BIOLOŠKO LABORATORIJSKO DELO

RAZMERJE MED DIFUZIJO IN VELIKOSTJO

CELICE

Avtorica: Anamarija Kotnik, 1. b Mentorica: Cirila Jeras

Kamnik, 6. 5. 2020
1 NAMEN IN HIPOTEZA 2
1.1 NAMEN
1.2 HIPOTEZA

2 TEORETSKE OSNOVE 3
2.1 ZAKAJ SO CELICE MAJHNE
2.2 CELIČNA MEMBRANA
2.3 DIFUZIJA IN POSPEŠENA DIFUZIJA
2.4 AGAR, FENOLFTALEIN IN NATRIJEV HIDROKSID

3 MATERIAL IN METODE DELA 5

3.1 MATERIAL
3.2 METODE DELA

4 REZULTATI 6

5 ANALIZA REZULTATOV 8

6 LITERATURA 9
KAZALO VSEBINE

1
 1 NAMEN in HIPOTEZA

S poskusom želimo spoznati difuzijo kot način izmenjave snovi med celico in njenim
okoljem. Ker so celice premajhne, smo poskus izvedli z agarjem kot povečanim
modelom celice, saj je agar sestavina celičnih sten rdečih alg. Ioni natrijevega
hidroksida predstavljajo molekule, ki jih celice sprejme skozi celično membrano in
nato potujejo proti notranjosti celice. Fenolftalein pa smo uporabili kot indikator, saj
se ob prisotnosti močne baze (v našem primeru NaOH) obarva rdeče. Sprememba
barve nastopi zaradi spremembe v zgradbi molekul.

1.1 NAMEN

Namen tega laboratorijskega dela je večplasten:

~spoznati difuzijo in pasivni transport, natančneje difuzijo in pospešeno difuzijo,

~ opazovanje difuzije molekul indikatorja, ionov natrijevega hidroksida NaOH in

sestavin agarja,
~ spoznavanje dejavnikov, ki omejujejo velikost celice, na neživem modelu celic iz
agarja,
~ utrjevanje znanja o mnogocelični organizaciji (prednosti, slabosti),
~ prenos teoretičnega znanja v prakso in
~ spoznavanje indikatorja za pH okolja (pH> 7, bazično okolje) fenolftaleina.

1.2 HIPOTEZA

Predvidevam, da bo natrijev hidroksid (NaOH) enako hitro prehajal v vse tri kocke
agarja, vendar bo zaradi njihove razlike v velikosti razmerje med obarvanim in ne
obarvanim delom različno (pri večjih kockah bo obarvanega dela manj, pri manjših pa
več).

2
2 TEORETSKE OSNOVE

2.1 ZAKAJ SO CELICE MAJHNE?

Celice so kot osnovne gradbene funkcionalne enote zelo majhne.

Razlog njihove majhnosti je razmerje med volumnom in površino, ki določa velikost
celic. Ko celica raste, se njena prostornina povečuje bolj kot površina. Velika
prostornina bi upočasnila transport molekul znotraj celice, kar pomeni, da celica ne bi
dobila dovolj potrebnih snovi ob pravem času. Torej velike celice zaradi pomankanja
snovi ne bi mogle delovati.
Seveda pa se celice kljub svoji majhnosti razlikujejo po velikosti. Gre za to, da se
celica pravzaprav lahko povečuje, vendar le do neke mere. Pri velikih celicah
razmerje med volumnom in površino ostaja ugodno zaradi razrasti (primer: velike
celice, npr. nevroni (živčne celice) lahko merijo meter v dolžino, vendar imajo ugodno
razmerje med volumnom in površino). Zaradi difuzijskih razdalj in lažjega
oskrbovanja so velike celice vedno razvejane in konveksne (izbočene).

