Rešitve

7. a) mega: 1 000 000 | deci: 0,1; deka: 10 |

1. Uvod v fiziko mikro: 0,000001
mili: 0,001 | hekto: 100 | kilo: 1000 |
(5–15) centi: 0,01
b) kilo | deka | centi | mikro
PODROČJA FIZIKE IN NJEN POMEN
8. a) 300; b) 5000; c) 0,003; č) 0,04
1. a) DA; b) DA; c) NE; č) DA; d) NE; e) DA
9. a) 8 · 10–2 m; b) 11 · 10–6 m; c) 14 · 102 l;
2. Č – geografija č) 8 · 106 W
3. električar, strojni inženir, pilot, optik, 10. a) 8 dm; b) 3 kg; c) 30 cl; č) 6 μm
zdravnik, arhitekt
11.
4. Če uporabimo kovinsko posodo, se bo na D
površini pojavilo iskrenje oziroma vidna
K I L O G R A M M
svetloba.
L A E D
5. / T E Ž A S E K U N D A
I A Z G
OBLIKE IN METODE DELA PRI FIZIKI T E H T N I C A U
I A M R
1. a) 1 — 4 — 5 — 3 — 2 — 6 T A
b) metodo opazovanja, metodo merjenja, U R A
metodo grafičnih izdelkov O L E T O
2. naravi | laboratoriju | grafom | izračunamo | Č A S K I
zakon T E R M O M E T E R
E
T E M P E R A T U R A
MERJENJE IN MERSKI SISTEM
1. merilnim trakom | m | maso | dag | čas | uro | 12.
hitrost | km Meritev mm cm dm
h
2. masa vreče moke — tehtnica; temperatura A 84 8,4 0,84
zraka — termometer; debelina žice —
kljunasto merilo; dolžina bazena — merilni B 121 12,1 1,21
trak; hitrost ladje — merilnik hitrosti; čas C 140 14 1,4
hoje od doma do šole — štoparica
3. prostornina, 46 ml; temperatura, −12 ˚C; 13. 20 plovil
masa, 125 g
14. km | dm, mm | m | cm
4. 24 dag
15. 0,106 mm = 106 μm
5. 1,68 m
16. 120 | 120 000; 160 | 1,6; 70 | 0,7; 110 | 0,11;
6. 9,33 s 6400 | 6 400 000

Rešitve 1
17. a) ? ur | × 60 minut ODBOJ IN LOM SVETLOBE
b) ? minut | × 60 sekund
c) 9 ur 1. B
18. a) Ne. Šestdeseti del. 2. a) 35 stopinj
b) Da.
c) Da.
č) Ne. Sekunda.
19. a) minut
b) let b) Po poti B. | Ker je vpadni kot enak
c) minutah odbojnemu.
č) tedne 3. a) Da. | Na levem. | Svetloba potuje
d) minuti v nasprotno smer po isti poti.
e) sekundi
20. a) 60 | 3600
b) 1 | 900
4
c) 1 | 180
8
21. a) 10 h 6 min
b) 15 h 22 min

VELIKOSTNE STOPNJE V NARAVI

b) Ne. | Na poti, po kateri gre svetloba,
1. 3 — molekula, 1 — jedro atoma, ki se od deklet odbija, ni ogledala.
4 — bakterija, 2 — atom
2. od 0,01 μm do 0,1 μm
3. A – astronomska enota
4. A – 105
5. Razmerje razdalje Zemlja–Luna proti razdalji
Zemlja–Sonce je enako razmerju velikost
Lune proti velikost Sonca.

4. a) Vpadni kot 0°, odbojni kot 0°.

