet ECB in razširjeni Enotni odbor za Evropski bančni

svet ECB reševanje (SRB) organ (EBA)
• 18 delovnih odborov • Plenarno zasedanje • Odbor nadzornikov
• 91 delovnih teles • 3 delovni odbori • 7 delovnih odborov
• 11 delovnih teles • 42 delovnih teles
Evropsko združenje Evropski odbor za
jamstvenih shem (EFDI) sistemska tveganja
• 4 delovna telesa (ESRB)
• Splošni odbor
Enotni mehanizem • 6 delovnih teles
nadzora (EMN)
• Nadzorni odbor
• 28 delovnih teles
46
3.2 DENARNA POLITIKA

Kot že omenjeno, smo se v okviru ECB s sprejetjem celovitega svežnja
ukrepov denarne politike v letu 2020 odzvali na zaostrovanje pogojev Močan odziv denarne
financiranja zaradi gospodarskega šoka, ki ga je povzročila pandemija politike na pandemijo je
koronavirusa. Odziv je šel z roko v roki s prizadevanji fiskalnih oblasti, bil ključen za ohranitev
da ublažijo učinek pandemije na dohodek prebivalstva in podjetij. ugodnih pogojev
Sveženj dodatnih ukrepov je močno povečal akomodativno naravnanost financiranja v letu 2020.
denarne politike z namenom nevtralizirati negativen učinek pandemije
na gospodarstvo. Evrosistem je s temi ukrepi še naprej podpiral ugodne
likvidnostne pogoje in pogoje financiranja za gospodinjstva, podjetja in
banke ter ohranjal transmisijo naravnanosti denarne politike v gospodarstvo.
Za ublažitev porasta donosnosti in kreditnih razmikov ter ublažitev
zmanjšanja likvidnosti mnogih segmentov finančnih trgov ob izbruhu
pandemije smo uvedli nov izredni program nakupov vrednostnih
papirjev (PEPP). Že pred tem smo povečali neto nakupe programa
nakupov vrednostih papirjev (APP) z dodatnimi 120 mrd EUR do konca
leta 2020, ob nadaljevanju 20 mrd EUR »rednih« mesečnih neto nakupov
APP skozi vse leto. PEPP je začasen ukrep, nakupi vključujejo vse primerne
naložbene razrede iz obstoječega APP. PEPP ima dvojni cilj, tj. stabilizirati
finančne trge in podpreti naravnanost denarne politike. Nakupi vrednostnih
papirjev javnega sektorja so v PEPP med izdajatelje razporejeni primarno
v skladu s ključem za vpis kapitala ECB.27 Hkrati so vsi nakupi opravljeni
fleksibilno, s prilagodljivo razporeditvijo nakupov v času, po razredih
finančnega premoženja in med državami izdajateljev. Obseg programa je
ob uvedbi marca znašal 750 mrd EUR, nakupi naj bi se izhodiščno vršili do
konca 2020.
Za ohranitev ugodnih posojilnih obrestnih mer ter spodbujanje
kreditiranja podjetij in gospodinjstev je Evrosistem prilagodil
značilnosti ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja
(TLTRO-III). Marca in aprila 2020 so bili izboljšani naslednji pogoji:
znižana obrestna mera operacije, zvišan obseg izposoje in znižan prag rasti
posojanja bank podjetjem in gospodinjstvom (brez stanovanjskih posojil) za
dosego ugodnejše obrestne mere.
Uvedene so bile tudi dodatne operacije dolgoročnejšega refinanciranja,
t. i. premostitvene operacije dolgoročnejšega refinanciranja. Cilj je
bil zagotoviti likvidnostno podporo bankam in premostitev likvidnostnih
potreb po ugodnejših pogojih do izvedbe operacije TLTRO-III v juniju.
Hkrati smo bankam ponudili sedem operacij dolgoročnejšega refinanciranja
ob pandemiji (PELTRO) z namenom ohranjanja zadostne likvidnosti in
nemotenega delovanja denarnih trgov. Obrestna mera teh je bila višja kot
pri TLTRO-III, za razliko od TLTRO ni bila odvisna od obsega posojanja
banke podjetjem in gospodinjstvom, obenem pa je bila vseeno nižja kot
pri rednih operacijah refinanciranja, tj. operacijah glavnega refinanciranja
(OGR) in trimesečnih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja (ODR),
kjer je bila celo leto enaka nič.
27
Ta t. i. kapitalski ključ ECB odraža delež posamezne države evrskega območja v BDP in
prebivalstvu vseh držav, ki ga sestavljajo. Merili imata enako utež. Praviloma se preračuna na pet
let. Za Banko Slovenije od 1. februarja 2020 znaša 0,4815 %.
47
Za zagotovitev nemotenega sodelovanja bank pri operacijah

refinanciranja smo začasno, tj. do septembra 2021, razrahljali
kriterije primernosti finančnega premoženja, ki se uporablja za
njihovo zavarovanje. Ti ukrepi so povečali znesek primernega finančnega
premoženja, ki je na voljo bankam. Vključevali so širitev okvira dodatnih
bančnih posojil, znižanje odbitkov pri vrednotenju finančnega premoženja,
zvišanje koncentracijskega limita pri uporabi nekritih bančnih obveznic,
možnost uporabe grških državnih obveznic in znižanje bonitetnega
praga za določene vrednostne papirje. Vrednostni papirji, ki so imeli
7. aprila 2020 primerno oceno bonitetne agencije, so ob znižanju bonitetne
ocene vrednostnega papirja oziroma izdajatelja/garanta do novega, nižje
določenega praga primernost ostali še naprej primerni, ob uporabi nekoliko
višjih odbitkov.
Dodatno smo v sodelovanju z ameriško centralno banko povečali
ponudbo likvidnosti bankam v ameriških dolarjih (USD). Povod je
bila zaostritev pogojev financiranja v USD na svetovnih finančnih trgih.
Uvedena je bila dodatna, tedenska operacija za zagotavljanje likvidnosti v
USD z zapadlostjo 84 dni, pogostost dotedanjih operacij z ročnostjo sedem
dni pa je bila začasno povečana s tedenske na dnevno.
Junija 2020 smo PEPP okrepili in podaljšali. Pod vplivom močno
poslabšanih kratkoročnih obetov za gospodarsko rast in inflacijo,
pospremljenih z veliko mero negotovosti, smo povečali obseg nakupov za
600 mrd EUR na skupno 1.350 mrd EUR ter podaljšali obdobje nakupov
vsaj do konca junija 2021, da bi zagotovili potrebno stopnjo spodbujevalne
naravnanosti denarne politike in nemoteno transmisijo denarne politike.
Decembra 2020 smo zaradi drugega vala pandemije in s tem povezanih
zajezitvenih ukrepov, ki so omejevali gospodarsko aktivnost v evrskem
območju, prilagodili instrumente, sprejete v prvi polovici leta. Obseg
PEPP smo povečali še za 500 mrd EUR na skupaj 1.850 mrd EUR in
podaljšali nakupe vsaj do konca marca 2022. Pri tem je Svet ECB odločil,
da skupnega obsega nakupov ni treba izkoristiti v celoti oziroma ga je
mogoče dodatno povečati, kakor se bo izkazalo za potrebno. Prilagodili
smo TLTRO-III z dodatnim rahljanjem nekaterih pogojev: podaljšanjem
posebnega obdobja z zelo ugodno obrestno mero operacije za eno leto,
dodatnim zvišanjem možnega obsega izposoje bank in uvedbo treh dodatnih
operacij. V letu 2021 bodo na voljo tudi štiri dodatne operacije PELTRO.
Za zagotovitev nemotenega sodelovanja bank v dodatnih TLTRO-III in
PELTRO so bili ukrepi za ublažitev kriterijev primernosti finančnega
premoženja za zavarovanje operacij refinanciranja podaljšani vsaj do konca
junija 2022.
48
-20 -1,0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
Okvir 4: Koriščenje in učinki ukrepov denarne politike za

omilitev posledic epidemije v Sloveniji
mio EUR
Med sprejetimi ukrepi so bili za Slovenijo pomembni zlasti
programa
2020
nakupov vrednostnih papirjev APP in PEPP, v okviru
101
katerih smo kupovali slovenske državne vrednostne papirje in
obveznice SID banke, ter sprememba pogojev TLTRO-III.
2019 53
Ob nastopu epidemije so se zahtevane donosnosti slovenskih
državnih vrednostnih papirjev povišale, tako kot v drugih državah
0 območja20
evrskega 40
(slika 17). Nakupi 60
vrednostnih 80 s strani 100
papirjev 120
Evrosistema, predvsem PEPP, so do poletja 2020 potisnili tržne
donosnosti slovenskih državnih vrednostnih papirjev na ravni, kjer
so bili pred epidemijo, do konca leta 2020 celo pod njih. Ukrepi
so vplivali na ohranitev ugodnih pogojev financiranja in preprečili
Podjetniške
čezmerno krčenje Državne
ekonomske aktivnosti slovenskega gospodarstva.
36% 17%
Tržne donosnosti državnih vrednostnih papirjev namreč vplivajo
na višino obrestnih mer, po katerih se zadolžujejo gospodinjstva in
podjetja, tudi pri bankah. Nakupi vrednostnih papirjev so znižali
tržne donosnosti vrednostnih papirjev, izdanih s strani slovenskega
privatnega sektorja, vendar je bil vpliv na gospodarstvo manjši, saj
slovenska podjetja redkeje uporabljajo tovrstna zadolževanja. Ob
Nadnacionalne
koncu leta 2020 je stanje APP v lasti Banke Slovenije po odplačni
in agencijske
vrednosti znašalo 10,5 mrd EUR, stanje PEPP pa 3,0 mrd EUR.
Bančne
28%
19%
Slika 17: Gibanje donosnosti 10-letnih državnih obveznic držav evrskega
območja

4
3,5
2,5
1,5
0,5
-0,5
-1
jan. 20 mar. 20 maj 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21
Opomba: Razpon vključuje vse države evrskega območja razen Cipra, Estonije,
Latvije, Luksemburga in Malte, ker je javni dolg teh nizko likviden.
mrd EUR
Vir: Bloomberg. TLTRO-II TLTRO-III Dodatne ODR
1,5
49
1,2
Ugodni pogoji financiranja podjetij in gospodinjstev so bili podprti

tudi s privlačnejšimi pogoji TLTRO-III. Stanje TLTRO v Sloveniji
je do konca leta 2020 poraslo za 382 mio EUR na 1.377 mio EUR.
Od tega je glavnina črpanja predstavljalo stanje TLTRO‑III
(1.325 mio EUR), kamor so banke prelile likvidnost iz dospelih ali
predčasno vrnjenih TLTRO-II in dodatnih premostitvenih operacij
dolgoročnejšega refinanciranja, uvedenih marca 2020 (slika 18).
Največji interes za TLTRO-III so pokazale na junijski operaciji,
po implementaciji privlačnejših pogojev izposoje. Sodelovanje
bank pri TLTRO-III je bilo v Sloveniji v primerjavi s povprečjem
evrskega območja nižje. V povprečju so banke izkoristile 20 %
možnega obsega črpanja, v primerjavi s 60 % v povprečju evrskega
območja. Nižje črpanje je posledica slabših izgledov glede
doseganja najnižje obrestne mere TLTRO-III (nizka rast posojil
bank podjetjem in gospodinjstvom, brez stanovanjskih posojil, v
Sloveniji) ter visoke in naraščajoče presežne likvidnosti bank v
Sloveniji (glej v nadaljevanju). V nasprotju z nekaterimi drugimi
državami evrskega območja banke v Sloveniji tudi niso bile
soočene z visokim povečanjem kratkoročnega posojanja podjetjem
ob začetku epidemije v obliki črpanja kreditnih linij.
Banka Slovenije je pri finančnem premoženju za zavarovanje
operacij refinanciranja preventivno razširila okvir dodatnih
bančnih posojil z vključitvijo posojil bank podjetjem s poroštvom
Republike Slovenije, danim na podlagi posebnega protikriznega
ukrepa Republike Slovenije.28 Banke pri črpanju TLTRO-III niso
bile omejene s pomanjkanjem finančnega premoženja, saj je bilo v
povprečju leta 68 % sklada finančnega premoženja bank pri Banki
Slovenije prosto razpoložljivega.
Pri drugih operacijah refinanciranja Evrosistema – OGR, ODR pa
tudi v letu 2020 dodatno ponujenih operacijah – banke sodelujejo
redko. Nekaj bank je marca sodelovalo pri dodatnih premostitvenih
dolgoročnejših operacijah, ki so jih ob zapadlosti konec junija
pretežno prelile v TLTRO-III. Prvič po letu 2009 so slovenske
banke pokazale nekaj zanimanja za izposojo USD.
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije

28
COVID-19 (ZDLGPE; Uradni list RS št. 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE).
50
-1
jan. 20 mar. 20 maj 20 jul. 20 sep. 20 nov. poročilo
Letno 20 Bankejan. 21 2020
Slovenije
Slika 18: Stanje instrumentov denarne politike v Sloveniji
mrd EUR TLTRO-II TLTRO-III Dodatne ODR

1,5
1,2
0,9
0,6
0,3
0,0
avg. 19 nov. 19 feb. 20 maj 20 avg. 20 nov. 20 feb. 21
Presežna likvidnost slovenskega bančnega sistema29 se je v letu 2020

povečala za 2,7 mrd EUR in konec dejavniki
Neto avtonomni leta presegla 6,7 mrd EUR. Vezane vloge pri Evrosistemu
Vzroki hranjenja likvidnostnih
Presežnepresežkov
rezerve bank na računih pri Banki Mejni depozit
Slovenije so ostali nespremenjeni: visoka
Monetarni portfelji (SMP,vsesplošna likvidnost,
CBPP1, 2, 3, APP, PEPP) Obvezne rezerve
nizke tržne obrestne mere, ki niso kompenzirale tveganja
Posojilne operacije denarne politike posojanja Presežna likvidnost
drugimmrdbankam
EUR na denarnem trgu, in nadaljnje povečevanje
Bilančna vsota
vpoglednih vlog nebančnega sektorja. Te so se povečale tudi zaradi
8.000
ukrepov države za preprečitev negativnih posledic epidemije na
7.000
dohodkovni položaj prebivalstva in podjetij.
6.000
Presežne rezerve bank so v zadnjem, osmem obdobju obveznih
5.000
rezerv v letu 2020 presegle 21‑kratnik izračunanih obveznih
4.000
rezerv. Banke so skoraj v celoti izkoristile izvzetje 6‑kratnika
3.000
izračunanih obveznih rezerv iz negativnega obrestovanja presežnih
rezerv (ukrep, uveden ob koncu 2019, glej glavni tekst spodaj),
2.000
izkoriščenost je vseskozi presegala 99 %.
1.000
0
-1.000
-2.000
-3.000
-4.000
-5.000
-6.000
jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18 jul. 18 jan. 19 jul. 19 jan. 20 jul. 20 jan. 21
Presežna likvidnost je v Sloveniji enaka presežnim rezervam, ker banke mejnega depozita
29
PresežnaKajlikvidnost
že vrsto let ne vpisujejo. (desna
je presežna os) je podrobno pojasnjeno v opombi v EONIA
likvidnost,
nadaljevanju. €STR 3-mesečni EURIBOR
Obrestna mera operacij glavnega refinanciranja Obrestna mera mejnega depozita
obrestna mera mejnega posojila
51
v% mrd EUR
0,8 4.000
mrd EUR
Letno poročilo Banke Slovenije 2020 TLTRO-II TLTRO-III Dodatne ODR
1,5
3.2.1 Izvedba denarne politike in

1,2 denarni trg
Ob nespremenjenih in nizkih ključnih obrestnih merah je Evrosistem vplival
Bilančna vsota na pogoje financiranja s celovitim svežnjem ukrepov denarne politike,
0,9
Evrosistema je z rastjo kar je povečalo bilančno vsoto Evrosistema. Ta je, po stagnaciji pri okoli
posojil bankam in 4.700 mrd EUR v letu 2019, ob koncu leta 2020 presegla 7.000 mrd EUR
(slika 19). Hitra rast bilančne vsote se je začela marca 2020 z ukrepi denarne
0,6 nakupi vrednostnih
politike, sprejetimi kot odgovor na izbruh pandemije koronavirusa. Najprej
papirjev presegla s porastom premostitvenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja ter
7.000 mrd EUR. povečanjem nakupov vrednostnih papirjev APP in novouvedenega PEPP.
0,3
Ta je bil junija povečan, dodeljena je bila tudi prva TLTRO-III po pogojih,
izboljšanih zaradi pandemije. Po zapadlosti premostitvenih operacij
(389 mrd EUR) so od maja 2020 bilanco povečevale tudi PELTRO (stanje
0,0
avg. 19 nov. 19
ob koncu leta maj
feb. 20
27 mrd EUR).
20 avg. 20 nov. 20 feb. 21
Slika 19: Poenostavljena konsolidirana bilanca stanja Evrosistema
Neto avtonomni dejavniki Vezane vloge pri Evrosistemu

Presežne rezerve Mejni depozit
Monetarni portfelji (SMP, CBPP1, 2, 3, APP, PEPP) Obvezne rezerve
Posojilne operacije denarne politike Presežna likvidnost
mrd EUR Bilančna vsota
8.000
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
-1.000
-2.000
-3.000
-4.000
-5.000
-6.000
Opomba: Bolj negativna presežna likvidnost pomeni njen porast.

Vir: ECB.
Presežna likvidnost (desna os) EONIA
€STR 3-mesečni EURIBOR
v% mrd EUR
0,8 4.000
0,6 52 3.500
Posojila TLTRO-III so ostala pomemben vir financiranja bančnega

sistema evrskega območja. Izposoja na četrti, junijski operaciji je
bila rekordna, in sicer 1.308 mrd EUR, delno sicer prelita iz zapadlih
premostitvenih operacij in prve operacije TLTRO-II ter predčasnih
vračil drugih operacij TLTRO-II. Stanje TLTRO-II je konec leta znašalo
16 mrd EUR, TLTRO-III pa 1.750 mrd EUR. Izposoja pri OGR in
trimesečnih ODR je bila zelo nizka, v povprečju leta 1 oz. 2 mrd EUR.
Nakupi vrednostnih papirjev APP in PEPP so vključevali širok nabor
vrednostnih papirjev, povezanih z realnim gospodarstvom evrskega območja. Konec leta 2020 je
Evrosistem je kupoval dolžniške vrednostne papirje držav (pri PEPP tudi stanje APP znašalo
grške), agencij, nadnacionalnih institucij, nefinančnih podjetij ter krite in 2.908 mrd EUR,
listinjene vrednostne papirje, pri PEPP pa dodatno še komercialne zapise stanje PEPP pa
nefinančnih podjetij in kratkoročne vrednostne papirje javnega sektorja. 753,7 mrd EUR.
Oba programa sta, poleg povišanj, opisanih v uvodu, vključevala tudi
ponovno investiranje glavnic zapadlih vrednostnih papirjev. V letu 2020 smo
ponovno investirali 49 mrd EUR zapadlih vrednostnih papirjev izdajateljev
iz privatnega sektorja in 170 mrd EUR iz javnega sektorja. Naša zaveza je,
da bomo v okviru APP z reinvestiranjem nadaljevali še daljše obdobje po
datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere, vsekakor pa tako
dolgo, kolikor bo potrebno za vzdrževanje ugodnih likvidnostnih razmer
in ohranjanje spodbujevalne naravnanosti denarne politike. Ponovno
investiranje glavnic vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru PEPP, se bo
nadaljevalo vsaj do konca leta 2023. Stanje nakupov APP je ob koncu
leta, po odplačni vrednosti vrednostnih papirjev, znašalo 2.908 mrd EUR
(pri čemer so 80‑odstotni delež obsegali vrednostni papirji izdajateljev iz
javnega sektorja), stanje nakupov PEPP pa 753,7 mrd EUR.
Zaradi ohranitve likvidnosti sekundarnega in repo trga vrednostnih
papirjev smo nadaljevali posojanje vrednostnih papirjev, kupljenih v
okviru APP in (na novo) PEPP. Novembra 2020 smo zaradi izboljšanja
razmer na repo trgu prilagodili ceno posojanja vrednostnih papirjev, s čimer
so postali programi posojanja Evrosistema za nasprotne stranke cenovno
privlačnejši, še naprej pa zasnovani tako, da Evrosistem s posojanjem
vrednostnih papirjev s trga ni izrival drugih posojevalcev.
Interes bank za izposojo USD se je po izbruhu pandemije močno
povečal, ker je postalo zadolževanje bank v USD na finančnih trgih
težavnejše in dražje. Skupno stanje 7- in 84-dnevnih operacij je v času
največje negotovosti na finančnih trgih znašalo 145 mrd USD. Veliko
večino je v tem predstavljala 84-dnevna operacija. Po uspešni normalizaciji
pogojev financiranja v USD se je sodelovanje na operacijah od junija
močno zmanjšalo. V povprečju je stanje v letu 2020 znašalo 40 mrd USD (v
povprečju 2019 manj kot milijardo USD).
53
Posojila in nakupi vrednostnih papirjev so povečali presežno likvidnost

bank ter se prelili v povečanje neto avtonomnih dejavnikov na pasivni
strani bilance Evrosistema.30 Presežna likvidnost je porasla s približno
1.680 mrd EUR na prek 3.400 mrd EUR (slika 19). Njena rast je bila
Presežna likvidnost nekoliko nižja zaradi porasta neto avtonomnih dejavnikov, predvsem
bank evrskega porasta izdanih evrskih bankovcev (zlasti ob razglasitvi pandemije marca)
območja je presegla in stanja na računih držav pri Evrosistemu. To je bila posledica povečanega
zadolževanja držav in njihovih povečanih potreb po likvidnostnih rezervah
3.400 mrd EUR.
zaradi negotovosti fiskalnih prilivov (davki) in povečanih odlivov (fiskalni
ukrepi ob pandemiji).
Presežne rezerve bank so se ob koncu leta približale 2.900 mrd EUR oz.
20-kratniku izračunanih obveznih rezerv. Dvostopenjsko obrestovanje
presežnih rezerv, ki od 30. oktobra 2019 izvzema presežne rezerve v višini
6-kratnika izračunanih obveznih rezerv bank iz negativnega obrestovanja
po obrestni meri mejnega depozita, tudi v letu 2020 ni imelo posledic na
denarni trg.
Po izbruhu pandemije so se obrestne mere denarnega trga evrskega
Naši ukrepi so obrestne območja začasno močno povišale na ravni, zadnjič videne v letu 2016
mere denarnega trga (slika 20). Poslabšanje gospodarske aktivnosti in obetov je povečalo kreditno
evrskega območja tveganje, umik nekaterih udeležencev s trga, na primer investicijskih
skladov in skladov denarnega trga, pa je povzročil zmanjšanje likvidnosti.
stabilizirali na najnižjih
Obseg poslov na ročnostih, daljših od enega tedna, je upadel na najnižje
ravneh doslej. ravni do zdaj. EURIBOR je večinoma temeljil na drugih virih obrestnih
mer, tj. modeliranju in strokovni oceni bank v panelu, dejanske transakcije
bank v panelu pa so k izračunu obrestnih mer prispevale zelo majhen delež,
največ 14 %. Pritisk na obrestne mere denarnega trga evrskega območja
je začel popuščati predvsem po porastu TLTRO-III, z zmanjševanjem
negotovosti se je povečeval tudi obseg aktivnosti. Obrestne mere so padale
vse do konca leta in pri vseh ročnostih upadle pod obrestno mero mejnega
depozita.
Presežna likvidnost je likvidnost bank nad potrebami, ki izhajajo iz neto avtonomnih

30
dejavnikov in predpisanih obveznih rezerv. Definirana je kot vsota mejnega depozita bank
pri Evrosistemu in presežnih rezerv bank. Presežne rezerve so stanja na računih bank pri
Evrosistemu, ki presegajo izračunane obvezne rezerve. Te morajo banke dosegati v povprečju
obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv na podlagi Uredbe Evropske centralne banke o uporabi
obveznih rezerv. Avtonomni dejavniki so denimo izdani bankovci, vloge subjektov javnega
sektorja pri centralni banki ali finančne naložbe centralne banke, ki niso posledica izvajanja
denarne politike (npr. devizne rezerve). Porast avtonomnih dejavnikov na aktivni strani bilance
centralne banke povečuje likvidnost bank (npr. naložbe v vrednostne papirje), porast tistih na
pasivni strani pa jo zmanjšuje (npr. izdani bankovci).
54
-4.000
-5.000 Letno poročilo Banke Slovenije 2020
-6.000
Slika 20: Obrestne mere ECB, medbančnega denarnega trga in presežna
likvidnost evrskega območja
Presežna likvidnost (desna os) EONIA

€STR 3-mesečni EURIBOR
v% mrd EUR
0,8 4.000
0,6 3.500
0,4 3.000
0,2 2.500
0 2.000
-0,2 1.500
-0,4 1.000
-0,6 500
-0,8 0
1. 1. 2015 1. 1. 2016 1. 1. 2017 1. 1. 2018 1. 1. 2019 1. 1. 2020 1. 1. 2021
Vir: Bloomberg, ECB.
100 % Obrestno tveganje

4%
13 % 2%
90 % 6%
2% Operativno tveganje
80 % 18 %
25 % 0% Kapitalsko tveganje
70 % 2%
60 % Notranje upravljanje in proces

10 % ocenjevanja notranjega kapitala
50 %
8% Tveganje poslovnega modela
40 % in dobičkonosnosti
59 %
30 % Likvidnostno tveganje
20 % 40 %
Načrti sanacije
10 %
9%
0% Kreditno tveganje
Pomembne institucije Manj pomembne institucije
55
Okvir 5: Napredek pri reformi referenčnih obrestnih mer

€STR se je v času za evro
pandemije izkazala za
€STR se je kot nova netvegana referenčna obrestna mera za
zanesljivo obrestno evrske depozite čez noč na denarnem trgu evrskega območja
mero. dobro uveljavila in se tudi v času pandemije izkazala za zanesljivo
obrestno mero. V marcu je ob izbruhu pandemije koronavirusa
začasno porasla za 2 bazični točki na −0,52 % in se proti koncu leta
ustalila pri približno −0,56 %. S 3. januarjem 2022 bo dokončno
nadomestila EONIO, ki je že od oktobra 2019 vezana na €STR, in
sicer je enaka €STR plus fiksni pribitek 8,5 bazične točke.
Tekom leta je €STR nadomestila EONIO tudi pri diskontiranju
evrskih poslov klirinških družb in jo začela postopoma nadomeščati
pri sklepanju poslov izvedenih finančnih instrumentov. Pri
novosklenjenih evrskih obrestnih zamenjavah se prehod na €STR
v polni meri pričakuje v letu 2021. Z vidika denarne politike so
ti posli pomembni za razumevanje tržnih pričakovanj o gibanju
obrestnih mer.
Glede na dobro reprezentativnost €STR bo ta imela ključno vlogo,
če bi se izkazalo, da je treba najti nadomestilo za EURIBOR.
Upravljalec EURIBORJA, European Money Markets Institute, je
do zdaj izpolnil zahteve iz uredbe o referenčnih vrednostih.
ECB je napovedala, da bo s 15. aprilom 2021 začela izračunavati
t. i. konformno €STR za različne daljše ročnosti do vključno enega
leta (angl. €STR compounded term rates). S tem bo zagotovila
alternativne rezervne obrestne mere (angl. fallbacks), ki jih bodo
lahko stranke uporabile v svojih pogodbah kot nadomestilo za
EUR LIBOR in EURIBOR, ko oz. če bi ti referenčni obrestni
meri prenehali obstajati. Uredba o referenčnih vrednostih za
nadzorovane subjekte, med katere spadajo tudi kreditne institucije,
zahteva vnaprejšnjo opredelitev alternativnih rezervnih obrestnih
mer za vse obstoječe referenčne obrestne mere. Glede konformne
€STR se je delovna skupina za netvegane evrske referenčne
obrestne mere v letu 2020 javno posvetovala in pridobila podporo
za predloge na tem področju. Delovna skupina se tudi sicer redno
posvetuje s tržnimi udeleženci in končnimi uporabniki ter zbira
povratne informacije drugih javnih organov in oblikuje priporočila
glede prehoda na netvegane evrske referenčne obrestne mere. Svoja
gradiva javno objavlja na spletni strani ECB.
56
3.2.2 Banka Slovenije kot posojilodajalec v

skrajni sili31
Eden naših ključnih ciljev po Zakonu o Banki Slovenije je prizadevanje
za finančno stabilnost. V tem okviru lahko delujemo kot posojilodajalec v
skrajni sili, tj. v zameno za zavarovanje posojamo solventni banki oziroma
hranilnici v likvidnostnih težavah. Leta 2020 ni bilo potrebe po takem
posojilu.
31
Banke v evrskem območju lahko od centralne banke dobijo posojilo ne samo prek operacij
denarne politike, ampak izjemoma tudi v obliki posojila v skrajni sili (angl. emergency
liquidity assistance ali ELA). Postopki, ki določajo vlogo Sveta ECB pri dodelitvi, so
opisani na povezavi: https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/201402_elaprocedures.
sl.pdf?f0cae72c9838301505831a640aa5305f.
57
3.3 NADZOR BANK

Zaradi izbruha epidemije koronavirusa so bile naše nadzorniške
Mikrobonitetni nadzor aktivnosti prilagojene ter usmerjenje v nadziranje neprekinjenosti
pomembnih bank poslovanja bank in upravljanje kreditnega tveganja.
izvajamo v okviru Cilj naših nadzorniških aktivnosti je pravočasno zaznati tveganja na
ECB, manj pomembne vseh področjih poslovanja bank in hranilnic (kreditna, likvidnostna,
banke nadzorujemo operativna, kapitalska, obrestna tveganja, tveganja s področja
neposredno. dobičkonosnosti, notranjih kontrol, korporativnega upravljanja, ugleda,
preprečevanja pranja denarja itd.) ter z učinkovitim ukrepanjem
zagotoviti stabilnost bančnega in finančnega sistema. Banka Slovenije
je članica Enotnega mehanizma nadzora, v okviru katerega se izvaja
nadzor nad pomembnimi evropskimi bankami oziroma SI.32 Operativno
se ta nadzor izvaja prek združenih nadzorniških skupin JST.33 Nacionalni
nadzorni organi, torej tudi Banka Slovenije, dejavno sodelujemo pri vseh
operativnih aktivnostih nadzora za vse pomembne evropske banke. Končne
nadzorniške odločitve za te banke sprejemamo v okviru ECB, pri odločanju
pa sodelujejo predstavniki ECB in nacionalnih nadzornih organov.34
Nadzor bank in hranilnic, ki ne izpolnjujejo meril za pomembne
banke, tj. manj pomembnih bank oziroma LSI,35 opravljajo nacionalni
nadzorniki, in sicer v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo, ob
upoštevanju pravil ter metodologije ECB in SSM. Za manj pomembne
banke nacionalni nadzorniki ECB redno pošiljamo nadzorniške podatke o
poslovanju bank in jo obveščamo tudi o pomembnih ugotovitvah nadzora.
V okviru ECB si z izdajo skupnih nadzorniških standardov in usmeritev na
različnih področjih nadzora prizadevamo poenotiti nadzorniške pristope in
prakse. Nacionalni nadzorni organi se lahko z ECB posvetujemo o izdaji
ukrepov, končno odločanje pa je v naši pristojnosti – razen v izrednih
primerih. Tovrstna ureditev tudi omogoča, da lahko po potrebi ECB
prevzame neposredni nadzor nad manj pomembnimi bankami, in sicer na
pobudo nacionalnega nadzornika, na lastno pobudo ob možnosti nastanka
sistemske krize ali če nacionalni nadzornik neustrezno izvaja nadzor.
V letu 2020 je prišlo do sprememb na seznamu pomembnih in manj
pomembnih bank. S seznama pomembnih bank je bila umaknjena Abanka,
ki se je po prevzemu združila z Novo kreditno banko Maribor. SKB banka
je ob prodaji novemu lastniku prešla med manj pomembne banke, med
pomembne banke pa se je uvrstila Addiko bank, saj je ECB prevzela nadzor
nad njeno nadrejeno banko.
32
Med pomembne banke oziroma institucije se po merilih ECB uvrščajo banke, ki (1) imajo
bilančno vsoto nad 30 mrd EUR ali višjo kot 20 % BDP (razen če imajo bilančno vsoto pod
5 mrd EUR); (2) se uvrščajo med tri največje banke v državi; (3) so prejele sredstva iz Evropskega
sklada za stabilnost; (4) imajo bilančno vsoto nad 5 mrd EUR in imajo v več kot eni državi
članici nad 20 % sredstev/obveznosti. Več na: https://www.bankingsupervision.europa.eu/
banking/list/criteria/html/index.en.html.
JST za vsako banko sestavljajo: koordinator iz ECB ter člani iz nacionalnega nadzornega
33
organa in ECB.
Najkompleksnejše nadzorniške odločitve ECB sprejema Nadzorni odbor SSM ECB, v katerem
34
imajo glasovalne pravice poleg predstavnikov ECB tudi predstavniki nacionalnih nadzornih
organov (po en predstavnik nacionalnega nadzornega organa).
35
V skupino manj pomembnih bank se uvrščajo banke in hranilnice.
58
Tabela 1: Pomembne banke in manj pomembne banke

(na dan 31. decembra 2020)36
SKUPINA POMEMBNIH BANK (SI) SKUPINA MANJ POMEMBNIH BANK (LSI)
NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d.d. GORENJSKA BANKA, d.d., Kranj

NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR, d.d. DEŽELNA BANKA SLOVENIJ,E d.d.
ABANKA, d.d. ADDIKO BANK, d.d.
UNICREDIT BANKA SLOVENIJA, d.d. DELAVSKA HRANILNICA, d.d., Ljubljana
SKB BANKA, d.d., LJUBLJANA HRANILNICA LON, d.d., Kranj
BANKA INTESA SANPAOLO, d.d. PRIMORSKA HRANILNICA VIPAVA, d.d.
SBERBANK BANKA, d.d. SID – Slovenska izvozna in razvojna banka*
BANKA SPARKASSE, d.d.
* Ima poseben status kot specializirana banka za spodbujanje izvoza in razvoja. Skla-
dno z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) nadzor nad poslovanjem
SID banke v okviru svojih pristojnosti izvajajo Banka Slovenije, Agencija za zavaro-
valni nadzor in Ministrstvo za finance.
V Sloveniji sta konec leta 2020 poslovali tudi dve podružnici bank oziroma
bančnih skupin iz držav članic EU (BKS Bank AG, bančna podružnica, in
RCI Banque Societe Anonyme, bančna podružnica Ljubljana).37
3.3.1 Mikrobonitetni nadzor

Nadzor se izvaja v obliki stalnega nadzora (angl. on-going supervision)
in pregledov v bankah (angl. on-site supervision). Na podlagi regulatornih
zahtev, nadzorniškega manuala in nadzorniških prednostnih nalog letno
za vsako banko opredelimo glavne nadzorniške aktivnosti. Določimo
tudi banki specifične nadzorniške aktivnosti, s čimer se odzivamo na
spremembo profila tveganosti banke ali na spremembe v bančnem sistemu.
Gre za nadzor, ki temelji na oceni tveganja (angl. risk based approach) in pri
katerem so nadzorniške aktivnosti usmerjene na najpomembnejša tveganja
posamezne banke.
Glavna naloga stalnega nadzora je letna izvedba procesa nadzorniškega
pregledovanja in ovrednotenja tveganj oziroma SREP. Del stalnega
nadzora so tudi tematski pregledi, ki se izvajajo hkrati na vseh ali na skupini
bank. Tematski pregledi se izvajajo na področjih, kjer ocenimo, da prihaja
do povečanih tveganj. Poleg tematskih pregledov se v bankah izvajajo tudi
načrtovani pregledi posameznih področij tveganj. Ob ugotovljenih kršitvah
predpisov ali pomanjkljivostih pripravimo nadzorniške ukrepe.
Tržni delež glede na bilančno vsoto skupine pomembnih bank je znašal 68,9 %, manj
36
pomembnih pa 26,9 %. Razliko do 100 % predstavljata podružnici.

Podružnice bank držav EGP v Republiki Sloveniji: https://www.bsi.si/financna-stabilnost/
37
subjekti-nadzora/kreditne-institucije-drzav-egp-v-sloveniji.
59
Za leto 2020 smo določili naslednje nadzorniške prednostne naloge, ki

so bile tudi izhodišče za nadzor slovenskih bank:
– nadaljevanje sanacije bilanc bank in v okviru tega spremljanje:
– nedonosnih naložb;
– pristopov na osnovi notranjih bonitetnih ocen oziroma IRB
modelov;
– tveganja trgovanja in vrednotenja sredstev;
– krepitev prihodnje odpornosti bank in ocenjevanje:
– meril odobravanja kreditov in kakovosti izpostavljenosti;
– upravljanja kapitala in likvidnosti ter izboljšanje procesov ICAAP
in ILAAP v bankah ter njuna vključitev v proces SREP;
– vzdržnosti poslovnega modela;
– IT in kibernetskega tveganja;
– notranje upravljanje s poudarkom na delovanju upravljalnih
organov;
– izvedba stresnih testov;
– ostale prednostne naloge: priprava na brexit.
Zaradi izbruha epidemije koronavirusa smo prednostne naloge tako

pri nadzoru pomembnih kot tudi manj pomembnih bank prilagodili
ter svoje aktivnosti usmerili v spremljanje in ocenjevanje sposobnosti bank,
da se spopadejo s posledicami epidemije. Izvedbo stresnih testov smo
preložili v leto 2021. V tej luči smo v skladu s smernicami EBA38 uporabili
pragmatičen pristop k izvajanju svoje letne osnovne dejavnosti SREP. V
tem procesu smo se osredotočili na sposobnost bank, da obvladujejo izzive
in tveganja za kapital in likvidnost, ki izhajajo iz trenutne krize. Odločili
smo se, da praviloma kvantitativnih kapitalskih zahtev ne bomo spreminjali,
razen če spremembe niso upravičene z izjemnimi okoliščinami, ki vplivajo
na posamezno banko. Kvalitativna priporočila, ki smo jih izdali bankam, so
bila osredotočena na področje notranjega upravljanja (predvsem na funkcije
notranjih kontrol ter vprašanja kakovosti podatkov) in kreditnega tveganja
(predvsem v zvezi z razvrščanjem kreditov in oblikovanjem oslabitev).
Na izbruh epidemije koronavirusa smo se odzvali s široko paleto pobud
na področju kreditnega tveganja. Namen nadzorniških pobud in sporočil
je zagotoviti, da imajo banke učinkovite prakse upravljanja kreditnega
tveganja in zadostno operativno sposobnost za zagotovitev, da se kreditno
tveganje ustrezno oceni in razvrsti v njihovih bilancah stanja. Pravočasna
zaznava povečanega kreditnega tveganja pripomore k ublažitvi učinka
previsa, do katerega lahko pride, ko potečejo odlogi na posojila. Skozi
vse leto smo spremljali izvajanje nadzornih pričakovanj glede kreditnega
tveganja.
Smernice o pragmatičnem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v letu 2020

38
zaradi pandemije COVID-19 (EBA/GL/2020/10); https://www.eba.europa.eu/sites/default/

documents/files/document_library/Publications/Guidelines/2020/Guidelines%20on%20the%20
pragmatic%202020%20SREP/Translations/932593/Guidelines%20on%20the%20pragmatic%20
2020%20SREP_COR_SL.pdf.
60
Izvedli smo tematski pregled s področja Mednarodnega standarda

računovodskega poročanja 9 (MSRP 9). Cilj pregleda je bil ugotoviti
ustreznost zaznavanja pomembnega povečanja kreditnega tveganja ter
upoštevanje v prihodnost usmerjenih informacij in scenarijev v izračunu
pričakovanih kreditnih izgub. Pregled je bil izveden na treh pomembnih
in eni manj pomembni banki. Na obeh področjih so bile ugotovljene
pomanjkljivosti in bankam, ki so bile predmet pregleda, so bili naloženi
ukrepi. Poleg tega smo vsem bankam in hranilnicam dali napotke v zvezi
z izboljšanjem uporabe MSRP 9 v zvezi z izračunavanjem pričakovanih
kreditnih izgub.
V eni od pomembnih bank je bil opravljen bonitetni pregled na področju
operativnega tveganja, v katerem so bili kot člani ekipe udeleženi tudi
nadzorniki iz druge države.
Bonitetni pregledi v bankah so bili zaradi epidemije koronavirusa okrnjeni
in so v celoti potekali na daljavo.
V skladu s 84. členom Zakona o bančništvu so banke konec leta 2019 vnovič
predložile posodobljene načrte za sanacijo, ki smo jih pregledali in ocenili v
skladu s 197. členom Zakona o bančništvu.
V okviru bonitetnega nadzora smo izdali tudi več različnih dovoljenj, ki
so se nanašala na vključitev kapitalskih instrumentov v izračun kapitala,
vključitev negativnega dobrega imena med navadni lastniški kapital,
pridobitev kvalificirane naložbe, združitev bank, uporabo modelov IRB in
uporabo prehodnih določb MSRP 9.
Pri nadzoru pomembnih bank smo leta 2020 ugotovili 52 nepravilnosti in
pomanjkljivosti pri njihovem poslovanju, največ na področjih kreditnega
tveganja, notranjega upravljanja in operativnih tveganj (slika 21).
Večina ugotovitev ima nizek in srednji vpliv na finančni položaj bank, raven
kapitala, notranje upravljanje ter na kontrole in upravljanje tveganja bank,
zato smo bankam izdali ukrepe v obliki pisma s priporočili (tabela 2).
Leta 2020 smo v manj pomembnih bankah opravili šest bonitetnih pregledov
poslovanja na kraju samem na področjih kreditnega, operativnega,
obrestnega in likvidnostnega tveganja. Poleg tega smo izvajali preglede
spremljanja izvrševanja ukrepov v funkciji izvajanja stalnega nadzora bank.
Pri nadzoru manj pomembnih bank smo ugotovili 127 nepravilnosti
in pomanjkljivosti, največ na področju načrtov sanacije, kreditnega in
kapitalskega tveganja ter na področju notranjega upravljanja. Nekatere
ugotovljene nepravilnosti so bile odpravljene že v letu 2020, odpravo
preostalih pa bomo spremljali v letu 2021. Manj pomembnim institucijam
smo izdali tudi sedem pisem, v katerih smo opredelili zahteve po vzdrževanju
temeljnega in celotnega kapitala institucije.
Večina ugotovitev ima nizek in srednji vpliv na finančni položaj bank.
61
-0,8
1. 1. 2015 1. 1. 2016 1. 1. 2017 1. 1. 2018 1. 1. 2019 1. 1. 2020 1. 1. 20
Slika 21: Ugotovljene kršitve po kategorijah tveganj v bankah leta 2020
100 % Obrestno tveganje

4%
13 % 2%
90 % 6%
2% Operativno tveganje
80 % 18 %
25 % 0% Kapitalsko tveganje
70 % 2%
60 % Notranje upravljanje in proces

50 %
8% Tveganje poslovnega modela
40 % in dobičkonosnosti
59 %
20 % 40 %
Načrti sanacije
10 %
9%
0% Kreditno tveganje
Tabela 2: Nadzorniški ukrepi, izrečeni bankam in hranilnicam leta 2020
ŠTEVILO IZDANIH ŠTEVILO IZDANIH

UKREPOV V UKREPOV V MANJ
VRSTA UKREPA
POMEMBNIH POMEMBNIH
INSTITUCIJAH INSTITUCIJAH
v%
30
Izdane odločbe z nadzorniškimi ukrepi [1] 0 0
Izdana nadzorniška pisma s priporočili 11 4

25
Izdane odredbe za odpravo kršitev [2] 0 1
Izdana pisma po pregledu

20 poslovanja [3] 0 1
Izdane ugotovitvene odločbe o odpravljenih kršitvah [4] 0 3

15
Izdane odločbe o prepovedi uresničevanja vseh pravic iz delnic 0 2
Izdane odločbe o začetku postopka za prepoved opravljanja funkcije v upravljalnem organu 0 2

10
5
0 Nadzorniške ukrepe pomembnim bankam izdaja ECB. Najpogostejša oblika

1. 1. 2019 ukrepa je operativni akt (angl. operational
1. 7 2019 1. 1. 2020 act) oziroma
1. 7.pismo
2020 s priporočili.
Pomembnejši ukrepi se izdajo v obliki odločbe, ki je pravno zavezujoči akt.
V letu 2020 pomembnim bankam niso bili izdani ukrepi v obliki odločbe.
v% 7–10 let nad 10 let

60
62
50
Nadzorniške ukrepe manj pomembnim bankam izdajamo v Banki Slovenije.

Pomembnejše ukrepe bankam in hranilnicam, članom njihovih upravljalnih
organov in delničarjem izdajamo v obliki zavezujočih pravnih aktov, ki jih
določa ZBan-2, tj. v obliki odredb in odločb.
V Sloveniji sta tudi dve podružnici tujih bank oziroma bančnih skupin držav
članic (ena iz Avstrije in ena iz Francije). Nadzor nad njunim poslovanjem
opravljamo prek rednih poročil, zahtev po dodatnih pojasnilih in prek
spremljanja likvidnostnega položaja. Leta 2020 podružnicam nismo izdali
nobenega ukrepa.
3.3.2 Nadzor skladnosti poslovanja in

PPDFT
Za razliko od bonitetnega nadzora nad bankami je nebonitetni nadzor
izključno v naši pristojnosti. V sklopu omenjenega nadzora je osrednja
pozornost namenjena preprečevanju pranja denarja in financiranja
terorizma oziroma PPDFT, pri tem so poleg bank in hranilnic zajete tudi
druge institucije, ki jih skladno z določbami ZPPDFT-1 nadziramo v Banki
Slovenije (plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja,
menjalci in subjekti, ki se ukvarjajo z dejavnostjo virtualnih valut). Poleg
aktivnosti na področju PPDFT so se v letu 2020 izvajale tudi nadzorniške
aktivnosti, vezane na potrošniško kreditiranje v skladu z določbami ZPotK-2
ter upoštevanje Zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija
uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru
mednarodnih organizacij (ZOUPAMO). V skladu z 239. členom ZBan-2 v
Banki Slovenije upravljamo sistem za obveščanje o kršitvah.
Na področju PPDFT in omejevalnih ukrepov so bile izvedene naslednje
aktivnosti:
– Izvajanje pregledov
Skladno s smernicami evropskih nadzornih organov, da morajo
biti nadzorniške aktivnosti skladne z opredeljeno oceno tveganosti
(angl. risk based supervision), smo v Banki Slovenije leta 2020 opravili
šest neposrednih pregledov.
– Priprava regulative
V Banki Slovenije smo leta 2020 izdali Smernice o nadzorniških
kolegijih PPDFT ter dali številna mnenja in pojasnila glede izvajanja
zakonskih zahtev in izdanih smernic.
– Mednarodno sodelovanje
Z vidika mednarodnega sodelovanja se je tudi v letu 2020 krepila
pozornost, namenjena problematiki PPDFT, kar se posledično odraža
v povečanem obsegu številnih mednarodnih aktivnosti, v katerih
Banka Slovenije sodeluje z različni organi (ECB, EBA – Stalni odbor
za PPDFT, Evropska komisija, Svet Evrope – odbor MONEYVAL),
poteka pa tudi celostna prenova ureditve EU na področju PPDFT.
63
– Druge aktivnosti
V sklopu drugih aktivnosti smo se v Banki Slovenije dejavno
vključili v javno obravnavo najprej novele ZPPDFT-1B in nato
predloga novega ZPPDFT-2, sodelovali smo pri pripravi novele
ZOUPAMO, intenzivne pa so bile tudi aktivnosti, vezane na
posodobitev Nacionalne ocene tveganosti RS za pranje denarja in
financiranje terorizma. V minulem letu se je okrepilo tudi delovanje v
okviru Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe.
V sodelovanju z Institutom Jožefa Stefana v okviru mednarodnega projekta

Infinitech razvijamo platformo za učinkovitejše izvajanje nadzorniških
aktivnosti na področju PPDFT, tudi s pomočjo tehnologije za obdelavo
velike količine podatkov
Na področju zagotavljanja skladnosti poslovanja bank z določbami
ZPotK-2, ki ureja potrošniško kreditiranje, je bil posodobljen Postopkovnik
o izvajanju nadzora, ki po vzoru bonitetnega nadzora tudi na področju
nadzora skladnosti določa standarde in aktivnosti, ki se izvajajo v okviru
neposrednega nadzora, v skladu z opredeljenim letnim planom pa so bili
izvedeni štirje neposredni pregledi. V Banki Slovenije smo obravnavali
tudi pobude, prejete s strani Zveze potrošnikov Slovenije, ter sodelovali
s pripravljavcem zakonodaje Ministrstvom za gospodarstvo, razvoj in
tehnologijo.
3.3.3 Postopki licenciranja in notifikacije

V Banki Slovenije izdajamo dovoljenja v skladu z ZBan-2, uredbo EMIR,
ZPlaSSIED, Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/389, ZDP-2, uredbo
CRR in ZPotK-2. V skladu z Zban-2 in ZPlaSSIED smo pristojni tudi za
obravnavo notifikacij.
Leta 2020 smo vodili 67 postopkov v skladu z ZBan-2, uredbo EMIR,
ZPlaSSIED, Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/389, ZDP-2, uredbo
CRR in ZPotK-2. Od tega se je 43 postopkov zaključilo z izdajo dovoljenja,
drugi pa so bili ustavljeni, umaknjeni ali pa so bili ob koncu leta nezaključeni
in preneseni v leto 2021
Poleg pristojnosti za izdajo dovoljenj smo v Banki Slovenije pristojni tudi
za ugotavljanje primernosti članov nadzornih svetov bank. Leta 2020 je
potekalo 37 postopkov ocenjevanja primernosti članov nadzornega sveta
banke. S pozitivno oceno je bilo zaključenih 19 postopkov, drugi pa so bili
ustavljeni, umaknjeni ali so bili ob koncu leta nezaključeni in preneseni v
leto 2020.
Leta 2020 smo izdali 14 odločb o prenehanju dovoljenj: sedem za opravljanje
funkcije člana uprave banke, tri za opravljanje finančnih storitev, eno za
pridobitev kvalificiranega deleža, eno za prenehanje izvzetij obveznosti za
transakcije v okviru skupine po EMIR in dve za opravljanje menjalniških
poslov.
64
V Banki Slovenije smo pristojni tudi za obravnavo notifikacij po ZBan-2,

ZPotK-2 in ZPlaSSIED. Leta 2020 smo prejeli 165 notifikacij za neposredno
opravljanje storitev bank držav članic v Sloveniji, čezmejno opravljanje
storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ter notifikacij
plačilnih institucij držav članic za opravljanje plačilnih storitev v Sloveniji
in družb za izdajo elektronskega denarja za opravljanje storitev izdajanja
elektronskega denarja in plačilnih storitev. Leta 2020 nobena banka s
sedežem v Republiki Sloveniji ni priglasila neposrednega opravljanja
storitev v drugi državi članici EU.
65
3.4 MAKROBONITETNA POLITIKA

Z makrobonitetno politiko se identificirajo, spremljajo in ocenjujejo
Končni cilj sistemska tveganja za finančno stabilnost z namenom, da se zaščiti
makrobonitene politike stabilnost celotnega finančnega sistema.39 Končni cilj makrobonitene
je zagotoviti trajnostni politike je zagotoviti trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski
rasti. V Sloveniji makrobonitetno politiko oblikujemo v okviru Odbora za
prispevek finančnega
finančno stabilnost (OFS).
sektorja h gospodarski
rasti. Banka Slovenije je pristojna za razvoj in implementacijo
makrobonitetnih ukrepov za bančni sektor in lizinške družbe. Pravno
podlago za izvajanje makrobonitetne politike ji zagotavljajo Uredba o
kapitalskih zahtevah (CRR), Zakon o bančništvu (ZBan-2) in Zakon
o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (ZMbNFS). Proces
oblikovanja in implementacije makrobonitetne politike lahko razdelimo v
štiri med seboj povezane faze:
1. identifikacijo in oceno ravni sistemskih tveganj;
2. izbiro in oblikovanje (kalibracijo) makrobonitetnega instrumenta;
3. implementacijo makrobonitetnega ukrepa;
4. ocenjevanje makrobonitetne politike in instrumenta.
V Banki Slovenije na podlagi orodij za spremljanje finančne stabilnosti

ocenimo raven sistemskih tveganj. Sistemsko tveganje je tveganje motenj
v finančnem sistemu, ki imajo lahko resne negativne posledice za delovanje
finančnega sistema in realnega gospodarstva. V Banki Slovenije redno
objavljamo oceno sistemskih tveganj v Poročilu o finančni stabilnosti in
v drugih publikacijah.40 Izoblikovan imamo nabor kazalnikov, s katerimi
spremljamo razvoj sistemskih tveganj in ocenjujemo doseganje posameznih
vmesnih ciljev makrobonitetne politike. 41 Ti so:
– blažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega
finančnega vzvoda;
– blažitev in preprečitev čezmernega neskladja v strukturi ročnosti in
nelikvidnosti;
– omejitev koncentracije neposredne in posredne izpostavljenosti;
– omejitev sistemskega vpliva izkrivljajočih spodbud, da bi se
zmanjšalo moralno tveganje;
– krepitev odpornosti finančnih infrastruktur.
Če ocenimo, da je raven sistemskih tveganj povišana ali da obstaja

tveganje, da vmesni cilji makrobonitetne politike ne bodo doseženi, se
lahko odločimo za uvedbo makrobonitetnih ukrepov. Izbor in kalibracija
teh sta odvisna od ravni in izvora tveganja ter sledita načelom, opisanim
39
2. člen Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (Uradni list RS, št. 100/13).
40
https://www.bsi.si/publikacije/porocilo-o-financni-stabilnosti
Vmesni cilji makrobonitetne politike so navedeni v Strateškem okviru makrobonitetne politike
41
Banke Slovenije in so skladni s priporočilom ESRB/2013/1.
66
v Strateškem okviru makrobonitetne politike.42 Izboru in kalibraciji

instrumenta sledita implementacija in ocena učinkovitosti. Makrobonitetni
ukrep je uspešen, če prispeva k doseganju zastavljenih vmesnih ciljev
makrobonitetne politike in posredno k zmanjšanju sistemskih tveganj.
Makrobonitetni ukrepi imajo lahko negativne čezmejne učinke oziroma
so lahko tarča regulatorne arbitraže, zato je čezmejno sodelovanje
pomembno. Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) sodeluje pri
koordinaciji makrobonitetne politike na evropski ravni. Zadolžen je tudi za
izdajo priporočil o vzajemnosti makrobonitetnih ukrepov. Izda lahko tudi
priporočila in opozorila nacionalnim ter evropskim organom.
Tabela 3: Makrobonitetni ukrepi Banke Slovenije veljavni ob koncu leta 2020
LETO UVEDBE /
MAKROBONITENI UKREP TIP UKREPA VMESNI CILJ
SPREMEMBE43
Makrobonitetne omejitve izplačila Krepitev odpornosti finančnih

2020/2021* ZAVEZUJOČ*
dobičkov za banke infrastruktur
Makrobonitetne omejitve izplačila Krepitev odpornosti finančnih

2020 PRIPOROČILO
dobičkov za lizinške družbe infrastruktur
Makrobonitetne omejitve kreditiranja

2016/2018/2019** Ublažiti in preprečiti čezmerno rast
prebivalstva (LTV, DSTI in omejitev ZAVEZUJOČ
2020*** kreditiranja in čezmerni finančni vzvod
ročnosti)
Omejiti sistemski vpliv izkrivljajočih

Blažilnik za druge sistemsko
2016 ZAVEZUJOČ spodbud, da bi se zmanjšalo moralno
pomembne banke (DSPB)
tveganje
Ublažiti in preprečiti čezmerno rast

Proticiklični kapitalski blažilnik (CCyB) 2016 ZAVEZUJOČ
kreditiranja in čezmerni finančni vzvod
Omejevanje dinamike zniževanja

Ublažiti in preprečiti čezmerno neskladje
razmerja med krediti in vlogami 2014/2018**** PRIPOROČILO
v ročnostni strukturi in nelikvidnost
nebančnega sektorja (GLTDF)
Omejiti sistemski vpliv izkrivljajočih
Omejevanje depozitnih obrestnih mer 2012 ZAVEZUJOČ spodbud, da bi se zmanjšalo moralno
tveganje
* Omejitev izplačila variabilnega dela prejemkov opredeljenim zaposlenim je bila

1. aprila 2021 preoblikovana v priporočilo. Banke lahko od 10. aprila 2021 izplačajo
dividende v omejenem obsegu, toda le pod pogojem, da v prvem kvartalu 2021 ustva-
rijo dobiček.
** Do 1. novembra 2019 je veljalo nezavezujoče Makrobonitetno priporočilo za po-
dročje kreditiranja prebivalstva.
*** Ukrep je bil 12. maja 2020 prilagojen (z veljavnostjo od 1. junija) tako, da dovo-
ljuje, da se pri izračunu DSTI izloči začasno znižanje dohodka kreditojemalca, če je to
znižanje posledica epidemije koronavirusa.
**** Ukrep GLTDF se je v priporočilo preoblikoval leta 2018, prej je bil zavezujoč.
42
Več informacij o ukrepu je na voljo na spletni strani Banke Slovenije: https://www.bsi.si/
financna-stabilnost/makrobonitetni-nadzor/strateski-okvir-makrobonitetne-politike.
43
Navedeno je leto, ko je ukrep začel veljati.
67
V lanskem letu smo v Banki Slovenije uvedli en nov in prilagodili en

obstoječ zavezujoč makrobonitetni ukrep za bančni sektor. Sprejeli
smo tudi priporočilo za lizinške družbe. Ob izteku leta je tako veljalo pet
zavezujočih in dva nezavezujoča makrobonitetna ukrepa.
Zaradi negotovosti, povezane z epidemijo koronavirusa, smo bankam
začasno prepovedali izplačilo dobička, na lizinške družbe pa smo
naslovili priporočilo z enako vsebino. V odziv na epidemijo koronavirusa
in na podlagi priporočila Odbora za finančno stabilnost o izplačilu dobičkov
finančnih družb (OFS/2020/1) z dne 7. aprila 2020 smo v Banki Slovenije
sprejeli dva makrobonitena ukrepa. 8. aprila 2020 smo sprejeli Sklep o
makrobonitetni omejitvi razdelitev dobičkov bank (Uradni list RS, št. 49/20
in 21/21),44 s katerim smo bankam za eno leto prepovedali izplačilo
dividend iz dobičkov za leti 2019 in 2020, odkup lastnih delnic ter izplačilo
variabilnega dela prejemkov opredeljenim zaposlenim. 14. maja smo sprejeli
še makrobonitetno Priporočilo o začasni omejitvi razdelitev dobičkov lizing
družb.45 To za lizinške družbe uvaja smiselno enake omejitve kot veljajo za
banke, vendar je nezavezujoče.
Zaradi omilitve posledic epidemije koronavirusa na kreditno
sposobnost posameznikov smo prilagodili Sklep o makrobonitetnih
omejitvah kreditiranja prebivalstva46 (Uradni list RS, št. 64/19 in 75/20).
Zaradi epidemije koronavirusa so se nekaterim potrošnikom začasno znižali
dohodki. To znižanje pogosto ne odraža spremembe v njihovi dolgoročni
kreditni spodobnosti, zato smo se v Banki Slovenije odločili, da prej
omenjeni sklep prilagodimo. Ta zdaj dovoljuje, da se začasno znižanje
dohodka potrošnika, ki se je zgodilo v času razglasitve epidemije, izloči
iz izračuna kreditne sposobnosti posameznika, toda le v primeru, da banka
razpolaga z vsaj enim podatkom o obračunanem in izplačanem dohodku,
iz katerega izhaja, da je vpliv epidemije na dohodek potrošnika prenehal.
Prilagoditev ukrepa velja tudi za jeseni razglašeno epidemijo.
Ukrep GLTDF je ostal nespremenjen in še vedno velja v obliki
priporočila.47 Ukrep omejevanja depozitnih obrestnih mer48 prav
tako ostaja veljaven, a v praksi ni omejujoč. S 1. aprilom 2020 je bila
predvidena tudi ukinitev dnevnega poročanja količnikov likvidnosti bank.
Zaradi negotovih razmer, ki so bile posledica izbruha epidemije, in z
namenom dostopanja do visoko frekvenčnih podatkov, ki omogočajo hitro
prepoznavo sprememb in posledično omogočajo pravočasno ukrepanje,
44
financna-stabilnost/makrobonitetni-nadzor/makrobonitetni-instrumenti/makrobonitetna-
omejitev-razdelitve-dobicka-bank.
45
financna-stabilnost/makrobonitetni-nadzor/makrobonitetni-instrumenti/makrobonitetna-
omejitev-razdelitve-dobicka-lizing-druzb.
46
financna-stabilnost/makrobonitetni-nadzor/makrobonitetni-instrumenti/makrobonitetne-
omejitve-kreditiranja-prebivalstva.
47
financna-stabilnost/makrobonitetni-nadzor/makrobonitetni-instrumenti/omejevanje-dinamike-
znizevanja-razmerja-med-krediti-in-vlogami-gltdf.
48
Več informacij o ukrepu je na voljo na spletni strani Banke Slovenije: https://www.bsi.
si/financna-stabilnost/makrobonitetni-nadzor/makrobonitetni-instrumenti/omejevanje-
depozitnih-obrestnih-mer.
68
smo omenjeno poročanje podaljšali. Najprej je bilo poročanje podaljšano

do konca leta 2020, pozneje pa še do junija 2021.
Višina proticikličnega kapitalskega blažilnika49 (CCyB) je tudi v
letu 2020 ostala 0 %. Banka Slovenije je na četrtletni ravni preverjala
potrebo po prilagoditvi višine omenjenega blažilnika, ki se sicer uporablja
za izpostavljenosti bank (tudi tujih) Sloveniji. Višina blažilnika je že vse od
začetka njegove veljave, 1. januarja 2016, nespremenjena.
Tekom lanskega leta smo v Banki Slovenije identificirali sedem drugih
sistemsko pomembnih bank, ki morajo izpolnjevati blažilnik za druge
sistemsko pomembne banke (DSPB).50 Nekatere banke so sistemsko
pomembne zaradi svoje velikosti, velike povezanosti z drugimi finančnimi
institucijami in realnim gospodarstvom, visoke kompleksnosti poslovnega
modela ter velikega obsega čezmejnega delovanja. Zaradi zviševanja
odpornosti morajo te institucije izpolnjevati blažilnik za DSPB. Višina
blažilnika se določi enkrat letno glede na zgoraj opisane karakteristike.
Bankam se ob spremembah višine blažilnika zagotovi prehodno obdobje
za njegovo izgraditev. V letu 2020 je bilo identificiranih sedem drugih
sistemsko pomembnih bank. 1. januarja 2021 se je višina blažilnika za SID
banko znižala za 25 bazičnih točk, Banka Intesa Sanpaolo pa je morala začeti
izpolnjevati blažilnik v višini 25 bazičnih točk. Zaradi združitve z Abanko
bo morala Nova KBM od 1. januarja 2022 izpolnjevati višjo, 0,5-odstotno
stopnjo blažilnika.
Tabela 4: Višina blažilnika DSPB, ki ga morajo banke dosegati v letu 2020
BANKA VIŠINA KAPITALSKEGA BLAŽILNIKA
NLB, d. d. 1,00 %
SID banka, d. d., Ljubljana 0,50 %*
Nova KBM, d. d. 0,25 %**
Abanka, d. d. 0,25 %***
SKB, d. d. 0,25 %
Unicredit banka Slovenija, d. d. 0,25 %
Banka Intesa Sanpaolo, d. d. 0,00 %****
* Od 1. januarja 2021 mora SID banka izpolnjevati blažilnik v višini 0,25 %.

** Zaradi združitve z Abanko bo morala Nova KBM od 1. januarja 2022 izpolnjevati
blažilnik v višini 0,5 %.
*** Abanka je 1. septembra 2020 prenehala delovati kot samostojna pravna oseba.
**** Od 1. januarja 2021 mora Banka Intesa Sanpaolo izpolnjevati blažilnik v višini
0,25 %.
49
Več informacij o ukrepih je na voljo na spletni strani Banke Slovenije: https://www.bsi.
si/financna-stabilnost/makrobonitetni-nadzor/makrobonitetni-instrumenti/proticiklicni-
kapitalski-blazilnik.
50
Metodologija je podrobneje razložena na spletni strani Banke Slovenije: https://www.bsi.si/
financna-stabilnost/makrobonitetni-nadzor/makrobonitetni-instrumenti/blazilnik-za-druge-
sistemsko-pomembne-banke.
69
Okvir 6: Analiza učinkov makrobonitetnih omejitev

kreditiranja prebivalstva
Banka Slovenije je 1. novembra 2019 Makrobonitetno priporočilo
za področje kreditiranje prebivalstva s Sklepom o makrobonitetnih
omejitvah kreditiranja prebivalstva (Uradni list RS, št. 64/19 in
75/20) spremenila v zavezujoč ukrep. Makrobonitetne omejitve
kreditiranja prebivalstva imajo ciklično in strukturno komponento.
Njihov cilj je bil preprečiti prekomerno kreditno rast pri potrošnikih
posojilih in vpeljati minimalne kreditne standarde za posojila
prebivalstvu. Oba cilja sta bila dosežena. Rast potrošniških posojil
ni več čezmerna, kreditni standardi pri novih posojilih pa so se
zvišali, kar se kaže v manjšem deležu odstopanj od makrobonitetnih
omejitev. K nižji dinamiki potrošniškega kreditiranja je
pomembno prispevala epidemija, ki je zmanjšala povpraševanje
po teh posojilih. Zaostrovanje kreditnih standardov je prav tako
lahko posledica nižje tolerance bank do prevzemanja tveganj.
Ugotavljamo, da makrobonitetne omejitve uspešno razločujejo med
bolj in manj tveganimi kreditojemalci, saj so odlogi odplačevanja
posojil, povezani z epidemijo, manj pogosti pri poslih, skladnih
z makrobonitetnimi omejitvami. V nadaljevanju predstavljamo
povzetek analize učinka makrobonitenih ukrepov, več informacij
pa je na voljo v Poročilu o finančni stabilnosti iz aprila 2021.51
Pred uvedbo zavezujočega ukrepa je bila povprečna kreditna
rast potrošniških posojil 11,3 %,52 po uvedbi ukrepa pa je upadla
na 0,4 %.53 Znižanje kreditne rasti je delno posledica uvedbe
zavezujočih makrobonitetnih ukrepov, pripišemo pa jo lahko
tudi učinku epidemije koronavirusa, ki je vplivala na manjše
povpraševanje po potrošniških posojilih in zaostritev kreditnih
standardov pri bankah. Epidemija je vplivala tudi na rast
potrošniških posojil v drugih evropskih državah. Kreditna rast pri
stanovanjskih posojilih je ostala robustna, pred uvedbo ukrepa je
bila v povprečju 5,0 %,54 nato pa je znašala 4,8 %.55 Epidemija je
najverjetneje negativno vplivala tudi na rast stanovanjskih posojil,
saj je bilo nepremičninsko posredovanje z vladnimi odloki začasno
prepovedano, epidemija pa je vplivala tudi na vedenje potencialnih
kupcev stanovanjskih nepremičnin.
51
Na straneh 76–80, poročilo je na voljo na naslednji povezavi.
52
Povprečje mesečnih kreditnih rasti med januarjem in oktobrom 2019.
53
Povprečje mesečnih kreditnih rasti med novembrom 2019 in decembrom 2020.
54
Povprečje mesečnih kreditnih rasti med januarjem in oktobrom 2019.
55
Povprečje mesečnih kreditnih rasti med novembrom 2019 in decembrom 2020.
70
1. 1. 2015 1. 1. 2016 1. 1. 2017 1. 1. 2018 1. 1. 2019 1. 1. 2020 1. 1. 2021
Na podlagi novopridobljenih granularnih podatkov o odlogih in

nedonosnih poslih ugotavljamo, da minimalni kreditni standardi, ki
jih100uvajajo
% makrobonitetne omejitve, razlikujejo Obrestno tveganje
4 % med manj in bolj
tveganimi posojili.13 Ugotavljamo,
% 2%
da je za posojila, ki odstopajo od
90 % 6%
ukrepa omejevanja 2razmerja
% med stroškom servisiranja celotnega
Operativno tveganje
dolga
80 % in dohodkom kreditojemalca (ukrep DSTI), bolj verjetno,
18 %
da bo pri njih odobren moratorij in da postanejo nedonosna. Za
25 ki 0%
% odstopajo od ukrepa omejevanja
potrošniška
70 % posojila, 2% ročnosti,Kapitalsko
je tveganje
prav tako bolj verjetno, da bo pri njih odobren moratorij. Skladnost
60 % s priporočilom glede razmerja med posojilom in vrednostjo
posojila Notranje upravljanje in proces
zavarovanja s stanovanjsko nepremičnino (priporočilo LTV) ne
50 %
vpliva na pogostost moratorija in nedonosnosti. To je pričakovano, Tveganje poslovnega modela
8%
saj40priporočilo
% LTV zmanjšuje izgube v primeru neplačila, ne pa
in dobičkonosnosti
59 %
tudi verjetnosti neplačila.
Podatki iz rednega poročanja kažejo, da bančni sistem v povprečju
upošteva
20 % makrobonitetne
40 % omejitve. Odstopanja od ukrepa
omejevanja DSTI so se takoj po sprejetju zavezujočih ukrepov Načrti sanacije
10 % znižala, na nizki ravni pa so ostala tudi v letu 2020. Takoj
močno
po uvedbi zavezujočih ukrepov glede ročnosti 9 % se je povprečna
0 % Kreditno tveganje
ročnost potrošniških posojil skrajšala s 6,7 (oktober 2019) na
5,6 leta (november 2019). Delež odstopanj od ukrepa omejevanja
ročnosti je v tem času ostal povečan, kar je posledica skrajšanja
najvišje dovoljene ročnosti iz 10 na 7 let. V letu 2020 se je ta trend
nadaljeval, kar lahko v večji meri pripišemo pogostejši uporabi
dovoljenih izjem.
Slika 22: Odstopanja od ukrepa omejevanja DSTI za nova posojila

prebivalstvu
v%
30
25
20
15
10
0
1. 1. 2019 1. 7 2019 1. 1. 2020 1. 7. 2020

60
71
50
Slika 23: Delež novih posojil z ročnostjo med 7 in 10 let ter nad 10 let

60
50
40
30
20
10
0
1. 1. 2019 1. 4. 2019 1. 7. 2019 1. 10. 2019 1. 1. 2020 1. 4. 2020 1. 7. 2020 1. 10. 2020
Opomba: Pred 1. novembrom 2019 so odstopala potrošniška posojila, pri

katerih je bila ročnost daljša od 10 let, po tem datumu pa se je meja za
določitev odstopanj znižala na 7 let.
v% 2019 2020
70
60
50
40
30
20
10
0
<1 1–3 >3
72
3.5 REŠEVANJE BANK IN SISTEM

JAMSTVA ZA VLOGE
Vsebinsko področje reševanja bank in jamstva za vloge je urejeno v
več pravnih aktih Evropske unije. 4. aprila 2001 je bila sprejeta Direktiva
2001/24/ES56 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij, 15. maja 2014
pa še Direktiva 2014/59/EU57 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje
kreditnih institucij in investicijskih podjetij. Ključno vlogo v okviru
reševanja bank imajo organi za reševanje, pristojni za uporabo instrumentov
za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje. Pomembno novost v tem
okviru je 15. julija 2014 prinesla Uredba (EU) št. 806/201458 15. julija 2014,
ki je določila enotna pravila in postopek za reševanje kreditnih institucij in
določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje
in enotnega sklada za reševanje. Na področju jamstva za vloge je z vidika
pravnih aktov Evropske unije ključna predvsem Direktiva 2014/49/EU59 z
dne 16. aprila 2014, ki je določila pravila in postopke v zvezi z ustanovitvijo
in delovanjem sistemov jamstva za vloge.
3.5.1 Reševanje bank

V Banki Slovenije v skladu z Zakonom o reševanju in prisilnem
prenehanju bank (ZRPPB)60 izvajamo naloge in pooblastila organa V Banki Slovenije
za reševanje bank. S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašata izvajamo naloge in
Direktiva 2001/24/ES in Direktiva 2014/59/EU. ZRPPB ureja pristojnosti pooblastila organa za
in postopke, ki jih vodi Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil reševanje bank.
organa za reševanje bank, načrtovanje reševanja bank, postopek reševanja in
pooblastila v zvezi z uporabo ukrepov za reševanje, ter postopke prisilnega
prenehanja banke (prisilna likvidacija in stečaj). Cilji reševanja banke so, da
se z uporabo ukrepov za reševanje zagotovi nadaljevanje izvajanja kritičnih
funkcij, preprečijo resnejši negativni vplivi na finančno stabilnost, zaščitijo
javna sredstva, zaščitijo vlagatelji iz naslova zajamčenih vlog in investitorji
iz naslova zajamčenih terjatev, ter premoženje in sredstva strank. Z Uredbo
(EU) št. 806/2014 je bil ustanovljen Enotni odbor za reševanje (SRB).61 V
Banki Slovenije v skladu z ZRPPB in Uredbo (EU) št. 806/2014 izvajamo
naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem, razen nalog in pristojnosti, za
katere je v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 pristojen in odgovoren SRB.
56
UL L št. 125 z dne 5. maja 2001, str. 15–23, s spremembami.
57
UL L št. 173 z dne 12. junija 2014, str. 190–348, s spremembami.
58
UL L št. 225 z dne 30. julija 2014, str. 1–90, s spremembami.
59
UL L št. 173 z dne 12. junija 2014, str. 149–178, s spremembami.
60
Uradni list RS, št. 44/16, 71/16 – odl. US, 9/19 in 72/19 – ZPSVIKOB.
Več o Enotnem odboru za reševanje v poglavju 3.1 Mandat Banke Slovenije in institucionalni
61
okvir.
73
V Banki Slovenije smo se v letu 2020 osredotočili predvsem na pripravo

in osveževanje načrtov reševanja, v katerih se določijo ukrepi za
reševanje ali prisilno prenehanje, ki bi se lahko izvedli v bankah, če bi
te propadale. V Banki Slovenije samostojno pripravljamo načrte reševanja
za banke v naši pristojnosti ter sodelujemo v internih reševalnih skupinah
SRB pri vzpostavitvi in osveževanju načrtov mednarodnih bančnih skupin,
ki delujejo v Sloveniji. SRB je pristojen za pripravo načrtov reševanja
bank in bančnih skupin, ki so pod neposrednim nadzorom ECB, ter drugih
čezmejnih bančnih skupin. Med te so v letu 2020 spadale NLB, NKBM,
Unicredit, Intesa Sanpaolo, Erste (članica skupine iz Slovenije je banka
Sparkasse), Addiko in Sberbank. Priprava načrtov reševanja za banke v
pristojnosti SRB se izvaja v okviru internih reševalnih skupin nacionalnih
organov za reševanje iz držav, kjer je prisotna posamezna članica bančne
skupine. Sodelovanje v internih reševalnih skupinah poteka v obliki
izmenjave dokumentov, rednih telekonferenc in srečanj. V Banki Slovenije
smo pristojni za pripravo načrtov reševanja za banke, ki ne spadajo v
pristojnost SRB. Med te so v letu 2020 spadale Deželna banka Slovenije,
Delavska hranilnica, Hranilnica Lon, Hranilnica Vipava in Gorenjska banka,
ki pa je z začetkom leta 2021 prešla v pristojnost SRB. V Banki Slovenije
pri pripravi načrta reševanja za skupino OTP, katere članica je SKB banka,
sodelujemo z Madžarsko centralno banko, ki je pristojni reševalni organ za
to skupino.
Vse načrte reševanja bank v Sloveniji smo osvežili z vidika uporabe
aktualnih podatkov. Nadgradnja načrtov reševanja v pristojnosti SRB
je v letu 2020 potekala s poudarkom na nadaljnji podrobnejši opredelitvi
postopkov v primeru uporabe instrumenta reševanja s sredstvi upnikov
(angl. bail-in), zagotovitvi nemotenega dostopa do kritičnih infrastruktur
finančnih trgov in postopkom za zagotavljanje operativne kontinuitete
banke v reševanju ter tudi izračunu MREL v skladu z novo politiko MREL.
V letu 2020 se je začel proces približevanja pristopov načrtovanja reševanja
za banke v pristojnosti SRB in banke v pristojnosti nacionalnih reševalnih
organov. Načrte reševanja v pristojnosti Banke Slovenije smo nadgradili z
izračunom MREL v skladu z novo politiko MREL ter jih predstavili bankam
skupaj z zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
Z Uredbo (EU) št. 806/2014 je bil ustanovljen Enotni sklad za reševanje
(SRF). SRF je v lasti SRB, ki sklad tudi upravlja. SRB sklad uporablja
za namene zagotavljanja učinkovite uporabe instrumentov za reševanje in
izvajanja pooblastil za reševanje ter v skladu s cilji reševanja in načeli, ki
urejajo reševanje, iz Uredbe (EU) št. 806/2014. Polni se v skladu s pravili
o prenosu sredstev, zbranih na nacionalni ravni v SRF, kot so določena v
Sporazumu o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za
reševanje.62 Ciljna raven SRF predvideva doseganje razpoložljivih finančnih
sredstev sklada v višini vsaj 1 % zneska kritih vlog vseh kreditnih institucij
z dovoljenjem v vseh sodelujočih državah članicah do 1. januarja 2024.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada

62
za reševanje (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/15 in 15/15 – popr.).
74
Skupna velikost SRF je po vplačilih leta 2020 dosegla višino

41,96 mrd EUR. Skupna vplačila v SRF so leta 2020 znašala 9.194 mio EUR,
od tega je prispevek bank iz Republike Slovenije znašal 9,0 mio EUR.63
Sredstva SRF še niso bila uporabljena.
V Banki Slovenije od konca marca 2015 upravljamo poseben Sklad
za reševanje bank, ki smo ga vzpostavili na podlagi Zakona o organu V Banki Slovenije
in skladu za reševanje bank.64 Sklad je namenjen financiranju ukrepov upravljamo slovenski
prisilne likvidacije po ZRPPB, ki jih Banka Slovenije lahko izreče bankam. Sklad za reševanje
Postopek prisilne likvidacije banke je postopek prenehanja banke kot pravne bank.
osebe, ki ga izvede Banka Slovenije, zato da se zaključijo posli banke ter
poplačajo njene obveznosti do upnikov iz naslova pogodb o opravljanju
bančnih storitev, finančnih storitev in dodatnih finančnih storitev, ki jih
je banka opravljala na podlagi dovoljenja za opravljanje storitev banke v
skladu z zakonom, ki ureja bančništvo. Ciljna raven sredstev sklada znaša
2,3 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji po stanju
na dan 30. septembra 2014, pri čemer so se sredstva v višini 1,3 odstotka
vsote vseh zajamčenih vlog zagotovila z vplačanimi ustanovnimi denarnimi
sredstvi, za sredstva v višini enega odstotka vsote vseh zajamčenih vlog pa
banke zagotavljajo likvidna sredstva kot zavarovanje za izredno vplačilo
denarnih sredstev.
V Banki Slovenije sredstva Sklada za reševanje bank v skrbi za čim nižje
stroške upravljanja upravljamo v skupnem skladu, skupaj s sredstvi
Sklada za jamstvo vlog. Sklad za reševanje bank in Sklad za jamstvo
vlog imata v skupnem skladu (Sklad za reševanje in jamstvo vlog) delež,
sorazmeren višini njunih naložb v seštevku naložb obeh skladov. Banke so
v Sklad za reševanje bank marca 2015 vplačale ustanovna denarna sredstva
v višini 191,1 mio EUR.
Sredstva skupnega sklada se nalagajo v likvidne državne, regionalne,
agencijske in podjetniške dolžniške instrumente, pri čemer so naložbe
praviloma omejene z interno bonitetno oceno Banke Slovenije vsaj A–.
Ker so bile obrestne mere denarnega trga tudi v letu 2020 negativne,
smo sredstva skupnega sklada namesto nalaganja v kratkoročne depozite
pustili na računu pri Banki Slovenije, kjer je bila obrestna mera prav tako
negativna (obrestna mera mejnega depozita), vendar višja od obrestnih mer
na denarnem trgu. Poleg tega je skupni sklad zaradi pričakovanj splošnega
padca tržnih donosnosti (in s tem porasta vrednosti naložb) ohranjal obrestno
izpostavljenost (modificirano trajanje) blizu maksimalno dovoljene ravni.
Glede na ročnost je bilo 58 % naložb skupnega sklada v razredu z zapadlostjo
do enega leta, 14 % v razredu z zapadlostjo med enim letom in tremi leti ter
28 % v razredu z zapadlostjo nad tremi leti.
Podrobnejša specifikacija vplačil v SRF po državah je na razpolago na:

63
https://srb.europa.eu/en/content/single-resolution-fund.
64
Uradni list RS, št. 97/14, 91/15, 44/16 – ZRPPB in 27/17.
75
Slika 24: Struktura skupnega sklada po razredih ročnosti
v% 2019 2020
70
60
50
40
30
20
10
0
<1 1–3 >3
Vrednost sredstev Sklada za reševanje bank je konec leta 2020

znašala 192,5 mio EUR. Vrednost skupnega sklada je konec leta 2020
znašala 288,5 mio EUR. Čisti poslovni izid Sklada za reševanje bank je
leta 2020 znašal 799.916,59 EUR in čisti poslovni izid skupnega sklada
1.225.460,11 EUR. Podrobnejše poslovanje je razkrito v letnem poročilu
Sklada za reševanje bank.65
Sklad za reševanje bank bo prenehal delovati 31. decembra 2024. Od
vzpostavitve Sklada za reševanje bank bankam še niso bili izrečeni ukrepi,
v zvezi s katerimi bi se uporabila njegova sredstva.
3.5.2 Jamstvo za vloge

V Banki Slovenije v skladu z Zakonom o sistemu jamstva za vloge (ZSJV)66
V Banki Slovenije izvajamo naloge in pristojnosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge kot organ
izvajamo naloge in Republike Slovenije za jamstvo vlog. S tem zakonom se v slovenski pravni red
pooblastila organa za prenaša Direktiva 2014/49/EU. Banka Slovenije je v skladu z ZSJV vzpostavila
in upravlja sistem jamstva za vloge, ki zagotavlja jamstvo za vloge vlagatelja
jamstvo vlog.
v primeru nerazpoložljivosti vlog pri banki. Jamstvo za vloge se zagotavlja z
izplačilom kritja zajamčenih vlog vlagateljem ali z drugimi ukrepi, s katerimi
se ohranja dostop vlagateljev do zajamčenih vlog v primeru reševanja ali
prisilnega prenehanja banke. Na podlagi ZSJV so vloge v posamezni banki ali
hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji zajamčene do višine 100.000 evrov.
Rok za izplačilo kritja zajamčenih vlog je v letu 2020 znašal petnajst delovnih
dni od objave odločbe Banke Slovenije o nerazpoložljivosti vlog (v prehodnem
obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023 bo znašal deset delovnih
dni, od 1. januarja 2024 pa sedem delovnih dni).
V letu 2020 smo nadaljevali periodično testiranje zajema podatkov
o zajamčenih vlogah pri bankah v Republiki Sloveniji. V okviru
medinstitucionalnega sodelovanja smo z Ministrstvom za finance nadaljevali
Letna poročila Sklada za reševanje bank so objavljena na:

65
https://www.bsi.si/publikacije/letna-porocila/letna-porocila-skladov-za-resevanje-bank-in-
jamstvo-vlog.
66
Uradni list RS, št. 27/16.
76
dialog o finančni kapaciteti sistema jamstva za vloge in postopkih v primeru

izplačila zajamčenih vlog. Sodelovanje z Ministrstvom za finance je
vključevalo tudi izmenjavo strokovnih stališč glede vzpostavitve Evropske
sheme za jamstvo vlog (EDIS).
V Banki Slovenije smo v okviru upravljanja sistema jamstva za vloge
vzpostavili Sklad za jamstvo vlog. Sklad se lahko uporabi za izplačilo kritja
zajamčenih vlog in financiranje ukrepov reševanja ali prisilnega prenehanja,
s katerimi se vlagateljem zagotavlja ohranitev dostopa do zajamčenih vlog.
Financiranje sklada se primarno zagotavlja z rednimi prispevki bank. Sklad
mora najpozneje do 3. julija 2024 razpolagati s sredstvi v višini 0,8 %
vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji (ciljna raven sklada). Če
razpoložljiva sredstva sklada ne bi zadoščala za izplačilo kritja zajamčenih
vlog ali za poplačilo drugih obveznosti sklada, se bankam naloži vplačilo
izrednih prispevkov v sklad. Financiranje sklada se zagotavlja še s prihodki
od naložb sklada, zadolževanjem na trgu in s pridobivanjem posojil iz drugih
virov v skladu z ZSJV. ZSJV poleg tega predvideva tudi možnost izrednega
likvidnostnega posojila skladu s strani Banke Slovenije in kratkoročno
posojilo s strani Republike Slovenije, če sklad na podlagi prej omenjenih
virov ne bi mogel pravočasno zagotoviti zadostnih sredstev za izpolnitev
svojih obveznosti.
Vrednost Sklada za jamstvo vlog je konec leta 2020 znašala
96,0 mio EUR. V letu 2020 so banke v Sklad za jamstvo vlog vplačale
prispevke v skupni višini 22,1 mio EUR. Čisti poslovni izid Sklada za
jamstvo vlog je leta 2020 znašal 419.443,54 EUR. Podrobnejše poslovanje
je razkrito v letnem poročilu Sklada za jamstvo vlog.67 V Banki Slovenije
sredstva Sklada za jamstvo vlog upravljamo v skupnem skladu, skupaj s
sredstvi Sklada za reševanje bank (podpoglavje 3.5.1).
Od vzpostavitve Sklada za jamstvo vlog še ni bilo primera
nerazpoložljivosti vlog oziroma ukrepov reševanja ali prisilnega
prenehanja, zato njegova sredstva še niso bila uporabljena.
Vloge pri bankah iz držav članic Evropskega gospodarskega prostora
(EGP), ki bančne storitve v Republiki Sloveniji opravljajo prek podružnice
ali neposredno, so zajamčene po sistemu zajamčenih vlog v državi članici,
kjer je sedež banke. Sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji na
zahtevo in v imenu sistema jamstva za vloge druge države članice izvede
izplačilo kritja zajamčenih vlog, vplačanih pri podružnici banke te države
članice v Republiki Sloveniji. Sistem jamstva za vloge te države članice
zagotovi sredstva v višini kritja zajamčenih vlog, ki bodo izplačane v
Republiki Sloveniji, ter vse potrebne informacije in navodila za izvedbo
izplačila kritja zajamčenih vlog podružnice.
Banka Slovenije je sopodpisnica multilateralnega sporazuma
Evropskega združenja jamstvenih shem (EFDI), ki ureja sodelovanje
med sistemi jamstva za vloge.68 Na območju Republike Slovenije sta lahko
v letu 2020 finančne storitve opravljali dve podružnici bank držav EGP.
Letna poročila Sklada za jamstvo vlog so objavljena na: https://www.bsi.si/publikacije/letna-

67
porocila/letna-porocila-skladov-za-resevanje-bank-in-jamstvo-vlog.
Več o EFDI Home – Host Multilateral Agreement: https://www.efdi.eu/page/efdi-homehost-
68
multilateral-agreements.
77
3.6 BANKOVCI IN KOVANCI

Oskrba trga z gotovino je ena izmed ključnih nalog Banke Slovenije.
Od uvedbe evra do Od uvedbe evra do 31. decembra 2020 smo dali v obtok neto 10,8 mrd EUR
31. decembra 2020 gotovine, od tega je bilo 10,7 mrd EUR bankovcev (430,2 mio kosov) in
smo dali v obtok neto 118,5 mio EUR kovancev (435,2 mio kosov). Količinsko je bilo največ
bankovcev za 20 EUR (281,6 mio kosov), sledijo pa jim apoeni za 10 EUR
10,81 mrd EUR gotovine.
(105,4 mio kosov), 50 EUR (66,1 mio kosov), 200 EUR (4,6 mio kosov)
in 500 EUR (0,9 mio kosov). Pri obeh preostalih apoenih (100 EUR in
5 EUR) je bila od uvedbe evra prisotna negativna neto izdaja bankovcev
(število izdanih bankovcev je bilo manjše od števila bankovcev, ki so
bili vrnjeni k nam). Pri kovancih količinsko največji del neto izdaje
obsegata kovanca za en evrski cent (139,5 mio kosov) in dva evrska centa
Število kosov (v '000) (91,4 mio kosov), medtem ko je ta najnižji pri apoenu za petdeset evrskih
300.000 centov (14,0 mio kosov). Oskrbo281.585
države z evrsko gotovino smo zagotavljali
250.000 iz centralnega gotovinskega centra in prek depojev bankovcev.
200.000
Sliki 25 in 26: Neto izdani bankovci in kovanci po apoenih na dan
150.000 31. decembra 2020 105.378
100.000 66.116
50.000 Število kosov (v '000)
300.000 944 4.585 281.585
0
250.000 -5.794
-50.000 -22.632
200.000 € 500 € 200 € 100 € 50 € 20 € 10 €5
150.000 Apoen
105.378
100.000 66.116
50.000
944 4.585
0
-5.794
-50.000 -22.632
€ 500 € 200 € 100 € 50 € 20 € 10 €5
Apoen
Število kosov (v '000)

160.000
139.536
140.000
120.000
100.000 91.398
80.000
60.000 Število kosov (v '000) 54.909
39.030 44.092
37.055
40.000
160.000
15.136 14.007 139.536
140.000
20.000
120.0000
€2 €1 €0,50 €0,20 €0,10 €0,05 €0,02
91.398 €0,01
100.000
Apoen
80.000
60.000 54.909
Vir: Banka Slovenije. 44.092
39.030 37.055
40.000
20.000 15.136 14.007
78
0
€2 €1 €0,50 €0,20 €0,10 €0,05 €0,02 €0,01
Banka Slovenije je v sodelovanju s preostalimi centralnimi bankami

Evrosistema in Evropsko centralno banko pripravila strategijo ECB in nacionalne
Gotovina 2030, ki jo je septembra 2020 potrdil tudi Svet ECB. Glavni centralne banke
poudarek sprejete strategije je, da se gotovina na dolgi rok ohrani kot so septembra
splošno razpoložljiv, privlačen, zanesljiv in konkurenčen plačilni instrument 2020 sprejele
in hranilec vrednosti. Prav tako smo določili pet ključnih strateških ciljev, s skupno strategijo
katerimi želimo na ravni Evrosistema okrepiti svojo vlogo:
Evrosistema na
– zagotavljati nemoteno razpoložljivost gotovine vsem državljanom in področju gotovinskega
podjetjem; poslovanja.
– podpirati nemoten dostop do gotovinskih storitev vsem državljanom
in podjetjem;
– zagotavljati, da je gotovina splošno sprejemljiva ter kot taka
bistvenega pomena za svobodno izbiro načina plačila;
– razvijati inovativne in dobro zaščitene evrske bankovce ter
– ohranjati varnost in okoljsko trajnost evrskih bankovcev.
Da bi lahko zagotovili nemoteno oskrbo trga z gotovino in učinkovito

dobavno verigo, je ključno, da banke izpolnijo svojo vlogo na eni strani pri
nemotenem dostopu do gotovinskih storitev predvsem do potrošnikov ter na
drugi strani podjetjem z ustrezno geografsko pokritostjo in konkurenčnimi
cenami.
Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih smo za Republiko Slovenijo
opravljali posle priprave, izdaje, distribucije in hrambe tečajnih V Banki Slovenije
in priložnostnih kovancev.69 V obtok smo izročili spominski kovanec smo izročili v obtok
za 2 EUR ob 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča70 (nakovanih 1 mio spominski kovanec ob
kosov) in zbirateljske kovance ob 30. obletnici plebiscita o samostojnosti 500. obletnici rojstva
in neodvisnosti Republike Slovenije71 (nakovanih 500 zlatnikov, Adama Bohoriča in
1.000 srebrnikov in 48.250 zbirateljskih dvokovinskih kovancev za 3 EUR).
zbirateljske kovance ob
Za numizmatične namene smo izdali zbirko kovancev z letnico 2020
v navadni in posebni tehniki kovanja z visokim sijajem (angl. proof) 30. obletnici plebiscita
in spominski kovanec za 2 EUR ter zbirateljski kovanec za 3 EUR (oba o samostojnosti in
izdelana v tehniki visokega sijaja). Numizmatični izdelki, ki smo jih izdali neodvisnosti Republike
skupaj z Republiko Slovenijo, so (bili) na voljo na naši blagajni ter v izbranih Slovenije.
poslovalnicah obeh naših agentov za prodajo numizmatičnih izdelkov, v
Deželni banki Slovenije, d. d., in družbi Moro & Kunst, d. o. o. (slednja je
naša agentka od 17. julija 2020).
Več v rubriki Numizmatika na spletni strani Banke Slovenije:

69
https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f.
https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/2020/47/500-obletnica-rojstva-adama-
70
bohorica-2020.
https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/2020/48/30-obletnica-plebiscita-o-
71
samostojnosti-in-neodvisnosti-republike-slovenije-2020.
79
Fotografija 1: Zbirateljski kovanci, izdani ob 30. obletnici plebiscita o

samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (zlatnik, srebrnik in
3-evrski kovanec)
Fotografija 2: Spominski kovanec, izdan ob 500. obletnici rojstva Adama

Bohoriča
Fotografija 3: Zbirka slovenskih kovancev 2020
V Banki Slovenije smo opravili 577 menjav tolarskih bankovcev

Konec leta 2020 in bonov (leta 2019: 1.201 menjav tolarskih bankovcev in bonov). Do
je znašala skupna 31. decembra 2020 je znašala skupna vrednost tolarskih bankovcev in
vrednost tolarskih bonov, ki so še v obtoku, 31,8 mio EUR. Od tega je bilo 46,3 mio kosov
tolarskih bankovcev (vrednih 7,2 mrd SIT oziroma 30,1 mio EUR) in
bankovcev in bonov, ki
20,9 mio kosov bonov (vrednih 402,5 mio SIT oziroma 1,7 mio EUR).
so še v obtoku, Glede na stanje konec leta 2005 se je iz obtoka vrnilo skupno 59,1 % kosov
31,8 mio EUR. oziroma 96,6 % vrednosti tolarskih bankovcev in bonov. Vrednostne bone
in tolarske bankovce je mogoče zamenjati na našem blagajniškem okencu
brez časovne omejitve, medtem ko tolarskih kovancev v skladu z Zakonom
o uvedbi eura od 3. januarja 2017 ni več mogoče zamenjati.
80
V okviru Evrosistema se zavedamo občutljivosti okolja in klimatskih

sprememb, zato morajo vsi akreditirani proizvajalci, ki sodelujejo v
proizvodni verigi bankovcev, izpolnjevati zahteve ISO 14001 o ravnanju z
okoljem ter OHSAS 18001 o varnosti in zdravju pri delu. Da bi se zmanjšal
negativni vpliv bankovcev na okolje, merjen v skladu z ISO 14040 –
Ravnanje z okoljem: ocenjevanje življenjskega cikla, je bil pri proizvodnji
bankovcev za leto 2020, ki smo jih naročili pri izbrani tiskarni, uporabljen
papir, izdelan izključno iz trajnostno pridelanega bombaža (organska in
integrirana proizvodnja, poštena trgovina), ob tem pa se skupaj z drugimi
nacionalnimi centralnimi bankami Evrosistema z uporabo novih materialov
trudimo podaljšati življenjsko dobo bankovcev. Dlje so bankovci v obtoku,
manjši je njihov negativni vpliv na okolje.
V naši števnici smo prešteli 124,79 mio kosov bankovcev in kovancev
(leta 2019: 146,1 mio kosov bankovcev in kovancev). V letu 2020 smo
prešteli 124,5 mio kosov bankovcev in 0,3 mio kosov kovancev (leta 2019:
145,3 mio kosov bankovcev in 0,8 mio kosov kovancev). Za zagotovitev
primerne kakovosti bankovcev v obtoku smo izločili in uničili skupno
17,6 mio kosov bankovcev (leta 2019: 22,4 mio kosov bankovcev). Na
zmanjšanje količin obdelanih bankovcev in kovancev v lanskem letu so
neposredno vplivale omejitve, povezane z epidemijo koronavirusa. Zaradi
zaprtja številnih prodajnih mest je gotovina krožila počasneje in se je je
tako manj vrnilo v Banko Slovenije.72
S kontrolami delovanja naprav za obdelavo gotovine ter izvajanjem
izobraževanj na področju preverjanja pristnosti in primernosti
gotovine skrbimo, da naprave in usposobljeni zaposleni prepoznajo
ponaredke ter se tako iz obtoka umaknejo vsi ponarejeni bankovci in
kovanci. Leta 2020 je bilo iz obtoka umaknjenih73 887 kosov ponarejenih
bankovcev in 2.622 kosov kovancev, leta 2019 pa 1.236 kosov bankovcev
in 2.237 kosov kovancev. Največji del ponarejenih bankovcev v količinski
strukturi predstavlja bankovec za 50 EUR (35 %), pri ponarejenih kovancih pa
prevladujejo ponaredki za 2 EUR (82-odstotni količinski delež). Primerjava
podatkov Evrosistema na tem področju uvršča Republiko Slovenijo v
skupino držav z manjšim številom odkritih ponaredkov. Leta 2020 je bilo
odkritih tudi 177 kosov ponaredkov tuje gotovine (ameriških dolarjev,
švicarskih frankov, japonskih jenov, madžarskih forintov, bosanskih
konvertibilnih mark in ruskih rubljev), leta 2019 pa 21 kosov. Kakovost
ponarejene tuje gotovine ostaja na približno enaki ravni.
72
V zvezi z vplivom epidemije koronavirusa na načine plačevanja na prodajnih mestih smo
pripravili ločeni analizi, ki sta objavljeni na naši spletni strani (1. analiza (junij 2020):
https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/publication-files/analiza-ucinkov-ukrepov-zaradi-
pandemije-covid-19-na-karticno-in-gotovinsko-poslovanje.pdf;
2. analiza (januar 2021): http://bankaslovenije.blob.core.windows.net/publication-files/analiza_
gotovinsko-in-karticno-poslovanje.pdf).
Po podatkih Nacionalnega analitskega centra za evrske bankovce in Nacionalnega analitskega
73
centra za evrske kovance. Njuno pooblastilo izhaja iz Uredbe (ES) št. 1338/2001.
81
Slika 27: Količinska struktura ponarejenih evrskih bankovcev, umaknjenih iz

obtoka
Kosi 2016 2017 2018 2019 2020

1.400
1.200
1.000
800
600
400
200
0
€500 €200 €100 €50 €20 €10 €5
Apoen
v% 2019 2020
40
V Banki Slovenije smo z Okvir 7: Poslovanje v času epidemije
ustreznimi
35 preventivnimi Širjenje okužb s koronavirusom in obsežni preventivni ukrepi
ukrepi zagotavljali za njihovo zajezitev so se odražali tudi v vzorcih plačevanja
30
nemoteno delovanje potrošnikov na prodajnih mestih. V Banki Slovenije smo po prvem
25
gotovinskega in plačilnih preklicu epidemije pripravili analizo učinkov ukrepov zaradi
epidemije na gotovinsko in kartično poslovanje74 v prvem valu
sistemov
20 tako ob prvem
(od 12. marca do 31. maja 2020). Analizo smo v začetku leta 2021
kot15tudi ob drugem valu. ponovili75 in primerjali vzorce iz prvega vala z vzorci v prvem delu
drugega vala (od 19. oktobra do 31. decembra 2020) in vmesnim
10
obdobjem med valoma.
5 Ob prvi razglasitvi epidemije v Sloveniji se je močno povečalo
0 povpraševanje po gotovini, zlasti z vidika denarja kot hranilca
<1 vrednosti. V tem
1–3obdobju smo neposredno po razglasitvi
>3 epidemije
12. marca 2020 zabeležili tudi največji porast povpraševanja po
gotovini, ko smo prebivalci hiteli v trgovine, da si zagotovimo vse
potrebne dobrine pred zaustavitvijo javnega življenja. Nasprotno v
drugem valu nismo beležili ponovnega povečanja povpraševanja
2020 2019
4.000 po gotovini iz previdnostnih motivov – povpraševanje se je
3.800 ohranilo blizu tistega, ki je bilo zabeleženo pred spomladansko
razglasitvijo epidemije. Izjema je bil le decembrski predpraznični
3.600
čas, ko že praviloma beležimo povečano povpraševanje po
3.400 gotovini, čemur se je v zadevnem obdobju pridružila še začasna
3.200 sprostitev nekaterih omejevalnih ukrepov. To je tudi razlog za večje
3.000 povprečno povpraševanje po gotovini v drugem valu (glede na
2.800
2.600 https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/publication-files/analiza-ucinkov-ukrepov-
74
zaradi-pandemije-covid-19-na-karticno-in-gotovinsko-poslovanje.pdf
2.400
http://bankaslovenije.blob.core.windows.net/publication-files/analiza_gotovinsko-in-karticno-
75
2.200 poslovanje.pdf
2.000
jan. feb. mar. 82
apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.
povpraševanje med valoma). V obeh valih so se povečali povprečni

zneski posamičnih dvigov na bankomatih na dobrih 150 EUR (med
valoma dobrih 130 EUR, pred prvim malo pod 120 EUR), ki smo
jih obiskali redkeje (tedensko število dvigov v prvem in drugem
valu okoli 690 tisoč, med valoma 929 tisoč, pred prvim valom
dober milijon).
Uporaba plačilnih kartic se je ob zaprtju dela gospodarstva
zmanjšala (677 tisoč transakcij v vrednosti 21,7 mio EUR dnevno
med valoma, 474 tisoč transakcij v vrednosti 16,8 mio EUR dnevno
v prvem valu in 544 tisoč transakcij v vrednosti 18,5 mio EUR
dnevno v drugem valu). Pri tem stroge omejitve v oktobru niso
povzročile najprej tako izrazitega povečanja in nato upada števila
in vrednosti kartičnih transakcij kot v prvem valu. Navedeno je
mogoče, enako kot v primeru povpraševanja po gotovini, pojasniti
z manjšim obsegom nakupovanja na zalogo kot v prvem valu, saj
so se ljudje s podobno situacijo v bližnji preteklosti že soočili in se
odzvali bolj umirjeno.
V prvem in tudi v drugem valu se je spreminjalo tudi razmerje med
kartičnimi transakcijami na fizičnih prodajnih mestih in kartičnimi
transakcijami za nakupe prek spleta. Analiza je pokazala, da se je
po občutnem povečanju deleža kartičnih transakcij za nakupe prek
spleta v prvem valu (po številu na 12 %, po vrednosti na 16 %) med
obema valoma to razmerje približalo ravni pred prvim valom (po
številu na 8 %, po vrednosti na 11 %). V drugem valu se je delež
kartičnih transakcij za nakupe prek spleta nato še izraziteje povečal
(po številu na 14 % in po vrednosti na 20 %).
83
Okvir 8: Študija na ravni Evrosistema

ECB je med marcem in decembrom 2019 izvedla študijo o plačilnih
navadah potrošnikov v evrskem območju (SPACE)76 ter poskušala
glavne ugotovitve v čim večji meri primerjati z rezultati študije
o rabi gotovine v gospodinjstvih evrskega območja (SUCH)77 iz
leta 2016.
Izsledki študije kažejo, da gotovina ostaja najpogosteje uporabljen
plačilni instrument na prodajnih mestih (v trgovinah, restavracijah,
kioskih, bencinskih servisih, hotelih, na tržnicah …) in pri plačilih
med potrošniki na ravni Evrosistema in v Sloveniji ter da se vedno
bolj uporablja kot hranilec vrednosti oziroma iz previdnostnih
razlogov. Na ravni Evrosistema so potrošniki tako kot v Sloveniji
73 % transakcij opravili z gotovino (vrednostno 48 %, v Sloveniji
63 %), v letu 2016 pa je ta delež znašal 79 % (vrednostno 54 %, v
Sloveniji 80 % oz. 68 %). Delež gotovinskih plačil se torej na račun
kartičnih plačil zmanjšuje razmeroma počasi, vendar pa je ločena
analiza (IMPACT) pokazala, da je epidemija koronavirusa ta trend
še nekoliko pospešila. Kakšen bo dejanski vpliv epidemije, bomo
videli čez predvidoma dve leti, ko bomo na ravni Evrosistema
pripravili novo študijo o uporabi različnih plačilnih instrumentov.
Gotovino je doma ali v trezorju hranilo kar 34 % vprašanih, medtem
ko je bilo v letu 2016 takih 24 %.
Delež kartičnih plačil na ravni Evrosistema je v letu 2019 znašal
24 % (vrednostno 41 %), medtem ko je bil v letu 2016 ta delež
19-odstoten (vrednostno 39-odstoten). Potem ko je bilo še v
letu 2016 brezstičnih le 6 % kartičnih plačil, se je ta delež v letu 2019
povečal na 38 % (v Sloveniji 71 %). Uporaba negotovinskih
načinov plačil je zlasti pogosta pri spletnih nakupih, kjer je kar
49 % transakcij opravljenih s karticami in 27 % z elektronskimi
plačilnimi rešitvami (npr. PayPal, Sofort, Afterpay), z gotovino
pa le 4 %. Tudi sicer postajajo spletni nakupi vse pogostejši, prek
spleta je bilo namreč opravljenih 7 % vseh poročanih nakupov
(vrednostno 17 %).
Del ankete o preferencah potrošnikov glede načinov plačil
je pokazal, da te ne odražajo dejanskega stanja, kot je bilo
ugotovljeno s študijo. Kar 49 % vprašanih (v Sloveniji 48 %) ima
raje brezgotovinske načine plačil, le 27 % pa plačevanje z gotovino
(v Sloveniji 24 %). Nasprotno je kot (zelo) pomembno možnost, da
je na voljo plačilo z gotovino, ocenilo 55 % vprašanih (v Sloveniji
44 %).
76
Study on the payment attitudes of consumers in the euro area (europa.eu)
77
The use of cash by households in the euro area (europa.eu)
84
3.7 PLAČILNI IN PORAVNALNI

SISTEMI
Plačilni in poravnalni sistemi so temeljni sestavni del finančnega sistema.
Z zanesljivim, varnim in učinkovitim procesiranjem finančnih transakcij
(tj. izmenjavo, obdelavo in poravnavo plačil in finančnih instrumentov)
pomembno prispevajo k nemotenemu delovanju finančnih trgov ter s tem k
splošni stabilnosti in učinkovitosti gospodarstva.
V Banki Slovenije v okviru plačilnih in poravnalnih sistemov upravljamo
plačilni sistem TARGET2-Slovenija za izvajanje plačil velikih vrednosti
in za tržne udeležence vodimo namenske denarne račune na vseevropski
platformi za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji TARGET2-Securities
(T2S) in na vseevropski infrastrukturi za izvrševanje takojšnjih plačil v
evrih TARGET Instant Payment Settlement (TIPS). V TARGET2-Slovenija
in T2S smo vključeni tudi kot udeleženec. Ob tem slovenskim kreditnim
institucijam omogočamo dostop do vseevropskih plačilnih sistemov za
plačila malih vrednosti. Kot nadzornik izvajamo nadzor nad plačilnimi in
poravnalnimi sistemi ter ponudniki plačilnih storitev in storitev izdajanja
elektronskega denarja. Delujemo tudi kot katalizator sprememb in aktivnosti
tržnih deležnikov na področju plačil in tržnih infrastruktur za plačila in
vrednostne papirje.
V letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusa, smo navedene
naloge kljub oteženim okoliščinam izvajali nemoteno. To nam je uspelo
zaradi vzpostavljenega in dobro preizkušenega načrta neprekinjenosti
poslovanja, ki je omogočil takojšno aktivacijo tehničnih in organizacijskih
rešitev za delo na daljavo.
3.7.1 Upravljanje plačilnih in poravnalnih

sistemov
Ob koncu leta 2020 smo v plačilnem sistemu TARGET2 vodili račune za
Leta 2020 so
poravnavo plačil velikih vrednosti za 18 slovenskih tržnih udeležencev
slovenski udeleženci
(za enega manj kot ob koncu leta 2019), ki so v celem letu poravnali
975.423 transakcij (5,0 % manj kot v letu 2019) v vrednosti 473,68 mrd EUR v TARGET2-Slovenija
(28,8 % več kot v letu 2019). V T2S smo za 11 slovenskih tržnih udeležencev poravnali 975.423
(eden manj kot ob koncu leta 2019) vodili 25 denarnih računov (dva več kot transakcij v vrednosti
ob koncu leta 2019) za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, prek katerih 473,68 mrd EUR,
je bilo v 99.664 transakcijah (43,2 % več kot v letu 2019) poravnanih za na denarnih računih
21,98 mrd EUR poslov z vrednostnimi papirji (46,7 % več kot v letu 2019). T2S 99.664
V TIPS smo od decembra 2020, ko sta se vanj vključili prvi slovenski banki, transakcij v vrednosti
za vsako vodili po en denarni račun za poravnavo takojšnjih plačil, prek
21,98 mrd EUR, na
njiju pa je bilo poravnanih 134 transakcij v vrednosti 370,57 tisoč EUR.
denarnih računih
V letu 2021 se bodo v TIPS predvidoma vključile še preostale slovenske TIPS pa 134
kreditne institucije. transakcij v vrednosti
Na področju čezmejnih plačil malih vrednosti smo kreditnim institucijam v 370,57 tisoč EUR.
Sloveniji omogočali, da prek nas izmenjujejo kreditna plačil SEPA s skoraj
4.000 in direktne bremenitve SEPA s skoraj 3.200 ponudniki plačilnih
storitev iz EU.
85
V letu 2020 smo sodelovali pri nadaljnjem razvoju infrastruktur finančnega

trga v lasti in upravljanju Evrosistema s poudarkom na projektu konsolidacije
obstoječega plačilnega sistema TARGET2 in platforme T2S, ki bo zaključen
z migracijo udeležencev plačilnega sistema TARGET2 na novo tehnično
platformo. Ker je Evrosistem sprejel odločitev o zamiku migracije na novo
tehnično platformo za eno leto (z novembra 2021 na november 2022),
smo v Banki Slovenije prilagodili načrt aktivnosti. Podrobno spremljamo
prilagoditvene aktivnosti slovenskih udeležencev plačilnega sistema
TARGET2 in jim pri tem zagotavljamo potrebno strokovno pomoč.
3.7.2 Nadziranje plačilnih in poravnalnih

sistemov in ponudnikov plačilnih
storitev
V okviru nadzora nad izvajanjem plačilnega prometa v skladu z Zakonom
V letu 2020 smo o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih
izdali dve dovoljenji sistemih nadziramo plačilne sisteme, kreditne institucije, plačilne institucije
za spremembo pravil in družbe za izdajo elektronskega denarja. V skladu z Uredbo o izvajanju
plačilnega sistema in Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih
papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah opravljamo tudi
registrirali ponudnika
nadzor centralne depotne družbe in njenega sistema poravnave vrednostnih
storitev zagotavljanja papirjev. Cilj nadzorniških aktivnosti Banke Slovenije je pravočasno
informacij o računih. zaznavati tveganja na vseh področjih poslovanja nadzorovanih
subjektov ter z učinkovitim ukrepanjem zagotavljati varnost in
zanesljivost njihovega poslovanja.
Leta 2020 smo zaključili aktivnosti v zvezi s pregledom poslovanja pri
enem upravljavcu plačilnega sistema, ki smo ga začeli ob koncu leta 2019,
in izdali dve dovoljenji za spremembo pravil plačilnega sistema. Registrirali
smo enega ponudnika storitev zagotavljanja informacij o računih. Zaradi
sprememb, ki jih prinaša digitalizacija na področju plačevanja, in novih
regulatornih zahtev na tem področju smo nadaljevali okrepljen nadzor
in nadzorniški dialog s ponudniki plačilnih storitev ter izvedli pregled
poslovanja dveh kreditnih institucij na področju opravljanja plačilnih
storitev.
V letu 2020 smo v sodelovanju z Agencijo za trg vrednostnih papirjev, ki
je poleg Banke Slovenije pristojna za nadzor na centralno depotno družbo,
začeli postopek pregleda poslovanja centralne depotne družbe glede
na zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav
vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah.
3.7.3 Usmerjanje in spodbujanje aktivnosti

tržnih deležnikov
Na podlagi sistemskega pogleda, znanja, analitičnih sposobnosti in
ugleda smo tudi v letu 2020 dejavno usmerjali in spodbujali aktivnosti
deležnikov trga plačil in vrednostnih papirjev. Pri tem je ključno, da
Banka Slovenije ne predstavlja konkurence tržnim udeležencem. V tej
vlogi na trgu plačil in vrednostnih papirjev se osredotočamo na cilje, ki jih
ponudniki in uporabniki storitev na teh trgih ne morejo doseči sami ali pa
86
zahtevajo usklajevanje zasebnih in javnih interesov. Ker tovrstno delovanje

praviloma zaznamuje odsotnost regulatornih zahtev, se zanašamo predvsem
na moralno prepričevanje, kar zahteva sposobnost uveljaviti pritisk na tržne
udeležence ob pravem času, s ciljem spodbuditi jih k izvedbi potrebnih
aktivnosti.
V letu 2020 so bile naše aktivnosti usmerjene v spodbujanje aktivnosti tržnih
deležnikov s ciljem izboljšati konkurenco in pospeševati razvoj na trgu
plačil, zagotavljati harmonizacijo z vseevropskimi (in globalnimi) praksami
in standardi na področju upravljanja finančnega zavarovanja, spodbujati
kibernetsko odpornost tržnih infrastruktur za plačila in vrednostne papirje,
regulatorno obravnavo kripto imetij ter seznanjati širšo javnost z novostmi
na področju plačilnih storitev s poudarkom na odprtem bančništvu. V tem
pogledu smo usmerjali aktivnosti tržnih deležnikov v okviru treh delovnih
teles, in sicer Nacionalnega sveta za plačila, Nacionalne skupine deležnikov
za tržno infrastrukturo za vrednostne papirje in finančno zavarovanje ter
Nacionalne skupine deležnikov za tržno infrastrukturo za plačila.
Poleg navedenega v Banki Slovenije tržnim subjektom, katerih
finančne rešitve temeljijo na sodobnih tehnologijah, prek Stičišča
Banke Slovenije za finteh inovacije zagotavljamo pojasnila v zvezi z
regulatornimi zahtevami iz svoje pristojnosti. V letu 2020 so bili v
okviru omenjenega Stičišča obravnavani predvsem inovativni poslovni
modeli s področja izdaje in opravljanja storitev v zvezi s kripto imetji ter s
področja ponujanja plačilnih storitev. Svojo proaktivno vlogo na področju
spodbujanja inovacij v finančnih storitvah nadgrajujemo tudi z aktivnostmi
na mednarodni ravni, kjer sodelujemo v Evropskem forumu spodbujevalcev
inovacij in Mreži inovacij Banke za mednarodne poravnave, medtem ko z
reprezentativnimi združenji tržnih deležnikov aktivno sodelujemo še prek
različnih tematskih dogodkov s področja finančnih tehnologij.
Okvir 9: Digitalni evro

Čeprav gotovina ostaja najpomembnejše plačilno sredstvo,
se delež digitalnih plačil evropskih potrošnikov veča.78
Najpomembnejša dejavnika, ki spodbujata digitalizacijo plačevanja,
sta spremembe v vedenju potrošnikov, pri čemer posebej izstopa
selitev nakupovanja na splet, in povečanje pričakovanj potrošnikov
glede učinkovitosti načinov plačevanja. V Banki Slovenije
ocenjujemo, da bodo nadaljnje inovacije na področju plačevanja
dodatno zmanjšale uporabo gotovine, pri čemer pa obstajajo tveganja,
da bodo velika tehnološka podjetja, katerih poslovni modeli temeljijo
na poznavanju in izkoriščanju osebnih podatkov uporabnikov, postala
največji ponudniki plačilnih storitev. Hkrati obstaja možnost, da se
bodo za plačevanje začela množično uporabljati sredstva, katerih
izdajatelji in ponudniki storitev v zvezi z njimi največkrat delujejo
zunaj obstoječih bančnih in finančnih pravnih okvirov. Zato v Banki
Slovenije sodelujemo pri oblikovanju enotne evropske zakonodaje
za ureditev področja digitalnih financ.
78
https://www.ecb.europa.eu/press/pr/stats/paysec/html/ecb.pis2019~71119b94d1.en.html
87
V okviru Evrosistema smo se v letu 2020 začeli intenzivneje

pripravljati na možnost izdaje digitalnega evra, ki bi končnim
uporabnikom omogočil dostop do digitalni dobi prilagojenega
centralnobančnega denarja. Kot izhaja iz Poročila o digitalnem
evru,79 objavljenega v oktobru 2020, bi bil digitalni evro instrument
za pospeševanje digitalizacije evropskega gospodarstva in
ohranjanje evropske suverenosti, hkrati pa tudi instrument za
preprečevanje realizacije tveganj, povezanih z upadom uporabe
gotovine. V skladu s trenutnimi predvidevanji bi bili v distribucijo
in nudenje storitev v zvezi z digitalnim evrom vključeni nadzorovani
finančni posredniki, za izdajo digitalnega evra in izgradnjo osnovne
infrastrukture za digitalni evro pa bi bil odgovoren Evrosistem.
Predlagana delitev vlog bi omogočala preprost dostop javnosti do
digitalnega evra, tekmovalnost med finančnim posredniki pa
bi lahko spodbudila oblikovanje sodobnih, varnih, stroškovno
učinkovitih in uporabniku prijaznih plačilnih rešitev, ki bi temeljile
na skupni osnovi – digitalnem evru.
V Banki Slovenije se zavedamo, da bi izdaja digitalnega evra
lahko pomembno vplivala na družbo kot celoto, zato smo
k sodelovanju v javnem posvetovanju Evrosistema glede
pričakovanih lastnostih digitalnega evra, ki je potekalo med
oktobrom 2020 in januarjem 2021, povabil zainteresirano
splošno in strokovno javnost. Želimo namreč zagotoviti, da bi
digitalni evro, ki bi dopolnjeval in soobstajal z gotovino, služil
potrebam njegovih uporabnikov, izpolnil tehnološka pričakovanja
in bil podprt z ustrezno zakonodajno podlago. Evrosistem bo
dokončno odločitev o morebitni izdaji digitalnega evra predvidoma
sprejel v naslednjih letih.
Predstavniki Banke Slovenije v aktivnostih Evrosistema
sodelujemo in s strokovnimi stališči vplivamo na odločitve o
digitalnem evru. Hkrati zagotavljamo celovito in pravočasno
seznanitev slovenske javnosti z napredkom Evrosistema na
področju digitalnega evra. V letu 2020 smo digitalni evro predstavili
predvsem strokovni javnosti, medtem ko bomo v letu 2021 izvedli
številne medijsko podprte dogodke.
79
https://www.ecb.europa.eu/euro/html/digitaleuro-report.en.html
88
3.8 SOUPRAVLJANJE DEVIZNIH

REZERV ECB
V Banki Slovenije upravljamo tudi del deviznih rezerv ECB. Ob
prevzemu evra 1. januarja 2007 smo del deviznih rezerv v ameriških Banka Slovenije in
dolarjih in zlatu prenesli na ECB (vrednost prenesenih deviznih rezerv je luksemburška centralna
31. decembra 2020 znašala 194,3 mio EUR). Glavni namen deviznih rezerv banka sta bili pri
ECB je Evrosistemu zagotoviti zadostno likvidnost pri posegih na deviznem skupnem upravljanju
trgu. K deviznim rezervam ECB so svoj delež prispevale vse nacionalne deviznih rezerv ECB
centralne banke evrskega območja in jih skupaj z ECB tudi upravljajo.
med najuspešnejšimi v
Skupaj z luksemburško centralno banko od 1. januarja 2007 upravljamo Evrosistemu.
svoja deleža deviznih rezerv ECB, pri tem pa smo bili leta 2020 med
najuspešnejšimi med centralnimi bankami v Evrosistemu. Poleg deviznih
rezerv, prenesenih na ECB, imamo naložen del svojih naložb v tuji valuti,
če bi ECB morda, v skladu z določbami 30. člena Protokola o Statutu ESCB
in ECB, vpoklicala dodatne devizne rezerve.
89
3.9 UPRAVLJANJE FINANČNIH

NALOŽB BANKE SLOVENIJE
V Banki Slovenije upravljamo lastne finančne naložbe s ciljem
Vrednost naših srednjeročno prispevati h krepitvi kapitala, s čimer prispevamo k
finančnih naložb je zagotavljanju finančne neodvisnosti pri izpolnjevanju centralnobančnih
konec leta 2020 znašala nalog. Vrednost finančnih naložb Banke Slovenije, ki niso povezane z
izvajanjem denarne politike Evrosistema, je konec leta 2020 znašala
4 mrd EUR.
4 mrd EUR (povečanje za 0,1 mrd EUR glede na konec leta 2019), od tega je
bilo 3,3 mrd EUR naložb nominiranih v evrih, preostanek pa v tujih valutah.
Struktura finančnih naložb Banke Slovenije je določena na podlagi
strateške alokacije naložb, ki se ob upoštevanju vseh omejitev osvežuje
enkrat letno z optimizacijo pričakovane donosnosti ob še sprejemljivi ravni
kvantitativno izraženih finančnih tveganj. Strateško alokacijo finančnih
naložb Banke Slovenije na letni ravni na predlog Investicijskega odbora
sprejme Svet Banke Slovenije. Finančne naložbe Banke Slovenije so ob
upoštevanju strateške alokacije naložb razdeljene v več portfeljev, ki se med
seboj razlikujejo bodisi po valutni strukturi bodisi po naložbenih razredih,
ki zadevne portfelje sestavljajo. Približno polovica finančnih naložb Banke
Slovenije je aktivno upravljanih proti primerjalnim portfeljem. Finančne
naložbe Banke Slovenije obsegajo naložbe v državni, naddržavni, agencijski,
kriti, bančni in podjetniški dolg, poleg tega s ciljem diverzifikacije tveganj
in doseganja višje potencialne dolgoročne donosnosti manjši del finančnih
naložb nalagamo tudi v kotirajoče indeksne sklade (angl. Exchange Traded
Fund ali ETF), ki posnemajo gibanje geografsko, valutno in sektorsko
razpršenega globalnega delniškega indeksa. Del naših finančnih naložb je
tudi monetarno zlato.
Naložbe v dolžniške instrumente so praviloma omejene z interno
bonitetno oceno Banke Slovenije vsaj A–. Poleg tega so naložbe
v različne tipe dolga dodatno omejene s predpisano največjo možno
agregatno izpostavljenostjo do posameznega tipa dolga in s seznamom
dovoljenih izdajateljev. Opredeljena je tudi zgornja meja izpostavljenosti do
posamezne entitete oziroma skupine povezanih entitet, pri čemer je zgornja
meja izpostavljenosti odvisna od interne bonitetne ocene Banke Slovenije.
Morebitna odstopanja od opisanih omejitev odobri Svet Banke Slovenije ali
skladno z usmeritvami Sveta Investicijski odbor, ki tudi mesečno spremlja
proces upravljanja.
90
Kosi 2016 2017 2018 2019 2020
Valutna
1.400 struktura finančnih naložb Banke Slovenije se leta 2020 ni
bistveno spremenila, smo pa v letu 2020 nekoliko povečali delež valutno
1.200
neščitenih deviznih rezerv z zmanjšanjem obsega valutnih zamenjav, s
1.000 ščitimo valutno izpostavljenost. Delež neščitenih deviznih rezerv
katerimi
nameravamo večati tudi v letih 2021 in 2022. Glede na ročnost je bilo 35 %
800
naših finančnih naložb v razredu z zapadlostjo do enega leta, 32 % v razredu
600
z zapadlostjo med enim in tremi leti, preostanek pa v razredu z zapadlostjo
nad400
tremi leti (vključno z naložbami v delniške ETF, ki nimajo zapadlosti).
V strukturi finančnih naložb Banke Slovenije po bonitetnih ocenah se je v
200
letu 2020 povečal delež naložb v višjih bonitetnih razredih, pri čemer je bilo
približno
0 47 % naložb v bonitetnem razredu AAA, 22 % naložb v razredu
AA, preostanek€500pa v bonitetnem
€200 razredu€100
pod AA (vključujoč
€50 naložbe
€20v €10 €5
delniške ETF, ki nimajo bonitetne ocene). Apoen
Slika 28: Struktura finančnih naložb Banke Slovenije po razredih ročnosti
v% 2019 2020
40
35
30
25
20
15
10
0
<1 1–3 >3
2020 2019
4.000
3.800
3.600
3.400
3.200
3.000
2.800
2.600
2.400
2.200
2.000
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.
91
Kosi 2016 2017 2018 2019 2020
1.400
1.200
1.000
800
3.10 CENTRALNI KREDITNI REGISTER
V Centralnem kreditnem registru, ki predstavlja osrednjo nacionalno
600
Fizičnim osebam smo zbirko podatkov in informacij o zadolženosti fizičnih oseb (SISBON)
400 omogočili vpogled v in poslovnih subjektov (SISBIZ), so se 31. decembra 2020 obdelovali
podatke, ki se o njihovi podatki o kreditnih poslih 1.586.488 fizičnih oseb in 87.539 poslovnih
200
subjektih. Do podatkov v sistemu SISBON je konec leta 2020 lahko
zadolženosti vodijo v
0 dostopalo 61 različnih kreditodajalcev, od tega 38 članov (subjekti iz
sistemu €500
SISBON, preko€200 €100 Zakona o€50
15. člena €20
centralnem kreditnem €10 80, ki imajo
registru) €5dostop do
mobilne aplikacije Moj vseh podatkov v Apoen
sistemu SISBON, in 23 vključenih kreditodajalcev, ki
SISBON. dostopajo le do omejenega obsega podatkov, kot ga določa tretji odstavek
19. člena Zakona o centralnem kreditnem registru. Do podatkov v sistemu
SISBIZ je lahko dostopalo 31 kreditodajalcev, vsi s statusom člana.
v% Članom sistema izmenjave informacij in vključenim2019 2020
kreditodajalcem
40 smo zagotavljali nemoteno delovanje sistema v skladu z relevantno
35 zakonodajo, fizičnim osebam in poslovnim subjektom, o katerih se podatki
vodijo v sistemu izmenjave, pa izvajanje njihovih zakonskih pravic v okviru
30 lastnih podatkov. V okviru postopkov seznanitve z lastnimi podatki smo
25 fizičnim osebam ponudili nove možnosti za hiter in enostaven vpogled
oziroma seznanitev s podatki, ki se o njih vodijo v sistemu SISBON, in
20 sicer mobilno aplikacijo Moj SISBON in možnost elektronskega prevzema
15 izpisa lastnih podatkov prek varne namenske spletne strani. Skupno so se
fizične osebe v letu 2020 seznanile z lastnimi podatki 37.898-krat, od tega
10 33.423-krat prek spletne ali mobilne aplikacije Moj SISBON, in 4.475-krat
5 z naročilom tiskanega ali elektronskega izpisa podatkov. Poslovni subjekti
so se z lastnimi podatki seznanili 276-krat, in sicer prek spletne aplikacije
0 Moj SISBIZ.
<1 1–3 >3
Slika 29: Prikaz števila seznanitev fizičnih oseb z lastnimi podatki
2020 2019
4.000
3.800
3.600
3.400
3.200
3.000
2.800
2.600
2.400
2.200
2.000
Zakon o centralnem kreditnem registru (Uradni list RS, št. 77/16): http://www.pisrs.si/Pis.

80
web/pregledPredpisa?id=ZAKO7517.
92
Slika 30: Prikaz števila seznanitev poslovnih subjektov z lastnimi podatki
2020 2019
70
60
50
40
30
20
10
0
Tudi v letu 2020 je bila glavna skrb pri upravljanju sistema izmenjave

Leto 2020 Leto 2019
informacij namenjena varnosti sistema ter ažurnosti in popolnosti
podatkov o zadolženosti, ki se obdelujejo v sistemu. 0% 5 %zagotavljanja
Zaradi 10 % 15 % 20 % 25 %
večje ažurnosti in popolnosti podatkov v okviru sistema SISBIZ smo
Priprava denarne politike
v začetku oktobra 2020 v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje sistema
Izvajanje denarne politike in
SISBIZ, uvedli popoloma prenovljen
upravljanje sistem, ki poleg podatkov o
premoženja
zadolženosti poslovnih subjektov pri Statistika bankah in hranilnicah v Republiki
Sloveniji, vključuje tudi podatke o zadolženosti poslovnih subjektov pri
drugih kreditodajalcih v Republiki Bankovci in kovanciHkrati s prenovo sistema se je
Sloveniji.
začelaPlačilni
izvajati tudi in
sistemi zahteva
sistemipodzakonskega predpisa, ki kreditodajalce – člane
poravnave vrednostnih
papirjev; izvedeni finančni instrumenti
sistema SISBIZ zavezuje k takojšnjemu posredovanju podatkov v sistem.
Mednarodno
Da bi zagotovili in evropsko
večjo varnostsodelovanje/odnosi
podatkov, ki se vodijo v sistemu izmenjave,
smo pri članih sistema izvedli deset revizijskih pregledov sistema SISBON
Svetovanje organom zunaj Evrosistema
in devet pregledov sistema SISBIZ, v okviru katerih je bilo izdanih skupno
prek 100 priporočil. Dodatno so Bonitetni nadzor še trije revizijski pregledi
bili izvedeni
novih članov SISBON in 17 revizijskih pregledov novih članov SISBIZ, da
Finančna stabilnost
bi ugotovili, ali izpolnjujejo vse tehnične in varnostne pogoje za vključitev
Druge funkcije,
v sistem izmenjave ki jih izvajapodatkov,
in obdelavo cetralna banka
ki jih prejmejo iz sistema.
Fizične osebe so v letu 2020 vložile skupno 826 pritožb (18,9 % manj
kot leto prej) v zvezi s pravilnostjo podatkov v sistemu SISBON, kar
predstavlja 0,05 % vseh fizičnih oseb, o katerih se podatki vodijo v sistemu.
Od tega je bilo 26,3 % upravičenih pritožb, kar je za 2,8 odstotne točke manj
kot leto prej. Vsebina pritožb ostaja nespremenjena glede na pretekla leta,
460 se več kot 90 % vseh pritožb še vedno nanaša na neporočanje in
in sicer
napačno poročanje zaključka posla s strani članov sistema. 451 453
450
440 436 436 441

434
430
420
418
411 410 93
410
408 408
3.11 PLAČILNE STORITVE ZA

KOMITENTE BANKE SLOVENIJE
V Banki Slovenije smo ponudnik plačilnih storitev in vodimo račune za
V Banki Slovenije komitente, med katerimi največjo skupino predstavljajo proračunski
svojim komitentom uporabniki. Vodimo enotni zakladniški račun države in enotne zakladniške
omogočamo izvrševanje račune občin. Računi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega
oziroma občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje
kreditnih plačil, med
Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
katere sodijo tudi vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, so odprti kot podračuni
takojšnja plačila, in enotnega zakladniškega računa države oziroma občin. Podračune vodi
direktnih obremenitev. Uprava Republike Slovenije za javna plačila.
V letu 2020 je bilo Poleg enotnih zakladniških računov vodimo tudi namenske
skupaj izvršenih več kot transakcijske račune države in drugih proračunskih uporabnikov ter za
51 milijonov transakcij. Ministrstvo za finance opravljamo storitev plačilne banke in zanj vodimo
denarni račun v TARGET2-Securities. Pri nas ima odprte račune tudi KDD,
in sicer račun jamstvenega sklada, fiduciarni račun za skrbniške storitve in
transakcijski račun za lastna sredstva. Naši komitenti so tudi tuje finančne
institucije in institucije EU.
Vključeni smo v različne plačilne in druge sisteme ter imamo vzpostavljeno
korespondenčno mrežo računov v tujini. S tem je zagotovljeno, da lahko
naši komitenti nemoteno plačujejo svojim nasprotnim strankam širom sveta
in od njih tudi prejemajo prilive.
Konec leta 2020 smo imeli 193 komitentov, ki so imeli odprtih skupaj
201 račun. To je manj kot v letu 2019, saj so štiri občine zaprle svoje
enotne zakladniške račune in izvajanje plačilnega prometa prenesle v sistem
enotnega zakladniškega računa države. Izvršili smo več kot 51 milijonov
transakcij, od tega je bilo 94 % kreditnih plačil, med njimi tudi takojšnja
plačila, ostalo pa so bile direktne obremenitve.
Glede na leto 2019 se je število transakcij zmanjšalo za dober odstotek
zaradi padca števila prilivov, medtem ko se je vrednost vseh transakcij
skupaj povišala za slabih deset odstotkov. Prevladovale so avtomatsko
obdelane transakcije. Ročno obdelane transakcije se še naprej znižujejo in
jih je bilo manj kot 1 % skupnega števila transakcij.
Med popolnoma avtomatsko obdelane transakcije spadajo tudi
takojšnja plačila. To so plačila, ki se izvajajo neprestano, 24 ur na dan in
vse dni v letu, račun prejemnika plačila pa je odobren v nekaj sekundah od
odreditve plačila s strani plačnika. Nastopamo v vlogi banke prejemnika
domačih takojšnjih plačil, storitev pa komitentom ponujamo od aprila 2020
dalje. S tem prispevamo k uveljavljanju domačih takojšnjih plačil in dobri
uporabniški izkušnji, saj omogočamo, da lahko plačniki, komitenti drugih
bank v Sloveniji, poravnajo svoje obveznosti na način 24/7/365 tudi
do države. V letu 2021 je predviden nadaljnji razvoj takojšnjih plačil. Z
vključitvijo v TIPS bomo komitentom omogočili tudi prejem čezmejnih
takojšnjih plačil.
94
3.12 STATISTIKA
V Banki Slovenije smo kljub epidemiji uspešno izvedli vse redne naloge
na področjih denarne in finančne statistike, statistike mednarodnih odnosov s
tujino, statistike nacionalnih finančnih računov ter druge statistike, vključno
z objavo in obsežnim zagotavljanjem statističnih podatkov uporabnikom.
Pomembnejši motnji sta bili le zamaknjeni revizija ekonomskih odnosov
s tujino, zaradi poznejše oddaje zaključnih računov na AJPES, ter izvedba
ankete o potrošnji in financiranju gospodinjstev.
3.12.1 Statistika finančnih institucij in trgov

Na področju statistike finančnih institucij in trgov smo izdali dve
dopolnitvi Navodila o poročanju monetarnih finančnih institucij. V
juniju objavljene spremembe se nanašajo na uvedbo novih šifrantov zaradi
spremljanja likvidnostnih težav kreditojemalcev kot posledice epidemije
koronavirusa v Sloveniji. Oktobrske spremembe se nanašajo na spremenjeno
poročanje poročila o karakteristikah novih posojil prebivalstvu, kjer je bilo
dodano poročilo o odlogih in nedonosnih poslih konec vsakega četrtletja. O
vseh spremembah smo se predhodno dogovorili in uskladili znotraj Banke
Slovenije, nato pa tudi z bankami in Združenjem bank Slovenije.
V statistiki pokojninskih skladov je bil predhodni zajem podatkov
nadomeščen z bolj razčlenjenimi bilančnimi podatki pokojninskih
skladov po Uredbi o zahtevah za statistično poročanje za pokojninske
sklade (ECB/2018/2). To se je začelo s poročanjem sredstev pokojninskih
skladov v februarju 2020 za referenčno obdobje Q3 2019 ter je bilo pozneje
dopolnjeno še s podatki o obveznostih pokojninskih skladov in številu
članov pokojninskih shem.
Zaradi potrebe po uvedbi poročanja podatkov alternativnih investicijskih
skladov na področju statistike investicijskih skladov pa so stekli ustrezni
pogovori z ATVP.
Na področju statistike plačil je bila po večletnih pripravah in
usklajevanju v decembru 2020 sprejeta Uredba o spremembi uredbe
s področja plačilnih statistik (ECB 1409/2013) (ECB/2020/59), ki
uvaja obsežne dodatne podatkovne zahteve. V Banki Slovenije smo o
procesu sproti obveščali poročevalce in začeli konec leta 2020 pripravljati
prenovljeno poročanje.
Poročanje podatkov o goljufijah pri plačilih (FRAUD), ki je bilo
vzpostavljeno v letu 2019, je dobro potekalo pri vhodnih in tudi izhodnih
podatkih. Dopolnjeno pa je bilo tudi z dodatnimi podatkovnimi zahtevami,
ki se bodo prvič odrazile v poročilu za H2 2020.
95
3.12.2 Statistika ekonomskih odnosov s

tujino
V Banki Slovenije smo objavili revizijo statistike plačilne bilance,
stanja mednarodnih naložb in zunanjega dolga za obdobje od leta 2009
v septembru s tremi meseci zamika. Zaradi težav gospodarskih subjektov
med epidemijo koronavirusa je bilo zamaknjeno posredovanje letnih in
zaključnih poročil v AJPES, kar je povzročilo tudi zamik poročanja in
obdelave virov za ekonomske odnose s tujino pri Banki Slovenije. Večina
revizijskih sprememb ni močneje vplivala na saldo tekočega in finančnega
računa, temveč na prerazporeditve znotraj postavk.
Prvič so bili na voljo podrobni dvoletni (2017–2018) podatki
mednarodne davčne izmenjave o premoženju fizičnih oseb pri tujih
finančnih institucijah FURS. Ti so omogočili delno prerazporeditev oblik
premoženja prebivalstva v tujini. Natančneje je bilo mogoče opredeliti tudi
predhodno precenjen obseg vlog pri finančnih institucijah v tujini in razliko
razporediti med ostala imetja tega sektorja. Za neto pozicijo mednarodnih
naložb je to nevtralna sprememba, pri kateri se ob zmanjšani postavki
gotovina in vloge povečajo ostala imetja.
Ob reviziji smo prvič uporabili podatke o razdelitvi naložb v tuje
vrednostne papirje iz centralne baze vrednostnih papirjev (CSDB)
ESCB in opustili prejšnje vire centralne banke. Ta sprememba je vplivala
predvsem na prerazporeditev med naložbami v tuje lastniške vrednostne
papirje (delnice v družbe, ki niso investicijski skladi) in naložbami v tuje
investicijske sklade.
Epidemija koronavirusa je otežila tudi izračunavanje postavke
potovanja. Potovanja so bila zaradi zaprtih meja med najbolj prizadetimi
področji menjave s tujino. Predvidene ankete o tujih potnikih in njihovi
potrošnji niso bile izvedene, pa tudi ankete potovanj domačega prebivalstva
so dajale v teh pogojih zelo nezanesljive podatke. Zato smo v Banki Slovenije
intenzivno sodelovali s centralnimi bankami v okviru Evrosistema, kjer so
potekali posveti analitikov in bilateralna izmenjava tekočih podatkov.
3.12.3 Statistika finančnih računov

Epidemija koronavirusa je vplivala tudi na zbiranje podatkov in sestavo
finančnih računov, ni pa preprečila kakovostne in pravočasne priprave ter
posredovanja podatkov na ECB in Eurostat.
Izvedena je bila revizija podatkov finančnih računov za leto 2019 z
namenom zmanjšanja nekonsistentnosti med finančnimi in nefinančnimi
računi, predvsem v sektorju gospodinjstev. Po opravljeni reviziji je
nekonsistentnost med finančnimi in nefinančnimi računi v vseh sektorjih na
sprejemljivi ravni pod 2 % BDP.
Uvedeno je bilo dodatno zbiranje podatkov po posameznih ukrepih za
blaženje gospodarskih in socialnih posledic epidemije v sklopu našega
delovanja znotraj Eurostata in ECB. V okviru delovne skupine za EDP poročilo
je Banka Slovenije sodelovala pri pripravi metodoloških navodil za knjiženje
ukrepov ter v pilotnem projektu poročanja ukrepov na Eurostat in ECB.
96
3.12.4 Druge statistike in aktivnosti

Začetek februarja 2020 je Slovenija po večletnih pripravah in
usklajevanju pristopila k standardu SDDS Plus (angl. Statistical Data
Dissemination Standard Plus). Ta predstavlja najvišjo raven zagotavljanja
in objavljanja statističnih podatkov, ki jo predpisuje Mednarodni denarni
sklad. Obsega podatke realnega, fiskalnega in finančnega sektorja ter sektorja
tujina. Prehod z do tedaj veljavnega standarda SDDS, po katerem smo v
Banki Slovenije skupaj z Ministrstvom za finance in SURS več kot 20 let
zagotavljali podatke, na višji standard, je potekal v dobrem sodelovanju z
navedenima institucijama ob naši koordinaciji.
Prenovljena je bila spletna podstran Podatkovne serije, ki uporabnikom
omogoča samostojno izpisovanje podatkov finančne statistike. Naše
prenovljene podatkovne serije prinašajo: novo ureditev podatkovnih
časovnih vrst, prenovljen uporabniški vmesnik, možnost shranjevanja
poizvedb, možnost izrisovanja grafikonov in možnost izpisovanja daljših
časovnih vrst podatkov.
V sodelovanju s SID banko smo ponovno izvedli anketo o dostopu
podjetij do financiranja. Dodana so bila tudi vprašanja o vplivu epidemije
na podjetja. Anketa nam omogoča pregled razpoložljivega zunanjega
financiranja v podjetjih.
Izvedli smo tudi vse priprave na anketiranje (programiranje vprašalnika,
testiranje vprašalnika, izobraževanje anketarjev itd.) v okviru ankete ESCB
o financiranju in potrošnji gospodinjstev, ki poteka na tri leta. Zaradi
epidemije koronavirusa je bilo mogoče izvesti le del terenskega anketiranja
(približno 40 %), ki pa bo dokončano, kakor hitro bodo to dopuščale razmere.
97
4 SODELOVANJE BAN
Z DRUGIMI INSTITU
STROKOVNIMI SKUP
NKE SLOVENIJE
UCIJAMI IN
PINAMI
Poleg institucionalnega okvira, katerega del je Banka Slovenije v skladu

z ureditvijo Evropskega sistema centralnih bank, Enotnega mehanizma
nadzora in Enotnega mehanizma za reševanje, je naše delovanje vezano
tudi na sodelovanje z drugimi institucijami in strokovnimi skupinami
doma in v tujini.
4.1 DELOVANJE BANKE SLOVENIJE

V DOMAČEM IN MEDNARODNEM
OKOLJU
Odbor za finančno stabilnost (OFS)81 je tudi v letu 2020 obravnaval
sistemska tveganja in se seznanjal z makrobonitetnimi ukrepi
nadzornikov ter z izvedenimi ukrepi glede izpolnjevanja priporočil
ESRB. Izdano je bilo priporočilo o omejitvi izplačila dobička finančnih
družb (OFS/2020/1)82 z namenom, da finančni sistem ohrani čim višjo raven
kapitala za lažje prenašanje potencialne izgube ter nadaljnje zagotavljanje
stabilne oskrbe gospodarstva in državljanov s finančnimi storitvami. Druge
obravnavane tematike, vezane na delo Banke Slovenije, so bile uveljavitev
poenostavljenih obveznosti za načrte sanacije po ZBan-2, prilagoditve
makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva ter aktivnosti na področju
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v letih 2019 in 2020.
Ustanovljena je bila tudi delovna skupina OFS za podnebna tveganja
Delovna skupina OFS za finteh in kibernetsko varnost je v letu 2020
med drugim obravnavala vpliv finančnih tehnologij na poslovanje
bank in sodelovanje s finteh industrijo, kvantno računalništvo, umetno
inteligenco, tehnologije veriženja podatkovnih blokov, razpršene evidence
ter centralnobančne digitalne valute in digitalni evro, oblikovanje
konceptualnega modela sistemskega kibernetskega tveganja in analize
različnih scenarijev kibernetskih napadov na finančni sistem.
V letu 2020 smo sodelovali na sestankih Komisije za medsebojno
sodelovanje nadzornih organov (Banka Slovenije, Ministrstvo za finance,
Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor). Na
teh sestankih je komisija obravnavala:
– zakonodajne novosti s finančnega področja;
– odziv finančnega sektorja na širjenje koronavirusa in sprejete ukrepe
nadzornih organov za omilitev posledic epidemije;
– skupne in pomembnejše posamične preglede nadzornih organov v
nadzorovanih subjektih;
– najpomembnejše odločitve in razprave iz Odbora nadzornikov EBA
in SSM, ESMA in EIOPA ter
– druge teme, pomembne za nadzorne organe.
81
Odbor za finančno stabilnost (OFS) (bsi.si)
82
Besedilo priporočila je dostopno na naslednji povezavi.
100
Decembra sta bila na predlog Banke Slovenije podpisana posodobljena

sporazuma o medsebojnem sodelovanju z Agencijo za trg vrednostnih
papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor.
V okviru svojega poslanstva se je Nacionalni svet za plačila (NSP)83 v
letu 2020 seznanil z novo strategijo Evropske komisije za plačila malih Evropska komisija je
vrednosti in z aktivnostmi Evrosistema na področju morebitne izdaje v okviru programa
digitalnega evra. Na dveh sejah je bila obravnavana tudi problematika sive strukturnih reform
ekonomije. V kontekstu povezav med sivo ekonomijo in različnimi načini odobrila sredstva za
plačevanja ter na podlagi primerov dobrih praks boja proti sivi ekonomiji v financiranje izvedbe
tujini NSP načrtuje podajo konkretnih pobud pristojnim institucijam.
analize trga plačil v
NSP sledi tudi trendom na področju digitalizacije plačil in skladno s tem Sloveniji.
smo 4. marca 2020 kot predsedujoči NSP organizirali javni dogodek Odprto
bančništvo84, ki je bil v obliki okrogle mize namenjen razpravi o različnih
vidikih razvoja in odprtih vprašanjih na področju odprtega bančništva.
Kot predsedujoči NSP smo jeseni 2020 v okviru razpisa Evropske komisije
za zagotavljanje tehnične podpore strukturnim reformam v državah članicah
EU oddali prijavo za pridobitev evropskih sredstev za financiranje projekta
analize trga plačil v Sloveniji, katerega izvedba predstavlja prednostno
nalogo in osnovo za delovanje NSP v prihodnje. 26. decembra 2020 smo od
Evropske komisije prejeli obvestilo, da so nam bila za izvedbo prijavljenega
projekta odobrena sredstva za financiranje. Projekt se bo predvidoma začel
v sredini leta 2021 in zaključil do konca leta 2022.
Predstavniki Banke Slovenije so se leta 2020 udeleževali zasedanj
odborov, delovnih skupin in drugih teles, ki delujejo v okviru institucij
EU ter se dotikajo področja finančnih in denarnih zadev.
Ekonomsko finančni odbor (EFC) je leta 2020 med drugim obravnaval
gospodarska in finančna dogajanja, odziv na krizo, zadeve, povezane z
bančno unijo in unijo kapitalskih trgov, problematiko slabih posojil in
mednarodno vlogo evra.
Sodelovanje predstavnikov statističnega sistema ESCB in Evropskega
statističnega sistema (sestavljenega iz Eurostata in nacionalnih statističnih
uradov) poteka v Odboru za monetarno, finančno in plačilnobilančno
statistiko ter Evropskem statističnem forumu s podskupinami. V
letu 2020 se je nadaljevala skupna obravnava predvsem postopka presežnega
primanjkljaja, kakovosti kazalnikov postopka makroekonomskih
neravnotežij, izmenjave zaupnih podatkov, harmonizirane evropske
revizijske politike, asimetrije tujih neposrednih naložb, LEI in
globalizacijskih vidikov.
Predstavniki Banke Slovenije na področju makrobonitetne politike
dejavno sodelujemo z Evropskim odborom za sistemska tveganja
(ESRB), ECB in makrobonitetnimi organi držav članic. Smo člani
delovnih skupin ESRB in ECB, v katerih se oblikujejo izhodišča za izvajanje
evropske makrobonitetne politike. ESRB je do zdaj izdal 17 priporočil,
skozi katera se na nacionalni ravni implementira evropska makrobonitetna
83
Nacionalni svet za plačila (bsi.si)
84
Razprava o odprtem bančništvu (bsi.si)
101
politika. Priporočila ESRB, katerih naslovnik je nacionalni makrobonitetni

organ in ki so še v postopku izpolnjevanja, se nanašajo na odpravljanje
vrzeli v podatkih o nepremičninah (Priporočilo ESRB/2016/14, dopolnjeno
s Priporočilom ESRB/2019/3), na izmenjavo in zbiranje informacij o
podružnicah kreditnih institucij, ki imajo sedež v drugi državi članici ali
tretji državi (Priporočilo ESRB/2019/18), na spremljanje vpliva moratorijev
na dolgove ter javnih jamstvenih shem in drugih ukrepov fiskalne narave,
sprejetih kot odziv na epidemijo koronavirusa za zaščito realnega
gospodarstva, na finančno stabilnost (Priporočilo ESRB/2020/8) ter na
omejitve razdelitev med epidemijo koronavirusa (Priporočilo ESRB/2020/7,
dopolnjeno s Priporočilom ESRB/2020/15). Nekatera izmed že izpolnjenih
priporočil ESRB pa zahtevajo periodično poročanje o izvedenih ukrepih za
omejevanje oziroma preprečevanje nastanka sistemskih tveganj. Tak primer
je priporočilo ESRB o priznavanju in določanju stopenj proticikličnega
blažilnika za izpostavljenosti do tretjih držav (Priporočilo ESRB/2015/1).
Priporočilo o likvidnostnem tveganju in tveganju finančnega vzvoda v
investicijskih skladih (Priporočilo ESRB/2017/6) je ESRB izdal evropskim
institucijam in je prav tako še v izpolnjevanju. Učinkovitost makrobonitetne
politike je odvisna tudi od omejevanja potencialnih negativnih čezmejnih
učinkov nacionalnih ukrepov, zaradi česar predstavniki Banke Slovenije
tvorno sodelujemo z makrobonitetnimi organi drugih držav članic.
Banka Slovenije je v zadnjih letih prejela tehnično pomoč Evropske
komisije pod okriljem programa za podporo strukturnim reformam v
državah članicah EU. Tako se je leta 2020 nadaljevalo delo na pomoči pri
vzpostavitvi učinkovitega sistema upravljanja podatkov. Zaposleni v Banki
Slovenije smo v programih tehnične pomoči drugim centralnim bankam
in nadzornim institucijam leta 2020 nudili pomoč centralni banki Srbije na
področju računovodstva ter centralni banki Severne Makedonije na področju
okrepitve skladnosti z evropskimi etičnimi standardi in načeli.
V letu 2020 se je nadaljevalo delo v povezavi z regionalnim programom za
podporo centralnim bankam in bančnim nadzornim agencijam v državah
kandidatkah in potencialnih kandidatkah iz držav Zahodnega Balkana
(Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija
in Srbija), pri katerem sodelujemo tudi zaposleni v Banki Slovenije.
Program, ki ga izvajajo nacionalne centralne banke Evropskega sistema
centralnih bank in Evropska centralna banka, financira EU. Zaradi epidemije
je bilo izvajanje programa podaljšano in določene aktivnosti prestavljene v
naslednje leto.
V Banki Slovenije smo pristojni za sodelovanje Republike Slovenije tudi
Banka Slovenije in MDS v nekaterih drugih mednarodnih institucijah.85 Republika Slovenija je
sta sklenila nov posojilni članica Mednarodnega denarnega sklada, guverner Banke Slovenije
sporazum. pa je član Odbora guvernerjev MDS. Delež Slovenije v kvoti MDS je
konec leta 2020 znašal 586,5 mio. SDR86 oziroma 0,12 % celotne kvote
MDS. Leta 2020 se je delegacija Banke Slovenije udeležila spomladanskega
in letnega zasedanja MDS in skupine Svetovne banke, ki sta potekali
85
Mednarodne institucije (bsi.si)
SDR so posebne pravice črpanja, katerih vrednost temelji na košarici petih valut – USD, EUR,
86
CNY, JPY in GBP.
102
virtualno. Glavne teme zasedanj so bile aktualna dogajanja v svetovnem

gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih, prihodnji obeti ter možni
odzivi politik v luči epidemije in ukrepov za odpravo njenih posledic za
svetovno gospodarstvo. V okviru sodelovanja v finančnih aranžmajih MDS
je bil leta 2020 sklenjen nov dvostranski posojilni sporazum med Banko
Slovenije in MDS, veljaven do konca leta 2023, z možnostjo enoletnega
podaljšanja z našim soglasjem.
Slovenija je tudi leta 2020 sodelovala v finančnih transakcijah v okviru
aranžmaja FTP. Rezervna tranša Slovenije pri MDS se je v primerjavi z
letom 2019 povečala in je konec decembra 2020 znašala 145 mio SDR.
Leta 2020 je bila Slovenija dvakrat pozvana k vplačilu sredstev v skupni
vrednosti 35 mio SDR.
Posvetovanja po IV. členu Statuta MDS v letu 2020 kljub načrtovanju
niso potekala. Zaradi izrednih razmer ob epidemiji koronavirusa so bili
izvedeni le krajši videosestanki predstavnikov MDS s predstavniki Banke
Slovenije, Ministrstva za finance in bančnega sektorja zato, da se seznanijo
z razmerami v finančnem sektorju in sprejetimi ukrepi za blaženje posledic
epidemije na ravni države.
MDS je v odzivu na krizo imel pomembno vlogo v globalnem finančnem
sistemu. Od začetka epidemije je s pomočjo posebnih kriznih instrumentov
uspel zagotoviti pravočasno finančno pomoč državam, ki so bile zaradi
zdravstvene in gospodarske krize najbolj prizadete. Njegove aktivnosti
so bile osredotočene tudi na lajšanje dolga najbolj ranljivih držav in
zagotavljanje pogojenega financiranja tistim državam, ki so ga potrebovale.
Guverner Banke Slovenije se udeležuje sestankov guvernerjev
centralnih bank članic Banke za mednarodne poravnave (BIS), ki so
organizirani vsaka dva meseca. Na sestankih poteka razprava o dogajanjih
v svetovnem gospodarstvu in na finančnih trgih. Srečanja guvernerjev so
tudi priložnost za izmenjavo mnenj o različnih centralnobančnih temah,
leta 2020 predvsem o politikah uporabe osebnih podatkov v financah,
spletnem tveganju v financah in uporabi masovnih podatkov (big data).
Predstavnik Banke Slovenije se je v letu 2020 udeležil tudi rednega srečanja
delovne skupine BIS za denarno politiko srednje in vzhodne Evrope. Banka
Slovenije je delničar BIS. Guverner Banke Slovenije se je junija 2020
udeležil letne skupščine BIS, ki je potekala virtualno.
Predstavniki Banke Slovenije so se udeleževali zasedanj nekaterih
odborov in delovnih skupin Organizacije za gospodarsko sodelovanje in
razvoj (OECD). Sodelovali so na virtualnih sestankih Odbora za finančne
trge, Delovne skupine za mednarodno naložbeno statistiko, Delovne skupine
za finančne statistike, Delovne skupine za blagovno in storitveno menjavo
ter zagotavljali podatke za delo Delovne skupine za mala in srednje velika
podjetja ter podjetništvo.
V letu 2020 je OECD izdal poročilo Ekonomski pregled za Slovenijo, pri
katerem so sodelovali tudi predstavniki Banke Slovenije.
103
4.2 SODELOVANJE Z DOMAČIMI

INSTITUCIJAMI
V Banki Slovenije smo tudi v letu 2020 dejavno sodelovali z Ministrstvom
za finance RS pri pripravi zakonodajnih predlogov z bančno-finančnega
področja, predvsem na ravni strokovnega usklajevanja in priprave stališč
glede predlogov novih predpisov ali njihovih sprememb in dopolnitev.87
V okviru sprejemanja zakonodaje na ravni EU smo z Ministrstvom za
finance sodelovali pri pogajanjih glede zakonodaje, ki je bila sprejeta
kot odziv na epidemijo koronavirusa.88 Vključeni smo bili v oblikovanje
stališč glede nadaljnjih korakov pri dokončanju bančne unije, v zvezi z
nedonosnimi posojili in zakonodajo za področje trajnostnosti. Spremljali
smo tudi aktivnosti v zvezi s pripravo zakonodajnega predloga za prenos
Basla III v zakonodajo EU, s čimer se bo zaključila postkrizna reforma
bonitetne bančne regulative.
Z Ministrstvom za finance smo se usklajevali pri oblikovanju stališč
glede potencialne prenove Direktive o dokončnosti poravnave pri plačilih
in sistemih poravnave vrednostnih papirjev ter Direktive o dogovorih o
finančnem zavarovanju, sodelovanje pa je potekalo tudi glede številnih
predlogov delegiranih in izvedbenih aktov, ki dopolnjujejo primarno
evropsko zakonodajo, in sicer za področje poslovanja bank in nebančnih
ponudnikov plačilnih storitev oziroma druga področja, relevantna za Banko
Slovenije.
Na ravni Evropskega sistema centralnih bank med drugim sodelujemo pri
sprejemanju mnenj Evropske centralne banke glede predlaganih aktov EU
in osnutkov pravnih predpisov, ki jih v posvetovanje predložijo pristojni
nacionalni organi. Tovrstno mnenje lahko ECB predloži tudi, ko zanj ni
neposredno in izrecno zaprošena.
Banka Slovenije pri izvajanju nadzorniških aktivnosti na področju
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma sodeluje z Uradom
RS za preprečevanje pranja denarja. Skladno z običajno prakso so
organizirani sestanki pred začetkom t. i. on-site pregleda z namenom
izmenjave relevantnih informacij, ki lahko pomembno vplivajo na vsebino
in obseg pregleda. Po opravljenem pregledu redno obveščamo UPPD o
ugotovitvah in izdanih ukrepih, kot to izhaja iz ZPPDFT-1. Sodelovanje
med Banko Slovenije in UPPD je bilo intenzivno tudi v okviru priprave tako
predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju
pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1B), s katerim so
v slovenski pravni red prenesene določbe t. i. 5AMLD,89 kot predloga
Sodelovali smo med drugim na področju sprememb in priprave Zakona o bančništvu, Zakona
87
o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, Zakona o plačilnih storitvah, storitvah

izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, Zakona o centralnem kreditnem registru,
Zakona o gospodarskih družbah, interventne zakonodaje s finančnega področja (interventni
ukrep odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe in poroštvena shema) in drugih.
Spremembe uredbe o kapitalskih zahtevah (t. i. CRR »Quick Fix«)«) in paketa za okrevanje
88
kapitalskih trgov.
89
Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi
Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali
financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU.
104
novega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

(ZPPDFT-2). Intenzivne so bile tudi skupne aktivnosti, vezane na poročanje
o doseženem napredku v okviru ocenjevanja Republike Slovenije s strani
odbora Sveta Evrope MONEYVAL ter posodobitev Nacionalne ocene
tveganosti RS za pranje denarja in financiranje terorizma. V ta namen so
potekali sestanki z Uradom za preprečevanje pranja denarja in bankami,
vključenimi v projekt.
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je nadzorni organ na področju
ocenjevanja vrednosti ter nadzorni in regulatorni organ na področju
revidiranja subjektov javnega interesa.
Predstavniki Banke Slovenije in agencije si na skupnem sestanku, ki se
praviloma izvede enkrat letno oziroma po potrebi, ter v pisni korespondenci
izmenjajo aktualne informacije na področju revidiranja bank in hranilnic ter
novosti na področju regulative na področju bančne industrije z namenom
zagotoviti učinkovit nadzor nad bankami in hranilnicami, ki je bistvenega
pomena za urejeno delovanje bank in hranilnic, kar posledično prispeva
k večji finančni stabilnosti bank in hranilnic ter tako pozitivno vpliva na
finančne trge.
Sodelovanje Banke Slovenije z Združenjem bank Slovenije (ZBS)
se je nadaljevalo tudi v letu 2020. Predstavniki Banke Slovenije smo
se s prispevki in razpravami udeležili več strokovnih posvetov in sej
odborov, organiziranih za strokovne in vodstvene funkcije bank. Bankam
so bile med drugim predstavljene novosti s področja bančne zakonodaje
in interventna zakonodaja, sprejeta v času epidemije koronavirusa. Poleg
tega smo prek ZBS banke obveščali o novostih na področju zakonodaje in
tudi o pomembnejših posvetovanjih v zvezi s posameznimi regulatornimi
produkti, sprejetimi na ravni EBA.
105
5 POROČANJE
BANKE
SLOVENIJE
DRŽAVNEMU
ZBORU
V skladu s 26. členom ZBS-1 o svojem delu poročamo Državnemu zboru

Republike Slovenije in na vabilo sodelujemo tudi pri sestankih drugih
teles DZ. Predstavniki Banke Slovenije smo leta 2020 Odboru za finance
poročali v okviru predstavitve Letnega poročila Banke Slovenije 2019 in
predstavitve Letnega poročila Odbora za finančno stabilnost. Sodelovali
smo tudi na šestih sejah odborov in komisij državnega zbora, kjer smo dajali
pojasnila in odgovarjali na vprašanja poslancev, od tega trikrat na Odboru
za finance, enkrat na Komisiji za nadzor javnih financ ter enkrat na Odboru
za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Dvakrat smo
sodelovali tudi na sejah Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt,
turizem in finance. Predstavnik Odbora za finance in monetarno politiko
in minister za finance sta v skladu s 33. členom Zakona o Banki Slovenije
redno vabljena na seje Sveta Banke Slovenije, vendar nimata pravice
glasovati. Tako sta izvršilna in zakonodajna veja oblasti sproti seznanjeni
z zadevami v pristojnosti Sveta Banke Slovenije. Predsednik Odbora za
finance se leta 2020 sej ni udeleževal, minister za finance pa je bil prisoten
trikrat.
Sestavni del poročanja Banke Slovenije državnemu zboru so tudi
računovodski izkazi Banke Slovenije, ki jih revidira neodvisni
mednarodni revizor, izbran v skladu s prvim odstavkom 27. člena
Statuta ESCB in ECB za triletno obdobje (52. člen ZBS-1). Statut določa,
da revizijo računovodskih izkazov ECB in nacionalnih centralnih bank
opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB, potrdi pa
Svet Banke Slovenije. Revizorji so pooblaščeni za pregled vseh poslovnih
knjig in računov ECB in nacionalnih centralnih bank ter za pridobivanje
celovitih informacij o njihovem poslovanju. Svet Banke Slovenije po
predhodnem javnem zbiranju ponudb najmanj šest mesecev pred potekom
pogodbe, sklenjene z revizorjem, izbere in predlaga kandidata v postopek
dokončnega izbora.
108
6 POROČILO O DELU
BANKE SLOVENIJE
6.1 ORGANA ODLOČANJA

Z Zakonom o Banki Slovenije sta kot organa odločanja določena
V Banki Slovenije guverner in Svet Banke Slovenije. Svet Banke Slovenije sestavlja pet
sta organa odločanja članov, to so guverner in štirje viceguvernerji. Guverner je predsednik Sveta
guverner in Svet Banke Banke Slovenije.90 Guverner Banke Slovenije vodi poslovanje in organizira
delo ter zastopa Banko Slovenije, izvršuje odločitve Sveta Banke Slovenije
Slovenije.
ter izdaja posamične in splošne akte Banke Slovenije, ki niso v pristojnosti
Sveta Banke Slovenije, lahko izdaja tudi navodila za izvajanje sklepov
Sveta Banke Slovenije.
Guverner Banke Slovenije je član Sveta ECB; članstvo v Svetu je ad
personam.
Člani Sveta Banke Slovenije so neodvisni pri opravljanju nalog,
določenih z Zakonom o Banki Slovenije, ter niso vezani na sklepe, stališča
in navodila državnih ali katerih koli drugih organov, niti se ne smejo nanje
obračati po navodila ali usmeritve. Od uvedbe evra 1. januarja 2007 člani
Sveta Banke Slovenije pri uresničevanju svojih nalog upoštevajo določila
Statuta ESCB in ECB.
Svet Banke Slovenije so 31. decembra 2020 sestavljali:

– mag. Boštjan Vasle, guverner;
– dr. Primož Dolenc, viceguverner – namestnik guvernerja;
– mag. Irena Vodopivec Jean, viceguvernerka;
– mag. Jožef Bradeško, viceguverner.
Mesto enega viceguvernerja ob koncu leta 2020 po odstopu enega člana še

ni bilo zasedeno.
6.2 DELOVANJE SVETA BANKE

SLOVENIJE LETA 2020
Svet Banke Slovenije odloča o zadevah v pristojnosti Banke Slovenije.
Te pristojnosti določajo Zakon o Banki Slovenije in drugi zakoni, ki urejajo
bančništvo, reševanje in prisilno prenehanje bank, plačilne storitve in plačilne
sisteme, makrobonitetni nadzor, sistem jamstva za vloge, preprečevanje
pranja denarja in financiranja terorizma, potrošnike kredite in devizno
poslovanje.
V tem okviru Svet Banke Slovenije odloča o sprejetju podzakonskih
aktov in drugih splošnih predpisov iz svoje pristojnosti. Poleg tega se
opredeljuje do predlogov zakonov ter podzakonskih aktov in drugih splošnih
predpisov, ki urejajo zadeve v pristojnosti Banke Slovenije, ki jih sam ne
sprejema. Na področju nadzora bank, hranilnic in drugih subjektov
Svet Banke Slovenije izdaja in odvzema dovoljenja ter izreka ukrepe.
Zakon o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in
90
55/17).
112
Na podlagi Zakona o Banki Slovenije lahko Svet Banke Slovenije

odloča tudi o drugih zadevah, ki zadevajo poslovanje Banke Slovenije,
in sicer lahko predlaga zunanjega revizorja, ureja pravice in obveznosti iz
delovnih razmerij za člane Sveta Banke Slovenije, ugotavlja nezdružljivost
opravljanja funkcij članov Sveta Banke Slovenije in se opredeljuje do
notranjih administrativnih vprašanj Banke Slovenije.
S Poslovnikom o delu Sveta Banke Slovenije so opredeljene nekatere
druge naloge, pomembne za delovanje Banke Slovenije. Tako Svet Banke
Slovenije odloča o strateški alokaciji finančnih naložb Banke Slovenije,
povečanju osnovnega kapitala Banke Slovenije iz splošnih rezerv, delitvi
presežka prihodkov nad odhodki v mejah in v obsegu, ki jih določa Zakon
o Banki Slovenije, in sprejema letno poročilo ter finančni in poslovni načrt.
Te odločitve zagotavljajo neodvisnost Banke Slovenije pri vodenju denarne
politike.
Svet Banke Slovenije je pristojen tudi za urejanje nekaterih notranjih
organizacijskih zadev Banke Slovenije, kot so imenovanja in razrešitve
delavcev s posebnimi pooblastili, deluje pa tudi kot pritožbeni organ v
ugovorih proti posamičnim pravnim aktom, ki jih je izdal guverner, kadar
tako predvideva zakon. Sprejema tudi notranje akte o pravicah, obveznostih
in odgovornostih zaposlenih v skladu z Zakonom o Banki Slovenije,
podzakonske predpise, ki določajo način in obseg evidentiranja, zbiranja,
obdelave, izkazovanja in prenosa podatkov in informacij, potrebnih za
delovanje informacijskega sistema Banke Slovenije. Poleg tega se redno
seznanja s poročili, ki mu jih predložijo delovna telesa oziroma strokovne
službe glede izvrševanja pomembnejših nalog.
Svet Banke Slovenije odloča o zadevah s svojega področja na sejah, pri
čemer je odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo vsaj trije člani. Na seje Sveta
Banke Slovenije sta vabljena tudi minister, pristojen za finance, in predsednik
Odbora za finance Državnega zbora Republike Slovenije.
Leta 2020 so se člani Sveta Banke Slovenije sestali na 19 rednih sejah,
opravili pa so tudi 17 korespondenčnih sej. Skupno je Svet Banke Slovenije
leta 2020 obravnaval 496 točk, od tega, kot vsako leto, največ s področja
nadzora bančnega poslovanja in licenciranja, sledile so teme s področij
ekonomske in denarne politike, finančne stabilnosti in statistike, področij
plačilnih in poravnalnih sistemov ter gotovinskega poslovanja.
113
6.3 ODNOSI Z JAVNOSTMI

V Banki Slovenije si prizadevamo za jasno, vsebinsko in učinkovito
komuniciranje z vsemi javnostmi. Tako poskrbimo, da naša
sporočila dosežejo pravo javnost ob pravem trenutku. S transparentnim
komuniciranjem gradimo prepoznavnost Banke Slovenije in njen ugled v
domačem in tujem okolju.
6.3.1 Mediji in pojasnila javnosti

Leta 2020 smo prejeli in odgovorili na skupno več kot 800 novinarskih
vprašanj, objavili 68 sporočil za javnost, 83 publikacij Banke Slovenije
in štiri publikacije ECB. Naši predstavniki so sodelovali v sedmih večjih
intervjujih, dali smo štiri izjave za televizijo oziroma radio, organizirali
tri novinarske konference, tri neformalna srečanja za novinarje, izjavo za
javnost in dva brifinga za novinarje. Organizirali smo tudi tri razprave, ki so
se jih udeležili predstavniki stroke in medijev.
Leto 2020 je vsa področja komuniciranja zaznamovala epidemija, kar
se je odražalo tudi v vprašanjih novinarjev, ki so jih naslovili na banko.
Pogosto so spraševali o ukrepih, povezanih z epidemijo, predvsem o odlogu
plačil obveznosti kreditojemalcev, o vplivu koronakrize na gospodarstvo
in o naših napovedih. V drugi polovici leta so veliko poročali tudi o tožbi
Evropske komisije proti Sloveniji in ravnanju Banke Slovenije v povezavi
z bančno sanacijo. Medije so med drugim zanimale tudi gospodarske
napovedi, poslovanje bank in stanje na področju nepremičnin.
Mediji so leta 2020 v povezavi z Banko Slovenije objavili skupno
2.700 medijskih objav, približno 225 objav na mesec. Nekaj več kot
64 % je bilo objav spletnih medijev – med njimi je bilo največ objav na
portalih Sta.si, Delo.si, Finance.si. Tiskani mediji so v minulem letu objavili
približno 27 % vseh medijskih objav o Banki Slovenije, elektronski (TV in
radio) pa preostalih 9 %.
Poleg vprašanj medijev smo leta 2020 prejeli in odgovorili še na več
kot 1.320 vprašanj splošne javnosti, od posameznikov do pravnih oseb.
Vprašanja so se nanašala na tolmačenje protikoronskih zakonov, zlasti
so imele stranke poslovnih bank veliko vprašanj na temo odloga plačil
kreditov, konec leta je vladalo izjemno zanimanje za nakup numizmatičnih
izdelkov 2020, ki smo jih v prodajo dali 23. decembra, kot ponavadi smo
odgovorili tudi na večje število vprašanj v zvezi z menjavo tujih valut na
naši blagajni, menjavo poškodovanih bankovcev in unovčenjem čekov.
114
6.3.2 Publikacije
Leto 2020 je bilo za Banko Slovenije na področju publicistike
nadpovprečno pestro. Izhajale so vse ključne publikacije:
• Poročilo o finančni stabilnosti, v katerem Banka Slovenije na pol leta
analizira sistemska tveganja v finančnem sistemu;
• Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, v katerih Banka
Slovenije dvakrat letno, junija in decembra, podaja napoved
makroekonomskih gibanj za naslednja tri leta;
• Gospodarska in finančna gibanja, ki štirikrat letno podrobno analizira
mednarodno okolje, slovenski realni sektor, trg dela, javne finance,
financiranje podjetij, gospodinjstev in bank ter inflacijo.
V kategoriji Statističnih poročil so izhajali: Bilten, Mesečna informacija o

poslovanju bank, Finančni računi in Neposredne naložbe.
Epidemija v letu 2020 je imela za posledico objavo štirih dodatnih
publikacij, v katerih smo analizirali vpliv epidemije na slovensko
gospodarstvo, na bančni sistem ter na gotovinsko in kartično poslovanje.
Večje kot običajno je bilo tudi število avtorskih raziskovalnih člankov,
ki izhajajo v zbirkah Delovni zvezki Banke Slovenije ter Prikazi in analize. V
okviru obeh zbirk je izšlo kar 14 raziskovalnih del, med njimi tudi Poročilo
o podnebnih tveganjih v Sloveniji 2020, kar znova dokazuje, da je boj proti
podnebnim spremembam vse pomembnejša tema Evropskega sistema
centralnih bank.
6.3.3 Izobraževalna dejavnost

Leta 2020 smo že deveto leto zapored pod okriljem ECB organizirali
tekmovanje Generacija €uro. Tekmovanje poteka v treh krogih in je
namenjeno dijakom višjih letnikov srednjih šol. S tekmovanjem želimo
spodbudili mlade k pridobivanju znanj s področja ekonomije in financ ter
seznanjanju z vlogo, nalogami in delovanjem ECB in Evrosistema. Tretji
krog je zaradi epidemije lansko leto potekal virtualno, a tekmovalci vseh
finalnih ekip so kljub težjim razmeram pokazali visoko raven znanja in
inovativnosti. V šolskem letu 2019/20 je zmagala Ekipa NE! Škofijske
klasične gimnazije.
Kot vsa leta do zdaj smo tudi leta 2020 nagradili najboljša doktorska in
magistrska dela s področij ekonomije, bančništva, zavarovalništva, financ
in finančnega prava. Nagradili smo pet zaključnih del.
115
Epidemija je lani vplivala tudi na izobraževalno dejavnost. Bilo je manj

seminarjev, ki jih organiziramo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto
Univerze v Ljubljani. Opazen je bil tudi upad udeležencev izobraževalnih
dni. V naših prostorih smo januarja in februarja gostili osnovnošolce,
srednješolce in študente, jeseni pa smo prešli na spletno obliko izobraževalnih
programov in nekatere vsebine tudi korenito prenovili. Skupno je bilo lani
na naših izobraževalnih dnevih približno 500 udeležencev.
6.3.4 Knjižnica Banke Slovenije

Knjižnica Banke Slovenije je specialna knjižnica, ki z naborom
informacijskih virov in literature podpira strokovne delovne procese
matične organizacije. Gradivo je vneseno v bazo Cobiss in tako na voljo
za izposojo tudi zunanjim uporabnikom. V letu 2020 je bila naša knjižnica,
tako kot vse druge knjižnice, prvič postavljena pred izziv. Zaprta je bila za
zunanjo izposojo, od marca do decembra. Naši zunanji uporabniki so v večini
specifični in knjižnico uporabljajo kot vir raziskovanj različnih ekonomskih
gradiv, ki drugje niso dostopna. Predvsem so to različna poročila in finančni
podatki svetovnih denarnih organizacij in bank (IMF, OECD, Fed).
Knjižnica hrani okoli 16 tisoč bibliografskih enot, predvsem s področij
bančništva oziroma centralnega bančništva, financ, gospodarstva, zakonodaje
in informacijske tehnologije. V letu 2020 smo skoraj vse svoje dejavnosti, z
izjemo fizične izposoje knjig, prenesli na intranetno stran knjižnice. Stran je
namenjena samo našim zaposlenim, torej notranjim uporabnikom. Objavili
smo 191 elektronskih knjig. Posredovali smo 230 strokovnih elektronskih
člankov in poročil različnih finančnih ustanov, ki jih spremljamo. Na urejeni
intranetni strani smo lani posodobili 30 elektronskih revij. Kupili smo
32 tiskanih knjig in 135 serijskih publikacij (znanstvene revije s področja
financ in tuje dnevno časopisje s področja financ in ekonomije). Zaposlenim
smo prek medknjižnične izposoje izposodili 166 knjig. Obnovili smo
naročnine na 21 različnih bazah podatkov, ki jih zaposleni uporabljajo za
strokovno delo.
6.3.5 Mala galerija Banke Slovenije

Tako kot vse kulturne ustanove je tudi Malo galerijo v preteklem
letu zaznamovala epidemija koronavirusa, saj smo morali galerijo za
obiskovalce večkrat zapreti. Kljub temu smo uspeli realizirati večino
zastavljenega programa. Od predvidenih osmih razstav smo jih v sklopu
programa izvedli kar sedem, šest v letu 2020, izvedba zadnje pa se je
zamaknila v januar 2021. Razstave so bile sicer med obdobji, ko je bila
galerija fizično odprta, glede na razmere v času epidemije dobro obiskane,
saj nas je obiskalo približno 1.500 ljudi.
Dostopnost do galerijskih vsebin smo v času zaprtosti reševali z intenzivno
dostopnostjo na spletu, posebej družbenih omrežjih, na katerih smo v
prilagojeni obliki predstavljali vsebine, do katerih obiskovalci zaradi
protikoronskih ukrepov niso mogli neposredno dostopati. Zato smo
redno pripravljali tudi videovsebine, videootvoritve in videovodstva ter
predstavitve, v katerih smo skušali podati čim bolj celovito in strokovno
utemeljeno informacijo o razstavah.
116
Fotografija 4: Razstava Študije za zrelost
Okvir 10: Muzej Banke Slovenije

V Banki Slovenije smo v letu 2020 vzpostavili Muzej Banke
Slovenije, ki je zasnovan tako, da lahko delo Banke Slovenije in
njeno vpetost v Evrosistem spoznajo vse generacije. Del muzeja
je namenjen numizmatični predstavitvi denarja v času samostojne
Slovenije, drugi del pa prikazuje ključne naloge Banke Slovenije.
Obiskovalci bodo v njem lahko na didaktičen in tudi igriv način
spoznali, kako Banka Slovenije opravlja nadzor nad finančnimi
sistemom, kako skrbi za stabilnost cen in kako skupaj z drugimi
centralnimi bankami Evrosistema odloča v Svetu Evropske centralne
banke. Poleg klasične muzejske postavitve so obiskovalcem na voljo
tudi didaktične igre, interaktivno gradivo in avdiovizualne vsebine.
Odprtje Muzeja Banke Slovenije načrtujemo spomladi 2021.
Fotografija 5: Eksponati v Muzeju Banke Slovenije
Vir
117
6.4 UPRAVLJANJE TVEGANJ

Upravljanje tveganj se spremlja in nadzira na podlagi strukturiranega
sistemskega pristopa, določenega s krovnim okvirom za upravljanje
tveganj. Krovni okvir opredeljuje glavne vrste tveganj, s katerimi se pri
opravljanju nalog soočamo in jih upravljamo.
Delovanje sistema za upravljanje tveganj je usmerjeno v podporo
organom odločanja Banke Slovenije pri upravljanju tveganj, predvsem
z zagotavljanjem strukturirane in celovite informacije o tem, kakšna
je v danem trenutku celotna izpostavljenost tveganjem ter kako lahko
nenehno dejavno obvladujemo/blažimo prepoznana tveganja v celoti.
Upravljanje tveganj v Banki Slovenije ni samostojen poslovni proces, ločen
od glavnih dejavnosti in procesov Banke Slovenije, temveč je sestavni
del odgovornosti poslovodenja in sestavni del vseh poslovnih procesov,
vključno s strateškim načrtovanjem ter vsemi projekti in procesi upravljanja
sprememb. Dejavnosti, ki zagotavljajo učinkovit proces upravljanja tveganj,
so vključene v poslovne načrte vseh naših organizacijskih ravni.
Sistem upravljanja tveganj je zasnovan na trinivojskem modelu
obrambnih linij pred tveganji, ki ga opisuje krovni okvir upravljanja
tveganj. Delovanje sistema zagotavlja prepoznavanje tveganj, ki bi lahko
ogrozila uresničevanje strateških in drugih ciljev banke. Okvir upravljanja
opredeljuje glavne strateške elemente sistema za upravljanje tveganj ter
pomeni izhodišče za podrejene akte, politike, metodologije in navodila za
upravljanje prepoznanih vrst tveganj.
Prvo obrambno linijo predstavljajo organizacijske enote, ki s svojimi
poslovnimi odločitvami dejavno upravljajo konkretna prepoznana tveganja
in so predvsem odgovorne za implementacijo področnih politik upravljanja
posameznih vrst tveganj.
Shema 2: Trinivojski sistem obrambnih linij pred tveganji v Banki Slovenije
Svet Banke Slovenije Poslanstvo, vizija,

strategija – cilji
Tveganja Prva obrambna linija Druga obrambna linija Tretja obrambna linija
Služba
Upravljanje tveganj
Krovni okvir:
operativna,
Vse organizacijske enote, Odbori BS s pristojnostmi
finančna, Notranja revizija Revizijski odbor
direktorji pri upravljanju tveganj
strateška in
druga tveganja
Služba za skladnost
Vir: Krovni okvir upravljanja tveganj v Banki Slovenije.
118
Druga obrambna linija so odbori Banke Slovenije, služba Upravljanje

tveganj in Služba za skladnost. Glavni namen odborov je podpora
guvernerju ali Svetu Banke Slovenije pri rednem spremljanju, koordinaciji
in informiranju o upravljanju tveganj. Na podlagi enotno definiranega
sistema služba za upravljanje tveganj usklajuje delovanje podsistemov
za upravljanje finančnega, operativnega, strateškega, informacijskega,
pravnega, projektnega in drugega tveganja ter načine našega odziva na
izpade poslovanja zaradi morebitnih izrednih okoliščin (neprekinjeno
poslovanje za različno dolga obdobja poslovanja v izrednih razmer). Služba
za skladnost deluje v okviru sistema notranjih kontrol, spremlja skladnost
poslovanja banke z zakonodajo, internimi predpisi in drugimi zavezami ter
o tem seznanja guvernerja in Svet Banke Slovenije.
Tretja obrambna linija sta Notranja revizija in Revizijski odbor. Notranja
revizija izvaja redne preglede procesov upravljanja tveganj in sistemov
notranjih kontrol ter zagotovila o skladnosti poslovanja. Dodatni neodvisni
nadzor izvaja Revizijski odbor Banke Slovenije, ki o svojih ugotovitvah
redno poroča Svetu Banke Slovenije. Služba za upravljanje tveganj poroča
Revizijskemu odboru o delovanju integriranega sistema za upravljanje
tveganj. Svet Banke Slovenije je zavezan k vzpostavitvi celovitega in
učinkovitega sistema upravljanja tveganj, ki zmanjšuje nastanek za Banko
Slovenije nepredvidljivih posledic. Svet Banke Slovenije tudi redno letno
pregleduje izvajanje krovnega okvira in razpravlja o aktualnih vprašanjih,
povezanih z upravljanjem tveganj.
S službo Upravljanje tveganj sta povezana dva odbora Banke Slovenije
s pristojnostmi pri upravljanju tveganj: Odbor za tveganja in Investicijski
odbor. V preteklem letu se je Odbor za tveganja sestal osemkrat ter obravnaval
33 točk predvsem s področja operativnih tveganj in informacijske varnosti.
Investicijski odbor se je sestal petnajstkrat in obravnaval 120 točk, in sicer
predvsem s področja upravljanja finančnih naložb Banke Slovenije.
119
6.5 REVIZIJSKI ODBOR

Banka Slovenije ima poleg internih delovnih teles vzpostavljen tudi
Revizijski odbor Banke Revizijski odbor, ki ga sestavljajo dva člana Sveta Banke Slovenije in
Slovenije deluje kot dva zunanja strokovnjaka, pri čemer eden od zunanjih strokovnjakov
posvetovalni organ Revizijski odbor tudi vodi. Cilj Revizijskega odbora Banke Slovenije je
izboljševanje upravljanja z izvajanjem dodatnega neodvisnega nadzora, ob
Sveta Banke Slovenije
notranji reviziji in zunanjem revizorju. Revizijski odbor Banke Slovenije
s ciljem izboljševanja deluje kot posvetovalni organ Sveta Banke Slovenije, in sicer tako, da
upravljanja prek oblikuje mnenja in nasvete, ki Svetu Banke Slovenije pomagajo pri
izvajanja dodatnega odločanju glede:
neodvisnega nadzora. – celovitosti in zanesljivosti finančnih informacij;
– pregleda nad notranjimi kontrolami in obvladovanjem tveganj;
– izvajanja nalog revidiranja Banke Slovenije ter
– zagotavljanja skladnosti z zakoni, predpisi in kodeksi ravnanja.
Revizijski odbor se je leta 2020 sestal enajstkrat in obravnaval 79 točk.

Med drugim je obravnaval in razpravljal o poročilu zunanjega revizorja o
revidiranih računovodskih izkazih in načinu poteka revizije Banke Slovenije,
Sklada za reševanje bank, Sklada za jamstvo vlog in Sklada za reševanje in
jamstvo vlog za leto 2019. Čeprav Banka Slovenije ni zavezanec na podlagi
Uredbe (EU) 537/2014 in Direktive 2014/56/EU (revizija subjektov v
javnem interesu), je zunanji revizor leta 2020 (tako kot že leta 2019 in 2018)
na zaprosilo Revizijskega odbora poročilo po opravljeni zaključni reviziji
prilagodil v skladu z 11. členom navedene uredbe, ki predpisuje obvezne
sestavine za dodatno poročilo revizijski komisiji.91
Poleg tega se je Revizijski odbor v letu 2020 seznanjal z aktivnostmi
Banke Slovenije v povezavi z revizijo Računskega sodišča, ugotovitvami
revizijskega poročila o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije v letih 2017
in 2018 ter predlogi strokovnih služb Banke Slovenije glede izvrševanja
priporočil Računskega sodišča.
Revizijski odbor se je seznanil tudi s poročili o delu Notranje revizije,
poročilom o izvedeni notranji presoji kakovosti dela Notranje revizije, dajal
mnenja glede izvedenih revizijskih poslov, spremljal izvrševanje priporočil
Notranje revizije in obravnaval razpisno dokumentacijo za izbor zunanjega
revizorja za obdobje 2021–2023 ter poročila Komisije za preiskavo internih
kršitev v Banki Slovenije.
91
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32014R0537.
120
6.6 POSLOVANJE BANKE

SLOVENIJE V LETU 2020
Rezultati, predstavljeni v računovodskih izkazih Banke Slovenije, odražajo
finančni učinek izvajanja njenih nalog in ciljev.
6.6.1 Gibanja v bilanci stanja leta 2020

Bilančna vsota na dan 31. decembra 2020 je znašala 26,0 mrd EUR in je
bila za 7,2 mrd EUR višja v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2019. Na
strani sredstev so se povečali neto nakupi vrednostnih papirjev za izvajanje
denarne politike v višini 3,5 mrd EUR in stanje operacij dolgoročnejšega
refinanciranja bank v višini 0,4 mrd EUR. Največjo izpostavljenost v
okviru naložb v vrednostne papirje denarne politike predstavljajo obveznice
Republike Slovenije (10,5 mrd EUR).
Na strani obveznosti so se zvišala stanja na transakcijskih računih
bank (za 2,7 mrd EUR), evrske vloge države in drugih komitentov (za
2,2 mrd EUR) in bankovci v obtoku (za 0,6 mrd EUR). Za 1,5 mrd EUR
se je povečala obveznost do Evrosistema iz prilagoditve evrskih bankovcev.
Ta obveznost predstavlja razliko med vrednostjo bankovcev, ki pripada
Banki Slovenije kot pravni izdajateljici v deležu 0,44 % vseh bankovcev v
obtoku v Evrosistemu, in vrednostjo bankovcev, ki jih je Banka Slovenije
dejansko dala v obtok.
Navedena gibanja so vplivala na povečanje terjatve Banke Slovenije iz
naslova čezmejnih transakcij z drugimi nacionalnimi centralnimi bankami
in ECB prek sistema TARGET2 (za 3,3 mrd EUR).
6.6.2 Finančni rezultati leta 2020

Glavni vir naših prihodkov so obresti od instrumentov in portfeljev
denarne politike ter od lastnih naložb v vrednostne papirje. Neto
obrestni prihodki so v letu 2020 znašali 150,1 mio EUR in so bili za
10,4 mio EUR višji v primerjavi s predhodnim letom. Glavni razlog
je bilo višje stanje presežnih rezerv bank in evrskih vlog države, ki se
obrestujejo po obrestni meri mejnega depozita.
Realiziran prihodek pri prodaji vrednostnih papirjev in valutnih pozicij je
znašal 19,2 mio EUR. Ob koncu leta Banka Slovenije prevrednoti svoje
pozicije na tržne cene in tečaje ter negativne učinke vrednotenja izkazuje
kot odhodek. V letu 2020 je bilo teh odhodkov za 19,0 mio EUR ter so bili
posledica nižjih tržnih cen vrednostnih papirjev in tečajev valut ob koncu
leta glede na povprečno ceno pozicij. Zaradi povečanja ocenjenih tveganj
smo oblikovali rezervacije za pokrivanje odhodkov iz finančnih in drugih
tveganj v neto višini 50,9 mio EUR. Neto provizije (12,7 mio EUR), prihodki
od lastniških deležev (12,2 mio EUR), neto rezultat združevanja denarnih
prihodkov Evrosistema (–4,5 mio EUR) in drugi prihodki (2,1 mio EUR)
so v letu 2020 skupaj znašali 22,5 mio EUR. Stroškov poslovanja je bilo
v letu 2020 za 40,9 mio EUR. Banka Slovenije je tako dosegla presežek
prihodkov nad odhodki v višini 81,0 mio EUR. Delitev rezultata bo izvedena
v skladu z veljavno zakonodajo.
121
Tabela 5: Vplačila Banke Slovenije v proračun Republike Slovenije

(v mio EUR)
ZAKONSKA OBVEZA
LETO PRESEŽEK VPLAČILA V PRORAČUN RS VPLAČILO V PRORAČUN RS
2016 57,3 14,3 43,0
2017 70,7 17,7 17,7
2018 63,4 15,9 15,9
2019 180,7 45,2 45,2
2020 81,0 20,2 20,2
Skupaj 141,9
6.6.3 Stroški poslovanja

Poslovni stroški so posledica izvajanja naših zakonsko določenih nalog.
Slika 31 prikazuje razdelitev stroškov po nalogah (v odstotkih). Ti poleg
neposrednih stroškov vključujejo tudi pripisane posredne stroške podpornih
funkcij (informacijske tehnologije, računovodstva, pravne službe in
podobnih notranjih storitev).
Stroški poslovanja so v letu 2020 znašali 40,9 mio EUR in so bili za
1,0 mio EUR višji od predhodnega leta. Stroški dela obsegajo večino
stroškov našega poslovanja (67 %). Vključujejo stroške plač in druge
stroške dela skupaj s pripadajočimi davki in prispevki. V letu 2020 so znašali
27,4 mio EUR (26,2 mio EUR v letu 2019). Povečanje je posledica zvišanja
izhodiščne plače v skladu s Sporazumom o usklajevanju izhodiščne plače
za obdobje 2019−2020, uvedbe organizacijskih sprememb ter spremembe
kvalifikacijske strukture zaposlenih prek fluktuacije in napredovanj. Stroški
tiskanja bankovcev, amortizacija osnovnih sredstev in drugi stroški so v
skupni višini znašali 13,5 mio EUR in so bili nižji od stroškov iz leta 2019
za 0,2 mio EUR.
122
10
0
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. Letno
dec.
poročilo Banke Slovenije 2020
Slika 31: Razdelitev stroškov po posameznih nalogah
Leto 2020 Leto 2019
0% 5% 10 % 15 % 20 % 25 %
Priprava denarne politike

Izvajanje denarne politike in
upravljanje premoženja
Statistika
Bankovci in kovanci
Plačilni sistemi in sistemi poravnave vrednostnih
papirjev; izvedeni finančni instrumenti
Mednarodno in evropsko sodelovanje/odnosi
Svetovanje organom zunaj Evrosistema
Bonitetni nadzor
Druge funkcije, ki jih izvaja cetralna banka
460
451 453
450
440 436 436 441

434
430
420
418
411 410
410
408 408
400 400
390
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
60 %
53,2 %
50 %
40 %
30 %
20 % 15,7 %
12,4 % 13,0 %
10 % 5,7 %
0%
V. stopnja ali manj VI. stopnja VII. stopnja (magisterij VIII/1. stopnja VIII/2. stopnja
(visokošolski, stroke/2. bolonjska (specializacija po izobrazbe
višješolski programi, stopnja) univerzitetnem
1.bolonjska stopnja) programu, magisterij123
znanosti)
Tabela 6: Bilanca stanja za obdobje 2016–2020 na dan 31. decembra

(v mio EUR)
AKTIVA 2016 2017 2018 2019 2020
1. Zlato in terjatve v zlatu 112 111 115 138 158
2. Terjatve do nerezidentov evrskega območja v tuji valuti 591 630 699 763 911
3. Terjatve do rezidentov evrskega območja v tuji valuti 260 152 94 37 33
4. Terjatve do nerezidentov evrskega območja v evrih 1.217 1.199 1.224 1.365 1.209
5. Posojila kreditnim institucijam evrskega območja iz naslova

714 1.142 1.102 995 1.377
denarne politike v evrih
6. Druge terjatve do kreditnih institucij evrskega območja v evrih 201 2 0 0 0
7. Vrednostni papirji rezidentov evrskega območja v evrih 8.274 10.656 11.290 11.355 14.888
8. Javni dolg v evrih − − − − −
9. Terjatve znotraj Evrosistema 956 282 1.564 3.748 7.024
10. Neporavnane postavke − − − − −
11. Druga sredstva 340 325 342 412 396
Skupaj aktiva 12.666 14.498 16.429 18.815 25.995
PASIVA 2016 2017 2018 2019 2020
1. Bankovci v obtoku 5.085 5.286 5.559 5.740 6.355
2.Obveznosti do kreditnih institucij evrskega območja iz naslova

2.249 2.939 3.391 4.348 7.097
denarne politike v evrih
3. Druge obveznosti do kreditnih institucij v evrih 3 − − − 17
4. Izdani dolžniški certifikati − − − − −
5. Obveznosti do drugih rezidentov evrskega območja v evrih 2.018 2.531 3.780 3.416 5.735
6. Obveznosti do nerezidentov evrskega območja v evrih 20 73 63 134 34
7. Obveznosti do rezidentov evrskega območja v tuji valuti 78 56 5 6 6
8. Obveznosti do nerezidentov evrskega območja v tuji valuti − − − − −
9. Protipostavka dodeljenih SDR 275 256 262 266 254
10. Obveznosti znotraj Evrosistema 1.223 1.646 1.502 2.815 4.333
11. Neporavnane postavke − 1 − − −
12. Druge obveznosti 147 113 137 145 109
13. Rezervacije 457 515 594 573 622
14. Računi vrednotenja 151 94 103 163 189
15. Kapital in rezerve 903 917 970 1.027 1.163
16. Presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta 57 71 63 181 81
Skupaj pasiva 12.666 14.498 16.429 18.815 25.995
124
Tabela 7: Izkaz poslovnega izida za obdobje 2016–2020 (v mio EUR)
2016 2017 2018 2019 2020
1. Neto obrestni prihodki 78 105 133 140 150
2. Neto rezultat iz finančnih sredstev, zmanjšanja knjigovodske

−22 −38 −84 31 −51
vrednosti in rezervacij za tveganja
3. Neto prihodki od provizij 6 8 10 11 13
4. Drugi prihodki 29 33 42 39 10
5. Stroški poslovanja −33 −38 −38 −40 −41
Presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta 57 71 63 181 81
6.6.4 Zaposleni
Zaposleni v Banki Slovenije pri opravljanju javnih pooblastil in nalog
spoštujejo visoke standarde etičnega ravnanja v skladu s skupnimi
smernicami in vrednotami, ki se oblikujejo v okviru ESCB in ECB.
Doseganje in izvajanje teh standardov je bistveni pogoj za izgradnjo in
ohranitev zaupanja državljanov v dobro in odgovorno upravljanje Banke
Slovenije pri izvajanju njenih javnih nalog. Banka Slovenije je s Kodeksom
Banke Slovenije določila temeljna pravila ravnanja zaposlenih, s katerimi
se zagotavlja in krepi neodvisno, objektivno in strokovno izvajanje nalog.
Leta 2020 smo na kadrovskem in organizacijskem področju nadaljevali
uvajanje novih pristopov in sprememb na strateški in operativni ravni.
Zaradi epidemije je z marcem večina zaposlenih svoje delovne obveznosti
opravljala od doma, kar na poslovanje banke ni vplivalo. V poletnih mesecih
se je večino poslovanja preneslo nazaj v pisarne, z jesenjo ob drugem valu
epidemije pa so zaposleni večino dela opravili od doma.
Razpisali smo 22 prostih delovnih mest, na katere se je skupaj prijavilo
526 kandidatov. Zaposlili smo še 15 novih sodelavcev. Največ interesa je
bilo sicer za področja prava, nadzora, informacijske tehnologije in analitike.
V preteklem letu se je upokojilo sedem zaposlenih, 16 sodelavcev se je
kariero odločilo nadaljevati zunaj Banke Slovenije in sistema ESCB, šest
zaposlenih pa se je za krajše ali daljše obdobje odločilo za nabiranje delovnih
izkušenj v ECB. V banki je kar 40 sodelavcev, ki so v banki neprekinjeno
zaposleni že od ustanovitve in bodo letos, ravno tako kot banka, praznovali
30. obletnico dela v banki. Povprečna starost zaposlenih v banki je bila
lani 45 let. Povprečna starost zaposlenih se je zvišala za šest mesecev ter
je tako ob koncu leta 2020 znašala 45 let in tri mesece. Med centralnimi
bankami Evrope še vedno veljamo za ene od posebnežev, saj imamo med
zaposlenimi več žensk (53 %) kot moških (47 %). Na področju izobraževanj
smo se tudi hitro prilagodili novonastalim razmeram. Ob začetku epidemije
smo izobraževanja prenesli v virtualno okolje z interaktivno različico.
Zaradi virtualne izvedbe osipa prijav na izobraževanja nismo zasledili.
Poleg načrtovanih izobraževanj smo ob koncu leta izpeljali tudi delavnice
na temo dela in vodenja na daljavo.
125
Svetovanje organomBonitetni nadzor
zunaj Evrosistema
Bonitetni nadzor
Druge funkcije, ki jih izvajaFinančna
cetralnaVbanka
Banki Slovenije je bilo 31. decembra 2020 efektivno zaposlenih
stabilnost
441 oseb.92
Druge funkcije, ki jih izvaja cetralna banka
Slika 32: Število efektivno zaposlenih v Banki Slovenije 31. decembra 2020
460
451 453
450460
451 453
440450 436 436 441
434 441
430440 436 436
434
420430
418
411 410
410420 418
408 408
411 410
400410 408 400 408
390400 400
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
390
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Slika 33: Izobrazbena struktura zaposlenih 31. decembra 2020

60 %
53,2 %
60 %
50 % 53,2 %
50 %
40 %
40 %
30 %
30 %
20 % 15,7 %
12,4 % 13,0 %
20 % 15,7 %
10 % 12,4 % 13,0 % 5,7 %
10 % 5,7 %
0%
V. stopnja ali manj VI. stopnja VII. stopnja (magisterij VIII/1. stopnja VIII/2. stopnja
0% (visokošolski, stroke/2. bolonjska (specializacija po izobrazbe
V. stopnja ali manjvišješolski
VI.programi,
stopnja VII.stopnja)
stopnja (magisterij univerzitetnem
VIII/1. stopnja VIII/2. stopnja
(visokošolski,
1.bolonjska stopnja) stroke/2. bolonjska (specializacija
programu, magisterij po izobrazbe
višješolski programi, stopnja) univerzitetnem
znanosti)
1.bolonjska stopnja) programu, magisterij
znanosti)
Število efektivno zaposlenih: v to število so vključeni vsi, ki so bili na dan poročanja na

92
delovnem mestu (upoštevajo se tudi vsi, ki so na dan poročanja koristili letni dopust ali so bili
kratkoročno bolniško odsotni – do 30 delovnih dni).
126
6.7 POSTOPKI PRED SODIŠČI

Konec leta 2020 je bilo odprtih sedem upravnih postopkov, od tega je
Banka Slovenije v treh sporih zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca
stranska udeleženka, v enem primeru pa tožeča stranka v sporu izpodbijanja
njegove odločbe. V treh primerih je Banke Slovenije tožena v zvezi z
izdanimi odločbami.
Banka Slovenije je bila konec leta 2020 kot tožena ali sotožena stranka ali
kot stranska udeleženka udeležena v 121 odprtih pravdnih postopkih, ki se
vsi razen dveh nanašajo na odškodninske zahtevke imetnikov kvalificiranih
obveznosti bank, ki so bile predmet izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014.
Odprtih je tudi šest delovnopravnih sporov.
Glede izdanih odločb o prekršku so bile konec leta 2020 odprte tri sodne
zadeve, kot stečajna upnica pa je Banka Slovenije udeležena v petih
stečajnih postopkih.
V postopku pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije so bile na dan
31. decembra 2020 odprte tri zadeve.
127
7 RAČUNOVODSKI
IZKAZI BANKE
SLOVENIJE
ZA LETO
2020
Pregled odgovornosti Sveta Banke Slovenije
Zakon o Banki Slovenije nalaga Banki Slovenije pripravo računovodskih izkazov, tako da resnično in pošteno
prikazujejo finančno stanje Banke Slovenije in presežek ali primanjkljaj v tem obdobju. Računovodske izkaze
sprejme Svet Banke Slovenije. Pri pripravi računovodskih izkazov je Banka Slovenije dolžna:
• izbrati primerne računovodske usmeritve in jih dosledno uporabljati;
• jih presojati in ocenjevati z vidika utemeljenosti in previdnosti;
• ugotoviti, ali so bili dosledno uporabljeni veljavni računovodski standardi in
• pripraviti računovodske izkaze skladno z načelom časovne neomejenosti poslovanja, razen v primeru, ko
ni mogoče izhajati iz predpostavke, da bo Banka Slovenije nadaljevala s poslovanjem.
Svet Banke Slovenije je odgovoren za primerno ukrepanje za zaščito sredstev Banke Slovenije.
2
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
Svetu Banke Slovenije
Mnenje
Revidirali smo računovodske izkaze Banke Slovenije, ki vključujejo bilanco stanja na dan 31. decembra 2020 ter
izkaz poslovnega izida za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne
informacije.
Po našem mnenju so priloženi računovodski izkazi Banke Slovenije za leto končano 31. decembra 2020 pripravljeni
v vseh pomembnih pogledih v skladu s Smernico Evropske centralne banke z dne 3. november 2016 o pravnem
okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (in kasnejšimi
spremembami te smernice) in določbami Zakona o Banki Slovenije, ki se nanašajo na računovodenje.
Podlaga za mnenje
Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Naše odgovornosti na podlagi teh pravil so
opisane v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov. V skladu z
Mednarodnim kodeksom etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki
ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) ter etičnimi
zahtevami, ki se nanašajo na revizijo računovodskih izkazov v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od Banke
Slovenije in, da smo izpolnili vse druge etične zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.
Odgovornost Sveta Banke Slovenije in revizijskega odbora za računovodske izkaze
Svet Banke Slovenije je odgovoren za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu s
Smernico Evropske centralne banke z dne 3. november 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno
poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (in kasnejšimi spremembami te smernice) in
določbami Zakona o Banki Slovenije, ki se nanašajo na računovodenje in za tàko notranje kontroliranje, kot je v
skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno
napačne navedbe zaradi prevare ali napake. Revizijski odbor pomaga Svetu Banke Slovenije izvajati nadzor nad
pripravo računovodskih izkazov.
Svet Banke Slovenije je pri pripravi računovodskih izkazov Banke Slovenije odgovoren za oceno njene sposobnosti,
da nadaljuje kot delujoče podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem in uporabo predpostavke
delujočega podjetja kot podlago za računovodenje.
Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov

Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali so računovodski izkazi kot celota brez pomembno napačne
navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo
nudi visoko stopnjo zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z mednarodnimi standardi
revidiranja, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare
ali napake, ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamično ali skupaj, vplivajo na
gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh računovodskih izkazov.
Med izvajanjem revidiranja v skladu s pravili revidiranja uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno
nezaupljivost. Prav tako:
• prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih, bodisi zaradi napake
ali prevare, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobivamo zadostne
in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje. Tveganje, da ne bomo odkrili napačne
navedbe, ki izvira iz prevare, je višje od tistega, povezanega z napako, saj prevara lahko vključuje skrivne dogovore,
ponarejanje, namerno opustitev, napačno razlago ali izogibanje notranjim kontrolam;
• pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnih za revizijo z namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki
so okoliščinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o učinkovitosti notranjih kontrol družbe;
• presodimo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter z njimi
povezanih razkritij poslovodstva;
1/2
• na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov in okoliščin, ki
vzbujajo dvom v sposobnost Banke Slovenije, da nadaljuje kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti
poslovodske uporabe predpostavke delujočega podjetja kot podlage računovodenja. Če sprejmemo sklep o obstoju
pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna razkritja v računovodskih izkazih
ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Revizorjevi sklepi temeljijo na revizijskih dokazih, pridobljenih
do datuma izdaje revizorjevega poročila. Vendar kasnejši dogodki ali okoliščine lahko povzročijo prenehanje družbe
kot delujočega podjetja;
• ovrednotimo splošno predstavitev, strukturo, vsebino računovodskih izkazov vključno z razkritji, in ali
računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na način, da je dosežena poštena predstavitev;
Svet Banke Slovenije in Revizijski odbor Banke Slovenije med drugim obveščamo o načrtovanem obsegu in času
revidiranja in o pomembnih revizijskih ugotovitvah, vključno s pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali
med našo revizijo.
Ljubljana, 19.03.2021
Primož Kovačič
Pooblaščeni revizor
Ernst & Young d.o.o.
Dunajska 111, Ljubljana
2/2
Ustanovitev
Banka Slovenije je bila ustanovljena z Zakonom o Banki Slovenije z dne 25. junij 1991. Banka Slovenije je pravna
oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem. Banka Slovenije je v izključni državni lasti
s finančno in upravljalsko avtonomijo. Njeno delovanje nadzira Državni zbor Republike Slovenije. Temeljni cilj
Banke Slovenije je stabilnost cen. Pri zagotavljanju tega cilja si Banka Slovenije prizadeva za finančno stabilnost,
upoštevajoč načeli odprtega tržnega gospodarstva in proste konkurence. V skladu z Zakonom o Banki Slovenije
se z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije pri uresničevanju nalog Banke Slovenije v celoti upoštevajo
določila Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Statut ESCB in ECB 1.
Računovodske politike
Prevzem eura
Republika Slovenija je prevzela euro kot novo domačo valuto 1. januarja 2007. Banka Slovenije je postala del
Evrosistema in prevzela odgovornost za oblikovanje in uresničevanje denarne politike in izvajanje skupnih
strateških ciljev ESCB2.
Računovodska načela in standardi

Banka Slovenije uporablja kot pravno podlago za računovodstvo in poročanje Smernico Evropske centralne banke
z dne 3. november 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih
bank (prenovljen) (ECB/2016/34)3 (Računovodska smernica). V skladu z Zakonom o Banki Slovenije in Statutom
ESCB in ECB je to pravno podlago sprejel Svet Banke Slovenije na svoji 342. seji dne 20. decembra 2006.
Računovodski izkazi so izkazani v skladu z zahtevami vrednotenja, kot jih opredeljuje Računovodska smernica.
V primerih, ki niso pokriti z Računovodsko smernico ali le-ta vsebuje določbe v obliki priporočil, se uporabljajo
pravila vrednotenja v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, veljavnimi v EU, ter Zakonom
o Banki Slovenije.
Osnovna načela
Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu s predpisi, ki urejajo računovodske postopke in postopke poročanja
v Evrosistemu, ki upoštevajo računovodska načela, harmonizirana v zakonodaji Evropske skupnosti, ter v skladu
s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja v EU in Zakonom o Banki Slovenije.
Uporabljena so naslednja osnovna računovodska načela:

• ekonomska realnost in transparentnost: računovodske metode in finančno poročanje morajo odražati
ekonomsko realnost in morajo biti transparentni;
• previdnost: vrednotenje sredstev in obveznosti kot tudi prepoznavanje prihodka mora biti izvedeno
previdno. V skladu z Računovodsko smernico to pomeni, da se nerealizirani pozitivni učinki vrednotenja
ne prepoznajo kot prihodki v izkazu poslovnega izida, ampak se prenesejo neposredno na račune
vrednotenja;
• dogodki po datumu bilance stanja: sredstva in obveznosti je potrebno prilagoditi za dogodke, ki se
pojavijo med koncem poslovnega leta in dnevom, ko Svet Banke Slovenije potrdi računovodske izkaze,
če ti dogodki pomembno vplivajo na pošteno predstavitev stanja sredstev in obveznosti na datum bilance
stanja;
• pomembnost: odstopanja od računovodskih pravil niso dovoljena, razen če je mogoče upravičeno oceniti,
da so nepomembna v celotnem kontekstu in predstavitvi računovodskih izkazov;
• neprekinjeno poslovanje: pri ocenjevanju sredstev in obveznosti je potrebno predpostavljati, da se
poslovanje nadaljuje;
1Protokol (št. 18) (dodatek št. 3) o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Protokol dodan
Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Uradni list EU, C 191, 29.07.1992).
2Izraz 'ESCB (Evropski sistem centralnih bank)' se nanaša na sedemindvajset nacionalnih centralnih bank (NCB) držav članic
Evropske skupnosti na dan 31. december 2020 ter Evropsko centralno banko (ECB). Izraz 'Evrosistem' se nanaša na devetnajst
NCB držav članic Monetarne unije ter ECB na isti datum.
3 Uradni list EU, L 347, 20.12.2016, str. 37-86, s spremembami.
5
• načelo razmejevanja: prihodki in odhodki se prepoznajo v obdobju, v katerem so bili pridobljeni ali
povzročeni, ne glede na to, kdaj so bili plačani ali prejeti;
• konsistentnost in primerljivost: kriteriji za vrednotenje bilance stanja in prepoznavanje prihodka morajo
biti uporabljeni konsistentno, da se zagotovi primerljivost podatkov v računovodskih izkazih.
Prepoznavanje sredstev in obveznosti

Sredstvo ali obveznost se prepozna v bilanci stanja, ko je verjetno, da se bodo Banki Slovenije v prihodnosti zaradi
njega povečale oziroma zmanjšale gospodarske koristi, da so bila vsa bodoča tveganja in povračila prenesena na
Banko Slovenije, ter ko ima sredstvo ali obveznost ceno oziroma vrednost, ki jo je mogoče zanesljivo izmeriti.
Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla

V skladu z opredelitvijo alternativnega pristopa evidentiranja poslovnih dogodkov v Računovodski smernici se
transakcije finančnih sredstev in obveznosti znotraj leta odražajo na računih na dan, na katerega so bile poravnane.
Za transakcije v tuji valuti, ki so sklenjene v enem letu ter zapadejo v naslednjem letu, se uporablja pristop
evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla. Transakcije se evidentirajo na zabilančnih računih na
datum sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo in transakcije se evidentirajo v bilanci.
Nakupi in prodaje tuje valute vplivajo na neto pozicijo tuje valute na datum sklenitve posla in realiziran rezultat
od prodaje se prav tako obračuna na datum sklenitve posla.
Transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo v skladu s pristopom evidentiranja poslovnih dogodkov na

datum poravnave. Razmejene obresti, premija in diskont od finančnih instrumentov v tuji valuti se izračunajo in
evidentirajo dnevno od datuma poravnave ter tudi dnevno vplivajo na pozicijo tuje valute.
Preračun tujih valut

Transakcije v tuji valuti, pri katerih tečaj glede na euro ni določen, se evidentirajo v bilanci stanja po tržnih tečajih,
veljavnih na dan transakcije. Konec leta se finančna sredstva in obveznosti prevrednotijo po tekočih tržnih tečajih
na zadnji dan v letu, ki so razvidni iz dnevne tečajnice referenčnih tečajev ECB. To se uporablja enotno za bilančne
in zabilančne transakcije. Prevrednotenje se izvaja po posameznih valutah.
Prihodki in odhodki se preračunajo po tečajih, veljavnih na datum evidentiranja.
Zlato in terjatve v zlatu

Zlato in terjatve v zlatu se vrednotijo po tržni ceni, veljavni konec leta. Razlike vrednotenja pri zlatu zaradi cene
in tečaja se ne obravnavajo ločeno, ampak se knjiži skupen učinek vrednotenja zlata na osnovi cene v eurih za
unčo zlata, ki izhaja iz cene zlata v ameriških dolarjih na dan bilance stanja.
Vrednostni papirji za namene denarne politike

Dolžniški vrednostni papirji za namene denarne politike, ki se izvaja v obravnavanem obdobju, se evidentirajo na
podlagi amortizirane nabavne vrednosti in so predmet morebitnih oslabitev.
Drugi vrednostni papirji

Tržni vrednostni papirji (z izjemo dolžniških vrednostnih papirjev za namene denarne politike in tistih, ki so
razvrščeni kot 'v posesti do dospelosti') in podobna sredstva se vrednotijo bodisi po tržnih cenah ali pa na podlagi
ustrezne krivulje donosnosti, veljavnih na datum bilance stanja, po posameznih vrednostnih papirjih. Opcije,
vgrajene v vrednostne papirje, za namene vrednotenja niso ločene. Na dan 31. december 2020 so bile za
vrednotenje uporabljene tržne cene na 31. december 2020.
Dolžniški vrednostni papirji v posesti do dospelosti in netržni vrednostni papirji se vrednotijo po amortizirani
nabavni vrednosti in so predmet morebitnih oslabitev. Nelikvidni lastniški deleži in vsi ostali lastniški instrumenti,
ki so trajna naložba, se vrednotijo po nabavni vrednosti in so predmet morebitnih oslabitev.
Tržni investicijski skladi se vrednotijo po tržnih cenah na neto osnovi in ne na podlagi osnovnega finančnega
premoženja, če izpolnjujejo vnaprej določena merila glede stopnje vpliva Banke Slovenije na tekoče poslovanje
sklada, pravnega statusa sklada in načina ocenjevanja naložbe. Med različnimi tržnimi investicijskimi skladi ni
netiranja nerealiziranih učinkov vrednotenja.
Transakcije posojanja vrednostnih papirjev v skladu s pogodbami o avtomatiziranem posojanju vrednostnih

papirjev se izvajajo kot del upravljanja sredstev Banke Slovenije. Posojeni vrednostni papirji so varovani z
ustreznim zavarovanjem. Prihodek od posojanja je evidentiran v izkazu poslovnega izida. Postopek
6
avtomatiziranega posojanja se vrši preko agentskih in skrbniških bank. Nedospele transakcije konec leta so
evidentirane zabilančno.
Opredmetena osnovna sredstva

Amortizacija se obračunava linearno s pričetkom v mesecu po nabavi, tako da se odpisuje nabavna vrednost
sredstev skozi leta njihove ocenjene življenjske dobe po naslednjih letnih odstotnih stopnjah:
2020 2019
Zgradbe 1,3 – 1,8% 1,3 – 1,8%

Računalniška oprema 20 – 33% 20 – 33%
Druga oprema 10 – 25% 10 – 25%
Dobiček oziroma izguba pri prodaji osnovnih sredstev sta določena kot razlika med izkupičkom pri prodaji in
neodpisano vrednostjo sredstva ter se prikazujeta kot prihodek oziroma odhodek v izkazu poslovnega izida.
Med osnovnimi sredstvi Banka Slovenije izkazuje nepremičnine v Avstriji. Slednje so prikazane v srednjem
intervalu ocenjenih poštenih vrednosti in se ne amortizirajo. Poštena vrednost temelji na srednji vrednosti razpona
ocenjene vrednosti, ki je bila podana s strani pooblaščenega zunanjega cenilca (Banka Slovenije vrednoti te
nepremičnine vsakih pet let; zadnje vrednotenje je bilo izvedeno leta 2019). Tak način vrednotenja podaja bolj
primerno in natančno stanje bralcu računovodskih izkazov.
Najemi
Za vse dolgoročne najeme, ki vključujejo opredmeteno osnovno sredstvo, se s tem povezana pravica do uporabe
sredstva in obveznost pripoznata v bilanci stanja na datum začetka najema po sedanji vrednosti prihodnjih
najemnin in sta vključena v postavko sredstev 'Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva' in postavko
obveznosti 'Razno'. Sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, se vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani
za amortizacijo, ki se obračunava po linearni metodi.
ECB ključ za vpis kapitala

Ključ za vpis kapitala je merilo relativne velikosti držav članic EU in je sestavljen v razmerju 50:50, upoštevajoč
BDP in število prebivalcev. Ključ se uporablja kot osnova za razporeditev deležev posamezne NCB v kapitalu
ECB ter ga je potrebno v skladu s Statutom ESCB in ECB prilagoditi vsakih pet let oziroma ob vsakokratni
spremembi sestave nacionalnih centralnih bank ESCB.
Ključ za vpis kapitala v okviru Evrosistema je delež posamezne NCB v skupnem ključu članic Evrosistema in se
uporablja kot osnova za razporeditev denarnega prihodka, prihodka ECB od euro bankovcev v obtoku, neto
prihodka ECB iz naslova vrednostnih papirjev za namene denarne politike ter dobička/izgube ECB.
Bankovci v obtoku
ECB in NCB članic evrskega območja, ki skupaj sestavljajo Evrosistem, izdajajo euro bankovce4. Skupna vrednost
euro bankovcev v obtoku se razporedi centralnim bankam Evrosistema na zadnji delovni dan vsakega meseca v
skladu s ključem za razdelitev bankovcev5.
ECB je dodeljen delež v višini 8% celotne vrednosti euro bankovcev v obtoku, ostalih 92% pa je dodeljenih NCB
glede na njihove deleže v ključu za vpis kapitala ECB. Delež bankovcev, dodeljen vsaki NCB, je prikazan v
postavki obveznosti bilance stanja 'Bankovci v obtoku'.
4 Sklep Evropske centralne banke z dne 13. december 2010 o izdajanju eurobankovcev (prenovljen) (ECB/2010/29), Uradni
list EU, L 35, 09.02.2011, str. 26-30, s spremembami.
5 Ključ za razdelitev bankovcev predstavlja odstotke, ki izhajajo iz upoštevanja deleža ECB v celotni količini izdanih euro
bankovcev in z uporabo ključa posamezne NCB za vpis kapitala ECB.
7
Razlika med vrednostjo euro bankovcev, dodeljenih posamezni NCB v skladu s ključem za razdelitev bankovcev,
ter vrednostjo euro bankovcev, ki jih NCB dejansko emitira v obtok, povzroča obrestovane6 salde znotraj
Evrosistema. Te terjatve ali obveznosti so prikazane v bilančni postavki 'Terjatve/obveznosti znotraj Evrosistema:
Neto terjatve/obveznosti iz naslova razdelitve euro bankovcev znotraj Evrosistema' (glej 'Saldi znotraj
ESCB/Evrosistema' v pojasnilih računovodske politike).
V obdobju petih let po letu uvedbe eura7 se saldi znotraj Evrosistema, ki izhajajo iz razdelitve euro bankovcev,
ustrezno prilagajajo z namenom izognitve pomembnejšim spremembam v relativnem prihodkovnem položaju
NCB v primerjavi s preteklimi leti. Prilagoditev se izvede z upoštevanjem razlik med povprečno vrednostjo
bankovcev v obtoku posamezne NCB v referenčnem obdobju8 in povprečno vrednostjo bankovcev, ki bi bili
dodeljeni tej NCB v skladu s ključem za vpis kapitala ECB. Prilagoditev se bo sorazmerno zniževala letno do
prvega dneva šestega leta po letu uvedbe eura, ko se bodo prihodki iz naslova bankovcev dodelili v celoti
sorazmerno z vplačanim deležem NCB v kapitalu ECB. V obravnavanem letu so prilagoditve posledica vstopa
Banke Litve (v 2015) v Evrosistem; prilagoditve iz tega naslova se iztečejo konec leta 2020.
Obrestni prihodki in odhodki na te salde so poravnani preko računov ECB ter so prikazani pod postavko 'Neto
obrestni prihodki' v izkazu poslovnega izida.
Saldi znotraj ESCB/Evrosistema

Saldi znotraj Evrosistema so prvenstveno posledica čezmejnih transakcij v EU, ki se poravnavajo v
centralnobančnem denarju v eurih. Te transakcije se praviloma poravnavajo preko sistema TARGET29 in imajo
za posledico bilateralne pozicije na TARGET2 računih centralnih bank EU. Te bilateralne pozicije se dnevno
netirajo in dodelijo ECB, posledično vsaka NCB v poslovnih knjigah izkazuje neto terjatev ali obveznost do ECB.
Saldo znotraj Evrosistema Banke Slovenije do ECB, ki izhaja iz TARGET2 transakcij, ter ostali saldi znotraj
Evrosistema, denominirani v eurih (npr. začasne razdelitve dobička ECB nacionalnim centralnim bankam, rezultat
prerazporeditve denarnega prihodka), so prikazani v bilanci stanja Banke Slovenije kot neto stanje sredstva ali
obveznosti in vključeni v postavko 'Druge terjatve znotraj Evrosistema (neto)' ali 'Druge obveznosti znotraj
Evrosistema (neto)'. Saldi znotraj ESCB do nacionalnih centralnih bank izven Evrosistema, ki ne izhajajo iz
TARGET2 transakcij, so vključeni v postavko sredstev 'Terjatve do nerezidentov evrskega območja v eurih' ali
postavko obveznosti 'Obveznosti do nerezidentov evrskega območja v eurih'.
Terjatev znotraj Evrosistema, ki izhaja iz udeležbe Banke Slovenije v ECB, se izkazuje v postavki sredstev
'Udeležba v ECB' in vključuje (i) vplačani delež Banke Slovenije v vpisanem kapitalu ECB, (ii) neto znesek, ki ga
je Banka Slovenije plačala zaradi povečanja njenega deleža v vrednosti lastnega kapitala ECB10, ki izhaja iz vseh
preteklih prilagoditev ECB ključev za vpis kapitala, in (iii) prispevek v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB in ECB
v zvezi s centralnimi bankami držav članic, katerih odstopanja so bila odpravljena.
Terjatev znotraj Evrosistema, ki je posledica prenesenih deviznih rezerv Banke Slovenije na ECB ob vstopu v
Evrosistem, je denominirana v eurih in se izkazuje v postavki sredstev 'Prenesene devizne rezerve'.
Saldi znotraj Evrosistema, ki izhajajo iz razporeditve euro bankovcev znotraj Evrosistema, so vključeni v neto
znesku v postavko sredstev/obveznosti 'Neto terjatve/neto obveznosti iz naslova razdelitve euro bankovcev znotraj
Evrosistema' (glej 'Bankovci v obtoku' v računovodskih politikah).
6 Sklep Evropske centralne banke z dne 3. november 2016 o razdelitvi denarnega prihodka nacionalnih centralnih bank držav
članic, katerih valuta je euro (prenovljen) (ECB/2016/36), Uradni list EU, L 347, 20.12.2016, str. 26-36, s spremembami.
7Leto uvedbe eura se nanaša na leto, v katerem pričnejo euro bankovci veljati kot zakonito plačilno sredstvo v državi članici.
Za Banko Slovenije to pomeni leto 2007.
8 Referenčno obdobje se nanaša na 24 mesecev ter se prične 30 mesecev pred dnevom, ko euro bankovci postanejo zakonito
plačilno sredstvo v državi članici, za Banko Slovenije je to obdobje od julija 2004 do junija 2006.
9 Transevropski avtomatizirani sistem bruto poravnave v realnem času 2 (Trans-European Automated Real-time Gross
settlement Express Transfer system 2).

10Vrednost lastnega kapitala pomeni vsoto rezerv ECB, računov vrednotenja in rezervacij, enakovrednih rezervam, zmanjšano
za vse prenesene izgube iz preteklih obdobij. V primeru prilagoditev ključa za vpis kapitala ECB tekom poslovnega leta,
vrednost lastnega kapitala vključuje tudi akumulirani čisti dobiček ali čisto izgubo ECB do datuma prilagoditve.
8
Razdelitev dobička ECB
Svet ECB je odločil, da se prihodki ECB od izdaje bankovcev, ki izhajajo iz njenega 8% deleža v celotni količini
euro bankovcev, kakor tudi prihodki ECB iz naslova vrednostnih papirjev, kupljenih (a) po programu v zvezi s
trgi vrednostnih papirjev (SMP), (b) po tretjem programu nakupa kritih obveznic (CBPP3), (c) po programu
nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), (d) po programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja
na sekundarnih trgih (PSPP) in (e) po izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), v
kolikor Svet ECB ne odloči drugače, razdelijo v januarju sledečega leta v obliki začasne delitve dobička 11. Razdeli
se v celoti, razen v primeru, ko bi presegal dobiček ECB, ter zmanjšan za znesek, ki bi bil v skladu s sklepom
Sveta ECB prenesen v rezervacije za finančna tveganja. Prav tako lahko Svet ECB odloči, da zmanjša znesek
prihodkov od izdaje euro bankovcev v obtoku, ki se razdeli v januarju, za stroške ECB v povezavi z izdajo in
distribucijo euro bankovcev.
Znesek, razdeljen NCB, je vključen v postavko 'Prihodki od lastniških vrednostnih papirjev in udeležb' v izkazu
poslovnega izida.
Rezervacije
Rezervacije so oblikovane v primeru, da za Banko Slovenije obstaja zakonska ali druga obveznost kot rezultat
preteklih dogodkov, ter v primeru, da obstaja verjetnost odtoka sredstev za poravnavo obveznosti, in ko je znesek
ocenljiv.
V skladu z 49.a členom Zakona o Banki Slovenije lahko Svet Banke Slovenije po uvedbi eura kot valute Republike
Slovenije z namenom ohranitve realne vrednosti premoženja sprejme odločitev o oblikovanju splošnih rezervacij
za pričakovana tečajna, obrestna in cenovna tveganja. Rezervacije se ne morejo oblikovati, če bi le-te skupaj z
nerealiziranimi tečajnimi razlikami, učinki vrednotenja vrednostnih papirjev in učinki vrednotenja zlata presegle
20% ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki. Z dopolnitvijo Računovodske smernice, ki je pričela veljati
konec leta 2012, je bila podana pravna podlaga tudi za oblikovanje rezervacij za kreditna tveganja. S spremembo
Računovodske smernice konec leta 201912, ki razširja področje oblikovanja rezervacij na vsa finančna tveganja, je
Banka Slovenije v letu 2019 prvič oblikovala tudi rezervacije za delniška tveganja. Ustrezen znesek rezervacij za
vsa navedena finančna tveganja se ugotavlja letno z uporabo Value-at-Risk (VaR) oziroma Expected Shortfall
(ES) metode. VaR je opredeljen kot največja možna izguba iz naslova portfelja z določeno verjetnostjo (99%) ter
v določenem obdobju (eno leto) pri dani diverzifikaciji tega portfelja, ES pa kot pričakovana oz. povprečna izguba
v izbranem obdobju za tiste dogodke, ki so slabši od VaR pri isti stopnji zaupanja, pri čemer je privzeta
nespremenjena sestava naložb. Banka Slovenije oblikuje tudi rezervacije na podlagi izračuna obrestno
občutljivostne vrzeli. To tveganje izhaja iz rastočega bilančnega neravnovesja med kratkoročnimi obveznostmi in
dolgoročnimi naložbami, ki nastaja kot posledica izvajanja denarne politike Evrosistema.
Prepoznavanje prihodkov
Prihodki in odhodki so prepoznani v poslovnem letu, v katerem so zasluženi oziroma povzročeni. Realizirani
prihodki in odhodki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida.
Od pričetka leta 2007 se tečajno in cenovno vrednotenje v skladu z Računovodsko smernico izvaja četrtletno. Neto
nerealizirani pozitivni učinki vrednotenja, ki izvirajo iz obdobja pred prevzemom eura, so ločeni od nerealiziranih
pozitivnih učinkov vrednotenja po tem datumu. Obravnavajo se kot revalorizacijske rezerve 'iz obdobja pred
prevzemom eura' ter so vključeni v postavko obveznosti 'Rezerve'.
Ob koncu leta se nerealizirani pozitivni učinki vrednotenja ne prepoznajo kot prihodki v izkazu poslovnega izida,
ampak se evidentirajo na računih vrednotenja na strani obveznosti bilance stanja.
Nerealizirani negativni učinki vrednotenja se prenašajo v izkaz poslovnega izida v primeru, če presežejo
predhodno evidentirane pozitivne učinke vrednotenja, izkazane na pripadajočih računih vrednotenja. Ti odhodki
se ne stornirajo zoper prihodnje nerealizirane pozitivne učinke vrednotenja v naslednjih letih. Nerealizirani učinki
vrednotenja od vrednostnih papirjev in pozicij v tuji valuti se evidentirajo po posameznih vrednostnih papirjih in
po posameznih valutah. Netiranje ni dovoljeno.
11 Sklep Evropske centralne banke z dne 15. december 2014 o vmesni razdelitvi prihodka Evropske centralne banke
(prenovljen) (ECB/2014/57), Uradni list EU, L 53, 25.02.2015, str. 24-26, s spremembami.
12 Smernica Evropske centralne banke z dne 28. novembra 2019 o spremembi Smernice o pravnem okviru za računovodstvo
in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2019/34), Uradni list EU, L 332, 23.12.2019, str. 184-203.
9
Premije in diskonti od kupljenih vrednostnih papirjev se izračunavajo in prikazujejo kot del obrestnega prihodka
in se amortizirajo preko preostalega obdobja do dospelosti vrednostnega papirja z uporabo metode notranje stopnje
donosa.
Stroški transakcij
Pri zlatu, tujih valutah in vrednostnih papirjih se z namenom ugotavljanja nabavne vrednosti prodanih pozicij ter
izračuna učinkov tečajev in cen dnevno uporablja metoda povprečnega stroška, kot je opredeljena v Računovodski
smernici.
V primeru neto nakupa valute (ali zlata) se povprečni nabavni strošek dnevnega nakupa po posameznih valutah
doda poziciji preteklega dneva, da se pridobi novo tehtano povprečje posameznega tečaja (ali cene zlata). V
primeru neto prodaje se izračuna realizirani rezultat na podlagi povprečnega nabavnega stroška predhodnega dne
za posamezno pozicijo tuje valute.
Prihodki in odhodki od prodaje vrednostnih papirjev se izračunajo na podlagi tehtane povprečne cene posameznega
vrednostnega papirja.
Tržne cene in tečaji, uporabljeni v otvoritveni bilanci stanja na dan 1. januar 2007, so predstavljali začetne
povprečne stroške sredstev in obveznosti Banke Slovenije. V primeru pozicij v tuji valuti in zlata so se kot začetni
stroški upoštevali tečaji, veljavni 1. januarja 2007, kot jih je sporočila ECB. Začetne povprečne cene portfelja
vrednostnih papirjev so predstavljale cene vrednostnih papirjev na dan 31. december 2006, ki so služile kot
izhodišče za amortizacijo premije in diskonta ter izračun realiziranih prihodkov in odhodkov v primeru njihove
prodaje.
Izvedeni finančni instrumenti

Terminski deli valutnih zamenjav se izkazujejo v zabilančni evidenci in so vključeni v neto pozicijo tuje valute z
namenom izračuna povprečnega stroška valut ter pozitivnih in negativnih tečajnih razlik. Prihodki in odhodki od
terminskih delov se prepoznajo in obravnavajo podobno kot pri bilančnih instrumentih. Nerealizirani pozitivni
učinki vrednotenja se ne prepoznajo kot prihodek, ampak se prenesejo na račune vrednotenja. Nerealizirani
negativni učinki vrednotenja se izkažejo v izkazu poslovnega izida, če presežejo predhodno ugotovljene pozitivne
učinke vrednotenja, evidentirane na računih vrednotenja. Nerealizirani učinki vrednotenja terminskih delov
valutnih zamenjav se evidentirajo od datuma sklenitve posla do datuma poravnave med 'Druga
sredstva/obveznosti'.
Zaradi preračuna promptnih in terminskih zneskov v tujih valutah v euro po enakem tečaju valutne zamenjave ne
vplivajo na izkaz poslovnega izida oziroma na račune vrednotenja na strani obveznosti.
Dogodki po datumu bilance stanja

Sredstva in obveznosti so prilagojeni za dogodke, ki se pojavijo med datumom letne bilance stanja in datumom,
na katerega Svet Banke Slovenije potrdi računovodske izkaze, če ti dogodki pomembneje vplivajo na stanje
sredstev in obveznosti na datum bilance stanja.
Izkaz denarnih tokov

Ob upoštevanju vloge Banke Slovenije kot centralne banke objava izkaza denarnih tokov uporabnikom
računovodskih izkazov ne bi zagotovila ustrezne dodatne informacije. Posledično izkaz denarnih tokov ni vključen
v računovodske izkaze.
Obdavčitev
Banka Slovenije ni zavezana plačilu davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji.
Razdelitev presežka / pokrivanje primanjkljaja

V skladu z Zakonom o Banki Slovenije se presežek prihodkov nad odhodki razporedi v splošne rezerve in proračun
Republike Slovenije. Nerealizirani pozitivni učinki vrednotenja iz naslova sprememb tečajev in cen se v celoti
prenesejo na račune vrednotenja in niso vključeni v neto finančni rezultat, ki je namenjen delitvi. Računi
vrednotenja se lahko uporabijo izključno za pokrivanje primanjkljaja, ki je posledica nerealiziranih negativnih
učinkov iz naslova tečajnih in cenovnih gibanj.
Primanjkljaj prihodkov nad odhodki pokriva Banka Slovenije iz splošnih rezerv. V kolikor je primanjkljaj
posledica nerealiziranih tečajnih in cenovnih sprememb, se za kritje primanjkljaja uporabijo za te namene
10
oblikovane posebne rezerve. Sredstva za pokrivanje primanjkljaja prihodkov nad odhodki, ki ga ni mogoče pokriti
iz splošnih rezerv, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
Revidiranje računovodskih izkazov

Računovodske izkaze je revidiralo podjetje Ernst & Young d. o. o., Ljubljana, ki je bilo imenovano za zunanjega
revizorja Banke Slovenije za poslovna leta 2018 do 2020.
Vpliv pandemije Covid-19 na poslovanje Banke Slovenije

Vplivi pandemije Covid-19 na izvajanje nalog Banke Slovenije so pojasnjeni v posameznih vsebinskih sklopih
poslovnega dela Letnega poročila Banke Slovenije.
11
Bilanca stanja na dan 31 december 2020 in 31 december 2019
AKTIVA
Pojasnilo 31 12 2020 31 12 2019
(v tisoč EUR)
1 Zlato in terjatve v zlatu 1 157 809 138.410

2 Terjatve do nerezidentov evrskega območja v tuji valuti 2 910 796 763 343
2.1 Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (MDS) 405.446 381.447
2.2 Računi pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, tuja 505.350 381.896
posojila in druge terjatve do tujine
3 Terjatve do rezidentov evrskega območja v tuji valuti 3 32 661 37 472
4 Terjatve do nerezidentov evrskega območja v eurih 4 1 208 805 1 364 617
4.1 Računi pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in 1.208.805 1.364.617
posojila
4.2 Terjatve iz naslova posojil v skladu z ERM II - -
5 Posojila kreditnim institucijam evrskega območja iz naslova 5 1 376 650 995 140
denarne politike v eurih
5.1 Operacije glavnega refinanciranja - -
5.2 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja 1.376.650 995.140
5.3 Povratne operacije finega uravnavanja - -
5.4 Strukturne povratne operacije - -
5.5 Odprta ponudba mejnega posojanja - -
5.6 Posojila povezana s pozivi h kritju - -
6 Druge terjatve do kreditnih institucij evrskega območja v 6 201 295
eurih
7 Vrednostni papirji rezidentov evrskega območja v eurih 7 14 888 332 11 355 207
7.1 Vrednostni papirji za namene izvajanja denarne politike 13.584.056 10.072.207
7.2 Drugi vrednostni papirji 1.304.276 1.282.999
8 Javni dolg v eurih - -
9 Terjatve znotraj Evrosistema 8 7 023 857 3.748.243
9.1 Udeležba v ECB 78.192 78.563
9.2 Prenesene devizne rezerve 194.257 194.773
9.3 Terjatve v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov - -
ECB*
9.4 Neto terjatve iz naslova razdelitve euro bankovcev - -
znotraj Evrosistema
9.5 Druge terjatve znotraj Evrosistema (neto) 6.751.407 3.474.907
10 Neporavnane postavke - -
11 Druga sredstva 9 395 767 411 967
11.1 Kovanci evrskega območja 1.109 1.570
11.2 Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva 54.952 54.898
11.3 Ostala finančna sredstva 50.757 52.157
11.4 Učinki vrednotenja zabilančnih instrumentov 6.514 8.724
11.5 Aktivne časovne razmejitve 173.308 158.088
11.6 Razno 109.127 136.531
12 Primanjkljaj prihodkov nad odhodki tekočega leta - -
Skupaj aktiva 25 994 878 18.814.695
* Samo postavka bilance stanja ECB
12
PASIVA
Pojasnilo 31 12 2020 31 12 2019
(v tisoč EUR)
1 Bankovci v obtoku 10 6 354 888 5 739 774

2 Obveznosti do kreditnih institucij evrskega območja iz 11 7 096 987 4.347.882
naslova denarne politike v eurih
2.1 Vpogledne vloge 7.096.987 4.347.882
2.2 Odprta ponudba mejnega deponiranja - -
2.3 Operacije za vezane vloge - -
2.4 Povratne operacije finega uravnavanja - -
2.5 Vloge povezane s pozivi h kritju - -
3 Druge obveznosti do kreditnih institucij v eurih 12 16 593 -
4 Izdani dolžniški certifikati - -
5 Obveznosti do drugih rezidentov evrskega območja v eurih 13 5 734 585 3 416 359
5.1 Obveznosti do države 5.407.423 3.120.214
5.2 Ostale obveznosti 327.161 296.145
6 Obveznosti do nerezidentov evrskega območja v eurih 14 34 352 134 050
7 Obveznosti do rezidentov evrskega območja v tuji valuti 15 5 933 6 169
8 Obveznosti do nerezidentov evrskega območja v tuji valuti - -
8.1 Vpogledne in vezane vloge - -
8.2 Obveznosti iz naslova posojil v skladu z ERM II - -
9 Protipostavka dodeljenih SDR 16 254 438 266 376
10 Obveznosti znotraj Evrosistema 17 4 332 905 2.815.245
10.1 Obveznosti, ustrezne prenesenim deviznim rezervam* - -
10.2 Obveznosti v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov - -
ECB
10.3 Neto obveznosti iz naslova razdelitve euro bankovcev 4.332.905 2.815.245
znotraj Evrosistema
10.4 Druge obveznosti znotraj Evrosistema (neto) - -
11 Neporavnane postavke - -
12 Druge obveznosti 18 109 374 144 779
12.1 Učinki vrednotenja zabilančnih instrumentov 1.862 18.607
12.2 Pasivne časovne razmejitve 18.395 25.664
12.3 Razno 89.117 100.508
13 Rezervacije 19 621 646 573 037
14 Računi vrednotenja 20 189 335 162.984
15 Kapital in rezerve 21 1 162 870 1 027 339
15.1 Kapital 8.346 8.346
15.2 Rezerve 1.154.525 1.018.994
16 Presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta 80 972 180.699
Skupaj pasiva 25 994 878 18.814.695
* Samo postavka bilance stanja ECB
13
Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra 2020 in
2019
(v tisoč EUR) Pojasnilo 2020 2019
1.1 Obrestni prihodki 163.035 154.010

1.2 Obrestni odhodki -12.929 -14.301
1 Neto obrestni prihodki 25 150 106 139 710
2.1 Realizirani prihodki / odhodki iz finančnih operacij 19.166 11.014
2.2 Zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij -18.964 -1.429
2.3 Prenos v / sprostitev rezervacij za finančna in druga tveganja -50.908 21.005
2 Neto rezultat iz finančnih operacij, zmanjšanja knjigovodske 26 -50 705 30 590
vrednosti in rezervacij za tveganja
3.1 Prihodki od provizij 15.408 14.072
3.2 Odhodki od provizij -2.700 -3.260
3 Neto prihodki od provizij 27 12 708 10.813
4 Prihodki od lastniških vrednostnih papirjev in udeležb 28 12.206 9.932
5 Neto rezultat združevanja denarnih prihodkov 29 -4.542 27.158
6 Drugi prihodki 30 2.121 2.407
Skupaj neto prihodki 121 894 220 608
7.1 Stroški dela -27.421 -26.193
7.2 Drugi poslovni stroški -7.485 -7.958
7.3 Amortizacija -3.233 -2.859
7.4 Stroški tiskanja bankovcev -1.762 -1.731
7.5 Drugi stroški -1.020 -1.168
7 Skupaj stroški poslovanja 31 -40 921 -39 910
8 Presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta 32 80 972 180.699
Pojasnila na straneh 15 do 36 so sestavni del računovodskih izkazov.
Nerevidirani računovodski izkazi so bili 2. marca 2021 potrjeni s strani Sveta Banke Slovenije, revidirani
računovodski izkazi pa so bili s strani Sveta Banke Slovenije potrjeni 30. marca 2021 in podpisani s strani
guvernerja Banke Slovenije:
Mag. Boštjan Vasle

predsednik Sveta Banke in
guverner Banke Slovenije
V skladu z 49. členom Zakona o Banki Slovenije, Banka Slovenije z računovodskimi izkazi seznani Državni zbor
Republike Slovenije.
14
Pojasnila k bilanci stanja
1 Zlato in terjatve v zlatu
Z izjemo zaloge zlata v Banki Slovenije, imetje Banke Slovenije v zlatu predstavlja zlato na računu pri tujih
bankah. V letnem obračunu je zlato vrednoteno na osnovi cene unče zlata (ozf) v eurih, ki izhaja iz cene zlata v
ameriških dolarjih na londonski borzi na dan 31. december 2020. Ta cena, ki jo je sporočila ECB, znaša 1.543,884
EUR za unčo zlata, v primerjavi z 1.354,104 na 31. december 2019. Nerealizirani pozitivni učinki vrednotenja v
višini 108,5 mio EUR so izkazani v postavki obveznosti bilance stanja 'Računi vrednotenja'.
000 EUR V unčah zlata
Stanje na dan 31. december 2018 114 579 102 215

Povečanje količine zlata v 2019 (transakcije vezave depozita v zlatu) 1 1
Vrednotenje zlata ob koncu leta 2019 23.831 -
Stanje na dan 31. december 2019 138.410 102 215
Povečanje količine zlata v 2020 (transakcije vezave depozita v zlatu) 1 1
Vrednotenje zlata ob koncu leta 2020 19.399 -
Stanje na dan 31 december 2020 157 809 102 216
2 Terjatve do nerezidentov evrskega območja v tuji valuti
Ta postavka vključuje imetja SDR, dodeljena s strani MDS, ter terjatve v tuji valuti do nerezidentov evrskega
območja, vključene v devizne rezerve Banke Slovenije.
Podpostavka 2.1 'Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (MDS)' sestavljajo pravice črpanja v okviru
rezervne tranše in posebne pravice črpanja. Terjatve MDS obrestuje po obrestni meri, ki se izračunava tedensko.
Rezervna tranša predstavlja razliko med kvoto Slovenije v MDS in imetji MDS v eurih pri Banki Slovenije.
Posebne pravice črpanja so sredstva rezerv, ki jih je kreiral MDS in razdelil svojim članicam z namenom povečanja
mednarodne likvidnosti. Uporabljajo se za transakcije med uradnimi denarnimi oblastmi. SDR je opredeljen kot
košarica valut. Njegova vrednost je določena kot tehtano povprečje tečajev petih valut (USD, GBP, JPY, EUR in
CNY).
Vse terjatve so izkazane v bilanci stanja po tržnem tečaju 1 SDR = 1,1786 EUR (31. december 2019: 1 SDR =
1,2339 EUR), ki ga je izračunala ECB konec leta za vse centralne banke Evrosistema. Na datum bilance stanja je
bil tržni tečaj SDR pod povprečnim stroškom te valute, zato so bili negativni učinki vrednotenja v skladu z
računovodskimi pravili prepoznani kot odhodek v izkazu poslovnega izida.
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 SDR 000 EUR 000 SDR 000 EUR 000 SDR 000 EUR
Kvota 586.500 691.249 586.500 723.682 - -32.433

manj EUR imetja MDS -441.539 -520.398 -476.539 -588.001 35.000 67.604
Rezervna tranša pri MDS 144.961 170.851 109.961 135.681 35.000 35.170
SDR 199.045 234.595 199.178 245.766 -133 -11.171
Skupaj 344 006 405 446 309 139 381.447 34.867 23 999
15
Podpostavka 2.2 'Računi pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, tuja posojila in druge terjatve do tujine'
vključuje sredstva v tuji valuti, naložena pri nerezidentih evrskega območja. Sredstva v tuji valuti so v tej
podpostavki izkazana v evrski protivrednosti, izračunani na podlagi tržnih tečajev na dan 31. december 2020.
Sestava sredstev v tuji valuti glede na vrsto naložbe:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Vpogledne vloge 627 634 -8

Vezane vloge 6.285 17.922 -11.637
Dolžniški vrednostni papirji 372.427 320.288 52.139
Tržni investicijski skladi 126.011 43.052 82.959
Skupaj 505 350 381.896 123 454
Valutna struktura sredstev v tuji valuti:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
USD 505.043 381.602 123.441

Druge valute 306 294 12
Skupaj 505 350 381.896 123 454
Delitev dolžniških vrednostnih papirjev po preostali dospelosti:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Do 1 leta 41.460 - 41.460

Od 1 do 5 let 201.785 205.049 -3.263
Več kot 5 let 129.182 115.239 13.943
Skupaj 372 427 320.288 52 139
3 Terjatve do rezidentov evrskega območja v tuji valuti
Sredstva v tuji valuti, naložena pri rezidentih evrskega območja, so naložena v vpogledne in vezane vloge ter
dolžniške vrednostne papirje v tuji valuti. V to postavko so vključene tudi terjatve iz naslova povratnih operacij z
nasprotnimi strankami Evrosistema, ki izhajajo iz programa kratkoročnega zagotavljanja dolarske likvidnosti
(linija valutne zamenjave z ameriško centralno banko). Po tem programu je ameriška centralna banka zagotovila
dolarsko likvidnost Evropski centralni banki v obliki začasnega medsebojnega valutnega dogovora (valutne
zamenjave) s ciljem ponujanja kratkoročnih finančnih sredstev v USD nasprotnim strankam v Evrosistemu.
Istočasno je ECB sklenila transakcije valutnih zamenjav z NCB Evrosistema, ki so ta sredstva uporabila za
izvajanje operacij ponudbe dolarske likvidnosti nasprotnim strankam v obliki povratnih operacij in valutnih
16
zamenjav. Valutne zamenjave med ECB in NCB so vplivale na salde znotraj Evrosistema, izkazane v postavki
'Druge terjatve znotraj Evrosistema (neto)'.
Sredstva v tuji valuti so izkazana v evrski protivrednosti, izračunani na podlagi tržnih tečajev na dan 31. december
2020.
Sestava sredstev v tuji valuti glede na vrsto naložbe:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Vpogledne vloge 8 9 -1
Vezane vloge - 5.875 -5.875
Povratne operacije 7.986 - 7.986
Dolžniški vrednostni papirji 24.667 31.588 -6.921
Skupaj 32 661 37 472 -4 811
Valutna struktura sredstev v tuji valuti:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
USD 32.661 37.472 -4.811
Skupaj 32 661 37 472 -4.811
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Do 1 leta - - -
Od 1 do 5 let 22.000 28.851 -6.851
Več kot 5 let 2.667 2.737 -70
Skupaj 24 667 31.588 -6 921
4 Terjatve do nerezidentov evrskega območja v eurih
Sredstva v eurih, naložena pri nerezidentih evrskega območja, ki so vključena v to bilančno postavko, so naložena
v vpogledne vloge in dolžniške vrednostne papirje.
17
Sestava sredstev v EUR glede na vrsto naložbe:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Vpogledne vloge 0 0 0
Dolžniški vrednostni papirji 1.208.805 1.364.617 -155.811
Skupaj 1 208 805 1 364 617 -155 811
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Do 1 leta 239.235 236.078 3.157

Od 1 do 5 let 895.957 1.072.707 -176.750
Več kot 5 let 73.613 55.831 17.782
Skupaj 1 208 805 1 364 617 -155 811
5 Posojila kreditnim institucijam evrskega območja iz naslova denarne politike v eurih
Ta postavka izkazuje operacije, ki jih izvaja Banka Slovenije v okviru enotne denarne politike Evrosistema in
odraža obseg in strukturo refinanciranja slovenskih kreditnih institucij s strani Banke Slovenije.
Celotno imetje sredstev iz naslova denarne politike v Evrosistemu znaša 1.793.194 mio EUR (2019: 624.232 mio
EUR), od tega Banka Slovenije izkazuje 1.377 mio EUR (2019: 995 mio EUR). V skladu s 32.4 členom Statuta
ESCB in ECB se izgube pri izvajanju denarne politike, v kolikor bi se realizirale, na podlagi odločitve Sveta ECB
v celoti porazdelijo med NCB Evrosistema v sorazmerju z njihovimi veljavnimi deleži v ključu za vpis kapitala
ECB (glej postavko obveznosti bilance stanja 'Rezervacije').
Izgube se lahko realizirajo samo v primeru neplačila nasprotne stranke ter hkratne nezadostne povrnitve sredstev
iz prodaje zavarovanja, ki ga je zagotovila nasprotna stranka. Za posebej določena zavarovanja, ki jih NCB lahko
sprejme po lastnem preudarku, je bila na podlagi odločitve Sveta ECB delitev tveganj izključena.
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja so namenjene zagotavljanju dodatnega dolgoročnejšega refinanciranja

nasprotnim strankam. V letu 2020 so se izvajale z ročnostjo od 3 do 36 mesecev, po fiksni obrestni meri s polno
dodelitvijo. Svet ECB je v 2016 uvedel novo serijo štirih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja
(TLTRO-II). Ročnost teh operacij je štiri leta, z možnostjo predčasnega vračila po dveh letih. Dodatno je Svet
ECB v 2019 uvedel novo serijo sedmih13 ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO-III),
ki se izvajajo s četrtletno dinamiko. Ročnost teh operacij je tri leta, z možnostjo predčasnega vračila po enem letu
po poravnavi posamezne operacije od septembra 2021 dalje. Skladno s prvotno odločitvijo Sveta ECB je lahko
kot najnižja možna obrestna mera za vsako TLTRO-III operacijo uporabljena povprečna obrestna mera mejnega
depozita, veljavna v času trajanja operacije. Poleg tega je Svet ECB leta 202014 kot odgovor na COVID-19 šok
sklenil, da lahko obrestna mera za obdobje med 24. junijem 2020 in 23. junijem 2022 – tako imenovano posebno
obdobje obrestovanja in dodatno posebno obdobje obrestovanja – znaša 50 bazičnih točk pod povprečno obrestno
13 10. decembra 2020 je Svet ECB tej seriji dodal tri dodatne operacije, ki bodo izvedene med junijem in decembrom 2021.
14 30. aprila 2020 je Svet ECB odločil, da bo posebno obdobje obrestovanja trajalo od 24. junija 2020 do 23. junija 2021. 10.
decembra 2020 je Svet ECB odločil, da to obdobje podaljša za dodatno posebno obdobje obrestovanja do 23. junija 2022.
18
mero mejnega depozita, ki je veljala v istem obdobju, vendar v nobenem primeru ne sme biti višja od -1%. Glede
na to, da bo dejanska obrestna mera znana šele ob dospelosti posamezne operacije, ter da zanesljiva ocena do tedaj
ni možna, se je z namenom uporabe pristopa previdnosti za izračun obresti na TLTRO-III v letu 2020 v posebnem
obdobju obrestovanja uporabila obrestna mera mejnega depozita, zmanjšana za 50 bazičnih točk, z omejitvijo
-1%, ter obrestna mera mejnega depozita v preostalem obdobju trajanja operacije.
Poleg tega je Svet ECB 30. aprila 2020 odločil, da bo izvedel novo serijo sedmih dodatnih operacij dolgoročnejšega
refinanciranja, ki zapadejo v tretjem četrtletju 2021, imenovanih pandemične operacije dolgoročnejšega
refinanciranja (PELTRO). Te operacije zagotavljajo likvidnostno podporo finančnemu sistemu evrskega območja
in prispevajo k ohranjanju nemotenega delovanja denarnih trgov z zagotavljanjem učinkovite zaščite pred iztekom
premostitvenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, ki so se izvajale od marca 2020 do TLTRO-III, ki je bila
izvedena v juniju 2020. PELTRO se izvajajo po fiksni obrestni meri s polno dodelitvijo. Obrestna mera je za 25
bazičnih točk nižja od povprečne obrestne mere, ki se je uporabljala v operacijah glavnega refinanciranja
Evrosistema v času trajanja PELTRO15.
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja 1.376.650 995.140 381.510
Skupaj 1 376 650 995 140 381 510
6 Druge terjatve do kreditnih institucij evrskega območja v eurih
Ta postavka v višini 0,2 mio EUR obsega terjatve do kreditnih institucij, ki niso povezane z operacijami denarne
politike. Sredstva so naložena v vpogledne vloge.
7 Vrednostni papirji rezidentov evrskega območja v eurih
Ta postavka obsega vrednostne papirje za namene izvajanja denarne politike in druge vrednostne papirje
izdajateljev evrskega območja, denominirane v eurih.
Podpostavka 7.1 'Vrednostni papirji za namene izvajanja denarne politike' na dan 31. december 2020 zajema
vrednostne papirje, ki jih je Banka Slovenije pridobila v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic
(CBPP3)16, programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (SMP)17, programa nakupa vrednostnih papirjev javnega
sektorja na sekundarnih trgih (PSPP)18 in programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) 19.
Program v zvezi s trgi vrednostnih papirjev je bil prekinjen 6. septembra 2012.
1510.decembra 2020 je Svet ECB odločil, da ponudi štiri dodatne pandemične operacije dolgoročnejšega refinanciranja v letu
2021.
16 Sklep Evropske centralne banke z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic
(ECB/2014/40), Uradni list EU, L 335, 22.11.2014, str. 22-24, s spremembami.

17Sklep Evropske centralne banke z dne 14. maja 2010 o vzpostavitvi programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev
(ECB/2010/5), Uradni list EU, L 124, 20.05.2010, str. 8-9.
18 Sklep Evropske centralne banke z dne 4. marca 2015 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na
sekundarnih trgih (ECB/2015/10), Uradni list EU, L 121, 14.05.2015, str. 20-24, s spremembami.
19 Sklep Evropske centralne banke z dne 24. marca 2020 o začasnem izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob
pandemiji (ECB/2020/17), Uradni list EU, L 91, 25.03.2020, str. 1-4, s spremembami.
19
V letu 2020 je Evrosistem nadaljeval z neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupov vrednostnih
papirjev (APP)20, skupni mesečni neto nakupi v povprečju znašajo 20 milijard EUR. V marcu 2020 je bil dodan
začasen sveženj dodatnih neto nakupov vrednostnih papirjev v višini 120 milijard EUR do konca leta. Svet ECB
pričakuje izvajanje neto nakupov tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek obrestnih mer,
ter njihov zaključek tik pred pričetkom zviševanja ključnih obrestnih mer ECB. Svet ECB prav tako namerava
nadaljevati z reinvestiranjem še dlje časa po tem, ko bo pričel z zviševanjem ključnih obrestnih mer ECB, vsekakor
pa tako dolgo, kot bo potrebno za ohranjanje ugodnih likvidnostnih razmer in spodbujevalno naravnane denarne
politike.
Poleg tega je marca 2020 Evrosistem uvedel začasni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)21
v skupnem obsegu 750 milijard EUR, da bi olajšal splošno naravnanost denarne politike in se spoprijel z resnimi
tveganji za transmisijski mehanizem denarne politike in obeti za evrsko območje, ki so posledica pandemije
koronavirusa. Nakupi vključujejo vse kategorije finančnega premoženja, ki so primerne v okviru APP, ter so bili
prvotno predvideni do konca leta 2020. Junija 2020 je Svet ECB povečal obseg nakupov PEPP za 600 milijard
EUR, decembra 2020 pa za dodatnih 500 milijard EUR na skupno 1.850 milijard EUR. Obdobje neto nakupov je
bilo podaljšano vsaj do konca marca 2022. V vsakem primeru bo Svet ECB neto nakupe vrednostnih papirjev v
okviru tega programa izvajal tako dolgo, dokler ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Glavnice
zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, se bo ponovno investiralo vsaj do konca leta
2023. Postopno bodoče zmanjševanje portfelja v okviru PEPP programa se bo izvajalo tako, da se prepreči
poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Vrednostni papirji, kupljeni v okviru navedenih programov, se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti in so
predmet morebitnih oslabitev (glej 'Vrednostni papirji za namene denarne politike' v računovodskih politikah).
Amortizirane nabavne vrednosti vrednostnih papirjev v lasti Banke Slovenije, kot tudi njihove tržne vrednosti22
(slednje se ne pripoznajo v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida, temveč prikazujejo le zaradi namena
primerjave), so sledeče:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
Amortiz Amortiz Amortiz

Tržna Tržna Tržna
nabavna nabavna nabavna
vrednost vrednost vrednost
vrednost vrednost vrednost
000 EUR 000 EUR 000 EUR 000 EUR 000 EUR 000 EUR
CBPP1 vrednostni papirji - - 15.999 16.090 -15.999 -16.090

CBPP3 vrednostni papirji 671.858 695.654 803.796 825.286 -131.938 -129.633
SMP vrednostni papirji 64.928 66.482 79.702 85.088 -14.774 -18.606
PSPP vrednostni papirji 9.827.217 11.071.883 9.172.710 9.980.363 654.507 1.091.520
PEPP vrednostni papirji 3.020.053 3.097.680 - - 3.020.053 3.097.680
Skupaj 13 584 056 14 931 699 10 072 207 10.906.827 3.511.849 4.024.871
20 Program nakupov vrednostnih papirjev zajema CBPP3, program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), PSPP in
program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja (CSPP).

Dodatne podrobnosti glede APP so na voljo na spletni strani ECB:
https://www.ecb.europa.eu/mopo/implement/omt/html/index.en.html
21 Dodatne podrobnosti glede PEPP so na voljo na spletni strani ECB:
https://www.ecb.europa.eu/mopo/implement/pepp/html/index.en.html
22 Tržne vrednosti so indikativne in temeljijo na tržnih kotacijah. V primerih, kjer tržne kotacije niso bile razpoložljive, so bile
tržne cene ocenjene z uporabo internih modelov Evrosistema.
20
Delitev vrednostnih papirjev za namene izvajanja denarne politike po preostali dospelosti:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Do 1 leta 1.179.979 491.917 688.062

Od 1 do 5 let 3.107.214 2.573.079 534.136
Več kot 5 let 9.296.863 7.007.211 2.289.651
Skupaj 13.584.056 10 072 207 3.511.849
Svet ECB redno ocenjuje finančna tveganja, povezana z vrednostnimi papirji, pridobljenimi v okviru teh
programov. Testi oslabitve se izvajajo letno na podlagi podatkov ob koncu leta in so potrjeni s strani Sveta ECB.
Pri teh testih se indikatorji oslabitve ocenijo ločeno za vsak posamezen program.
Celotno imetje vrednostnih papirjev, pridobljenih v okviru programov CBPP, SMP, ABSPP, PSPP, CSPP in PEPP,
v Evrosistemu znaša 3.694.642 mio EUR (2019: 2.632.025 mio EUR), od tega Banka Slovenije izkazuje 13.584
mio EUR (2019: 10.072 mio EUR). V skladu s sklepom Sveta ECB, sprejetim na podlagi 32.4 člena Statuta ESCB
in ECB, se izgube pri vrednostnih papirjih, pridobljenih v okviru programov SMP, CBPP3, ABSPP in CSPP ter
vrednostnih papirjih, pridobljenih v okviru programov PSPP in PEPP, izdanih s strani mednarodne organizacije
ali multilateralne razvojne banke, v kolikor bi se realizirale, v celoti porazdelijo med NCB Evrosistema v
sorazmerju z njihovimi veljavnimi deleži v ključu za vpis kapitala ECB.
V zvezi s testom oslabitve vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru ABSPP, izvedenim konec leta 2020, je Svet
ECB identificiral en indikator oslabitve23 za dva vrednostna papirja. Svet ECB je menil, da identificirani indikator
oslabitve ni imel vpliva na ocenjene bodoče denarne tokove. Posledično ob koncu leta ni bilo evidentiranih
oslabitev za imetja vrednostnih papirjev, pridobljenih v okviru ABSPP.
Na podlagi testa oslabitve vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru CBPP, SMP, CSPP, PSPP in PEPP, izvedenim
konec leta 2020, je Svet ECB odločil, da se pričakuje, da bodo vsi prihodnji denarni tokovi iz teh vrednostnih
papirjev prejeti.
Podpostavka 7.2 'Drugi vrednostni papirji' obsega portfelj vrednostnih papirjev državnih, bančnih in podjetniških
izdajateljev evrskega območja.
Delitev vrednostnih papirjev po portfeljih:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Tržni vrednostni papirji razen tistih, ki so 1.282.599 1.255.770 26.829

razvrščeni kot 'v posesti do dospelosti'
Vrednostni papirji v posesti do dospelosti 21.676 27.229 -5.553
Skupaj 1 304 276 1.282.999 21 277
Vrednostni papirji v posesti do dospelosti so vrednostni papirji s fiksnimi ali določljivimi plačili in določeno
dospelostjo ter jih Banka Slovenije namerava imeti v posesti do njihove dospelosti.
23 Občutno poslabšanje kreditne kvalitete vrednostnega papirja.
21
Delitev drugih vrednostnih papirjev po preostali dospelosti:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Do 1 leta 199.798 106.331 93.467

Od 1 do 5 let 796.944 888.250 -91.305
Več kot 5 let 307.533 288.418 19.115
Skupaj 1 304 276 1.282.999 21 277
8. Terjatve znotraj Evrosistema
Podpostavka 9.1 izkazuje udeležbo Banke Slovenije v ECB in vključuje (i) vplačani delež Banke Slovenije v
vpisanem kapitalu ECB, (ii) neto znesek, ki ga je Banka Slovenije plačala zaradi povečanja njenega deleža v
vrednosti lastnega kapitala ECB, ki izhaja iz vseh preteklih prilagoditev ključev za vpis kapitala ECB, in (iii)
prispevek v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB in ECB.
V skladu z 28. členom Statuta ESCB in ECB so nacionalne centralne banke ESCB edini vpisniki kapitala ECB.
Vpisovanje kapitala se izvede po deležih, določenih v skladu z 29. členom Statuta ESCB in ECB, ter se prilagaja
vsakih pet let ali ob vsakokratni spremembi sestave nacionalnih centralnih bank ESCB.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije dne 31. januarja 2020 in posledičnega umika Bank of
England iz ESCB so se preostalim nacionalnim centralnim bankam prilagodili deleži v ključu za vpis kapitala ECB
z veljavnostjo od 1. februarja 2020 dalje. Posledično se je delež Banke Slovenije v vpisanem kapitalu ECB povečal
za 0,0555% iz 0,3361% na 0,3916%.
ECB je po izstopu Bank of England iz ESCB svoj vpisani kapital ohranila nespremenjen v višini 10.825 mio EUR.
Delež Bank of England v vpisanem kapitalu ECB, ki je znašal 14,3%, je bil prerazporejen med NCB evrskega
območja in preostale NCB izven evrskega območja.
Vplačani kapital ECB je v letu 2020 prav tako ostal nespremenjen v višini 7.659 mio EUR, saj so preostale NCB
krile vplačani kapital Bank of England v višini 58 mio EUR. Posledično je Banka Slovenije 1. februarja 2020 v
ECB nakazala 0,1 mio EUR.
NCB evrskega območja bodo v celoti poravnale razliko do vpisanega kapitala ECB zaradi izstopa Bank of England
iz ESCB v dveh zaporednih obrokih24. Posledično bo Banka Slovenije nakazala 2,9 mio EUR v letu 2021 in 2,9
mio EUR v letu 2022.
24To bo imelo za posledico povečanje vplačanega kapitala ECB z 7.659 mio EUR na 8.270 mio EUR v letu 2021 in na 8.880
mio EUR v letu 2022.
22
Vpisani in vplačani kapital sedemindvajsetih centralnih bank Evropske skupnosti v kapitalu ECB na dan
31.12.2020 znaša:
Ključ za vpis Vplačani Ključ v okviru

Vpisani kapital
kapitala ECB kapital ECB v Evrosistema
ECB v EUR
(%) EUR (%)
Nationale Bank van België/
Banque Nationale de Belgique 2,9630 320.744.959 276.290.917 3,6432
Deutsche Bundesbank 21,4394 2.320.816.566 1.999.160.135 26,3615
Eesti Pank 0,2291 24.800.091 21.362.892 0,2817
Central Bank and Financial Services
Authority of Ireland 1,3772 149.081.997 128.419.794 1,6934
Bank of Greece 2,0117 217.766.667 187.585.028 2,4735
Banco de España 9,6981 1.049.820.011 904.318.913 11,9246
Banque de France 16,6108 1.798.120.274 1.548.907.580 20,4243
Banca d’Italia 13,8165 1.495.637.102 1.288.347.435 16,9885
Central Bank of Cyprus 0,1750 18.943.762 16.318.228 0,2152
Latvijas Banka 0,3169 34.304.447 29.549.980 0,3897
Lietuvos bankas 0,4707 50.953.308 43.891.372 0,5788
Banque centrale du Luxembourg 0,2679 29.000.194 24.980.876 0,3294
Central Bank of Malta/Bank Ċentrali ta’
Malta 0,0853 9.233.731 7.953.971 0,1049
De Nederlandsche Bank 4,7662 515.941.487 444.433.941 5,8604
Oesterreichische Nationalbank 2,3804 257.678.468 221.965.204 2,9269
Banco de Portugal 1,9035 206.054.010 177.495.700 2,3405
Banka Slovenije 0,3916 42.390.728 36 515 533 0,4815
Národná banka Slovenska 0,9314 100.824.116 86.850.273 1,1452
Suomen Pankki-Finlands Bank 1,4939 161.714.781 139.301.721 1,8369
Skupaj centralne banke evrskega

območja 81,3286 8.803.826.700 7.583.649.493 100,0000
Bulgarian National Bank 0,9832 106.431.470 3.991.180

Česká národní banka 1,8794 203.445.183 7.629.194
Danmarks Nationalbank 1,7591 190.422.699 7.140.851
Hrvatska narodna banka 0,6595 71.390.922 2.677.160
Magyar Nemzeti Bank 1,5488 167.657.709 6.287.164
Narodowy Bank Polski 6,0335 653.126.802 24.492.255
Banca Naţională a României 2,8289 306.228.625 11.483.573
Sveriges Riksbank 2,9790 322.476.961 12.092.886
Skupaj centralne banke izven

evrskega območja 18,6714 2.021.180.370 75 794 264
Skupaj centralne banke evrskega in

izven evrskega območja 100,0000 10 825 007 070 7 659 443 757
V skladu z 48.2 členom Statuta ESCB in ECB in pravnimi predpisi, ki jih je sprejel Svet ECB, je Banka Slovenije
v letu 2007 vplačala 36,7 mio EUR kot prispevek na račune vrednotenja tuje valute, zlata in vrednostnih papirjev
ECB ter v rezervacije ECB za finančna tveganja. Plačilo je bilo izvedeno v dveh delih. Kot rezultat razlike med
evrsko protivrednostjo prenesenih deviznih rezerv na ECB po tekočih tečajih in terjatvijo Banke Slovenije iz tega
naslova v skladu z njenim ključem za vpis kapitala (izkazano v podpostavki aktive 9.2) se je 3. januarja 2007
znesek v višini 7,6 mio EUR uporabil kot vnaprejšnji prispevek v rezerve, rezervacije in račune vrednotenja ECB.
23
Preostali prispevek je Banka Slovenije vplačala po potrditvi Računovodskih izkazov ECB za leto 2006 s strani
Sveta ECB v marcu 2007.
Banka Slovenije je 9. marca 2009, 12. julija 2013 in 21. februarja 2014 vplačala dodatni prispevek v rezerve in
rezervacije ECB zaradi spremembe ključa za vpis kapitala ECB 1. januarja 2009, 1. julija 2013 in 1. januarja 2014.
Kot rezultat prilagoditve ključa za vpis kapitala ECB na 1. januarja 2019 in 1. februarja 2020 se je relativni delež
Banke Slovenije v vrednosti lastnega kapitala ECB zmanjšal.
31 12 2020
000 EUR
Prispevek k računom vrednotenja
- vplačilo 3. januarja 2007 7.647
- vplačilo 12. marca 2007 18.105
Prispevek k rezervam in rezervacijam
- vplačilo 12. marca 2007 10.947
Prispevek plačan 9. marca 2009 2.700
Prispevek plačan 12. julija 2013 50
Prispevek plačan 21. februarja 2014 5.350
Prispevek prejet 22. februarja 2019 -2.618
Prispevek prejet 28. februarja 2020 -504
Skupaj 41 677
Podpostavka 9.2 predstavlja terjatev Banke Slovenije v višini 194,3 mio EUR, ki izhaja iz prenesenih deviznih
rezerv na ECB ob vstopu v Evrosistem. V skladu s členom 30.2 Statuta ESCB in ECB so ti prispevki določeni v
sorazmerju z deležem NCB v vpisanem kapitalu ECB. Obresti na te terjatve se izračunavajo dnevno po zadnji
razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Evrosistem uporablja pri ponudbah operacij glavnega refinanciranja,
prilagojeni tako, da odraža ničelni donos na del rezerv, prenesenih v zlatu.
Kot posledica (a) povečanja deleža NCB evrskega območja (ki so devizne rezerve prenesle na ECB) v vpisanem
kapitalu ECB, ki je posledica izstopa Bank of England iz ESCB, in (b) odločitve Sveta ECB o zmanjšanju deleža
prispevkov NCB evrskega območja, tako da bo skupni znesek deviznih rezerv, ki so jih NCB evrskega območja
že prenesle, ostal na sedanji ravni, je bila terjatev Banke Slovenije za prenesene devizne rezerve nekoliko
prilagojena. To je imelo za posledico zmanjšanje terjatve Banke Slovenije v višini 0,5 mio EUR.
Podpostavka 9.5 'Druge terjatve znotraj Evrosistema (neto)' predstavlja vsoto treh komponent: 1) pozicije Banke
Slovenije nasproti ECB iz naslova danih in prejetih plačil preko sistema TARGET2 iz transakcij z drugimi
nacionalnimi centralnimi bankami ESCB, vključno z ECB; 2) pozicije nasproti ECB iz naslova združevanja in
razdelitve denarnega prihodka znotraj Evrosistema, dokler ni poravnana; in 3) pozicije Banke Slovenije nasproti
ECB v zvezi z drugimi morebitnimi terjatvami ali obveznostmi, vključno s terjatvijo Banke Slovenije do ECB iz
naslova predhodne razdelitve dobička ECB.
24
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Terjatev do ECB iz naslova TARGET2 6.750.320 3.441.193 3.309.127

saldov
Terjatev/obveznost do ECB iz naslova -4.980 26.806 -31.786
denarnega prihodka
Terjatev do ECB iz naslova predhodne 6.068 6.908 -840
razdelitve dobička ECB
Skupaj 6 751 407 3 474 907 3 276 501
Neto transfer preko TARGET2 ob koncu leta izkazuje debetno stanje v višini 6.750,3 mio EUR. Obračun obresti
na to pozicijo se izvaja dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Evrosistem uporablja pri ponudbah
operacij glavnega refinanciranja.
Druga komponenta, tj. pozicija nasproti ECB iz naslova letnega združevanja in razporeditve denarnega prihodka
med NCB Evrosistema, ob koncu leta izkazuje kreditno stanje v višini 5,0 mio EUR (glej 'Neto rezultat združevanja
denarnih prihodkov' v pojasnilih izkaza poslovnega izida).
V letu 2020 je znesek, ki se razdeli NCB evrskega območja v okviru predhodne razdelitve dobička ECB, v skladu
s sklepom Sveta ECB znašal 1.260 mio EUR (glej 'Razdelitev dobička ECB' v računovodski politiki). Pripadajoči
znesek za Banko Slovenije na dan 31. december 2020 je znašal 6,1 mio EUR (glej 'Prihodki od lastniških
vrednostnih papirjev in udeležb' v pojasnilih izkaza poslovnega izida).
9 Druga sredstva
Banka Slovenije izkazuje v podpostavki 11.1 'Kovanci evrskega območja' v višini 1,1 mio EUR imetja kovancev,
ki jih izdaja Republika Slovenija.
Podpostavka 11.2 'Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva' vsebuje zemljišča in zgradbe, strojno in
programsko opremo, pohištvo in drugo opremo.
25
Računalniki in
Zemljišča in zgradbe Skupaj
oprema
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Nabavna ali ocenjena vrednost

31. december 2019 49 393 29 416 78.808
Prerazporeditve 96 -96 -
Nabave 578 2.891 3.469
Prodaje 40 897 938
31 december 2020 50 026 31 313 81.339
Odpisana vrednost
31. december 2019 1 674 22 237 23 911
Prerazporeditve - - -
Prodaje 8 897 905
Strošek amortizacije 400 2.981 3.381
31 december 2020 2 066 24 321 26.387
Neodpisana vrednost
31. december 2019 47 719 7.178 54.898
31 december 2020 47 960 6 992 54 952
V stanje zemljišč in zgradb na dan 31. december 2020 so vključene tudi naložbe v nepremičnine v Republiki
Avstriji v višini 21,9 mio EUR (2019: 21,9 mio EUR). Nadalje Banka Slovenije od leta 2019 dalje med osnovnimi
sredstvi pripoznava dolgoročne najeme kot pravico do uporabe sredstev.
Podpostavka 11.3 'Ostala finančna sredstva' v višini 50,8 mio EUR vsebuje udeležbo Banke Slovenije v
mednarodnih finančnih institucijah in druga finančna sredstva.
Podpostavka 11.4 'Učinki vrednotenja zabilančnih instrumentov' v višini 6,5 mio EUR zajema pozitivne učinke
vrednotenja, ki se nanašajo na terminski del valutnih zamenjav, evidentiranih na zabilančnih računih.
Podpostavka 11.5 'Aktivne časovne razmejitve' v višini 173,3 mio EUR obsega razmejene prihodke na dan 31.
december 2020. Ti se v glavnem nanašajo na obresti, natečene v obravnavanem letu in zapadle v plačilo v
prihodnjem poslovnem letu.
Podpostavka 11.6 'Razno' v višini 109,1 mio EUR vključuje skrbniška in druga sredstva.
10 Bankovci v obtoku
Ta postavka predstavlja delež Banke Slovenije v celotni vrednosti euro bankovcev v obtoku (glej 'Bankovci v
obtoku' v računovodskih politikah).
Tekom leta 2020 je skupna vrednost bankovcev v obtoku v Evrosistemu porasla za 11,0%. Po ključu za razdelitev
bankovcev izkazuje Banka Slovenije ob koncu leta bankovce v obtoku v vrednosti 6.354,9 mio EUR, v primerjavi
s 5.739,8 mio EUR ob koncu leta 2019. Vrednost euro bankovcev, ki jih je Banka Slovenije dejansko dala v obtok
v letu 2020, se je povečala za 24,9% z 8.555,0 EUR na 10.687,8 mio EUR. Glede na to, da je ta vrednost večja od
dodeljenega zneska, se razlika v višini 4.332,9 mio EUR (v primerjavi z 2.815,2 mio EUR ob koncu leta 2019)
izkazuje v podpostavki obveznosti bilance stanja 10.3 'Neto obveznosti iz naslova razdelitve euro bankovcev
znotraj Evrosistema'.
26
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Skupna vrednost euro bankovcev, ki jih je 10.687.793 8.555.019 2.132.774

dala v obtok Banka Slovenije
Obveznosti iz ECB deleža euro bankovcev v -552.578 -499.288 -53.290
obtoku
Obveznosti iz deleža Banke Slovenije v -3.780.327 -2.315.956 -1.464.371
ključu za vpis kapitala ECB
Skupaj bankovci v obtoku 6.354.888 5 739 774 615 114
Apoenska struktura euro bankovcev, ki jih je dala v obtok Banka Slovenije, je sledeča:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
EUR 5 -113.159 -101.344 -11.815

EUR 10 1.053.778 973.714 80.064
EUR 20 5.631.707 5.314.371 317.335
EUR 50 3.305.796 2.089.547 1.216.249
EUR 100 -579.420 -710.378 130.957
EUR 200 916.966 344.059 572.906
EUR 500 472.126 645.049 -172.923
Skupna vrednost euro bankovcev, ki jih je 10.687.793 8.555.019 2 132 774

dala v obtok Banka Slovenije
11 Obveznosti do kreditnih institucij evrskega območja iz naslova denarne politike v eurih
Vpogledne vloge zajemajo kreditna stanja na računih rezerv kreditnih institucij, ki so obvezniki za obvezne
rezerve. Obvezne rezerve kreditnih institucij se od 1. januarja 1999 obrestujejo po zadnji razpoložljivi mejni
obrestni meri, ki jo Evrosistem uporablja pri ponudbah operacij glavnega refinanciranja. Od junija 2014 dalje so
se presežne rezerve obrestovale po nižji od bodisi ničelne obrestne mere ali obrestne mere mejnega depozita. Svet
ECB je s 30. oktobrom 2019 uvedel dvostopenjsko obrestovanje presežnih rezerv, s katerim se del presežnih rezerv
kreditnih institucij (stanja, ki presegajo obvezno rezervo) izvzame iz negativnega obrestovanja po obrestni meri
mejnega depozita. Ta ti. izvzeti del presežnih rezerv, ki se ga določi kot 6-kratnik obveznih rezerv kreditne
institucije25, se obrestuje po 0 %. Preostale presežne rezerve (ti. neizvzeti del presežnih rezerv) se obrestuje po
nižji od bodisi ničelne obrestne mere ali obrestne mere mejnega depozita.
25 Večkratnik lahko Svet ECB sčasoma prilagodi v skladu s spremembo nivoja presežne likvidnosti.
27
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Vpogledne vloge 7.096.987 4.347.882 2.749.105
Skupaj 7.096.987 4.347.882 2 749 105
12 Druge obveznosti do kreditnih institucij v eurih
Postavka 3 'Druge obveznosti do kreditnih institucij v eurih' v višini 16,6 mio EUR zajema sredstva iz naslova
denarnega zavarovanja pri posojanju vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru APP.
13 Obveznosti do drugih rezidentov evrskega območja v eurih
Podpostavka 5.1 'Obveznosti do države' vsebuje vpogledne vloge in posebne vloge države v eurih. Vloge drugih
javnih institucij obsegajo stanja na računih občin ter sredstva sklada za reševanje bank in sklada za jamstvo vlog.
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Vpogledne in posebne vloge države 5.080.390 2.872.507 2.207.884

Vloge drugih javnih institucij 327.033 247.707 79.326
Skupaj 5 407 423 3 120 214 2.287.209
Podpostavka 5.2 'Ostale obveznosti' v višini 327,2 mio EUR vključuje račune KDD in Bankarta.
14 Obveznosti do nerezidentov evrskega območja v eurih
Bilančna postavka 'Obveznosti do nerezidentov evrskega območja v eurih' v višini 34,4 mio EUR vsebuje sredstva
iz naslova denarnega zavarovanja pri posojanju vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru APP, ter evrske vloge
mednarodnih in nadnacionalnih organizacij. V to bilančno postavko je vključen tudi račun MDS
št. 2.
15 Obveznosti do rezidentov evrskega območja v tuji valuti
Ta postavka v višini 5,9 mio EUR zajema vpogledne vloge ter posebna sredstva države v tuji valuti.
16 Protipostavka dodeljenih SDR

Postavka v višini 254,4 mio EUR predstavlja obveznost Banke Slovenije do MDS iz naslova dodeljenih SDR
Republiki Sloveniji kot posledica njenega članstva v MDS. Obveznost konec leta 2020 je prikazana v bilanci stanja
na osnovi tržnega tečaja 1 SDR = 1,1786 EUR (31. december 2019: 1 SDR = 1,2339 EUR), ki ga je izračunala
28
ECB konec leta za vse centralne banke Evrosistema. Zmanjšanje te obveznosti v letu 2020 je izključno posledica
učinka vrednotenja, tj. depreciacije SDR nasproti euru.
17 Obveznosti znotraj Evrosistema
Podpostavka 10.3 'Neto obveznosti iz naslova razdelitve euro bankovcev znotraj Evrosistema' v višini 4.333 mio
EUR izkazuje terjatve in obveznosti Banke Slovenije do Evrosistema iz naslova razdelitve euro bankovcev znotraj
Evrosistema (glej 'Bankovci v obtoku' in 'Saldi znotraj ESCB/Evrosistema' v računovodskih politikah)26.
Povečanje neto obveznosti v primerjavi z letom 2019 (za 1.518 mio EUR) je bilo posledica povečanja zneska
bankovcev, ki jih je v obtok v letu 2020 dala Banka Slovenije (za 24,9% v primerjavi s koncem leta 2019) in
povečanja vrednosti euro bankovcev v obtoku v Evrosistemu (za 11,0% v primerjavi s koncem leta 2019). Obračun
obresti na te obveznosti se izvaja dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Evrosistem uporablja
pri ponudbah operacij glavnega refinanciranja.
18. Druge obveznosti
Podpostavka 12.1 'Učinki vrednotenja zabilančnih instrumentov' v višini 1,9 mio EUR zajema negativne učinke
vrednotenja, ki se nanašajo na terminski del valutnih zamenjav, evidentiranih na zabilančnih računih, ter učinke
vrednotenja transakcij kupoprodaje tuje valute, sklenjenih v letu 2020, ki bodo poravnane v naslednjem letu.
Podpostavka 12.2 'Pasivne časovne razmejitve' v višini 18,4 mio EUR vključuje razmejene obrestne in druge
odhodke na dan 31. december 2020, natečene v obravnavanem letu, ki dospejo v plačilo v naslednjem poslovnem
letu ali kasneje.
Podpostavka 12.3 'Razno' v višini 89,1 mio EUR se nanaša v glavnem na obveznosti iz naslova skrbniških poslov
ter znesek nevrnjenih tolarskih bankovcev.
19 Rezervacije
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Rezervacije za zaposlene in za znana 14.846 18.999 -4.153

tveganja
Rezervacije za splošna tveganja 606.800 553.600 53.200
Rezervacije iz naslova operacij denarne - 439 -439
politike
Skupaj 621 646 573 037 48.608
26 V skladu z računovodskimi predpisi v Evrosistemu glede izdajanja evro bankovcev je 8% celotne vrednosti euro bankovcev
v obtoku dodeljenih ECB na mesečni osnovi. Preostalih 92% vrednosti euro bankovcev v obtoku se prav tako mesečno
razporedi med NCB, s čimer vsaka NCB izkazuje v svoji bilanci stanja delež euro bankovcev, ki ustreza njenemu vplačanemu
deležu v kapitalu ECB. Razlika med vrednostjo euro bankovcev, dodeljenih NCB v skladu z omenjenim računovodskim
predpisom, ter vrednostjo euro bankovcev, danih v obtok, se evidentira kot 'Neto terjatev/obveznost iz naslova razdelitve euro
bankovcev znotraj Evrosistema'.
29
Rezervacije za zaposlene in za znana tveganja
Rezervacije za zaposlene vključujejo rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade in so izračunane v skladu z

MRS 19 – Zaslužki zaposlencev. Slednje povzemajo določbe Kolektivne pogodbe Banke Slovenije, predvideno
rast plač, fluktuacijo ter obrestno mero za diskontiranje prihodnjih obveznosti. Rezervacije so izračunane na
podlagi aktuarskih predpostavk po stanju na dan 31. december 2020.
Rezervacije za znana tveganja se nanašajo na potencialne obveznosti Banke Slovenije iz bilančnih postavk in
potencialne obveznosti, ki so posledica izvajanja nalog Banke Slovenije.
Rezervacije za splošna tveganja
Glede na izpostavljenost Banke Slovenije finančnim tveganjem se lahko oblikujejo splošne rezervacije za
pokrivanje odhodkov iz naslova sprememb obrestnih mer, tečajev in cen ter kreditnih dogodkov. V letu 2020 se je
skupna izpostavljenost tem tveganjem pomembno povečala iz naslova nakupov vrednostnih papirjev iz programa
APP in PEPP (glej 'Vrednostni papirji rezidentov evrskega območja v eurih' v pojasnilih bilance stanja).
Rezervacije iz naslova operacij denarne politike
V zvezi z rezervacijami za kreditna tveganja pri operacijah denarne politike, ki so jih konec leta 2018 prvotno
oblikovale in konec leta 2019 prilagodile vse NCB sodelujočih držav članic, je bil v letu 2020 znesek v višini 64
mio EUR porabljen za kritje izgube, realizirane ob prodaji oslabljenih vrednostnih papirjev, ki jih je imela v lasti
ena od NCB Evrosistema v okviru CSPP portfelja. Od tega zneska je 0,3 mio EUR pokrila rezervacija, ki jo je
konec leta 2019 izkazovala Banka Slovenije.
Neizkoriščeni znesek rezervacij po pokritju realizirane izgube se v skupnem znesku 26 mio EUR odraža v izkazu
poslovnega izida NCB sodelujočih držav članic v sorazmerju z njihovimi deleži v ključu za vpis kapitala ECB,
veljavnimi v 2018. Za Banko Slovenije je to znesek v višini 0,1 mio EUR.
20 Računi vrednotenja
V tej bilančni postavki je izkazana pozitivna razlika med tržno ceno in povprečnim nabavnim stroškom pri zlatu,
neto pozicijah tujih valut in portfelju vrednostnih papirjev.
V primeru vrednotenja vrednostnih papirjev so pozitivni učinki vrednotenja v višini 41,1 mio EUR posledica
vrednotenja portfelja, denominiranega v EUR (2019: 34,1 mio EUR) in 39,8 mio EUR iz naslova vrednotenja
portfelja v USD (2019: 16,1 mio EUR).
V primeru valutnih pozicij so pozitivne tečajne razlike konec leta 2020 zanemarljive (2019: 19,3 mio EUR od
vrednotenja USD pozicije in 4,4 mio EUR od vrednotenja SDR pozicije). Povprečna nabavna cena valut je konec
leta 2020 znašala 1,1786 USD za EUR in 1,1978 EUR za SDR (2019: 1,2110 USD za EUR in 1,1972 EUR za
SDR), medtem ko je tržni tečaj znašal 1,2271 USD za EUR in 1,1786 EUR za SDR (2019: 1,1234 USD za EUR
in 1,2339 EUR za SDR).
Povprečna nabavna vrednost zlata je konec leta 2020 znašala 482,700 EUR za unčo (2019: 482,696 EUR), medtem
ko je bila tržna cena enaka 1.543,884 EUR za unčo (2019: 1.354,104 EUR). Tržna cena zlata je presegala njegovo
nabavno ceno, kar je imelo za posledico pozitivne učinke vrednotenja v višini 108,5 mio EUR (2019: 89,1 mio
EUR).
30
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Vrednotenje vrednostnih papirjev 80.827 50.230 30.597

- vrednostni papirji v tuji valuti (postavka 39.756 16.109 23.647
aktive 2 in 3)
- vrednostni papirji v eurih (postavka aktive 41.071 34.120 6.950
4 in 7)
Tečajne razlike 38 23.683 -23.645
Vrednotenje zlata 108.470 89.071 19.398
Skupaj 189.335 162.984 26 351
21 Kapital in rezerve
V skladu s 5. členom Zakona o Banki Slovenije je bil osnovni kapital Banke Slovenije oblikovan iz dela splošnih
rezerv v višini 8,3 mio EUR v letu 2002. Osnovni kapital Banke Slovenije se lahko poveča iz oblikovanih splošnih
rezerv v višini, ki jo določi Svet Banke Slovenije.
Rezerve Banke Slovenije so sestavljene iz splošnih rezerv in posebnih rezerv. Splošne rezerve služijo pokrivanju
splošnih tveganj, povezanih z delovanjem Banke Slovenije. Oblikujejo se iz dela vsakoletnega presežka prihodkov
nad odhodki Banke Slovenije. Posebne rezerve so namenjene pokrivanju tečajnih in cenovnih tveganj.
Valorizacijske rezerve so oblikovane iz nerealiziranih valorizacijskih prihodkov, ki izhajajo pretežno iz cenitve
nepremičnin v Avstriji, ki jo izvede neodvisni zunanji licencirani cenilec.
Sestava rezerv je naslednja:
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Osnovni kapital BS 8.346 8.346 -

Splošne rezerve 938.535 803.011 135.524
Posebne rezerve za tečajne razlike 174.214 174.214 -
Posebne rezerve za cenovna tveganja (zlato) 19.736 19.736 -
Valorizacijske rezerve 22.040 22.033 7
Skupaj 1.162.870 1 027 339 135 531
Pojasnila k zabilančnim postavkam
22 Valutne zamenjave
Na dan 31. december 2020 je terminska valutna pozicija, ki izhaja iz transakcij valutnih zamenjav EUR/tuje valute,
znašala neto 105,0 mio EUR (2019: 136,6 mio EUR), od tega je bilo terminske obveznosti za 150,3 mio EUR in
terminske terjatve za 45,2 mio EUR.
Terminske terjatve in terminske obveznosti v tuji valuti so bile prevrednotene po enakih tečajih, kot so bili
uporabljeni za promptna imetja v tujih valutah.
31
31 12 2020 31 12 2019 Sprememba
000 USD 000 EUR 000 USD 000 EUR 000 USD 000 EUR
Valutne zamenjave v USD 184.400 150.273 289.000 257.255 -104.600 -106.982

- obveznost
Valutne zamenjave v USD 55.500 45.229 135.500 120.616 -80.000 -75.387
- terjatev
Skupaj 128.900 105 044 153 500 136 639 -24 600 -31 594
Med zabilančne postavke prav tako spadajo terminske obveznosti do ECB na dan 31. decembra 2020 v višini 8,0
mio EUR, ki izhajajo iz programa kratkoročnega zagotavljanja dolarske likvidnosti (linija valutne zamenjave z
ameriško centralno banko) (glej postavko sredstev bilance stanje 'Terjatve do rezidentov evrskega območja v tuji
valuti').
23 Posojanje vrednostnih papirjev
Na dan 31. december 2020 je bilo po pogodbah o avtomatiziranem posojanju vrednostnih papirjev, sklenjenih z
agenti, posojenih vrednostnih papirjev po tržni vrednosti v višini 67,3 mio EUR (31. december 2019: 174,1 mio
EUR). Prejeto zavarovanje je bilo reinvestirano v obratne repo transakcije ali pa so bila sredstva deponirana na
računu pri Banki Slovenije.
24 Druge zabilančne postavke
Na dan 31. december 2020 je Banka Slovenije izkazovala v zabilančni evidenci še naslednje finančne terjatve in
obveznosti:
• obveznost v skladu s statutom MDS o zagotovitvi valute z zamenjavo v SDR na zahtevo do višine, pri kateri
so imetja Banke Slovenije v SDR trikratna vrednost zneska, ki ga je prejela od MDS, kar v evrski
protivrednosti na dan 31. december 2020 znaša 528,7 mio EUR (31. december 2019: 553,4 mio EUR);
• obveznost v skladu s posojilnim dogovorom med Banko Slovenije in MDS, da posodi MDS znesek,
denominiran v SDR, do višini 910,0 mio EUR (31. december 2019: 910,0 mio EUR);
• potencialna obveznost v znesku 195,8 mio EUR, kar ustreza deležu Banke Slovenije v najvišjem znesku
deviznih rezerv v višini 50 mrd EUR, ki ga lahko ECB od NCB dodatno zahteva za prenos v skladu s 30.1
členom Statuta ESCB in ECB (31. december 2019: 168,1 mio EUR);
• bodoča obveznost v znesku 5,9 mio EUR, kar ustreza še neplačanemu prispevku Banke Slovenije v kapitalu
ECB (glej postavko sredstev bilance stanja 'Terjatve znotraj Evrosistema') (31. december 2019: 6,0 mio
EUR);
• potencialno koriščenje kreditnih linij v višini 320,0 mio EUR kot instrument zagotavljanja dnevne likvidnosti
v sistemu TARGET2, ki udeležencem sistema (ob zastavi primernega premoženja) tekom delovnega dne
omogoča negativno stanje na poravnalnih računih (31. december 2019: 700,0 mio EUR).
32
Pojasnila k izkazu poslovnega izida
25 Neto obrestni prihodki
Obrestni prihodki
Obrestni prihodki se nanašajo na obrestne prihodke od sredstev v tuji valuti in sredstev v eurih, obrestne prihodke
od valutnih zamenjav in druge obresti. Med obrestne prihodke se vključujejo tudi negativne obresti od obveznosti
iz naslova računov in vlog kreditnih institucij, države in drugih komitentov.
2020 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Zlato 1 95 -95
Vpogledne in vezane vloge 266 1 269 -1 004
- v tuji valuti 266 1.269 -1.004
Vrednostni papirji 117.482 121 572 -4 090
- v tuji valuti 7.689 9.016 -1.327
- v eurih 109.793 112.556 -2.763
Vloge pri MDS 755 3 665 -2 911
Valutne zamenjave 730 2 441 -1 712
Drugi obrestni prihodki 44 28 16
Negativne obresti 43.758 24 939 18.819
- vpogledne vloge kreditnih institucij 16.422 11.824 4.597
- računi in vloge države in drugih komitentov 27.336 13.115 14.221
Skupaj 163 035 154 010 9 024
Obrestni odhodki
Obrestni odhodki se nanašajo na obveznosti iz naslova računov in vlog države, obveznosti do MDS in valutnih
zamenjav. Med obrestne odhodke se vključujejo tudi negativne obresti od operacij dolgoročnejšega refinanciranja
ter od vpoglednih in vezanih vlog.
2020 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Vpogledne in vezane vloge 1 1 0

- v tuji valuti 1 1 0
MDS 472 2 339 -1.867
Valutne zamenjave 2 935 7 331 -4 396
Negativne obresti 9 520 4 630 4.891
- operacije dolgoročnejšega refinanciranja 9.114 4.239 4.875
- vpogledne in vezane vloge 406 391 15
Skupaj 12 929 14 301 -1 372
33
26 Neto rezultat iz finančnih operacij, zmanjšanja knjigovodske vrednosti in rezervacij za
tveganja
Neto prihodek, izkazan v podpostavki 'Realizirani prihodki/odhodki iz finančnih operacij', izhaja iz prodaje
valutnih pozicij in vrednostnih papirjev.
Zmanjšanja knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij odražajo znižanje tržnih cen le-teh na dan 31.
december 2020 pod povprečni strošek posameznih valut oziroma vrednostnih papirjev. Odhodek vrednotenja v
letu 2020 se nanaša predvsem na valutni poziciji v USD in SDR (2019: vrednostni papirji v eurih).
Rezervacije za zaposlene in znana tveganja iz bilančnih postavk so bile v letu 2020 zmanjšane za 0,9 mio EUR.
Preostale rezervacije za tveganja iz naslova zabilančnih postavk so bile zaradi prodaje zabilančnih pozicij
sproščene v višini 1,1 mio EUR. V skladu z odločitvijo Sveta Banke Slovenije so bile zaradi potencialnih stroškov
v povezavi z morebitnimi sodnimi in revizijskimi postopki, sproženimi proti Banki Slovenije, sproščene
rezervacije v višini 0,3 mio EUR.
Povečanje rezervacij za splošna tveganja v višini 53,2 mio EUR predstavlja neto znesek oblikovanja rezervacij,
oblikovanih za potencialne odhodke iz naslova finančnih tveganj ter obrestno občutljivostne vrzeli (glej postavko
obveznosti bilance stanja 'Rezervacije').
2020 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Realizirani prihodki/odhodki iz finančnih

operacij
Zlato 0 0 0
Valutna pozicija 3.966 6.648 -2.683
Vrednostni papirji 15.201 4.366 10.835
Skupaj 19 166 11 014 8.152
Zmanjšanje knjigovodske vrednosti

finančnih sredstev in pozicij
Valutna pozicija -18.811 -91 -18.719
Vrednostni papirji -153 -1.338 1.185
Skupaj -18.964 -1 429 -17 534
Prenos v / sprostitev rezervacij finančna in

druga tveganja
Rezervacije za zaposlene in znana tveganja 2.292 -395 2.687
Rezervacije za splošna tveganja -53.200 21.400 -74.600
Skupaj -50 908 21 005 -71 913
Skupaj -50 705 30 590 -81.295
27 Neto prihodki od provizij
Neto prihodki od provizij znašajo 12,7 mio EUR. Provizije so večinoma prejete iz naslova nadzorne in regulatorne
funkcije, opravljanja plačilnih storitev in storitev poravnave, vodenja centralnega kreditnega registra, upravljanja
skladov, obdelave gotovine in transakcij posojanja vrednostnih papirjev.
34
28. Prihodki od lastniških vrednostnih papirjev in udeležb
Ta postavka v višini 12,2 mio EUR predstavlja prihodke, ki jih je Banka Slovenije prejela od udeležbe v ECB, ter
od naložb v tržne investicijske sklade.
Med te prihodke je vključen tudi znesek, ki pripada Banki Slovenije iz začasne razdelitve dobička ECB, v višini
6,1 mio EUR (2019: 6,9 mio EUR) (glej 'Razdelitev dobička ECB' v računovodskih politikah).
29 Neto rezultat združevanja denarnih prihodkov
Ta postavka vključuje neto rezultat združevanja denarnega prihodka, ki v letu 2020 predstavlja odhodek v višini
5,0 mio EUR v primerjavi s prihodkom 26,8 mio EUR v predhodnem letu, skupaj z deležem Banke Slovenije v
realizirani izgubi iz naslova prodaje vrednostnih papirjev iz portfelja CSPP v lasti NCB Evrosistema v letu 2020
in sprostitvijo rezervacije za tveganja iz naslova operacij denarne politike Evrosistema, kreirane v 2019 (glej
postavko obveznosti bilance stanja 'Rezervacije').
Neto odhodek, izkazan v tej postavki, je znašal 4,5 mio EUR v primerjavi z neto prihodkom 27,2 mio EUR v letu
2019.
2020 2019 Sprememba
000 EUR 000 EUR 000 EUR
Prenesen neto denarni prihodek Banke Slovenije 25.505 27.674 -2.169

Dodeljen neto denarni prihodek Banki Slovenije 20.827 54.559 -33.732
Prerazporeditev denarnega prihodka v letu -4.678 26.884 -31 563
Uskladitve denarnega prihodka za predhodna leta -302 -78 -224
Rezervacije iz naslova operacij denarne politike 439 352 87
Skupaj -4 542 27.158 -31 699
Denarni prihodek NCB Evrosistema se razporedi v skladu s sklepom, ki ga je sprejel Svet ECB 27. Znesek
denarnega prihodka, ki je dodeljen posamezni NCB, je odmerjen na podlagi letnega prihodka na označena sredstva,
ki jih ima centralna banka nasproti svoji obveznostni osnovi.
Denarni prihodek, ki se prenese, se zmanjša za vse obresti, plačane na postavke obveznostne osnove.
V primeru, da vrednost označenih sredstev centralne banke presega ali je manjša od vrednosti njene obveznostne
osnove, se znesek razlike obrestuje z zadnjo razpoložljivo mejno obrestno mero operacij glavnega refinanciranja
v Evrosistemu.
Denarni prihodek, ki so ga prenesle vse centralne banke, se razdeli med NCB v skladu z njihovimi vplačanimi
deleži v kapitalu ECB. Združevanje in dodeljevanje denarnega prihodka NCB ima za posledico učinek
prerazporeditve. En razlog za ta učinek je v razlikah med doseženimi donosi na nekatera označena sredstva in
različnih obrestnih odhodkih, plačanih na določeno obveznostno osnovo, med NCB Evrosistema. Nadalje,
običajno delež NCB Evrosistema v označenih sredstvih in obveznostni osnovi odstopa od njenega deleža v
vpisanem kapitalu ECB. Razlika med prenesenim denarnim prihodkom Banke Slovenije v višini 25,5 mio EUR in
dodeljenim denarnim prihodkom Banki Slovenije v višini 20,8 mio EUR predstavlja neto rezultat iz naslova
združevanja denarnih prihodkov.
27Sklep Evropske centralne banke z dne 3. novembra 2016 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank
držav članic, katerih valuta je euro (prenovljen) (ECB/2016/36), Uradni list EU, L 347, 20.12.2016, str. 26-36, s spremembami.
35
30 Drugi prihodki
Drugi prihodki v višini 2,1 mio EUR vsebujejo prihodke od nebančnih storitev kot so najemnine, vračila, prodaja
osnovnih sredstev, numizmatika in drugi prihodki.
31 Stroški poslovanja
Stroški dela
Stroški dela v višini 27,4 mio EUR vključujejo stroške plač in druge stroške dela skupaj s pripadajočimi davki in
prispevki.
V Banki Slovenije je bilo 31. decembra 2020 zaposlenih 453 ljudi (31. december 2019: 467 zaposlenih). Povprečno
število zaposlenih, izračunano iz opravljenih delovnih ur, je znašalo 441 zaposlenih (2019: 441 zaposlenih).
Zaposleni so na podlagi pogodbe med Banko Slovenije in Sindikatom od marca 2002 vključeni v dodatno
prostovoljno pokojninsko zavarovanje (DPPZ), ki je program z določenimi prispevki. V okviru stroškov dela je
izkazan prispevek Banke Slovenije za DPPZ v znesku 0,8 mio EUR (2019: 0,7 mio EUR).
Prejemki članov Sveta Banke Slovenije so v letu 2020 znašali skupaj 0,8 mio EUR (2019: 0,8 mio EUR).
Drugi poslovni stroški
Ta postavka v višini 7,5 mio EUR vključuje večinoma stroške v povezavi z vzdrževanjem zgradb in opreme,
stroške komunikacij in energije, stroške povezane z informacijsko tehnologijo (vzdrževanje programske opreme,
podpora informacijskega sistema), stroške za storitve zunanjih izvajalcev, stroške najemnin, stroške službenih
potovanj in izobraževanj ter stroške za material in druge pisarniške stroške.
Amortizacija
Amortizacija zgradb, pohištva in pisarniške opreme ter računalniške strojne in programske opreme v višini 3,2
mio EUR je izvedena po sprejetih amortizacijskih stopnjah.
Stroški tiskanja bankovcev
Stroški tiskanja bankovcev v višini 1,8 mio EUR večinoma vključujejo stroške proizvodnje in transporta. Količine
dotiska so določene na podlagi ocenjenih potreb bankovcev za obtok in za vzdrževanje primernega obsega zalog
na ravni Evrosistema, razdeljene na posamezno NCB po ključu za vpis kapitala ECB in strukturi apoenov.
Drugi stroški
Drugi stroški v višini 1,0 mio EUR zajemajo prispevke, članarine, davke in druge stroške poslovanja Banke
Slovenije.
32 Presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta
Banka Slovenije izkazuje po Računovodski smernici, v skladu s katero se nerealizirani negativni učinki
vrednotenja krijejo v breme finančnega rezultata, nerealizirani pozitivni učinki vrednotenja pa prenašajo
neposredno na račune vrednotenja, presežek prihodkov nad odhodki v znesku 81,0 mio EUR (2019: 180,7 mio
EUR). Delitev rezultata bo izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.
36
PODZAKONSKI PREDPISI
Makrobonitetni nadzor
1. S
klep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja
prebivalstva |
Uradni list RS, št. 75, 22. 5. 2020.
2. Sklep o makrobonitetni omejitvi razdelitev dobičkov bank

Uradni list RS, št. 49, 10. 4. 2020.
3. Sklep o makrobonitetnem spremljanju strukture financiranja

Uradni list RS, št. 10, 21. 2. 2020.
Z dnem uveljavitve tega sklepa se prenehata uporabljati Sklep o makrobonitetnem

spremljanju področja likvidnosti in strukture financiranja (Uradni list RS, št.
72/17) ter Navodilo za izvajanje Sklepa o makrobonitetnem spremljanju področja
likvidnosti in strukture financiranja (Uradni list RS, št. 80/17).
Bonitetni nadzor bank in hranilnic

4. Sklep o dopolnitvi Sklepa o poročanju podružnic bank držav članic
Uradni list RS, št. 189, 15. 12. 2020.
5.
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o uporabi Smernic o zakonskih in
zasebnih moratorijih na odplačevanje posojil, uporabljenih zaradi pandemije
COVID-19
Uradni list RS, št. 189, 15. 12. 2020.
6.
Sklep o spremembi Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in
hranilnic
Uradni list RS, št. 164, 13. 11. 2020.
7.
Sklep o uporabi Smernic o obravnavi strukturnih valutnih pozicij na podlagi
člena 352(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 (CRR)
Uradni list RS, št. 152, 23. 10. 2020.
8.
Sklep o uporabi Smernic o zmanjševanju kreditnega tveganja za institucije, ki
uporabljajo pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (IRB) z lastnimi ocenami
izgube ob neplačilu (LGD)
Uradni list RS, št. 152, 23. 10. 2020.
9.
Sklep o spremembi Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij
Uradni list RS, št. 140, 9. 10. 2020.
10. Sklep o uporabi Smernic o spremembi Smernic EBA/GL/2018/01 o enotnih

razkritjih v skladu s členom 473a Uredbe (EU) št. 575/2013 (CRR) v zvezi
s prehodnimi ureditvami za zmanjšanje vpliva uvedbe MSRP 9 na kapital za
zagotovitev skladnosti s "quick fix" spremembo CRR kot odziv na pandemijo
covida-19 (EBA/GL/2020/12)
Uradni list RS, št. 140, 9. 10. 2020.
11. Sklep o uporabi Smernic o nadzorniškem poročanju in zahtevah po razkritju v

skladu s "quick fix" spremembo CRR kot odziv na pandemijo covida-19 (EBA/
GL/2020/11)
Uradni list RS, št. 140, 9. 10. 2020.
166
12. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izvajanju opcij in diskrecijskih

pravic iz prava Unije
Uradni list RS, št. 126, 22. 9. 2020.
13. Sklep o uporabi Smernic o pragmatičnem procesu nadzorniškega pregledovanja in

ovrednotenja v letu 2020 zaradi pandemije COVID-19
Uradni list RS, št. 123, 18. 9. 2020.
14. Sklep o uporabi Smernic o poročanju in razkritju izpostavljenosti, za katere veljajo

ukrepi, uporabljeni kot odziv na pandemijo COVID-19 (EBA/GL/2020/07)
Uradni list RS, št. 104, 24. 7. 2020.
15. Sklep o uporabi Smernic o odobravanju in spremljanju kreditov

Uradni list RS, št. 104, 24. 7. 2020.
16. Sklep o uporabi Smernic o določitvi tehtane povprečne zapadlosti tranše v skladu s
točko (a) člena 257(1) Uredbe (EU) št. 575/2013
Uradni list RS, št. 104, 24. 7. 2020.
17. Sklep o spremembi Sklepa o uporabi Priporočil o enakovrednosti ureditev

zaupnosti
Uradni list RS, št. 101, 17. 7. 2020.
18. Sklep o poročanju podružnic bank držav članic

Uradni list RS, št. 97, 10. 7. 2020.
19. Obvestilo o začetku uporabe določb 3. in 4. člena Sklepa o spremembah in

dopolnitvah Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic
Uradni list RS, št. 78, 29. 5. 2020.
20. Sklep o uporabi Smernic o sodelovanju in izmenjavi informacij za namen

Direktive (EU) 2015/849 med pristojnimi organi, ki nadzirajo kreditne in finančne
institucije
Uradni list RS, št. 78, 29. 5. 2020.
21. Sklep o uporabi Smernic o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte

financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2
Uradni list RS, št. 78, 29. 5. 2020.
22. Sklep o uporabi Smernic o zakonskih in zasebnih moratorijih na odplačevanje

posojil, uporabljenih zaradi pandemije COVID-19
Uradni list RS, št. 78, 29. 5. 2020.
23. Sklep o razveljavitvi Sklepa o uporabi Smernic o uporabi poenostavljenih

obveznosti na podlagi člena 4(5) Direktive 2014/59/EU
Uradni list RS, št. 68, 14. 5. 2020.
24. Sklep o dopolnitvi Sklepa o odlogu in prenehanju obveznosti poročanja bank,

hranilnic, podružnic držav članic, plačilnih institucij, družb za izdajo elektronskega
denarja, menjalcev in drugih obveznikov
Uradni list RS, št. 58, 24. 4. 2020.
25. Sklep o uporabi Smernic o upravljanju tveganj, povezanih z IKT in varnostjo

Uradni list RS, št. 52, 15. 4. 2020.
26. Sklep o odlogu in prenehanju obveznosti poročanja bank, hranilnic, podružnic

držav članic, plačilnih institucij, družb za izdajo elektronskega denarja, menjalcev
in drugih obveznikov
Uradni list RS, št. 49, 10. 4. 2020.
167
Plačilne storitve
27. Navodilo za izvajanje Sklepa o poročanju podatkov o nadomestilih za opravljanje
plačilnih storitev
Uradni list RS, št. 182, 10. 12. 2020.
28. Sklep o spremembi Sklepa o značilnostih osnovnega plačilnega računa in načinu

izračuna višine primernega nadomestila za zagotavljanje osnovnega plačilnega
računa
Uradni list RS, št. 60, 29. 4. 2020.
29. Sklep o spremembi Sklepa o uporabi Smernic o zahtevah poročanja o goljufijah iz

člena 96(6) direktive PSD2
Uradni list RS, št. 40, 31. 3. 2020.
Centralni kreditni register in sistem izmenjave informacij

o zadolženosti kreditojemalcev
30. Sklep o spremembi Sklepa o vsebini podatkov in informacij v centralnem
kreditnem registru in sistemu izmenjave informacij o zadolženosti poslovnih
subjektov, ki jih poročajo poročevalske enote iz 3. do 5. točke drugega odstavka
6. člena ZCKR
Uradni list RS, št. 81, 1. 6. 2020.
31. Sklep o spremembi Sklepa o vsebini podatkov in informacij v centralnem

kreditnem registru in sistemu izmenjave informacij o zadolženosti poslovnih
subjektov, ki jih poročajo poročevalske enote iz 1. in 2. točke drugega odstavka
6. člena ZCKR in SID banka
32. Sprememba Pravil sistema izmenjave informacij o zadolženosti poslovnih

subjektov – SISBIZ
Reševanje bank in sistem jamstva za vloge

33. Sklep o spremembah Sklepa o sistemu jamstva za vloge
Uradni list RS, št. 139, 9. 10. 2020.
Varstvo potrošnikov
34. Povprečne efektivne obrestne mere iz sklenjenih potrošniških kreditnih pogodb
bank in hranilnic v obdobju od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020
Uradni list RS, št. 108, 7. 8. 2020.
35. Povprečne efektivne obrestne mera iz sklenjenih potrošniških kreditnih pogodb

bank in hranilnic v obdobju od 1. 7. 2019 do 31. 12. 2019
Gotovinsko poslovanje
36. Sklep o dajanju zbirateljskih kovancev ob 30. obletnici plebiscita o samostojnosti
in neodvisnosti Republike Slovenije v prodajo in obtok
Uradni list RS, št. 189, 15. 12. 2020.
37. Sklep o določitvi prodajne cene zbirateljskih kovancev

Uradni list RS,št. 49, 10. 4. 2020.
168
Storitve Banke Slovenije

38. Sklep o spremembi Sklepa o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke
Slovenije
Uradni list RS, št. 191, 18. 12. 2020.
39. Sklep o spremembi in dopolnitvah Sklepa o letnih nadomestilih za opravljanje

nadzora in taksah v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije
Uradni list RS, št. 173, 27. 11. 2020.
40. Sklep o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja

Uradni list RS, št. 152, 23. 10. 2020.
Interni akti
41. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pravicah, obveznostih in
odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili
Banke Slovenije
Uradni list RS, št. 191, 18. 12. 2020.
169
RAZLAGA KRATIC
AJPES
Agencija RS za javnopravne evidence in storitve
APP
program nakupov vrednostnih papirjev (iz angl. Asset Purchase Programme)
ATVP
Agencija za trg vrednostnih papirjev
BDP
bruto domači proizvod
BIS
Banka za mednarodne poravnave (iz angl. Bank for International Settlements)
CET1
količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (iz angl. common equity tier
1)
CSDB
centralne baze vrednostnih papirjev (iz angl. centralized securities database)
DSPB
druge sistemsko pomembne banke
DSTI
razmerje med stroški servisiranja dolga in dohodkom kreditojemalca ob
sklenitvi kreditne pogodbe (iz angl. Debt Service-To-Income)
EA
evrsko območje (iz angl. euro area)
EBA
Evropski bančni organ (iz angl. European Banking Authority)
ECB
Evropska centralna banka
EDIS
Evropska shema za jamstvo vlog (iz angl. European Deposit Insurance Scheme)
EFC
Ekonomsko-finančni odbor EU (iz angl. Economic and Financial Committe)
EFDI
Evropsko združenje jamstvenih shem (iz angl. European Forum of Deposit
Insurers)
EGP
evropski gospodarski prostor
EIOPA
Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (iz angl. European
Insurance and Occupational Pensions Authority)
ELA
posojilo v skrajni sili (iz angl. emergency liquidity assistance)
EONIA
(iz angl. euro overnight index average)
ESCB
Evropski sistem centralnih bank
ESMA
Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge (iz angl. European
Securities and Markets Authority)
ESRB
Evropski odbor za sistemska tveganja (iz angl. European Systemic Risk Board)
170
€STR
evrska obrestna mera za denar čez noč (iz angl. Euro short-term rate)
Fed
ameriška centralna banka (iz angl. Federal Reserve System)
FTP
mehanizem financiranja Mednarodnega denarnega sklada (iz angl. Financial
Transaction Plan)
FURS
Finančna uprava RS
GLTDF
razmerje med spremembami stanja kreditov nebančnemu sektorju pred
upoštevanjem oslabitev in stanja vlog nebančnega sektorja (iz angl. Gross Loans
to Deposits Flows ratio)
HICP
harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (iz angl. Harmonised Index of
Consumer Prices)
ICAAP
proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (angl. Internal Capital
Adequacy Assessment Process)
ILAAP
proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (iz angl. internal liquidity
adequacy assessment process)
JST
skupna nadzorniška skupina (iz angl. Joint Supervisory Team)
KDD
Centralna klirinško depotna družba, d. d.
LSI
manj pomembne banke in hranilnice (iz angl. Less Significant Institutions)
LVT
razmerje med zneskom stanovanjskega posojila in vrednostjo nepremičnine, s
katero je posojilo zavarovano (iz angl. Loan-To-Value)
MDS
Mednarodni denarni sklad
MREL
Minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (iz angl.
minimum requirement for own funds and eligible liabilities)
MSRP 16
Mednarodni standard računovodskega poročanja 16
NPE
nedonosne izpostavljenosti (iz angl. Non-performing Exposures)
NPL
nedonosne terjatve (iz angl. Non-performing Loan)
NSP
Nacionalni svet za plačila
OECD
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (iz angl. Organisation for
Economic Co-operation and Development)
OFS
Odbor za finančno stabilnost
OGR
operacije glavnega refinanaciranja (iz angl. Main refinancing operations, MRO)
ODR
operacije dolgoročnejšega refinanciranja (iz angl. Longer-term refinancing
operations, LTRO)
171
PELTRO
izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (iz angl.
Pandemic emergency longer-term refinancing operations)
PEPP
izredni program nakupa vrednostnih papirjev (iz angl. Temporary pandemic
emergency purchase programme)
PPDFT
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
PSPP
program nakupov vrednostnih papirjev javnega sektorja (iz angl. Public Sector
Purchase Programme)
ROE
donosnost na kapital (iz angl. return on equity)
SDR
posebne pravice črpanja oziroma finančni instrument, ki ga uporablja in njegovo
vrednost objavlja Mednarodni denarni sklad (iz angl. special drawing rights)
SEPA
enotno območje plačil v evrih (iz angl. Single Euro Payments Area)
SI
pomembne banke (iz angl. Significant Institutions)
SISBIZ
sistem izmenjave informacij o zadolženosti poslovnih subjektov in kreditnih
tveganjih
SISBON
sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb iz naslova kreditnih
poslov
SPACE
študija o plačilnih navadah potrošnikov v evrskem območju (iz angl. Study on
the payment attitudes of consumers in the euro area)
SRB
Enotni odbor za reševanje (iz angl. Single Resolution Board)
SREP
proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (iz angl. Supervisory
Review and Evaluation Process)
SRF
Enotni sklad za reševanje (iz angl. Single Resolution Fund)
SRM
Enotni mehanizem reševanja (iz angl. Single resolution mechanism)
SSM
Enotni mehanizem nadzora (iz angl. Single Supervisory Mechanism)
STEP2-T
vseevropski plačilni sistem za izvrševanje kreditnih plačil SEPA in direktnih
obremenitev SEPA
SUCH
študija o rabi gotovine v gospodinjstvih evrskega območja (iz angl. Study on the
use of cash by households in the euro area)
SURS
Statistični urad RS
172
TARGET2 − Securities (T2S)

enotna tehnična platforma Evrosistema za poravnavo poslov z vrednostnimi
papirji
TARGET2
vseevropski sistem bruto poravnave v realnem času za plačila v evrih (iz angl.
Trans-European Automated Real-time Gross Settlement Express Transfer
System)
TIPS
vseevropska infrastruktura za izvrševanje takojšnjih plačil v evrih (iz angl.
TARGET Instant Payment Settlement)
TLPT
penetracijsko testiranje na podlagi analize groženj (iz angl. Threat led
penetration testing)
TLTRO in TLTRO-II in TLTRO-III
ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (iz angl. Targeted
Longer-Term Refinancing Operations)
UPPD
Urad za preprečevanje pranja denarja
ZBS
Združenje bank Slovenije
173

Letno - Porocilo - 2020 SL 03 Web

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Letno - Porocilo - 2020 SL 03 Web

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Naslov publikacije:

LETNO POROČILO 2020

Slika 15: Obseg naložb v zelene obveznice ob koncu

SSM, EBA in BIS hitro in učinkovito odzvali s prilagajanjem nadzorniških

izpostavljenosti do svojih komitentov, ki jih je aktualna kriza prizadela do te

IZKAZNICA razpolaga z lastnim premoženjem. Banka Slovenije je v izključni

KLJUČNA PODROČJA DELOVANJ

0,3 je leta 2020 v povprečju

1.377 je znašalo stanje TLTRO v

mio € postopkov dovoljenja.

tone in terjatev je konec leta

975.423 transakcij 21,98 mrd € 24/7/365 134 transakcij

JA IN NALOGE BANKE SLOVENIJE

44,7 je konec decembra 2020

mrd € bančnega sistema.

% bančnega sistema (konec

0,2 je znašala medletna rast

18,3 je znašala kapitalska

10,8 mrd € 31,8 mio € 887 kosov 124,8 mio

1.1 MEDNARODNE RAZMERE

Slika 1: Prispevki držav k rasti svetovnega BDP

Združeno kraljestvo Druge države Indija Kitajska

Vir: MDS, preračuni Banke Slovenije.

Sprememba zalog Zasebna potrošnja Državna potrošnja

Slovenija – zaposlenost EA – zaposlenost

Združeno kraljestvo Druge države Indija Kitajska

Slika 2: Prispevki komponent trošenja k letni rasti BDP

Sprememba zalog Zasebna potrošnja Državna potrošnja

Vir: SURS, Eurostat, preračuni Banke Slovenije.

Slovenija – zaposlenost EA – zaposlenost

Slika 3: Primerjava gibanj na trgu dela med Slovenijo in evrskim območjem

Slovenija – zaposlenost EA – zaposlenost

Vir: Eurostat, SURS, preračuni Banke Slovenije.

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Storitve

Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je lani močno povečal.

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Storitve

Vir: Banka Slovenije.

v % BDP 2020 2012

v % BDP 2020 2012

neto zunanji dolg

neto zunanje terjatve

Cenovna gibanja so bila lani šibkejša kot v povprečju evrskega

neto zunanji dolg

neto zunanje terjatve

Slika 6: Inflacija v članicah evrskega območja

HICP, povprečna letna rast v % 2020 2019

Vir: ECB, Eurostat, preračuni Banke Slovenije.

v% Letna rast HICP EA Letna rast HICP SI

-1,5 Letno poročilo Banke Slovenije 2020

v% Letna rast HICP EA Letna rast HICP SI

Saldo – Slovenija Saldo – EA

Posojila nebančnemu sektorju Posojila nefinančnim družbam

-2,0 poročilo Banke Slovenije 2020

Saldo – Slovenija Saldo – EA

Vir: SURS, Eurostat.

Posojila nebančnemu sektorju Posojila nefinančnim družbam

Število kreditnih institucij v Sloveniji se v zadnjih letih zmanjšuje.

Slika 9: Kreditiranje nebančnega sektorja

Posojila nebančnemu sektorju Posojila nefinančnim družbam

Vir: Banka Slovenije.

Slika 10: NPE, NPL in zamude nad 90 dni, stanja in deleži

Vir: Banka Slovenije.

njihov obseg in delež celo nekoliko povečala. V portfelju podjetij