2. 2 CELIČNA MEMBRANA
Vse celice omejuje celična membrana ali plazmalema.
Celična membrana je sestavljena iz fosfolipidnega dvosloja, v katerega so vključeni
številni proteini, glikoproteini in glikolipidi. Fosfofolipidni sloj je precej tekoč, tako, da
se proteini v njem lahko premikajo.
Celična membrana opravlja v celici številne naloge: ščiti in ločuje celico od zunanjega
okolja, omogoča različnim snovem vstopanje v celico in izstopanje iz nje. Proteini na
površini omogočajo celično prepoznavanje. Membrana znotraj celice pa oblikuje
predelke v citoplazmi – organele, v katerih potekajo različni presnovni procesi. V
membranah so mnogi proteini, ki sodelujejo pri različnih presnovnih procesih.
Celična membrana omogoča membranski transport. Poznamo več oblik transporta
skozi celično membrano, aktivni transport in pasivni transport. Za aktivni transport je
potrebne precej energije, da lahko celica prenaša snovi v smeri, v kateri se običajno
ne bi premikale, saj prehajajo proti koncentracijskemu gradientu. Poznamo več oblik
aktivnega transporta; ionske črpalke, eksocitoza in endocitoza. Za pasivni transport
vložek energije ni potreben; snovi se premikajo v smeri koncentracijskega gradienta.
Oblike pasivnega transporta so: difuzija, osmoza in pospešena difuzija.

2.3 DIFUZIJA IN POSPEŠENA DIFUZIJA

Difuzija je prenos snovi z območja višje koncentracije snovi na območje nižje
koncentracije snovi (snov se premika v smeri koncentracijskega gradienta). Energija

3
je pri difuziji in vseh ostalih oblikah pasivnega transporta kinetična in jo imajo vse
molekule. Difuzija poteka toliko časa, dokler ne doseže dinamičnega ravnovesja
(molekule so enakomerno razporejene po vsej raztopini). Različno veliki delci z
difuzijo potujejo različno hitro.
Na zelo majhne razdalje poteka prenos delcev snovi z difuzijo hitro. Prenos delcev
snovi z difuzijo na daljše razdalje pa poteka zelo počasi.
Beljakovinski kanalčki so odprtine v membrani, ki jih oblikujejo beljakovine. Skoznje
poteka pospešena difuzija anorganskih ionov. Vsak kanalček prepušča le eno vrsto
iona v eni smeri. Pospešena difuzija je prehajanje snovi skozi membrano s pomočjo
prenašalnih beljakovin, v katerih prepustnost omogoča koncentracijski gradient. Tudi
pri tem procesu prehajajo snovi z mesta višje koncentracije proti mestu nižje
koncentracije, celica pa pri tem ne porablja svoje energije. Beljakovinski prenašalci
prehajajo iz ene oblike v drugo pod vplivom koncentracijskega gradienta in
omogočajo pospešen prenos snovi.

2.4 AGAR, FENOLFTALEIN IN NATRIJEV HIDROKSID

Agar je polisaharid, ki je sestavina celičnih sten rdečih alg. Ko agar segrejemo v
vodni raztopini do vrelišča in nato ohladimo, polisaharidne molekule oblikujejo mrežo.
Zaradi zamreženja je ohlajen agar podoben želatini.
Fenolftalein je pH-indikator. V kislem do rahlo bazičnem okolju je fenolftalein
brezbarven, v močno bazičnem pa vijolično-rdeče barve.
NaOH nastane pri reakciji z vodo (2Na + 2H2O → 2NaOH + H2) in je izredno močna
baza. Natrijev hidroksid se uporablja tudi pri izdelavi čistil in mila, saj raztaplja
maščobe in razžira umazanijo. Pri poskusu smo uporabili raztopino natrijevega
hidroksida. Imenuje se natrijev lug. V kemijskih procesih se lugi uporabljajo za
nevtralizacijo kislih odplak. Lugi so zaradi visokega pH povzročajo tudi vnetja,
draženja sluznice, zastrupitve in opekline.

4
3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 MATERIAL
Za poskus potrebujemo:
 3 kose agar-fenolftaleina,
 ravnilo,
 skalpel ali britvico,
 4% raztopina NaOH,
 stekleno čašo,
 plastično žlico,
 banjico.

3.2 METODE DELA

Iz treh kosov agar-fenolftaleina izrežemo tri kocke s stranicami 3cm, 2cm in 1cm.
Kocke agar-fenolftaleina z žlico spustimo v čašo z raztopino NaOH.
Kocke pustimo v raztopini 10 minut in jih večkrat obrnemo z žlico.
Po 10 minutah vzamemo kocke agarja z žlico iz raztopine NaOH.
Položimo jih na papirnato brisačo in rahlo osušimo.
Vsako kocko prerežemo na pol.
Izmerimo globino obarvanega področja in širino neobarvanega področja v notranjosti
kock.
Nato izračunamo še površino in prostornino neobarvanega dela za vsako kocko ter
razmerje med površino in prostornino neobarvanega dela za vsako kocko.