2. Svetloba b) Vpadni kot 10°, odbojni kot 10°.
c) Vpadni kot 40°, odbojni kot 40°.
(16–26)
5. a) 85 cm
b) 1,75 m
KAJ JE SVETLOBA c) Ne. | Značilna žarka se odbijata od
ogledala vedno v istih točkah, ne glede
1. Sonce, goreča bakla, goreča sveča, prižgana na to, kako daleč od ogledala stoji Nejc.
petrolejka, kresnička, blisk, prižgana
baterijska svetilka
2. a) DA; b) DA; c) NE; č) DA; d) DA

2 MOJA PRVA FIZIKA 1

 č)

d)

6. a)

LEČE
1. A, B in D
2. 0,6 cm

b)

3. a) Slika nastane na zidu, ki je nasproti oknu.

b) goriščna ravnina
c) B c) Legi sta vzporedni.
4. a) 2,7 cm
b) 1 cm, 2 cm
c) 4 cm, 8 cm
Razmerje oddaljenosti slike in predmeta
od leče je enako razmerju velikosti slike
in predmeta.

F S

P F

Rešitve 3
 KAMERA OBSKURA IN ČLOVEŠKO OKO
1. a) DA; b) NE; c) NE; č) DA
3. Pogled v vesolje
(27–33)
2. očesno lečo | mrežnici | pomanjšana |
obrnjena | prava | svetlobo | paličice | čepki |
VESOLJE IN ASTRONOMIJA
barv
3. zmanjša | debelejša | za | zbiralni | oddalji 1. Gibanje planetov je opisal s tremi zakoni. —
Johannes Kepler
Jonski naravoslovec, ki je že znal napovedati
OPTIČNE NAPRAVE Sončev mrk. — Tales
1. a) Odkril je gravitacijski zakon. — Isaac
Newton
Postavil je relativnostno teorijo. — Albert
Einstein
Prvi je domneval, da je Zemlja okrogla. —
Pitagora
Prvi je skozi daljnogled opazoval nebo. —
Galileo Galilej
Razvil je teorijo geocentričnega Sončevega
sistema. — Klavdij Ptolemaj
Utemeljil je heliocentrični Sončev sistem. —
b) poveča Nikolaj Kopernik
2. A – bliže kot gorišče leče.
ZVEZDE
3.
Slika 1. a) NE; b) DA; c) DA; č) DA; d) NE; e) DA
Naprava navi- obrnje- pove- pomanj-
prava pokončna
dezna na čana šana 2. a) 9 ur; b) 7 ur
lupa ✓ ✓ ✓
grafoskop
3. a) Veliki medved, Kasiopeja, Mali medved
✓ ✓ ✓
b) Vega
lovski ✓ ✓ ✓
daljnogled
fotoaparat ✓ ✓ ✓ OSONČJE
mikroskop ✓ ✓ ✓
diaprojektor ✓ ✓ ✓ 1. a) 8 | Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter,
oko ✓ ✓ ✓ Saturn, Uran in Neptun
b) Merkur in Venera | Mars, Jupiter, Saturn,
Uran in Neptun
c) Jupiter
č) Venera
d) Luna
e) pritlikavi planeti, asteroidi, kometi,
meteoriti in drugi manjši prašni delci
2. B – ekliptika
3. a) Luna, planeti
b) Sončev dan, enote za dolžino
c) Jupiter, Jupitrove lune
č) Andromeda, zvezde

4 MOJA PRVA FIZIKA 1

4. a) 4 min 2 s, 78 milijonov km
b) opozicija 4. Enakomerno
5. a) ščip, zadnji krajec, mlaj, prvi krajec
b)
gibanje (34–43)
Lunin tir GIBANJE IN MIROVANJE
Sonce
1. giblje | mirujejo | gibljejo | se giblje | miruje |
giblje | se giblje | miruje
2.
Izbrana Opazovano Opazovano
telesa iz telo miruje telo se giblje
okolice glede na ... glede na ...
Jan si je zavezal vezalke športni športne tla, Jana
in stekel na dvorišče. copati, copate
c) NE. | Lunina mena ni odvisna od vrtenja Jan, tla
Zemlje okoli osi, ampak od njenega
položaja glede na smer Zemlja–Sonce. Sara čvrsto drži roka, roko risalni list,
svinčnik, ko senči risalni Saro
Lunina mena nastopi sočasno za vse kraje narisano skico. list, Sara
na Zemlji. Marta se je z eno nogo pedal, pedal kolo, cesto
na pedalu odrinila od kolo,
6. a) S L Z ceste in sedla na kolo. cesta
Dedek z očali na nosu nos, nos naslanjač,
b) S Z L seda v naslanjač. naslanjač, dedkove
dedkove noge
7. a) mlaj (ali prazna luna) noge
b) ščip (ali polna luna)
3. premo | krivo | premo | krivo | premo | krivo
4. a) krivo
b) premo
c) krivo

HITROST
1. A, B in E

2. C – 80 km
h

3. a) 5 ms
; b) 64 km ; c) 2 m ; č) 4 m ;
s s s
d) 50 m ; e) 70 km
s h
4.
čas 1s 10 s 1 min 2 min 5 min 10 min
pot 5m 50 m 300 m 600 m 1,5 km 3 km

5. a)

b) 2
c) 6 m

Rešitve 5
6. a) 48 km 3. a)
h t [s] 0 2 4 6
b) 90 km s [m] 0 1 2 3
h
7. 0,28 | 28
8. m | km
s h
9.
na cestah v naselju 50 km
h
30 km
v območju omejene hitrosti
h
v območju umirjenega prometa 10 km
in v območju za pešce h
na avtocestah 130 km
h
na hitrih cestah 110 km b) 1,5 m
h
km 4. a) 0,02 s
na vseh ostalih cestah 90
h b) 1 s

10. a) Janez
b) 80 km , 200 km
h c) 16 cm

GRAFI GIBANJA č) 16 cm
s
1. a) 5. a) 30 m
b) 8 s
Čas [s] Hitrost [ m
s ] c) 50 m
0 0,5 č) 2,5 m
s
1 0,75
d) 6,25 m
2 1,25 s
3 1,50 6. a) 22 km | 25 km | 30 km | 23 km
4 1,50 h h h h
b)
5 1,63
b) v četrti sekundi
2. a) vA = 4,5 vC
vB = 3 vC
b)

c) 25 km
h

6 MOJA PRVA FIZIKA 1

 6. prožna | prožnost | meritev | uteži | teže |
5. Sile (44–66) raztezke | sila | raztezkom | Hookov zakon |
vzmetna tehtnica | newton

O SILAH 7. a)

1. –, –
žebelj, na daljavo
jabolko, na daljavo
zmaja, ob dotiku
skodelico, ob dotiku
lase, na daljavo
2. a) sila vratnice
b) sila naelektrenega tulca
c) privlačna sila Zemlje
b) 7,2 cm
č) sila vrvice
c) 6,6 N
d) sila gibajočega zraka
e) magnetna sila 8. a)
3. a) steklenička | sila roke, sila soka in
privlačna sila Zemlje | sila Zemlje
b) roka | sila stekleničke, privlačna sila
Zemlje, sila mišic | sila Zemlje
(Če je opazovano telo sok, delujeta nanj
sila stekleničke in sila Zemlje;
sila Zemlje deluje na daljavo.)
4. Martina se spotakne ob oviro.
0
V galeriji obešajo slike.
V knjižnici listam knjigo. b) 1,5 N
Presajam rože.
9. Da. | Utež za 1 N raztegne vzmet za 0,8 cm,
Režem zrezek na krožniku.
utež za 3 N pa za 2,4 cm. Raztezek je 3-krat
večji, tako kot sila.
MERJENJE SIL
1. elastika, frnikola, vzmet, žogica iz penaste RISANJE SIL
gume
1. a) NE; b) DA; c) NE; č) DA; d) DA; e) NE
2. Zemlje | gravitacijska | 100 g | 1N | osnovna |
2. a) 7 N
kilonewton [kN] | meganewton [MN]
b) 50 N
3. 0,56 N; 2 N; 10 N; 70 N; 10 000 N = 10 kN
3. a)
4.
r
utež 1 2 3 4
masa 0,5 kg 100 g = 0,1 kg 20 dag 50 g
teža 5N 1N 2 N 0,5 N

r
5. 550 N + 40 N = 590 N

Rešitve 7
 RAVNOVESJE SIL
1. B – Tilen sune krožnik juhe, da se juha polije
čez rob.
2. a) gravitacijsko silo
b)
r v
r
t

g
b) Da. | 50 g in 10 g.
4. a)
z g

b)
g

3. a) sila police, gravitacijska sila

p
g

c) g

nič
t
Fp = –Fg ali Fp + Fg = 0
b)
p

5. 1 cm pomeni 25 N

o k
g

sila police, gravitacijska sila in sila zgornje

1 cm pomeni 0,25 N. knjige
10 N
R
Fp = –(Fk + Fg) ali Fp + Fk + Fg = 0
4. a) nič
b) 27 N
6. 1 cm pomeni 17 N | 88 N

8 MOJA PRVA FIZIKA 1

5. a) F1 = 1,5 N Ali: Zemlja deluje na jabolko, jabolko
b) F3 = 1 N deluje na Zemljo.
Ali: Roka deluje na jabolko, jabolko deluje
c) F1 = –(Fg2 + F3)
na roko.
c) Deklica deluje na rolko, rolka deluje na
deklico.
Ali: Zemlja deluje na rolko, rolka deluje
na Zemljo.
g č) Teniška igralka deluje na lopar, lopar
deluje na teniško igralko.
Ali: Lopar deluje na žogico, žogica deluje
na lopar.
Ali: Zemlja deluje na teniško igralko,
teniška igralka deluje na Zemljo.
2. a) police na televizor | televizorja na polico
TRENJE IN UPOR
1. ovirata | nasprotno
2. a) povečamo
b) zmanjšamo p
c) zmanjša
č) povečamo
d) zmanjša
3. Ftr = 5 N
t
4. Varnostna zavora prepreči drsenje odpete
smučke. Smučka brez varnostne zavore zaradi b) spodnjega magneta na zgornji magnet
majhnega trenja drsi po smučišču in ogroža
druge smučarje.
5. a) Na Anžeta; zaradi večjega prečnega
preseka je odrivna ploskev večja.
b) Na avtobus, zaradi večjega prečnega
preseka in zaradi oblike.
c) Pri največji hitrosti; upor narašča s
hitrostjo.
6. a) DA; b) NE; c) DA 3. 700 N | 700 | 700 | vzajemnem učinku | Petra
7. a) 900 N. na tla | vsota sil | v ravnovesju
b) Prav tako 900 N. Sile pri enakomernem 4. a) DA; b) NE; c) NE; č) DA
gibanju so v ravnovesju.

SESTAVLJANJE SIL
MEDSEBOJNO DELOVANJE TELES
1. 70 kN
1. a) Plezalec deluje na steno, stena deluje na
plezalca. 2. a) 350 N
Ali: Zemlja deluje na plezalca, plezalec (Račun: 7 · 50 N = 350 N)
deluje na Zemljo. b) 70 N
b) Jabolko deluje na vejo, veja deluje na (Račun: 350 N : 5 = 70N)
jabolko.

Rešitve 9
3. a) 42 N + 60 N = 102 N SESTAVLJANJE NEVZPOREDNIH SIL

R 1. Merilo: 1 cm pomeni 400 N.

R
b) 54 N – 36 N = 18 N

FR = 1600 N

4.

R
R
FR = 100 N – 60 N = 40 N
Primer, ko 1 cm pomeni 40 N.
FR = 1200 N
5. Merilo: 1 cm pomeni 40 N.
2. Merilo: 1 cm pomeni 10 N.
a) 140 N
b)

FA

FR FM
FN

FL

c) V desno
FM = 140 N

F3 = 48 N
3. 12 N | 2 N

10 MOJA PRVA FIZIKA 1

 RAZSTAVLJANJE SIL 5. a) F1 = 40 N
b) F2 = 48 N, Fk = 48 N
1. 12,5 N | 1200 N | 270 N
2.
g

a) F1 = 11,5 N, F2 = 7 N
b) F1 = 18,5 N, F2 = 13 N 6. Fd = 300 N

3. FJ = 75 N
FP = 140 N
p
J
g

P
4. a) Fr = 100 N
b) Fl = Fd = 50 N
g
c) Fl = Fd = 55 N

7.
p
g

l d

č) Fl = Fd = 70 N g

Merilo: 1 cm pomeni 2 N.
Fg = 6,4 N
g FR = 4 N

l d

Rešitve 11
8.
6. Tlak in vzgon
(67–95)
MERJENJE PLOŠČINE
v
1. A
2. a)
b)
g
k

Merilo: 1 cm pomeni 4 N.
a) Fk = 17 N 3. a) 0,12 cm2 = 12 mm2
b) Fg = 20 N b) 49 m2

9. a) sila tal Ft , gravitacijska sila Fg , potisna 4. A – 87 a 50 m2

sila Fp , sila trenja Ftr  5. 10 000 cm2 = 0,0001 ha
b) 0,01 dm2 = 0,0001 m2
0,0125 m2
t
505 dm2
27 500 m2
6. 0,16 m2
R 0,0005 m2
3,61 m2
0,0303 m2
15,0075 m2
8808 m2
tr

O TLAKU

1. sila | 1 m2 | Pa | N2 | ploščina
sila | p = F
p
m S
g 2. a) F = 4500 N
R b) F = 15 kN
c) F = 3 · 106 N
3. B – Povečal se je dvakrat.
4. a) 25 000 Pa = 25 kPa
b) 100 kPa = 100 000 N2
m
c) Ftr = 80 N, Ft = 208 N
N
c) 20 000 2 = 20 000 Pa
m
5. a) F1 = F2 | S1 > S2 | p1 < p2
b) S1 = 4 S2 | p1 = 1 p2
4

12 MOJA PRVA FIZIKA 1

6. 817 kPa 7. a) 220 ml
7. C b) 140 ml
c) 80 ml
8. a) 2 kPa č)
b) p1 = 2 kPa, p5 = 10 kPa
Tlak p5 je 5-krat večji, ker na enako veliko
ploskev deluje 5-krat večja sila.
c) 2 kPa
Tlak pod vsako ploščo je 2 kPa.
9. 0,5 m2
8. C – Ne, prostornina se ni spremenila.
9. a) 2 cm3; b) 54 ml
10. a) 10 cm3
b) 0,025 cm3
c) 40 000
a) b) c)
č) nad oznako 10 ml
11. C – Vode in fižola je več kakor 1 liter,
10. Naloga ima več rešitev.
vendar je v loncu še veliko prostora.
12. a) DA, b) NE, c) DA
MASA IN PROSTORNINA
13. 740 dm3 250,8 m3
1. mleto meso — 0,75 kg 65 cm3 1,5 m3
sir za pico — 30 dag
sveži pekovski kvas — 40 g
GOSTOTA IN SPECIFIČNA TEŽA
pomaranče — 3 kg
zimska jabolka — 15 kg 1. topljeni sir, olje, diamant, živo srebro
2. 17 2. manjšo | več
3. a) 210 g; b) 5; c) 5 3. a) 11,4 kg
b) 11 400 kg
4. 35 dag = 0,35 kg
7500 kg 4. a) 950 kg3
m
250 mg
3000 g b) 1,05 kg3
dm
5. c) 19,3 g 3
cm
Merska Merska 5. 780 g
priprava enota
6. a) 910 kg3
učilnica merilni trak m3 m
akvarij meter l b) 91 kg
kamenček merilni valj cm3 7.
gramoz na žlica bagerja m3 kg N
Snov Gostota [ ] Specifična teža [ 3 ]
kamionu m3 m
radirka ravnilo cm3 granit 3000 30 000
mleko za merilna posoda dl natrij 975 9750
pripravo testa vodna 480 4800
para
6. C – ne spremeni. helij 0,18 1,8

Rešitve 13
8. a) 234 N TLAK ZARADI TEŽE TEKOČINE
b) 3 dm3
1. Ne.

TLAK V TEKOČINAH
1. voda, alkohol, živo srebro, mleko
2. a) DA; b) NE; c) DA; č) DA; d) NE
3.

2. a)

4.

p b

b) 6
5. balon – A | risalni žebljiček – C c) Ne.
6. za 25 kPa č) Ne.
Specifična teža vode je večja od specifične
7. a) 30 kPa; b) 30 kPa; c) enak; č) 15 000 N
teže olja, zato je tlak v cisterni pri dnu
8. a) 15 kPa. večji, ko je cisterna napolnjena z vodo.
Ker je Marko pihal po Maruši, je tlak
3. A – Tlaki so enaki.
tolikšen, kot ga zmore Marko.
4. C – Voda, slana voda, olje.
b) Ne.
Ker Maruša zmore največ 12 kPa, je nekaj 5. a) DA
zraka iz balona ušlo, ko je poskušala pihati. b) NE – Sila vode na enako veliko dno je v
vseh vazah enaka.
c) 15 kPa.
c) DA
Tlak je tolikšen tudi, če Maruša piha po
č) DA
Marku. Zrak zaradi ventilčka ne izhaja iz
blazine in tlak ostane največji. 6. 1350 kPa
7. Olje.
Specifična teža olja je 8000 N3 .
m
8. a) h = 1,5 m
b) p = 115 kPa
Voda povzroča tlak 15 kPa, zrak ob gladini
pa 100 kPa, zato je tlak ob dnu 115 kPa.

14 MOJA PRVA FIZIKA 1

9. a) ATMOSFERSKI POJAVI IN VREME
1. vreme | dviga | spušča | vetrovi | vremenski
2. a) hladnejša
b) Izmenjavo toplega zraka s hladnim, ki
vsebuje manj vodne pare.
3. a) rosa; b) sodra; c) dež; č) slana; d) toča
4. a) Topla greda, ki jo uporabljamo pri gojenju
rastlin, zadržuje toploto, da ne uide v
ozračje. Podobno zadržujejo nekateri plini
v ozračju toploto v bližini Zemeljskega
površja in na ta način segrevajo ozračje. Ta
pojav imenujemo učinek tople grede.
b) /
b)

VZGON IN PLAVANJE
1. 1 N
2. a) 2 N; b) 2 N; c) Ne.
3. a) 0,2 N; b) Ne.
Povečal bi se, ker je gostota slane vode večja.
4. A – V vseh treh posodah je enak.
5. B – vzgon
6. a) C – Vzgona sta enaka.
b) A – Vzgon na aluminij je večji.
Ker je gostota aluminija manjša od gostote
c) Tlaka kapljevine v ločilni ravnini sta v svinca, je prostornina aluminija večja.
obeh krakih enaka. 7. a) teža Fg, sila vzgona Fv
pv = po b) Fg = Fv = 5 N
h v σ v = ho σ o c)
hv = 3,2 cm v

10. 100 kPa | 100 000 | barometer | aneroid |

mbar | 101 500
11. B – Triglava.
12. a) večji; b) manjši; c) manjši
13. 190 m
v
14. Plastenka je stisnjena.
Tlak zraka v dolini je večji od tlaka v gorah.

a) 100 kPa
b) Opna je izbočena. Tlak se je povečal.
c) Opna je vbočena. Tlak se je zmanjšal.

Rešitve 15
8. a) teža, sila vzgona, sila roke 10. S silo 30 N, ker deluje kopalka na dno s silo
b) Fg = 20 N, Fv = 40 N, Fr = 20 N 30 N.
c) 11. 1 – ρ3, 2 – ρ1, 3 – ρ2
v
12. a) 1 kg
b) 10 N
c) 1 dm3
13.gostoto snovi — ρ = m
V
tlak pod opeko — p = F
S
vzgon na potopljeno telo — Fvzg = σ · V
r
g tlak tekočine nekaj metrov pod gladino —
p=σ·h
9. a) B – tretjina
b) C – 10 N silo, ki povzroča tlak na izbrano ploskev —
c) B – 10 N F=p·S

16 MOJA PRVA FIZIKA 1