5
4 REZULTATI

4.1 Primerjava razmerij med površino in prostornino kocke

Velikost Površina Prostornina Razmerje med površino in prostornino

stranice

(a) (P) (V) (P:V)

[cm] [cm2] [cm3] [cm-1]
3 54 27 2:1
2 24 8 3:1
1 6 1 6:1
0'1 0'060 0'001 60:1
Tabela št. 1: Primerjava razmerij med površino in prostornino kocke

4.2 Primerjava obarvanosti kocke z njeno prostornino

Velikost Obarvani del Ne obarvani del kocke

stranice kocke
(a) Globina Širina ne Površina ne Prostornina Razmerje
obarvanega obarvanega obarvanega ne med
[cm] roba (x) [cm] področja (b) področja obarvanega površino in
[cm] (P) področja prostornino
[cm2] (V) (P:V)
[cm3] [cm-1]
3 0'5 2 24 8 3:1
2 0'5 1 6 1 6:1
1 0'5 0 0 0 1:1
Tabela št. 2: Primerjava obarvanosti kocke z njeno prostornino

4.3 Skice prerezanih kock agar- fenolftaleina

KOCKA št. 1 KOCKA št. 2

a=3cm x1=0'5 cm (obarvan a=2cm x2 = 0'5 cm (obarvan del
del kocke) kocke)

b2 = 1 cm (neobarvan del
b1= 2 cm kocke)
(neobarvan del
kocke)

KOCKA št. 3 2 × x3 = 2x 0'5 cm

a=1cm (obarvan del
kocke)

neobarvanega dela
kocke ni

6
 SLIKA 1: PREREZANE
KOCKE AGAR
GRAF 1: Širina ne
FENOLFTALEINA obarvanega področja v
odvisnosti od dolžine stranice
2.5
Širina ne obarvanega področja [cm]

1.5

0.5

0
0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5

Dolžina stranice (a) [cm] x

VIR:
https://www.pinterest.com/
pin/602989837588127731/
(citirano 2.05.2020)

7
5 ANALIZA REZULTATOV

Iz rezultatov lahko ugotovimo, da je bila hitrost prehajanja molekul pri vseh kockah
enaka.

Rob obarvanega dela je namreč pri vseh kockah meril 0'5 cm. Širina neobarvanega
področja pa je bila med kockami različna. Širina ne obarvanega področja raste
premo sorazmerno z dolžino stranice. Daljša kot je stranica, večje je neobarvano
področje.

Hipotezo, postavljeno na začetku, lahko torej potrdimo.

Razmerje med volumnom in površino je pri manjših kockah večje in bolj ugodno.

8
6 LITERATURA

 Vičar, M., 2013. Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski

praksi. Biologija, str. 25 -55. URL:
https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Izzivi%20razvijanja%20in
%20vrednotenja%20znanja%20v%20gimnazijski%20praksi
%20BIOLOGIJA/files/assets/basic-html/index.html#page81 (citirano
2.5.2020)

 Amon, T. in Lampe – Kajtna, M. Prostorske animacije biološki

procesov. Pasivni transport in pospešena difuzija skozi beljakovine.
URL: http://vedez.dzs.si/datoteke/bio-procesi/1_zgradba-in-delovanje-
celice/1_prepustnost_membrane/5_pasivni-transport/3_pospesena-
difuzija-skozi-beljakovino/1_uvod/index.html (citirano 2.5.2020)

 Natrijev Hidroksid. Wikipedija. 2019. URL:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Natrijev_hidroksid (citirano 2.5.2020)

 Kemija v šoli in družbi. 2020. URL: https://kemija.net/slovarcek/1513

(citirano 2.5.2020)

 Dermastia, M., Komel, R. in Turk, T. 2012. Kjer se življenje začne

(Biologija celice in genetika za gimnazije), str. 48-50 in 76-77, Ljubljana,
Rokus Klett.

 Resman., J. 2008. Biološko laboratorijsko delo, Razmerje med difuzijo

in velikostjo celice (delovni list). Gimnazija in srednja šola Rudolfa
Maistra Kamnik.

 Kotnik, A. Zapiski učnih ur biologije (interno gradivo). Šolsko leto

2019/2020. Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik.