Nova Kirurška Zbirka Vprašanj

november 2016
KAZALO
Splošna kirurgija in kirurške okuzbe .................................................. 1
Nevrokirurgija ....................................................................................39
Torakalna kirurgija ............................................................................67
Kardiovaskularna kirurgija .............................................................. 96
Abdominalna kirurgija .................................................................... 120
Urologija ......................................................................................... 140
Plasticna kirurgija in kirurgija roke .............................................. 160
Travmatologija ................................................................................ 212
Splošna kirurgija in kirurške okuzbe
1. Kirurške instrumente v bolnišnicah steriliziramo:
a) s povišano temperaturo
b) z zvišanim tlakom in povišano temperaturo
c) s poljem ionizirajočega žarčenja
d) s kemičnimi agensi
e) z nepropustnimi pregradami za mikoorganizme
2. Avtoklaviramo pri naslednji temperaturi (obkroži NAPAČEN odgovor):

a) 134o C
b) 100o C
c) 121o C
d) 200o C
e) 90o C
3. Kirurške rokavice steriliziramo:

a) s kemičnimi snovmi
b) z vročim suhim zrakom
c) z ionizirajočim žarčenjem
d) s prekuhavanjem
e) z nobeno od teh metod
4. Operativno polje je potrebno obriti :

a) dva dni pred operacijo
b) 8 ur pred operacijo
c) tik pred operacijo
d) en dan pred operacijo
e) zjutraj na dan operacije v bolniškim sobi
5. Operativno polje, ki ga očistimo in dezinficiramo za mediano laparotomijo obsega:

a) prednji del trebuha od ksifoida do simfize
b) prednji del trebuha in prsnega koša od višine aksil do popka
c) prednji del trebuha in prsnega koša od višine aksil do višin trohantrov stegnenic
d) prednji del trebuha od popka navzdol do višine trohantrov
e) prednji del trebuha in ledvena predela do hrbtenice
6. Drenažna ekscizija pomeni:

a) vstavljanje drena v abscesno votlino pri globoko ležečih abscesih
b) ekscizija tkiva v obliki valja nad površno ležečo abscesno votlino
c) ekscizija tkiva v obliki stožca nad površno ležečo abscesno votlino
d) incizijo kože in ekscizijo spodaj ležeče nekroze
e) ekscizijo kože in vstavljanje aktivnega drena
7. Za čiščenje kot vrsto antisepse velja (obkroži napačen odgovor):

a) je lahko dokončno opravilo
b) je lahko predstopnja dezinfekciji in/ali sterilizaciji
c) z njim zmanjšamo število mikroorganizmov
d) z njim ostranimo vse oblike vseh mikroorganizmov
e) mikroorganizme odstranimo z silo vodnega curka, brisanja s krpo, krtačo, gobo.
8. S čiščenjem dosežemo:
a) odstranimo vse spore
b) odstranimo vse vegetativne oblike mikroorganizmov
c) odstranimo vse spore in vegetativne oblike
d) zmanjšamo število mikroorganizmov
e) odstranimo vse anaerobe
1
9. Organski dezinficiensi, ki se uporabljajo v humani medicini so (obkroži nepravilni odgovor):
a) fenol
b) klorheksidin
c) heksaklorofen
d) etanol
e) formaldehid
10. Segrevanje v vroči vodi je primeren dezifekcijski postopek za:

a) operacijske plašče
b) operacijske komprese
c) operacijsko perilo
d) operacijske rokavice
e) operacijsko mizo
11. Za dezinfekcijo opeklinske rane uporabljamo:

a) kalijev permanganat (KMnO4)
b) vodikov peroksid (H2O2)
c) na beljakovine vezane soli srebra
d) etanol
e) formaldehid
12. Za plinsko dezinfekcijo prostorov uporabljamo pare:

a) formaldehida
b) glutaraldehida
c) metanola
d) propilenglikola
e) izopropanol
13. Steriliziramo lahko z (obkroži napačen odgovor):

a) s povišano temperaturo okolja
b) z povišanim tlakom in povišano temperaturo okolja
c) z ionizirajočim žarčenjem
d) z znižanim tlakom in znižano temperaturo
e) s kemičnimi agensi
14. Prednosti avtoklaviranja so (obkroži napačen odgovor):

a) temperaturo, tlak in čas je mogoče natančno določiti in nadzirati
b) ni strupenih ostankov
c) avtoklaviramo lahko vse materiale
d) postopek je ekonomičen in zanesljiv
e) lastnost termostabilnih materialov se ne spreminjajo
15. Za sterilizacijo s pregradami veljajo naslednje trditve, razen:

a) s tem je mogoče sterilizirati le tekočine in pline
b) z filtri zaustavimo mikroorganizme večje od por filtra
c) z filtri zaustavimo mikroorganizme manjše od por filtra
d) tekočina in plin morata teči skozi filter pod tlakom
e) filter je baktericiden za velike mikroorganizme.
16. S ionizirajočimi žarki ne steriliziramo:

a) operacijske rokavice
b) brizgalke
c) instrumente
d) urinske katetre
e) infuzijske sisteme
17. S kemičnimi snovmi ne steriliziramo:

a) polivinilne materiale
b) poliamidne materiale
c) endoskopske instrumente
d) urinske katetre
e) operacijske komprese
2
18. S filtri ne steriliziramo:
a) zrak v operacijskih dvoranah
b) plinske anestetike
c) zrak za avtoklave
d) operacijske vgradne materiale
e) parenteralne raztopine
19. Za nadzor uspešnosti sterilizacije uporabljamo (obkroži napačen odgovor):

a) indikator prehoda pare
b) ugotavljanje virulence spor, ki jih damo v sterilizator
c) indikator za doseganje določene temperature
d) indikator za časovni interval
e) ugotavljanje razlike števila vegetativnih oblik bakterij pred in po sterilizaciji
20. Da je bil nek zavoj materiala prinesen v operacijsko dvorano uspešno steriliziran ugotovimo z:
a) ugotavljanjem virulence spor v njem
b) iz potemnelih črt na indikatorskem papirju prilepljenem nanj
c) iz zapisa gibanja temperature in tlaka v sterilizatorju, ki je dodan zavoju
d) z indikatorjem prehoda pare
e) z indikatorjem dosežene temperature
21. Laminarni tok zraka je dober antiseptičen postopek ker mikroorganizme iz zunaj zajetega zraka separira v zgornjo
plast toka, najbolj oddaljeno od operacijske mize:
a) obe trditvi sta pravilni
b) obe trditvi sta napačni
c) prva trditev je pravilna, druga je napačna
d) prva trditev je napačna, druga je pravilna
e) trditvi nista smiselno povezani
22. Operacijski plašč mora imeti naslednje lastnosti (obkroži napačen odgovor):
a) ne sme dajati prašnih delcev pri drgnjenju
b) ne sme zbirati statične elektrike
c) na odprtinah se mora z elastiko čvrsto oprijemati telesa
d) mora biti sterilen
e) ne sme dražiti kože
23. Vsakemu bolniku je pred katerokoli večjo operacijo potrebno z čistilnimi raztopinami in klizami očistiti črevo, ker je
analna odprtina potencialni vir okužbe vsake operativne rane:
24. Za trans sternalno torakotomijo dezinficiramo naslednjo površino telesa:

a) prsni koš od mamil do popka
b) prednji in zadnji del obeh strani prsnega koša,
c) prsni koš, trebuh do popka in rame,
d) levo polovico prsnega koša in trebuha,
e) cel vrat, rame in prsni koš
25. Za mediano laparotomijo dezinficiramo naslednjo površino telesa:

a) trebuh in prsni koš do mamil
b) prednji in zadnji del trebuha,
c) prsni koš do mamil, trebuh mons pubis in prednji del kolkov
d) trebuh od ksifoida do simfize,
e) trebuh od ksifoida in prednji del zgornje polovice stegen
3
26. Za operacijo na hrbtenici s pristopom s hrbtne strani dezinficiramo naslednjo površino telesa:
a) zadnji del prsnega koša od lopatic navzdol
b) zadnji del obeh strani prsnega koša, zadnji del ram, zadnji del vratu, ledji, gluteusa in zadnjo stran obeh stegen
c) prsni koš zadaj in rame,
d) prsni koš in ledja,
e) zadnji del vratu, rami in zadnji del prsnega koša
27. Umazano travmatsko rano moramo obilno spirati z sterilno fiziološko raztopino, ker je ne smemo dezinficirati:
28. Aseptično delovno področje moramo zamejiti, vendar z zanesljivim varnostnim področjem:
29. Aseptičen način dela z instrumenti je (označi nepravilni odgovor):

a) pri zastoju med operacijo je potrebno instrumente pokrivati s sterilno kompreso
b) vsakega instrumenta, ki je zašel iz instrumentarske mize in operativnega polja, se ne dotikamo in ga
odstranimo z drugim instrumentom.
c) instrumente prijemljemo le z rokavicami
d) instrumente, ki pridejo v stik z okuženim delom tkiva odstranimo
e) z skalpelom za kožo režemo lahko le še mišice in podkožje
30. Instrumenti za dezinfekcijo operativnega polja niso sterilni, ker tudi koža ni sterilna:
31. Z dezinfekcijo dosežemo:

a) odstranimo vse spore
b) odstranimo vse vegetativne oblike mikroorganizmov
c) odstranimo vse spore in vegetativne oblike
d) zmanjšamo število spor
e) odstranimo vse anaerobe
32. Za dezinfekcijo ni učinkovit naslednji alkohol:

a) 80 % etanol
b) 10 % metanol
c) 60 % propanol
d) propilenglikol
e) 70 % izopropanol
33. Predoperativno čiščenje bolnika v bolniški sobi vsebuje naslednje ukrepe (označi napačen odgovor):
a) britje operativnega polja
b) odstranjevanje dlak z depilacijskimi kremami,
c) čiščenje prebavil z odvajali in čistilnimi raztopinami
d) centrifugalno umivanje operativnega polja z sterilnimi instrumenti
e) kopanje bolnika
4
34. Zaporedje kirurškega umivanja rok je od komolcev proti konicam prstov, ker v tej smeri tudi izpiramo roke med
umivanjem:
35. Za asepso ne velja naslednja trditev:

a) asepsa je čiščenje, dezinfekcija in sterilizacija
b) asepsa pomeni idealno stanje popolne odsotnosti mikroorganizmov v določenem okolju in določenem času
c) asepso dosežemo z antiseptičnimi metodami
d) asepso vzdržujemo z aseptičnim načinom dela
e) idealno stanje popolne asepse na bolniku ne moremo doseči
36. Med pripravo za operacijo črevo očistimo z pitjem velike količine mineralne vode (4 litre). Med pripravo za
operacijo je edini antiseptični ukrep na koži čiščenje z detergentom.
e) trditvi nista pravilni a nista smiselno povezani
37. Čiščenje zmanjša število spor in vegetativnih oblik vseh bakterij. Čiščenje je naslednji antiseptični ukrep po
razkuževanju.
a) obe trditvi sta pravilni in nista vzrčno povezani
e) trditvi sta pravilni in sta vzročno povezani
38. V bolnišnicah rutinsko izvajamo sterilizacijo:

a) samo z povišano temperaturo
b) z povišano temperaturo in povišanim tlakom
c) z ionizirajočim sevanjem
d) z formaldehidom
e) z etilen oksidoma
39. Kemični sterilizator je:

a) formaldehid
b) žareče oglje
c) vesfen
d) 90% alkohol
e) povidon jodid
40. Pred operacijo na črevesju pripravimo črevo:

a) razkužimo ga s pitjem 100 ml 40% etilnega alkohola
b) razkužimo ga s pitjem 500 ml 10% etilnega alkohola
c) čistimo ga s pitjem 1000 ml blagega detergenta
d) čistimo ga s pitjem 1000 ml navadne vode in odvajala
e) čistimo ga s pitjem odvajala in 3000 ml tekočine Golitely ali mineralne vode Donat
41. Britje operacijskega polja je antiseptični način dela, operacijsko polje brijemo tri dni pred operacijo.
a) prva trditev je pravilna, druga je napačna.
b) prva in druga trditev sta pravilni in vzročno povezani
c) prva in druga trditev sta pravilni in nista vzročno povezani
e) prva in druga trditev sta napačni.
5
42. Kateri postopek uniči vse vegetativne oblike bakterij?
a) čiščenje
b) razkuževanje
c) sterilizacija
d) sterilna preveza
e) dolgotrajno umivanje
43. Kateri postopek uniči vse spore bakterij?

a) čiščenje
b) razkuževanje
c) sterilizacija
d) intenzivno čiščenje in nato dezinfekcija
e) namakanje v dezinficiensu
44. V oddelčni uniformi vstopimo lahko le:

a) v prostor za pripravo bolnika
b) v sobo za prebujanje bolnika
c) v delovno soba s sterilizacijo
d) v garderobo
e) v operacijsko sobo
45. Režim v operacijski sobi ne zahteva:

a) vstopijo lahko le zdrave osebe
b) vstopijo lahko le v operacijskem perilu, z masko in kapo
c) vstopijo lahko le v operacijskem plašču
d) pred vstopom umiti roke
e) število oseb v op. sobi je omejeno
46. Končna stopnja antisepse na instrumentarkinih rokah pred oblačenjem rokavic je:
a) umivanje z krtačo
b) sterilizacija
c) razkuženje
d) ničesar od naštetega
e) odstranitev vseh oblik patogenih bakterij
47. Med pripravo za operacijo črevo razkužimo z pitjem velike količine razkužila.
Med pripravo za operacijo kožo čistimo z detergentom.
48. Izraz aseptična operacijska soba pomeni, da je cela operacijska soba sterilna. V aseptično operacijsko sobo lahko
vstopimo le v sterilnem plašču in z sterilnimi rokavicami.
e) trditvi sta pravilni in sta vzročno povezani
49. Asepsa je uničevanje vegetativnih oblik bakterij in tudi spor.

Antisepsa so postopki, od katerih nobeden ne omogoči asepse.
6
50. Kateri ni antiseptični postopek:
a) čiščenje inštrumentarkinih rok
b) razkuževanje okolice rane
c) sterilizacija
d) toaleta odrgnine
e) operiranje v sterilnih rokavicah
51. S sterilizacijo odstranimo samo vegetativne oblike bakterij, z razkuževanjem pa samo spore.
52. Pri avtoklaviranju je povišana temperatura in je znižan pritisk.

e) obe trditvi sta pravilni in vzročno povezani
53. Operacijski plašč na instrumentarski mizi je sterilen. Inštrumentarkine roke so po razkuževanju sterilne.
54. Pri steriliziranju v avtoklavu otopi ostrina instrumentov. Nevarna napaka avtoklaviranja je, če ni popolnoma
odstranjen suh zrak.
55. V operacijskem bloku je najnižja stopnja asepse:

a) soba za prebujanje bolnika
b) delovna soba s sterilizacijo
c) operacijska soba
d) garderoba
e) prostor za pripravo bolnika
56. Veliko večino kirurških materialov, ki so tovarniško pripravljeni sterilizirajo s/z:

a) ionizirajočimi žarki
b) plamenom
c) avtoklavom
d) filtracijo
e) formaldehidom
57. Kaj ne spada v aseptični način dela:

a) zamejitev operativnega polja z sterilnimi kompresami
b) prijemanje sterilnih instrumentov z sterilnimi rokavicami
c) operiranje v sterilnem operacijskem plašču
d) uporaba sterilnega šivalnega materiala
e) razkuževanje operativnega polja
58. Najbolj zanesljiva stopnja antisepse je sterilizacija ker z njo uničimo vegetativne oblike bakterij in spore.
a) obe trditvi sta pravilni in nista vzročno povezani
e) obe trditvi sta pravilni in sta vzročno povezani
7
59. Kirurške instrumente in material nikoli ne steriliziramo:
a) z povišano temperaturo
b) z zmrzovanjem pod - 3500 C
c) z povišano temperaturo in povišanim tlakom
d) z ionizirajočim žarčenjem
60. V bolnišnicah kirurške instrumente in material vedno steriliziramo s/z:

a) z povišano temperaturo
b) z zmrzovanjem pod - 3500 C
c) z povišano temperaturo in povišanim tlakom
d) z ionizirajočim žarčenjem
61. Pokrivanje operacijskega polja je enoplastno. Kompresa mora imeti razporek.

62. Katera kemikalija sterilizira:

a) etilenoksid
b) etilni alkohol
c) metilni alkohol
d) povidon jodid
e) klor
63. V avtoklavu uničimo:

a) samo glivice
b) samo viruse
c) samo viruse in bakterije
d) vse mikroorganizme
e) samo bakterije
64. Kateri od naštetih je antiseptični postopek:

a) zamejitev operativnega polja z sterilnimi kompresami
b) prijemanje sterilnih instrumentov z sterilnimi rokavicami
c) operiranje v sterilnem operacijskem plašču
d) umivanje in razkuževanje rok
e) uporaba sterilnega šivalnega materiala
65. Stene operacijske sobe čistimo z:

a) 70% alkoholom
b) 10% povidon jodidom
c) detergentom
d) samo s sterilno toplo vodo
e) z vesfenom
66. Katera je hladna sterilizacija :

a) avtoklaviranje
b) plamenska sterilizacija
c) sterilizacija z formaldehidom
d) suha sterilizacija
e) nobena od teh
67. Slaba stran sterilizacije z avtoklavom je:

a) dela na povišani temperaturi
b) ne sterilizira spor
c) ni moč sterilizirati materialov, ki se v vodi spremenijo
d) pred steriliztacijo je potrebno očistiti instrumente,
e) avtoklaviranje otopi ostre instrumentepinceta
8
68. Vroči sterilizaciji sta avtoklaviranje in sterilizacija z vročim suhim zrakom. Hladni sterilizaciji sta plinska sterilizacija in
sterilizacija z radioaktivnim sevanjem.
69. Katero določilo ne velja za režim v operacijski sobi?

a) vstop je dovoljen le zdravim
b) pred vstopom je potrebno umiti roke
c) vstop je dovoljen le v sterilnem operacijskem plašču
d) število oseb v operacijski sobi je omejeno
e) v aseptični operacijski sobi se ne smejo operirati septične operacije
70. Katere žarke uporabljamo pri sterilizaciji z ionizirajočim sevanjem?

a) žarke alfa
b) žarki beta
c) žarki gama
d) snop nevtrinov
e) snop bozonov
71. Za plinsko sterilizacijo uporabljamo:

a) ogljikov monoksid (CO)
b) cianvodik (HCN)
c) etilenoksid
d) 100% kisik
e) klor
72. Avtoklav odpremo pri temperature:

a) 1000 C
b) 2200 C
c) 1200 C
d) 2000 C
e) manjši od 800 C
73. Detergent pri čiščenju operacijske dvorane uporabljamo ker:

a) uničuje bakterije
b) uničuje viruse
c) uničuje glive
d) zmanjša površinsko napetost
e) uničuje vse spore
74. Za sterilizacijo v tekočini uporabljamo:

a) 70% alkohol
b) solno kislino
c) jodovo tinkturo
d) formaldehid
e) perocetna kislina
75. Za vsako operacijo mora biti zagotovljen aseptični način dela. Na vsako kršitev asepse, ki jo napravi katerikoli član
operacijske ekipe, je potrebno takoj opozoriti.
76. Katera učinkovina uniči vse vegetativne oblike:

a) fiziološka raztopina
b) detergent
c) milnica
d) 70% alkohol
e) 20% alkohol
9
77. Bakterijske spore zanesljivo uniči le:
a) 70% alkohol
b) detergent
c) povidon jodid
d) asepsol
e) avtoklaviranje
78. Najvišja standardna temperatura v avtoklavu je:

a) 121 0C
b) 100 0C
c) 80 0C
d) 134 0C
e) 143 0C
79. Operacijsko polje pokrivamo:

a) enoslojno
b) dvoslojno
c) troslojno
d) štirislojno
e) petslojno
80. Septična operacija je zamenjava mitralne zaklopke. Aseptična operacija je operacija vnetega slepiča.
81. Plastično brizgalko prvič steriliziramo:

a) v avtoklavu
b) z ionizirajočimi žarki
c) z formaldehidom
d) z etilen oksidom
e) z vročo suho sterilizacijo
82. V avtoklavu je pri 121°C tlak 1 atm nad zunanjim. Sterilizacija traja tedaj 5 minut.
83. Za suho sterilizacijo ne velja trditev:

a) steriliziramo pri temperaturi 160 – 250 0C
b) ni primerna za sterilizacijo termolabilnih snovi
c) ostre instrumente otopi
d) s plamenom steriliziramo samo 20 sekund
e) predmeti, ki jih steriliziramo morajo biti ves čas sterilizacije dobro navlaženi.
84. Katera kemikalija sterilizira:

a) formaldehid
b) etilni alkohol
c) metilni alkohol
d) povidon jodid
e) klor
85. Brazgotina je tkivno specifična, ker ima v različnih tkivih različno pot nastajanja.
10
86. Vsaka brazgotina ima naslednja obdobja razvoja (označi napačen odgovor):
a) nevrogeno (hemostatsko)
b) destruktivno (avtoloitično, makrofagno, katabolno, acidno)
c) produktivno (proliferativno, fibroblastno, anabolno, alkalno)
d) maturacijsko
e) epitelizacijsko
87. Po vključitvi aksonskega refleksa v rani ni več arterijske krvavitve zaradi trajnega spazma žilnega mišičja.
88. Vrzeli med stenama rane v nevrogenem obdobju ne zapolnijo:

a) fibroblasti
b) eritrociti
c) levkociti
d) trombociti
e) fibrinska mreža
89. Kljub pasivni vazodilataciji ni arterijske krvavitve predvsem zaradi tromba v rani, nastalega pretežno iz venozne krvi:
90. Funkcija nevtrofilcev v celjenju rane je izključno antimikrobna, zato je prisotnost teh celic v zadostnem številu
bistven dejavnik pri celjenju sterilne rane:
91. Lastnosti makrofagov v celeči rani so (obkroži napačen odgovor):

a) imajo daljšo življenjsko dobo kot nevtrofilci
b) imajo manjšo potrebo po kisiku
c) fagocitirajo mrtve dele tkiva
d) zavirajo rast kapilar
e) stimulirajo razmnoževanje fibroblastov
92. Temeljni dejavnik, ki odloča o hitrosti nastajanja brazgotine katerekoli rane je:
a) nivo železa v serumu
b) gostota makrofagov
c) temperatura površine rane
d) rast kapilarne mreže
e) gostota nevtrofilcev
93. Osnovna celica, ki odloča o čvrstosti rane je:

a) makrofag
b) fibroblast
c) nevrofilni granulocit
d) epitelijska celica
e) eozinofilec
94. Katera trditev o vplivu glukokortikoidov je napačna:

a) pospešijo celjenje rane
b) zavirajo celjenje rane
c) imajo vpliv na celjenje rane
d) zmanjšujejo edem tkiva
e) lahko povzroče akutni pankreatitis pri dolgotrajnem prejemanju
11
95. Okuženo rano zdravimo:
a) z ekscizijo robov in šivi
b) primarno ekscizijo in odložen primarni šiv rane
c) situacijsko zašijemo
d) napravimo toaleto rane, odstranimo vidne tujke in jo pustimo široko odprto
e) ekscizijo robov, šivi in drenažo
96. Za fibroblast v rani ne velja:

a) množijo se v neposredni le v razdalji do 80 nm od kapilar
b) imajo veliko potrebo po kisiku
c) izločajo protokolagen
d) je osrednja celica destruktivne faze
e) največja fibroblastna aktivnost je v sterilni rani okoli sedmega dne po ranitvi
97. Da nastane tropokolagen je morajo biti prisotni (označi nepravilni odgovor):

a) molekule železa
b) molekule askorbinske kisline
c) protokolagen
d) encim protokolagenska hidroksilaza
e) citokromoksidaza
98. Rasti epitela v rani vzpodbuja:

a) normalna koncentracija epitelijskega inhibitorja
b) zmanjšan pO2
c) suha površina granulacijskega tkiva
d) zmanjšana koncentracija epitelijskega inhibitorja
e) okužba v rani
99. Epitelizacijo rane pospešimo z (navedi napačen odgovor):

a) približanjem robov rane
b) z vlažnimi obkladki
c) s povišanim pO2 v hiperbarični komori
d) z odstranjevanjem dela epitela toliko, da znižujemo koncentracijo epiteljiskega inhibitorja
e) preprečimo razvoj okužbe
100. Kontrakcija rane, ki je vzporedna z Langerjevimi črtami je manjša, ker se ne krči po vsej dolžini enakomerno.
101. Kožna brazgotina ima 21 dni po ranitvi:

a) 90 % normalne trdnosti kože
b) 10 % normalne trdnosti kože
c) 50 % normalne trdnosti kože
d) 30 % normalne trdnosti kože
e) 99 % normalne trdnosti kože
102. Kožna brazgotina ima 42 dni po ranitvi:

a) 90 % normalne trdnosti kože
b) 10 % normalne trdnosti kože
c) 50 % normalne trdnosti kože
d) 30 % normalne trdnosti kože
e) 99 % normalne trdnosti kože
103. Brazgotina prednje trebušne stene ima leto dni po ranitvi:

a) 90 % normalne trdnosti stene
b) 10 % normalne trdnosti stene
c) 50 % normalne trdnosti stene
d) 30 % normalne trdnosti stene
e) 70 % normalne trdnosti stene
12
104. Brazgotina črevesa ima 21 dni po ranitvi:
a) 95 % normalne trdnosti črevesa
b) 10 % normalne trdnosti črevesa
c) 50 % normalne trdnosti črevesa
d) 30 % normalne trdnosti črevesa
e) 99 % normalne trdnosti črevesa
105. Kadar brazgotina spaja tkiva, na katere delujejo sile razgtezanja mora biti:
a) čim debelejša
b) čim tanjša
c) spajati na čim manjši površini
d) debelina je nepomembna
e) površina je nepomembna
106. Celjenje rane bo upočasnjeno v vseh naštetih okoliščinah razen pri:

a) okužbi rane
b) nezadostni oksigenaciji tkiv
c) hipoproteinemiji
d) v prvih treh mesecih starosti
e) hipovitaminozi C
107. V okuženi rani bo podaljšana:

a) nevrogena faza
b) destruktivna faza
c) proliferativna faza
d) faza maturacije
e) epitelizacija
108. Če v delu rane vztraja destruktivna faza, v okolici pa je že z epitelom prekrito granulacijsko tkivo je to znak:
a) nezadostne oksigenacije tistega dela rane
b) zaostalega tujka v rani
c) hipoproteinemije
d) levkopenije
e) imunske manjvrednosti organizma
109. Proliferacijo kapilar v rani stimulirajo:

a) nevtrofilci
b) makrofagi
c) fibrinska mreža
d) povišan pO2 na površini
e) fibrociti
110. Upočasnjeno celjenje rane zaradi znižanega onkotskega tlaka krvi je pričakovati pri (označi nepravilni odgovor):
a) dolgotrajni obilni proteinuriji
b) Mb Chron
c) stradanju
d) razširjenem rakavem oboljenju
e) policitemiji rubri
111. Pri celjenju zagnojene rane je podaljšano proliferativno obdobje. Rana se izdatneje skrči kot negnojna.
a) prva trditev je pravilna, druga je napačna
112. Katera trditev ne velja za vlogo vitamina C pri celjenju ran:

a) pri nastajanju kolagena deluje kot reducent
b) hiperdoziranje zavira celjenje
c) pri obsežni poškodbi tkiva se njegova koncentracija v krvi zmanjša
d) pri skorbutu je značilen simptom nezaceljene rane
e) če se zmanjša raven C vitamina v serumu se zveča koncentracija kortikosteroidov v plazmi
13
113. Katera trditev ne velja za vlogo vitamina A in C pri celjenju ran:
a) pri celjenju obsežnih ran so odmerki C vit 4 g/dan, A vit 20000 IE/dan
b) A vitamin sodeluje pri epitelizaciji rane
c) pri obsežni poškodbi tkiv pade koncentracija A vitamina v jetrih
d) učinek A vitamina je le pri i.v. dajanju
e) vitamin A zavira vpliv kortikosteroidov na sintezo kolagena
114. Katera trditev ne velja za vlogo vitamina D pri celjenju ran:

a) D vitamin ima vlogo pri celjenju le v kostnem delu rane
b) vpliva na preoblikovanje kalusa
c) toksične doze vitamina D zanesljivo zvišajo število osteoblastov ob zlomu
d) dolgotrajno dajanje D vitamina starostnikom lahko zmanjša incidenco zlomov kolka v zemljepisnih širinah z
manjšo izolacijo
e) ni poznano predoziranje vitamina D
115. Katera trditev ne velja za vlogo glukokortikosteroidov pri celjenju ran:

a) povečajo kolagenogenezo
b) povečajo kolagenolizo
c) zmanjšajo proliferacijo kapilar
d) zmanjšujejo število makrofagov
e) zavirajo epitelizacijo
116. Stres vzpodbuja rast brazgotine zato se rane pri politreavmatiziranih praviloma hitreje celijo.
117. Katera trditev ne velja za vlogo temperature okolja pri celjenju ran?
a) optimalna temperatura zraka tik nad rano je 30 °C
b) zmanjšanje temperature nad rano od 20 °C na 12 °C zmanjša raztezno čvrstot brazgotine za 80 %
c) vpliv temperature izniči denervacija
d) primerno temperaturo zagotovimo pri odprtem zdravljenju ran pod ogrevanim šotorom
e) primerno temperaturo nad rano zagotavlja prekrivalo rane in zavoj
118. Katera mikroelement ne vpliva na celjenje ran:

a) železo
b) baker
c) selen
d) litij
e) cink
119. Obseg fibroze zmanjšujejo vsa zdravila razen:

a) penicilamin
b) kortikosteroid
c) hialuronidaza
d) citostatiki
e) askorbinska kislina
120. Katere operativne tehnike zmanjšajo fibrozo (označi nepravilni odgovor):

a) nežna operacijska tehnika
b) deserozacija v telesnih votlinah
c) dobra drenaža
d) dobra hemostaza
e) skrbno restavriranje seroznih mren
121. Pet ur staro travmatsko rano smatramo kot:

a) sterilno
b) sveže kontaminirano
c) zastarano kontaminirano
d) inficirano
e) stopnje okužbe ni mogoče določiti
14
122. V travmatski rani je iztok. Rano smatramo kot:
a) sterilno
d) inficirano
123. Okolica travmatske rane je otekla, pordela, toplejša. Rano smatramo kot:
a) sterilno
d) inficirano
124. Vrezno rano, staro manj kot 6 ur zdravimo:

a) napravimo odložen primarni šiv rane
b) napravimo primarno ekscizijo in rano spnemo
c) rano pustimo odprto
d) napravimo le toaleto rane
e) brez primarne ekscizije rano spnemo
125. Pol ure staro travmatsko rano smatramo kot:

a) sterilno
d) inficirano
126. Vrezno travmatsko rano, staro več kot 6 ur zdravimo:

127. Operacijsko rano zdravimo:

128. Temeljni namen primarne ekscizije travmatske rane je:

a) poravnati robove rane
b) poravnati stene rane
c) sprostiti pristop za revizijo rane
d) odstraniti kontaminirano tkivo
129. Okuženo rano zdravimo:

c) rano pustimo široko odprto
130. Niti pri primarno odloženem šivu, kadar ni znakov okužbe zavežemo po:
a) 24 urah
b) 48 urah
c) šestih dneh
d) 14 dneh
e) pustimo nezavezane
15
131. Šivov z zaceljene kožne rane pri odraslih ne odstranjujemo pred:
a) 7. dnem
b) 8. dnem
c) 9. dnem
d) 10. dnem
e) 14. dnem
132. Šivov z zaceljene kožne rane pri otrocih ne odstranjujemo pred:

a) 7. dnem
b) 8. dnem
c) 9. dnem
d) 10. dnem
e) 5. dnem
133. Največja verjetnost, da smo z primarno ekscizijo odstranili vse bakterije je pri rani stari:
a) 3 ure
b) 12 ur
c) 30 minut
d) 6 ur
e) 1 uro
134. Usmerjanje kolagenskih vlaken v snope v tetivni brazgotini v fazi maturacije omogoča:
a) imobilizacija
b) stalno natezanje mišice
c) velika koncentracija kolagenskih vlaken
d) dobra prekrvavitev
e) ohranjena ovojnica tetive
135. Večjo čvrstost kitnega spoja dosežemo z (označi nepravilni odgovor):

a) z gladkim izrezom obeh koncev kite,
b) s tipičnim kitnim šivom in popolnim stikom sten rane
c) ovijanjem spoja z mišično ovojnico,
d) ovijanjem spoja s serozno membrano
e) imobilizacijo sklepov ali varovalno žično zanko
136. Z ovijanjem tetivnega spoja z mišično ovojnico dosežemo:

a) gladko premikanje tetive
b) zmanjšamo površino fibrozacije
c) povečamo čvrstost tetivnega spoja
d) nadomestimo tetivno ovojnico
e) tetivo ostro ločimo od okolišnjih struktur
137. Z restavriranjem serozne ovojnice okoli tetivnega spoja dosežemo:

a) gladko premikanje tetive
b) povečamo površino fibrozacije
c) povečamo čvrstost tetivnega spoja
d) povečamo vaskularizacijo tetive,
e) pravo dolžino tetive.
138. Tetive, ki zahtevajo čvrst tetivni spoj so:

a) flexor pollicis longus a) a,c,d,
b) tendo Achili b) b, d, f
c) tend. flexor dig. profundus c) a, b, d, e,
d) tendo m. quadricipitis d) a, b, e, f,
e) tend. flexor dig. e) a, b, c,
f) tend. m. bicipitis brachii
139. Čim manj adhezij mora biti pri spoju naslednjih tetiv:
a) flexor pollicis longus, a) a, c, d
b) tendo Achili b) d, e, f
c) tend. flexor dig. profundus c) a, b, d, e
d) tendo m. quadricipitis d) b, e, f
e) tend. flexor dig. e) a, c, e
f) tend. m. bicipitis brachii
16
140. Čvrstost spoja aponevroze trebušnih mišic v linei albi po zgornji mediani laparatomiji povečamo najbolj z:
a) debelejšo nitjo s katero šivamo.
b) uporabo tekočega šiva
c) uporabo matres šiva
d) oblikovanjem duplikature aponevroze
e) šivanje laparatomije v eni plasti.
141. Vsako prečno popolnoma prekinjeno mišico moramo čimprej zašiti, delno prekinjene pa nikoli.
142. Katera lastnost brazgotinskega tkiva zmanjša funkcionalnost spojene mišice.

a) slaba prekrvavitev
b) urejenost kolagenskih vlaken
c) nekrčljivost
d) večja trdota
e) pomanjkanje elastina
143. Temeljni pogoj za popolno funkcijo prekinjene in zaraščene vezi je:

a) velika prostornina brazgotinskega tkiva
b) majhna prostornina brazgotinskega tkiva
c) odsotnost adhezij na okolišnje tkivo
d) enaka dolžina vezi kot pred prekinitvijo
e) popolnoma enaka debelina vezi kot pred prekinitvijo.
144. Pri konservativnem zdravljenju prekinjene vezi zagotovimo optimalno dolžino vezi s/z:
a) takojšnjim razgibavanjem sklepa
b) hlajenjem sklepa
c) imobilizacijo položaju, kjer so vezi napete
d) imobilizacijo v nevtralnem položaju
e) imobilizacijo, kjer so vezi ohlapne
145. Temelj zdravljenja kostnega preloma je:

a) popolna naravnava
b) rigidna imobilizacija
c) dinamična imobilizacija
d) vzdrževanje kapilarne mreže v predelu zloma
e) kompresija fragmentov.
146. Primarno celjenja zloma dosežemo s/z:

a) konservativnim zdravljenjem
b) kompresijsko osteosintezo
c) dinamično osteosintezo
d) funkcionalnim zdravljenjem
e) retencijsko osteosintezo.
147. Do pseudoartroze ne privede naslednja okoliščina zdravljenja zloma:

a) bakterijska okužba zloma
b) neustrezna imobilizacija
c) ne dovolj dolgotrajna imobilizacija
d) čvrsta osteosinteza brez vnetja
e) prezgodnje obremenjevanje
148. Osteoklastu je po funkciji analogna naslednja celica:

a) hondroblast
b) makrofag
c) fibroblast
d) nevtrofilec
e) osteoblast
17
149. Krvni obtok v predelu zloma najmanj okvari:
a) odstranjevanje pokostnice,
b) brušenje (povrtavanje) medularnega kanala,
c) dolge široke plošče na kosti
d) zunanji fiksater
e) prekinitev a. nutricije pri luščenju mišice od kosti
150. Z avtotransplantatom živca skrajšamo čas reinervacije, ker se proksimalni del aksona takoj spoji z aksonom
transplantata in ne pride do Wallnerjeve degeneracije.
151. Hondroblasti so občutljivi na pomanjkanje kisika, zato pri tvorbi kalusa potujejo pred osteoblasti.
152. Ko prerežemo želodec se sluznična plast skrči in razkrije mišično plast.

153. Ves epitel se v dvanajstniku zamenja v:

a) petih urah
b) enem dnevu
c) dveh dneh in 6 urah
d) v osmih dneh
e) v 14 dneh.
154. Ena od naslednjih trditev o celjenju jeter ni pravilna, označi jo:

a) jetra imajo od vseh tkiv v telesu največjo sposobnost obnovitve
b) regenerat jetrnega tkiva vsebuje tetra in oktaploidne celice
c) jetra se obnove, če jih odstranimo tudi do 80%,
d) v proliferativni nastane tipična brazgotina, ki jo nato zamenjajo hepatociti
e) rast jetrnega regenerata pogojuje rast kapilar in žolčnih vodov
155. Epitel žolčevoda od vseh epitelijev najhitreje raste. Cirkularno prerezana in zašita tanka vezivno mišična plast se
pogosto zaceli s stenozo.
156. Tkivo poškodovanega pankreasa regenerira podobno kot jetra, le stenoza pankreatičnih vodov po poškodbi je
pogostejša.
18
157. Rana v parenhimu ledvice celi z brazgotinskim tkivom, krčenje brazgotine na votlem sistemu povzroča stenoze.
158. Za celjenje sečevoda ne velja naslednja trditev:

a) epitel prekrije rano v dveh dneh
b) brazgotinsko tkivo je obsežnejše tam, kjer je navzoč seč
c) proksimalno od prerezanega sečevoda peristaltika preneha
d) popolno prerezanje sečevoda v distalnem delu povzroči ishemijo dela med prerezanjem in mehurjem
e) sečevod dobro zaceli, če je bil zarezan le do polovice okrogline
159. Za celjenje sečnega mehurja ne velja naslednja trditev:

a) zrela brazgotina je slabo odporna na razteg
b) v epitelijskem regeneratu se pogosteje pojavljajo papilomi kot na nepoškodovanem delu mehurja
c) proksimalno od prerezanega sečevoda peristaltika preneha
d) novi epitelij pogosto povzroča refluks v ustjih sečevodov
e) v brazgotini so mišične celice, ki omogočijo, da se stiska tudi brazgotinski del mehurja
160. Za celjenje sečnice ne velja naslednja trditev:

a) strikturo uretre praviloma povzroči brazgotina ob uretri
b) strikture so praviloma v distalnem delu uretre
c) zožitev sečnice nastane, kadar brazgotina nadomesti elastično tkivo v kavernoznih telesih
d) epitelizacija svetline sečnice poteka hitro
e) pri strikturah uretre je eno od uspešnih zdravljenjenj mehanično širjenje uretre z sondami
161. Kateri od naštetih instrumentov je enostaven (preprost) kirurški instrument:

a) šivalnik
b) prijemalka za čiščenje
c) prijemalka po Peanu
d) pinceta
e) škarje
162. Kateri od naštetih delov je funkcionalni del instrumenta:

a) prstne zanke pri škarjah
b) zobci pincete
c) ročaj vrtalke
d) ročaj kljuke
e) držalo skalpela
163. Kateri od naštetih delov je držalni del instrumenta:

a) rezilo škarij
b) zobci pincete
c) navojnice pri urezovalcu navojev
d) ročaj kljuke
e) zobci samodržalnega instrumenta
164. Kateri od naštetih instrumentov ni namenjen prekinjanju tkiva:

a) dleto
b) žlička
c) skalpel
d) šivalnik
e) škarje
19
165. Kateri od naštetih instrumentov je namenjen prekinjanju tkiva:
a) kljuka
b) dleto
c) pinceta
d) šivalnik
e) prijemalka za tujke
166. Kateri od naštetih instrumentov je prijemalni instrument:

a) skalpel
b) samodržalni instrument
c) šivalnik
d) kljuka
e) držalo skalpela
167. Kateri od naštetih instrumentov ni prijemalni:

a) prijemalka po Peanu
b) šivalnik
c) pinceta
d) samodržalni instrument
e) prijemalka za čiščenje
168. Za instrument za prekinjanje tkiva ne velja naslednja trditev:

a) funkcionalni del je priostren
b) za delo je potrebna čim manjša sila
c) prekinjati mora ozko odmerjen del tkiva
d) so izključno preprosti instrumenti
e) stična površina med instrumentom in tkivom je majhna
169. Za prijemalne instrumente ne velja trditev:

a) so namenjeni izključno prijemanju tkiv ali materialov
b) površina funkcionalnega dela ni gladka
c) z njmi lahko prekinjamo tkivo
d) prijeto tkivo mora čim manj poškodovati
e) površina funkcionalnega dela je ali zobata ali žlebasta ali zrnata
170. Za spenjalnik (stapler) ne velja naslednja trditev:

a) namenjen je spajanju tkiva z sponkami
b) izrazita prednost spenjalnika je pri izdelavi anastomoz v abdominalni kirurgiji
c) uporablja se za predvsem za spenjanje podkožja
d) pri spenjanju kože je prednost predvsem v hitrosti
e) anastomoze napravljene z spenjalniki so čvrste
171. Kauter deluje na istosmerni tok, ta pa teče med elektrodo na stegnu in konico noža, ko se dotakne ali približa tkivu.
172. Laserski žarek povzroči v tkivu segrevanje in vretje vode v celici vendar le do globine 0,1 mm.
173. Elastična nit je:

a) svila
b) poliglikolatna nit (Dexon)
c) lan
d) poliamidna nit (Etilon)
e) kovinska nit
20
174. Resorbilna nit je:
a) svila
b) poliglikolatna nit (Dexon)
c) poliester
d) poliamidna nit (Etilon)
e) kovinska nit
175. Iz katere kovine so komercialno napravljene osteosintetske plošče, ki se v organizmu ne raztapljajo niti v najmanjši
meri ?
a) kobalt
b) volfram
c) titanij
d) krom
e) nikelj
176. Trdno privite plošče okvarijo ožilje na kosti zato se uporabljajo plošče z majhno dotikalno površino.
177. Intramedularni žeblji, ki se tesno prilegajo pobrušenemu medularnemu kanalu okvarjajo endomedularno
cirkulacijo, zato uporabljamo žeblje na zaklep, ki preprečujejo vrtenje odlomkov z vijaki zavrtanimi skozi kost in
žebelj.
178. Zunanji fiksater je v kontaktu s kostjo le ob vstopišču vijakov zato malo okvarja periostalno cirkulacijo.
179. Dren je potrebno odstraniti takoj, ko ni več iztoka saj je dren lahko pot okužbe tkiva ki ga drenira .
180. Slaba stran bombažnih zložencev je:

a) dobro vpijajo eksudat
b) dobro prepuščajo pline
c) dobro se oprimejo površine rane
d) dobro toplotno izolirajo rano
e) cena je nizka
181. Incizija za tireoidektomijo je:

a) vzdolžna na prednji strani vratu
b) vzdolžna ob strani vratu
c) prečna na spodnjem delu vratu spredaj
d) prečna na levi strani vratu spodaj
e) poševna na levi strani vratu ob sternokleidomastoidni mišici
21
182. Dinamična osteosinteza:
a) dopušča majhne premike odlomkov v osi kosti
b) ne dopušča nobenih premikov
c) zahteva vedno dodatno zunanjo imobilizacijo
d) stisne odlomke enega v drugega
e) zgolj zadrži položaj odlomkov
183. Neobhodni pogoj za operativno delo ni:

a) asepsa
b) anestezija
c) nadomeščanje izgube krvi
d) antisepsa
e) električni skalpel
184. Oceni pravilnost obeh trditev in njuno povezanost. Stoma je kirurško narejena povezava nekega votlega organa ali
telesne votline s površino telesa. Stome oblikujemo po principu konec s koncem, konec s stranjo ali stran s stranjo.
b) prva trditev je pravilna, druga trditev je napačna
c) prva trditev je napačna, druga trditev je pravilna
d) obe trditvi sta napačni
185. Kateri klinični znak ne sodi med klasične znake vnetja?

a) toplota
b) parestezije
c) rdečina
d) oteklina
e) bolečina
186. Pri abscesih blizu površine kože je indicirano zdravljenje:

a) drenažna ekscizija
b) drenažna incizija
c) punkcija z debelo iglo
d) vbrizganje antibiotika
e) ekscizija, nekrektomija, šiv
187. 1.trditev: Glede na naravo, potek in kraj okužbe lahko sklepamo, kateri so najbolj verjetni povzročitelji.
2. trditev: Dokler nimamo izvidov antibiograma, je zdravljenje z antibiotiki kontraindicirano.
a) obe trditvi sta pravilni in vzročno povezani
b) obe trditvi sta pravilni in nista vzročno povezani
c) prva trditev je pravilna, druga napačna
d) prva trditev ja napačna, druga pravilna
e) obe trditvi sta napačni
188. Za šen velja:

a) pordela, otekla, trša koža a) a, c, e
b) gnojni izcedek je rumenkaste barve b) a, d
c) robovi so nepravilnih oblik c) c, d, e
d) jasna razmejitev od okolice d) b, c, e
e) razjeda ima dvignjene robove e) a, c, d
189. Klasični lokalni znaki vnetja so prikriti:

a) kadar je vnetno žarišče globoko a) b, e, c
b) kadar je žarišče prekrito s čvrsto strukturo b) a, b, e
c) kadar ima bolnik povišano telesno temperature c) a, b, c
d) pri zdravljenju z antidepresivi d) b, d, e
e) kadar je žarišče v telesni votlini e) a, b
190. Furunkel je:

a) površinski absces, ki nastane iz zamašene lojnice
b) površinski absces, ki nastane z razširitvijo vnetja iz lasnega mešička v okolico
c) globoka okužba mišičnih fascij
d) okužba znojnih žlez
e) negnojno vnetje glasilk
22
191. Kaj NI sestavni del klinične slike svežega gnojnega vnetja ovojnice upogibne kite?
a) bolečina na upogibni strani prsta
b) bolečina se poveča pri poskusu izravnave prsta
c) bolečina ustreza poteku kitne ovojnice
d) prst je v pol-upognjenem položaju
e) na Rtg slikah je vidna destrukcija kostnine
192. Do V flegmone najverjetneje pride pri:

a) gnojnem vnetju kitnih ovojnic kazalca in sredinca
b) osteoartritisu PIP sklepa sredinca
c) gnojnem vnetju kitne ovojnice mezinca in/ali palca
d) paronihiji palca
e) panariciju prstanca
193. Za flegmono srednjega dlanskega prostora je značilno:

a) izbočenost tenarja
b) nikoli se ne pojavi po odprtem zlomu druge dlanske kosti
c) palec je rahlo upognjen
d) izgubljena konkavnost dlani
e) koža nad flegmono je izrazito topla in pordela
194. Vraščanje nohta v obnohtje je najpogostejše:

a) na vseh prstih stopala enako pogosto
b) na palcu stopala, ker leži plosko na podlagi
c) na prstih rok pri fizičnih delavcih
d) na petem prstu stopala pri ozki obutvi
e) pri premehki obutvi
195. Zdravljenje gangrene distalnega dela diabetičnega stopala pri dobri prekrvitvi goleni je:
a) redne vsakodnevne suhe preveze
b) amputacija stopala in istočasno pokrivanje krna s kožo iz okolice
c) amputacija stopala, rana ostane široko odprta, sistemsko antibiotično zdravljenje
d) nadkolenska amputacija
e) zamavčenje goleni in stopala
196. Funkcija skalpela je:

a) razmikanje mehkih tkiv
b) odmikanje in zadrževanje mehkih tkiv
c) ostro prekinjanje mehkih tkiv
d) vse našteto
e) nič od naštetega
197. Primeren kirurški postopek za oskrbo abscesa v površinskih tkivih je :

a) incizija
b) drenaža
c) drenažna ekscizija
d) incizija (vrez) in dren
e) odstranitev mrtvin
198. Primeren kirurški postopek za oskrbo abscesa v globokih tkivih je :

b) incizija (vrez) in vstavitev drena
c) odstranitev mrtvin
d) izčiščenje abscesne votline
e) drenažna ekscizija in dren
199. Zdravljenje abscesa jagodice prsta je :

a) operacijsko
b) antibiotično
c) operacijsko in antibiotično
d) obkladki in imobilizacija
e) antibiotično in z obkladki
23
200. V klinični sliki gnojne okužbe ovojnice upogibalnih kit prsta prevladuje:
a) huda bolečina na upogibni strani prsta
b) oteklina na koži
c) rdečina na koži
d) klinična slika difuznega gnojnega vnetja
e) oteklina in rdečina na koži
201. Kirurški poseg za trajno ozdravljenje pri vraščanju nohta v obnohtje je :

a) delna odstranitev nohta, obnohtja, ekscizija matriksa
b) ekscizija matriksa
c) delna odstranitev nohta
d) incizija
e) ekscizija mehkih tkiv obnohtja
202. Absces, ki leži globoko pod površino kože, oskrbimo z:

a) drenažno ekscizijo
b) drenažno incizijo
c) vbrizganjem antibiotika
d) ekscizijo in šivanjem rane
e) incizijo in šivanjem rane
203. V površinskih tkivih se okužbe ne pojavljajo kot:

a) negnojne okužbe
b) absces
c) empiem
d) flegmona
e) osteitis
204. Subepidermalni absces je absces:

a) v pulpi končnega členka prsta
b) pod vrhnjico
c) v podkožnem tkivu
d) v mišičju
e) pod mišičnimi ovojnicami
205. Med katero vrsto okužbe spada zagnojen aterom?

a) celulitis
b) absces
c) empiem
d) flegmona
e) kronično vnetje
206. Za okužbe s klostridiji ni značilno:

a) krajevno omejena vstopna poškodba
b) huda splošna prizadetost
c) delajo spore
d) obsežna lokalna rdečina kože
e) glavno vlogo imajo endotoksini
207. Pri zdravljenju plinske gangrene ni pomembno:

a) imunizacija
b) kirurška oskrba
c) antibiotična zaščita
d) hiperbarična komora
e) internistična podpora
208. Za anaerobno okužbo ni značilno:

a) smrdeč gnoj
b) širjenje po mišicah in ovojnicah
c) obilno nastajanje mrtvin
d) krepitacije
e) ostro omejena rdečina na koži
24
209. Zdravljenje šena:
b) punkcija
c) antibiotično mazilo
d) zdravilo za znižanje telesne temperature
e) konzervativno (ustrezni antibiotiki, imobilizacija)
210. Za akutni limfangitis in limfadenitis so značilni:

a) mehurji na koži
b) rdečina in oteklina na obrazu
c) izcedek na koži med prsti
d) gnojni izpuščaj na telesu
e) pordela proga z oteklimi krajevnimi bezgavkami
211. Kako zdraviti ugrizno rano?

a) ker gre za majhno ranico, jo zanemarimo
b) rano namažemo z antibiotičnim mazilom (garamicin)
c) vso pozornost usmerimo le na izključitev okužbe s HIV
d) pri ugrizni rani ne pričakujemo možnosti okužbe
e) čimprejšnja ustrezna kirurška oskrba rane
212. Antiseptične postopke pričnemo po vrezu kože. Asepsa se pri operaciji konča po vrezu kože.
d) prva trditev je napačna druga je pravilna
213. Antisepso je v kirurgijo vpeljal:

a) Lister
b) Bergman
c) Lavrič
d) Šlajmer
e) Billroth
214. Osteitis je posledica poškodbe, osteomielitis je bolezen.

d) prva trditev je napačna druga je pravilna
215. Asepsa je način dela. Antisepsa so postopki, od katerih nobeden ne omogoči asepse.
e) prva in druga trditev sta napačni
216. Nekrektomija je ekscizija. Fasciotomija je incizija.

217. Drenaža je nepotrebna pri:

a) globokem abscesu med mišicami
b) v loži ateroma, kjer krvavitev ni popolnoma ustavljena
c) velikem hematomu v podkožju
d) pri operaciji zloma kolka
e) pri operaciji plitve 3 cm dolge sveže travmatske rane na gluteus
25
218. S sterilizacijo odstranimo vse oblike bakterij, z razkuževanjem pa samo spore.
219. Pri tangencialni eksciziji:

a) napravimo vrez tkiva
b) napravimo izrez tkiva
c) moramo upoštevati Langerjeve črte
d) uporabimo rezilo št. 15
e) imamo pogosto težave s pasjim ušesom
220. Za izrez benignih tvorb na obrazu bomo uporabili:

a) tangencialno ekcizijo
b) radikalno nekrektomijo
c) drenažno ekscizijo
d) vretenasto ekscizijo
e) VY ekscizijo
221. Pri eksciziji malignega kožnega tumorja na uhlju bomo izbrali vretenasto ekscizijo. Upoštevali bomo Langerjeve črte.
a) prva in druga trditev sta pravilni in vzročno povezani
b) prva in druga trditev sta pravilni in nista vzročno povezani
c) prva trditev je pravilna, druga pa napačna
d) prva trditev je napačna, druga pa pravilna
222. Vnetje globokega dlanskega prostora ni:

a) sindrom karpalnega kanala
b) absces v obliki peščene ure
c) gnojno vnetje tenarjevega prostora
d) gnojno vnetje srednjega dlanskega prostora
e) gnojno vnetje hipotenarjevega prostora
223. Drenažna ekscizija je primeren kirurški poseg za oskrbo:

a) flegmona v površinskih in globokih tkiv
b) abscesa v globokih tkivih
c) vnetja v fazi celulitisa
d) abscesa v telesni votlini
e) abscesa v površinskih mehkih tkivih
224. Incizija (vrez) in vstavitev drena je primeren kirurški postopek za oskrbo:

a) abscesa v globokih tkivih
b) vnetja v fazi celulitisa
c) vnetega tumorja mehkih tkiv
d) abscesa v površinskih tkivih
e) zanohtnice
225. Okužbe na diabetičnem stopalu so praviloma:

a) gram pozitivne aerobne
b) gram negativne anaerobne
c) gram pozitivne anaerobne
d) gram negativne aerobne
e) mešane
226. Najbolj primeren antibiotik za zdravljenje karbunkla je:

a) penicilin
b) makrolid
c) kinolon
d) antistafilokokni penicilin
e) cefalosporin
26
227. Asepsa je uničevanje vegetativnih oblik bakterij in tudi spor.
Antisepsa so postopki, od katerih nobeden ne omogoči asepse.
228. Paronihija je gnojno vnetje:

a) v kitni ovojnici prsta
b) v malem sklepu
c) obnohtja
d) v jagodici prsta
e) v medprstnem prostoru
229. Fenestracija pomeni:

a) ekscizijo na jagodici prsta
b) delno stransko ablacijo (izrez) nohta
c) popolno ablacijo nohta
d) ablacijo bližnjega dela nohta
e) incizijo in drenažo
230. Osteoartritis malega sklepa zdravimo z:

a) incizijo
b) incizijo in drenažo
c) incizijo in perfuzijo z antibiotikom
d) drenažno ekscizijo
e) incizijo in perfuzijo s fiziološko (Ringerjevo) raztopino
231. Pri operaciji globoke opeklinske rane na roki bi se odločil za:

a) vretenasto ekscizijo
b) oknasto ekscizijo
c) valjasto ekscizijo
d) šiljasto ekscizijo
e) tangencialno ekscizijo
232. 80- letna bolnica ima maligno kožno tvorbo na obrazu. Pri eksciziji bom upošteval (obkroži 2 najbolj smiselna
odgovora):
a) Langerjeve črte a) d, e
b) potek obraznega živca b) a, b
c) položaj obraznih mišic c) b, e
d) varnostni rob d) a, e
e) starostne gube e) a, d
233. Pri okužbi zašite rane:

a) šivov ne odstranimo, ker želimo lep estetski rezultat
b) šive odstranimo, rano razpremo in očistimo
c) prepišemo antibiotik, druga terapija ni potrebna
d) šive odstranimo, predpišemo antibiotik
e) lokalno apliciramo hladne obkladke
234. Absces jagodice prsta zdravimo:

a) z operacijo - drenažna ekscizija v področju jagodice prsta
b) z antibiotikom in hladnimi obkladki
c) z pravilno imobilizacijo prsta in hladnimi obkladki
d) z incizijo v področju jagodice prsta in antibiotikom
e) z pravilno imobilizacijo prsta in antibiotikom
235. Za okužbe diabetičnega stopala ni značilno:

a) da potekajo počasi, večinoma zajamejo kožo in mehka tkiva in so monobakterijske
b) povzročitelji so večinoma mešani sevi, aerobno/anaerobne bakterije
c) hitro napredujejo po površini in v globino
d) lahko ogrozijo okončino ali življenje bolnika
e) zdravljenje okužbe poteka bolj neugodno kot pri zdravih ljudeh
27
236. Največja nevarnost za nastanek plinske gangrene so:
a) globoke, raztrgane rane, zlasti umazane s prahom ali zemljo, brez odprte povezave s površino
b) globoke vreznine, ki segajo do maščevja
c) odrgnine umazane z zemljo
d) vbodne rane
e) odprte rane po evakuaciji abscesov
237. Antibiotik prve izbire za zdravljenje stafilokoknih okužb kože in mehkih tkiv je:
a) kinolon
b) amoksicilin + klavulanska kislina
c) makrolid
d) cefalosporin
e) antistafilokokni penicilin
238. Temeljna načela za kirurško oskrbo omejenih gnojnih vnetij so:

a) odstranitev gnoja, nekrotičnega tkiva in vzpostavitev prostega odtoka iz abscesne votline
b) vzpostavitev prostega odtoka iz abscesne votline
c) odstranitev gnoja in nekrotičnega tkiva
d) drenažna ekscizija
e) drenažna ekscizija in drenaža s cevko
239. Kateri je najpogostejši povzročitelj okužbe kože in mehkih tkiv?

a) Staphylococcus aureus
b) Staphylococcus epidermidis
c) Bacteroides fragilis
d) Enterococcus faecalis
e) Pseudomonas aeruginosa
240. Za stafilokono okužbo je značilno

a) infiltrat, kolikvacija, supuracija, epuracija
b) huda splošna prizadetost, lokalni znaki skromni
c) inkubacija 1 do 2 tedna
d) pogosto je prisotno vnetje mezgovnic in bezgavk
e) gnoj je redek, voden
241. Karbunkel je:

a) gnojna okužba lojnice
b) gnojna okužba znojnic
c) gnojna okužba pilonidalnega sinusa
d) gnojna okužba obnohtja
e) gnojna okužba več lasnih mešičkov hkrati
242. Za plinsko gangreno NI značilno:

a) kratka inkubacija
b) hemoliza
c) toksemija
d) zdravljenje konzervativno
e) razmaz izločka: gram pozitivne klice
243. Za tetanus NI značilno:

a) risus sardonicus
b) opistotonus
c) krč dihalnega mišičja
d) vegetativni sindrom
e) krepitirajoči celulitis
244. Tendovaginitis purulenta je gnojno vnetje:

a) v malem sklepu
b) obnohtja
c) v jagodici prsta
d) v kitni ovojnici prsta
e) v medprstnem prostoru
28
245. Za zdravljenje celulitisa NI indicirano:
a) imobilizacija
b) antibiotik
c) hladni obkladki
d) drenažna ekscizija
e) kontrola laboratorijskih parametrov vnetja
246. Flegmona je:

a) neomejeno vnetje mehkih tkiv
b) omejeno vnetje v trebušni votlini
c) vnetje lasnega mešička
d) vnetje kitne ovojnice
e) ostro omejena rdečina na koži
247. Osteomielitis pomeni:

a) hematogeno okužbo kosti
b) okužbo kosti zaradi poškodbe
c) okužbo rane
d) neomejeno vnetje mehkih tkiv
e) sepso
248. Temeljni kirurški postopek za oskrbo abscesa v površinskih mehkih tkivih imenujemo:
a) ekscizija
b) incizija
c) drenažna ekscizija
d) drenaža abscesa
e) incizija in drenaža z drenažno cevko
249. Za trajno ozdravljenje vraščenega nohta je potreben kirurški poseg , ki vključuje:

a) delno ablacijo nohta
b) ekscizijo matriksa
c) delno ablacijo nohta in delno ekscizijo obnohtja ter matriksa nohta
d) delno ablacijo nohta in ekscizijo obnohtja
e) ekscizijo obnohtja
250. Za okužbe diabetičnega stopala je značilno da so povzročitelji:

a) monobakterijski gram pozitivni sevi
b) mešani bakterijski sevi
c) anaerobni bakterijski sevi
d) gramnegativni aerobni sevi
e) anaerobni grampozitivni sevi
251. Infekcija (okužba) pomeni:

a) vdor mikrobov v telo
b) prisotnost mikrobov v rani
c) vnetni odgovor telesa na delovanje mikrobov
d) vnetno spremembo površinskih tkiv
e) vnetno spremembo globokih tkiv
252. Empiem je gnojna okužba, ki:

a) ni ostro zamejena
b) jo omejuje epitelijska membrana
c) jo omejuje piogena membrana
d) jo omejujejo vezivne ovojnice (fascije)
e) jo omejuje mišičje in kostnina
253. Izloči napačno trditev v zvezi z brazgotinjenjem!

a) brazgotina je najbolj opazna v prvih mesecih po operaciji
b) v prvih tednih po zašitju rane je v brazgotini več fibrocitov- kasneje jih zamenjajo fibroblasti
c) brazgotina je manjša kadar jo imobiliziramo s tenzijskimi trakovi
d) brazgotina je manjša kadar leži vzporedno na tenzijske črte kože - Langerjeve linije
e) brazgotina je večja kadar se rana okuži in pride do vnetja
29
254. Pri fasciotomiji (obkroži pravilne odgovore):
a) prerežemo epidermins a) c, d, e
b) prerežemo epidermis in dermis b) a, b, e
c) prerežemo kožo, podkožje in mišično fascijo c) b, c, d
d) sprostimo zaprte mišične prostore (kompartmente-lože) d) d, a, e
e) omogočimo krvni pretok e) b, d, e
255. Asepsa so postopki s katerimi odstranjujemo mikroorganizme. Antisepsa je pravilen način kirurškega dela.
256. Pri oceni kronične rane ocenjujemo:

a) dimenzije in anatomsko lego
b) dno rane
c) izloček iz rane in prisotnost odmrlega tkiva
d) izgled dobra
e) vse omenjeno
257. Okužba kitne ovojnice prsta je:

a) absces a) b, e
b) empiem b) a, c
c) flegmona c) d, c
d) okužba mrtvine d) a, c, d
e) okužba poškodbe e) a, d
258. Gnojna okužba malega sklepa se pogosto razširi tudi na:

a) kožo
b) mišičje
c) kostnino
d) kitno ovojnico
e) upogibno kito
259. Operiranec mora za preprečevanje okužbe dobiti antibiotik:

a) en dan pred operacijo
b) 6 ur pred operacijo
c) pol ure pred operacijo
d) ob prvem zarezu
e) eno uro po operaciji
260. Antibiotik, ki ga damo za preprečevanje pooperacijske okužbe, mora imeti

a) čim širši spekter delovanja
b) čim ožji spekter delovanja
c) spekter, usmerjen na pričakovane patogene
d) spekter, usmerjen na rezistentne bakterije (n. pr. MRSA)
e) spekter, usmerjen na stafilokoke
261. Fournier-jeva gangrena pomeni nekroizirajoči fasciitis na:

a) vratu
b) prsnem predelu
c) perineju
d) spodnjem udu
e) roki
262. Nekrotizirajoči fasciitis povzročajo največkrat:

a) streptokoki
b) stafilokoki
c) mešana aerobna in anaerobna flora
d) anaerobna flora
e) Escherichia coli
30
263. V prvem obdobju (fazi) ima bolnik z nekrotizirajočim fasciitisom naslednje bolezenske znake v prizadetem delu
telesa:
a) oteklino
b) pordelost
c) bolečino
d) gnojne mehurje
e) več drobnih ran
264. Na izgled brazgotine kože po šivu rane vplivajo:

a) adaptacija robov a) a, b, c, d
b) vitalnost robov b) c, d
c) šivalna tehnika c) a, c
d) šivalni material d) a, b, c, d, e
e) prirojene lastnosti tkiva e) a, b, c
265. Pri nekrotizirajočem fasciitisu se infekcija razvija v:

a) podkožju
b) vezivnih ovojnicah
c) mišičju
d) seroznih votlinah
e) kostnini
266. Infekcija/ akutno gnojno vnetje kitne ovojnice prsta je:

a) absces
b) flegmona
c) vnetje tkiva (celulitis)
d) empiem
e) revmatično vnetje
267. Furunkel (tur) je okužba:

a) lasnega mešička
b) lojnice
c) potne žleze
d) bezgavke
e) burze
268. Večino gnojnih okužb površinskih tkiv povzročajo:

a) streptokoki
b) stafilokoki
c) sporogeni anaerobi
d) nesporogeni anaerobi
e) Gram-negativne enterobakterije
269. Kontaminacija pomeni:

a) vnetje zaradi termičnega vpliva
b) gnojno okužbo
c) negnojno okužbo
d) prisotnost mikrobov v rani
e) vnetje zaradi radiacije
270. Mikroangiopatija pomeni:

a) bolezen večjih arterij
b) bolezen drobnega žilja
c) bolezen globokih ven
d) bolezen površinskih ven
e) bolezen koronarnih žil
271. Pri nekrotizirajočem fasciitisu se infekcija širi iz fascij na:

a) mišičje
b) podkožno tkivo
c) kožo
d) sosednje fascije (mišične ovojnice)
e) sklepe
31
272. Kateri je bistveni faktor za potrditev diagnoze kroničnega osteitisa?
a) pozitivni laboratorijski izvidi krvi (SR, CRP, L)
b) RTG tomografija
c) mikrobiološki izvidi brisa rane in fistul
d) scintigrafija
e) izvid kulture kostne biopsije iz globine
273. Kaj ne spada v sliko kroničnega vnetja kosti?

a) prisotnost sistemskih simptomov vnetja in huda prizadetost bolnika
b) dve ali več fistul z iztekanjem gnoja
c) pozitiven mikrobiološki izvid
d) brazgotinjenje mehkih tkiv
e) destrukcija kosti in nastanek kostnega defekta
274. Vnetno središče se pri akutnemu hematogenemu osteomielitisu običajno nahaja v

a) metafizi dolgih cevastih kosti
b) diafizi dolgih cevastih kosti
c) stopalnicah
d) malih sklepih prstov roke
e) medenici
275. Pojav akutnega popoškodbenega vnetja kosti je značilno pogostejši pri:

a) konzervativno zdravljenih zlomih goleni
b) poškodovancih z zaprtim zlomom, ki so imunsko oslabljeni ali pa imajo diabetes
c) zaprtih zlomih, ki so zdravljeni z notranjo fiksacijo bodisi s ploščo ali intramedularnim žebljem
d) poškodovancih z zaprtim zlomom dolge kosti, ki imajo kot spremljajočo bolezen malignom
e) zdrobljenih odprtih zlomih s spremljajočo poškodbo mehkih tkiv
276. Kostni defekt po okužbi kosti po zlomu je posledica:

a) slabše prekrvavitve okolišnih mehkih tkiv
b) počasnega celjenja kosti
c) odmiranja kostnega tkiva
d) neustrezne učvrstitve zloma
e) slabšega imunskega stanja organizma
277. Za strepnokokno okužbo je značilno:

a) inkubacija več kot 2 tedna, gost rumen gnoj
b) mrzlica in povišana temperatura sta zelo redki
c) kratka inkubacija, vnetje mezgovnic, in bezgavk, buren potek
d) ne širi se po vezivu
e) pogosti so abscesi
278. Akutni hematogeni osteimielitis je značilnen za:

a) odrasle osebe, ki so imunsko oslabele
b) diafize dolgih cevastih kosti
c) odprte zlome
d) otroke po preboleli angini, furunklu, abscesu
279. Kateri mikroorganizem je najpogostejši povzročitelj okužbe kosti:

a) pseudimonas aeruginosa
b) virusi
c) anaerobne bakterije
d) enterokoki
e) staphylococcus aureus
280. Posttravmatski osteitis predstavlja:

a) primarno lokalno gnojno vnetje kosti po poškodbi
b) hematogeno okužbo
c) lahko in predvidljivo bolezen
d) zdravljenje je enostavno z antibiotično terapijo
e) nikoli se ne konča z amputacijo okončine
32
281. Kaj ni značilno za zdravljenje akutnega vnetja kosti:
a) izdatna incizija mehkih tkiv
b) dehiscenca rane nad okuženo kostjo
c) nekrektomija
d) stabilna učvrstitev zloma
e) izključno sistemska uporaba antibiotikov
282. 80-letna bolnica ima maligno kožno tvorbo na obrazu. Pri eksciziji maligne tvorbe je najpomembnejši:
a) Langerjeve črte
b) varnostni rob
c) starostne gube
d) potek globokih vej obraznega živca
e) položaj obraznih mišic
283. Empiem je okužba:

a) v mehkih tkivih
b) v kostnini
c) v mišičju
d) v telesnih votlinah
e) v žolčevodih
284. Mikroangiopatija pomeni:

a) okvaro živčevja
b) okvaro ven
c) okvaro arterij
d) okvaro arteriol in kapilar
e) okvaro fascij
285. Pri vlažni gangreni je potrebno najprej:

a) izrezati mrtvino
b) previjati z obkladki
c) previjati s posebnimi oblogami
d) obsevati z laserjem
e) obsevati z UV žarki
286. Kateri mikroorganizmi so najpogostejši povzročitelji nekrotizirajočega fasciitisa:

a) Pseudomonas aeruginosa
b) stafilokoki
c) streptokoki
d) enterokoki
e) virusi
287. Katere bakterije so najpogostejši povzročitelji gnojnih okužb površinskih tkiv:

a) E.coli
b) salmonele
c) streptokoki
d) stafilokoki
e) anaerobni koki
288. Kakšen operativni poseg je primeren za drenažo abscesa v površinskih tkivih?

a) črtasta ravna incizija
b) valjasta drenažna ekscizija
c) stožčasta drenažna ekscizija
d) zarez in vstavljanje drena
e) črtasta polkrožna incizija
289. Za stafilokokno okužbo je značilno:

a) huda splošna prizadetost, lokalni znaki so skromni
b) gnoj je gost, zelene barve
c) pogosto je prisotno vnetje bezgavk in mezgovnic
d) gnoj je redek, voden
e) infiltrat, kolikvacija, supuracija, epuracija
33
290. Predoperativi plan napravi:
a) asistent
b) operater
c) vodja oddelka, ki ni operater
d) instrumentarka
e) sobni zdravnik, ki bo operiranca zdravil po operaciji
291. Avtoklaviranje je najbolj razširjen način sterilizacije. Pred avtoklaviranjem je potrebno predmete temeljito očistiti.
292. Kateri del operacije travmatske rane je najbolj pomemben za preprečevanje vnetja rane :
a) dobro čiščenje in izpiranje rane
b) dobro razkuževanje okolice rane
c) dobra ekscizija robov rane
d) dobra drenaža
e) dobro spenjanje rane
293. Kakšna operacija je primerna za drenažo globokega abscesa?

a) valjasta drenažna ekscizija
b) incizija in vstavljanje drena
c) stožčasta drenažna ekscizija
d) črtasta polkrožna incizija
e) črtasta ravna incizija
294. Empiem je:

a) negnojna okužba površinskih tkiv
b) izliv krvi v burzo
c) gnojna okužba v telesni votlini
d) gnojna okužba v podkožnem tkivu
e) gnojna okužba fascije
295. Pri nekrotizirajočem fasciitisu se okužba širi iz vezivnih ovojnic:

a) na mišičje
b) na kostnino
c) na sosednje vezivne ovojnice
d) na podkožno tkivo
e) na kožo
296. Najbolj značilen znak akutnega gnojnega vnetja kitne ovojnice prsta je:
a) izrazita pordelost
b) izrazita oteklina
c) bolečina pri iztegnitvi prsta
d) bolečina na iztezni strani prsta
e) gnojni zbirek pod nohtom
297. Pri suhi gangreni je potrebno:

a) nujno izrezati mrtvino
b) suho previti in opazovati
c) previti z obkladkom
d) postopoma izrezovati mrtvino
e) previti z antibiotičnim mazilom
298. Gnojna okužba pilonidalnega sinusa je:

a) absces
b) celulitis
c) empiem
d) flegmona
e) hematom
34
299. Pri nekrotizirajočem fasciitisu se spremembe na koži (mehurji, lividne lise) pojavijo zaradi:
a) širjenja okužbe na podkožno tkivo
b) širjenja okužbe na kožo
c) širjenja okužbe na mišičje
d) tromboze žilja
e) toksemije
300. Pri motorični nevropatiji je stopalo večinoma:

a) plosko
b) usločeno
c) hladno
d) lividno
e) pordelo
301. Razjede na diabetičnem stopalu so praviloma okužene s:

a) stafilokoki
b) streptokoki
c) z glivicami
d) z mešano aerobno in anaerobno floro
e) z mešano gram-negativno floro
302. Makroangiopatija pomeni:

a) okluzivno bolezen večjih arterij
b) bolezen globokih ven
c) bolezen površinskih ven
d) okluzivno bolezen arteriol
e) zadebelitev bazalne membrane kapilar
303. Empiem je:

a) druga beseda za absces
b) negnojna okužba
c) gnojna okužba fascije
d) gnojna okužba v telesni votlini
e) gnojna okužba obnohtja
304. Valjasta drenažna ekscizija je postopek za oskrbo:

a) globokega abscesa
b) flegmone
c) gnojne okužbe sklepa
d) gnojne okužbe površinskega tkiva
e) gnojne okužbe burze
305. Infekcija pilonidalnega sinusa je:

a) absces
b) flegmona
c) empiem
d) celulitis
e) hematom
306. Najpogostejši povzročitelji gnojnih infekcij površinskih tkiv so:

a) klostridiji
b) rod Bacteroides
c) Pseudomonas aeruginosa
d) stafilokoki
e) streptokoki
307. Pri dolgo trajajoči okužbi obnohtja nožnega palca moramo:

a) izrezati cel noht
b) mazati z antibiotičnim mazilom
c) mazati s protiglivičnim mazilom
d) izrezati prilegajoči del nohta in matriksa
e) izrezati prilegajoči del nohta
35
308. Najpomembnejši predstavnik kožna flore, proti kateremu je usmerjena antibiotična kirurška profilaksa pri čistih
operacijah je:
a) koagulazno negativni stafilokok
b) escherichia coli
c) staphylococcus aureus
d) bacteroides fragilis
e) klostridij
309. Najzanesljiveje postavimo diagnozo okužbe kosti s/z:

a) brisom fistule
b) brisom rane
c) osamitvijo povzročitelja iz enega vzorca kostnine
d) osamitvijo povzročitelja iz izpirka kostnine
e) osamitvijo povzročitelja iz več vzorcev kostnine
310. Izraz regeneracija pomeni:

a) nadomestitev propadlega tkiva z istovrstnim tkivom
b) nadomestitev propadlega zrelega tkiva z drugim tipom zrelega tkiva
c) nadomestitev zrelega tkiva z manjvrednim tkivom
d) nadomestitev zrelega tkiva z nezrelim tkivom
e) sinonim za regeneracijo je reparacija
311. Ključno vlogo pri nastanku granulomskega vnetja imajo:

a) nevtrofilni granulociti
b) eozinofilni granulociti
c) plazmatke
d) naravne celice ubijalke
e) makrofagi
312. Ključne celice zgodnje faze celjenja rane so:

a) makrofagi
b) limfociti
c) plazmatke
d) nevtrofilni granulociti
e) fibroblasti
313. Do dehiscence (razprtja) rane po kirurški inciziji in šivu lahko pride zaradi:
a) okužbe a) a, b
b) slabe kirurške tehnike b) b
c) neustrezne nekrektomije (odstranitve mrtvine) c) nič od naštetega
d) neustrezne niti d) a, b, c, d
e) b, c, d
314. Ob vgradnji biomateriala v telo velja:

a) najpogostejši zaplet je vnetje a) a, c, e
b) antibiotik praviloma hitro pozdravi vnetje b) a, b, c, d, e
c) sterilnost ni pomembna c) d, e
d) pokriti morajo biti z dobro prekrvljenim tkivom d) a, d, e
e) biti morajo biokompatibilni e) a, b
315. Charcotova artropathija je posledica:

a) angiopatije
b) infekcije
c) nevropatije
d) nič od naštetega
e) angiopatije in infekcije
316. Najresnejši zaplet ob nevropatiji pri diabetiku je:

a) gangrena
b) infekcija
c) bolečina
e) običajno ni zapletov
36
317. Okužbi kosti lahko sledi kostni defekt, ki je posledica:
a) slabše prekrvavitve okolišnih mehkih tkiv
b) zmanjšane osteoblastne aktivnosti
c) sekvestrektomije
d) nekrektomije
e) imunske oslabljenosti organizma
318. Okužbo kosti v več kot 50% povzročajo naslednji mikroorganizmi:

a) bakterije iz družine enterobakterij
b) glive
c) anaerobne bakterije
d) polimikrobna okužba
e) stafilokoki
319. V procesu celjenja rane sodelujejo različne celice. Na celjenje rane pa nimajo vpliva:
a) trombociti
b) nevtrofilci
c) eozinofilci
d) makrofagi
e) limfociti
320. Med zaviralne dejavnike celjenja ran ne prištevamo:

a) nekrozo v rani
b) akutno in kronično okužbo rane
c) mezenhimopatije
d) tkivne tekočine
e) mikroangiopatije
321. Cilj regenerativnega celjenja kroničnih ran ne vključuje:

a) povečanja vnetnih citokinov in proteaz
b) zaščito rane
c) zmanjšanje količine bakterijskih toksinov
d) preprečevanja okužbe
e) vzdrževanje vlažnega okolja
322. Katera od naštetih lastnosti ni značilna za sodobne obloge?

a) pospešujejo naravne procese zdravljenja
b) vzdržujejo vlažno okolje
c) niso hipoalergene
d) dopuščajo prehod plinov
e) omogočajo menjavo na daljša obdobja
323. Kateri mikrobiološki vzorec je najbolj primeren za dokaz povzročitelja okužbe kirurške rane?
a) bris
b) bris drena
c) odščip (biopsija) tkiva
d) bris kože v okolici
e) nobeden od naštetih
324. Operacijski plašč na instrumentarski mizi je sterilen. Kirurgove roke so po razkuževanju sterilne.
325. Kontrolni spiski (t.i. check-liste«)

a) absolutno preprečijo napake
b) so mnemotehnična podpora
c) služijo za obračun storitev
d) zmanjšajo možnost, da pozabimo na kašen ključni korak pri obravnavi
e) so potrebni zaradi strokovnega nadzora Zdravniške Zbornice
37
326. Kadar se mudi…
a) je možnost napake ali zmote večja
b) je zdravstveni delavec izpostavljen prehudemu stresu
c) je za zdravljenje dobrodošel nasvet svojcev
d) je zaželjeno, da opustimo običajne kontrolne mehanizme
e) nas ne skrbi, ker je to v Urgenci normalno stanje
327. Okužba kosti lahko nastane hematogeno ali popoškodbeno in je akutna ali kronična. Diagnostična obdelava se
sestoji iz različnih postopkov. Katera od naštetih preiskav zanesljivo potrdi okužbo?
a) scintigrafija
b) fistulografija
c) kostna biopsija iz globine
d) povišani vnetni laboratorijski parametri
e) PET CT skeleta
328. Pogosta posledica kroničnega vnetja kosti je različno velik kostni defekt oziroma psevdoartroza, ki nastane po
odstranitvi sekvestrov. Najpogostejša in tudi najoptimalnejša metoda za zdravljenje tako nastalega defekta kosti je:
a) mineralna kost
b) alogenski kostni presadek
c) biokompatibilna keramika
d) avtologna spongioza
e) demineraliziran kostni matriks
329. Poznamo različne tipe celjenja ran. Regenerativno celjenje je značilno za:
a) akutno razpočno rano
b) kirurško rano
c) rano v povezavi s poškodbo skeleta
d) ubodnino
e) kronično rano
330. Rane celijo v različnih fazah in za njih značilnimi so značilnimi specifičnimi celicami. Kaj od naštetega ni značilno za
primarno celjenje akutnih ran:
a) trombociti
b) nevtrofilci
c) makrofagi
d) fibroblasti
e) povišane proteaze
331. V kolikor je rana okužena in so prisotne mrtvine ni pričakovati celjenja. Osnovni pogoj, da se kronična rana prične
celiti, je odstranitev nekrotičnega tkiva oziroma nekrektomija. Katera od spodaj naštetih nekrektomij je najhitrejša
in najučinkovitejša:
a) hidrokirurška
b) kirurška
c) avtolitična
d) biokirurška
e) encimatska
332. Najpogostejši zaplet pri vgradnji umetnih materialov je:

a) sprememba oblike
b) sepsa
c) anafilaktična reakcija
d) vnetje
e) toksična reakcija
333. Drobno-žilna arterijska anastomoza (označi napačno):

a) najpogostejši zaplet je tromboza
b) lahko je konec s koncem ali konec s stranjo
c) uporabiti moramo mikrokirurško tehniko
d) uporabimo lahko niti debeline 2-0 in 1-0
e) uporabimo jo pri replantaciji prstov
38
334. Psevdomembranozni kolitis nastane zaradi :
a) obilnih diarej ob okužbi z Rota virusi
b) preraščanja sevov Clostridium difficile v črevesju ob uporabi določenih vrst antibiotikov
c) zaradi prekomernega uživanja alkoholnih pijač
d) peritonitisa
e) poškodbe trebuha
335. Tetanus:
a) inkubacija je dva do štiri dni
b) zdravi se izključno z antibiotiki
c) eksotoksin ni nevrotropen
d) povzroča ga eksotoksin Clostridium tetani
e) bistvene za diagnozo so laboratorijske preiskave in ne klinična slika
336. Pred osteosintezo končnega členka napravimo anestezijo po sledeči metodi:

a) blok digitalnih živcev po Oberstu
b) infiltracijsko anestezijo matriksa nohta
c) blok medianusa
d) aksilarni blok
e) splošna anestezija
337. Z antibiotično profilakso moramo doseči primerno koncentracijo zdravila:

a) v serumu
b) v votlih organih
c) v tkivih
d) v krvi
e) v prebavilih
338. Pred ablacijo nohta napravimo anestezijo po sledeči metodi:

a) blok digitalnih živcev po Oberstu
b) infiltracijsko anestezijo matriksa nohta
c) blok medianusa
d) aksilarni blok
e) splošno anestezijo
39
Nevrokirurgija
1. Pri toksičnih in metabolnih stanjih in pri hudi poškodbi možganov nastane:
a) vazogeni edem
b) citotoksični edem
c) intersticijski edem
d) vazogeni in intersticijski edem
e) intersticijski in citotoksični edem
2. Kompenzatorni mehanizmi, ki se sprožijo ob povečanju intrakranialnega pritiska so:

a) povečan volumen krvi v možganih, zmanjšan volumen cerebrospinalne tekočine, zmanjšanje
ekstracelularne tekočine v možganih
b) povečan pretok krvi skozi možgane, povečan sistemski krvni pritisk, hidrocefalus
c) zmanjšan volumen cerebrospinalne tekočine, zmanjšan volumen krvi v možganih, zmanjšanje
ekstracelularne tekočine
d) povečan volumen krvi v možganih, zmanjšan sistemski krvni pritisk, hidrocefalus
e) povečanje ekstracelularne tekočine, povečan volumen cerebrospinalne tekočine, povečan volumen krvi v
možganih
3. Kakšno je zaporedje kliničnih simptomov in znakov napredovanja prizadetosti možganov in možganskega debla v
kraniokavdalni smeri?
a) spremembe na očeh, spremembe položaja telesa in spontani gibi, motnje zavesti, prizadetost vegetativnih
funkcij
b) motnje zavesti, spremembe položaja telesa in spontani gibi, spremembe na očeh, prizadetost
vegetativnih funkcij
c) motnje zavesti, spremembe na očeh, prizadetost vegetativnih funkcij, spremembe položaja telesa in
spontani gibi
d) spremembe na očeh, prizadetost vegetativnih funkcij, spremembe položaja telesa in spontani gibi, motnje
zavesti
e) spremembe položaja telesa in spontani gibi, prizadetost vegetativnih funkcij, motnje zavesti, spremembe na
očeh
4. Ali sta klinična fenomena dekortikacije in decerebracije združljiva z diagnozo možganske smrti?
a) ne
b) da
c) včasih
d) samo, če ni požiralnega refleksa
e) da, vendar ne sme biti plantarnega refleksa v ekstenziji
5. Intraaksialni tumorji najpogosteje nastanejo:

a) v korpus kalozumu
b) v visoko specializiranih predelih možganov
c) pod možganskimi vijugami in pod možgansko skorjo
d) v ventriklih
e) v olfaktornih predelih možganov
6. Katera je najboljša nevrokirurška metoda zdravljenja glioblastomov?

a) kirurgija z gama nožem
b) stereotaksija
c) endoskopska operacija
d) mikrokirurška tumerektomija
e) endovaskularna balonska tehnika
7. Katera je najučinkovitejša metoda dodatnega zdravljenja malignih možganskih glialnih tumorjev?

a) genska terapija
b) imunoterapija
c) transarterielna kemoterapija
d) obsevanje
e) nobena od naštetih
40
8. Označi znak za subarahnoidalno krvavitev!
a) glavobol
b) dvojne slike
c) vrtoglavica
d) utrujenost
e) trd tilnik
9. Katera je najpomembnejša komplikacija subarahnoidalne krvavitve iz anevrizme v zgodnjem, srednjem in poznem

obdobju po krvavitvi?
a) hidrocefalus
b) hiponatriemija
c) možganska oteklina
d) vazospazem
e) ponovna krvavitev
10. Najučinkovitejša terapija vazospazma je:

a) endovaskularno mehansko širjenje žil z baloni
b) hipervolumska, hipertenzivna hemodilucija
c) Ca antagonisti
d) Simpatektomija
e) Ekstrakranialna-intrakranialna anastomoza
11. Deaferentacijska bolečina nastane:

a) po prekinitvi spinotalamične proge
b) po poškodbi talamusa
c) po uničenju cinguluma
d) po prekinitvi sprednjih komisur hrbtenjače
e) po prekinitvi dotoka senzoričnih dražljajev iz periferije
12. Najučinkovitejša kirurška metoda zdravljenja deaferentacijske bolečine je:

a) koagulacijske lezije v področju vstopa zadajšnjih korenin v hrbtenjačo (DREZ operacije)
b) anterolateralna hordotomija
c) stereotaktična talamotomija
d) cingulotomija
e) stimulacija periakveduktne sivine
13. Nevrokirurško zdravljenje ne daje možnosti izboljšanja pri:

a) intraparenhimskih spontanih krvavitvah, ki se večajo
b) pri spontanih krvavitvah v bazalne ganglije
c) pri spontanih krvavitvah, ki kažejo že znake prizadetosti možganskega debla
d) pri ugodnih lokalizacijah spontanih intraparenhimskih krvavitev
e) pri spontanih krvavitvah, ki povzročajo napredujoče žariščne znake in simptome
14. Simptomatski znak aterosklerotične cerebrovaskularne bolezni karotidne arterije je:

a) Nespecifična vidna motnja
b) vrtoglavica
c) amaurosis fugax
d) omotica
e) slabost
15. Med funkcionalno zdravljenje Parkinsonove bolezni spada:

a) stimulacija periakveduktne sivine
b) uničenje n. kavdatusa
c) implantacija fetalnih celic mezencefalona v n. kavdatus
d) stimulacija kapsule interne
e) stimulacija lentikularnih jeder
16. Označi disrafizem!

a) strabizem
b) hipertelorizem
c) ahondroplazija
d) spremembe kože srednje linije
e) monopareza
41
17. Označi kraniosinostozo!
a) pahigirija
b) otapostaza
c) plagiocefalija
d) Mb. Cushing
e) eksoftalmus
18. 35- letni elektromehanik v marini si je zaradi padca na ladji zlomil koželjnico 3 cm pod glavico in podlaktnico na meji
med zgornjo in srednjo tretjino. Zloma sta bila istega dne oskrbljena s ploščico. Poškodovanec ni vedel, ali je pred
operacijo lahko iztegoval prste, saj je imel okončino imobilizirano. Mravljincev ni imel. Občutek po celi okončini je
bil normalen. Po operaciji je lahko iztegoval zapestje, prstov pa ni mogel iztegniti. Supinacija in pronacija podlakta
sta bili normalni. Stanje je bilo po štirih mesecih nespremenjeno. Kateri živec je bil pritisnjen pod ploščico?
a) n. radialis
b) n. interosseous anterior
c) n. interosseous posterior
d) n. medianus
e) n. ulnaris
19. 25 - letnega moškega je opica ugriznila v desno zapestje. V palcu in kazalcu je takoj začutil mravljinčenje, palca pa ni
mogel več oponirati. Občutek v mezincu, prstancu, in po ulnarni polovici sredinca in dlani je bil normalen. Tetivi
mišic flexor carpi radialis in flexor pollicis longus je bilo potrebno zašiti, mediani živec pa je bil neprekinjen, vendar v
zapestju kontudiran. Občutek po radialni strani kazalca in volarni strani palca je bil po treh mesecih še vedno slab,
palmarne abdukcije palca ni bilo. Pri poklepu na sredi dlani so se mravljinci širili v palec in kazalec, poškodovanec je
opazil tudi izboljšanje občutka nad tenarjem. V mišici abductor policis brevis ni bilo potencialov motoričnih enot pri
poskusu hotene palmarne abdukcije palca, na kazalcu in palcu pa je že bil prisoten močno znižan nevrogram.
Označite pravilne trditve!
a) mediani živec je bil delno poškodovan proksimalno od odcepišča a) a, b, c, e
motorične vejice za mišico abductor pollicis brevis in ramus palmaris b) a, c, d
n. median c) a, d
b) prisotni so znaki za regeneracijo senzibilnega nitja kazalca in palca d) d, e
(nn. digitales proprii n. mediani) e) d
c) kožo nad tenarjem oživčuje ramus palmaris medianega živca
d) fleksija kazalca je bolj prizadeta kot palca
e) fleksija kazalca je neprizadeta
20. 52-letni polagalec keramičnih ploščic je pred petimi dnevi opazil, da težje hodi in se kar naprej spotika. Opazna je
petelinja hoja. Po petah ni mogel hoditi. Patelarni in Ahilov refleks sta bila simetrična. Spremenjenega občutka po
golenih ni opazil, bolečin in mravljincev tudi nima. Bolečin v križu ni imel. Označite pravilno trditev!
a) takoj je potrebno napraviti mielografijo
b) patološki proces je v področju kavde ekvine
c) prevajanje po peronealnem živcu je pod kolenom ohranjeno
d) metoda izbora je MRI spinalnega kanala
e) takoj je indicirana igelna elektromiografija
21. 23-letni moški je popravljal motorno žago, ki je med zaganjanjem odskočila in ga zažagala v vrat. Vzdolž okončine je
navajal spontane mravljince, ki so se širili po anterolateralni strani podlakta proti palcu. Komolca ni mogel pokrčiti
in ni gibal v ramenu. Napravljena je bila primarna oskrba rane. Po 2 mesecih je bila opazna hipotrofija supra- in
infraspinatne mišice. Kateri del brahialnega pleteža je bil poškodovan?
a) lateralni fascikel
b) srednji trunkus
c) zgornji trunkus
d) muskulokutani in aksilarni živec
e) zadajšnji fascikel
22. 20-letna uslužbenka MNZ je zjutraj med aerobiko začutila ostro bolečino v vratu, ki se je razširila v desno roko po
dorzolateralni strani podlakti v 2. in 3. prst, ki sta po treh tednih še zmeraj mravljinčasta. Pri igranju tenisa opaža, da
ima šibek udarec (back-hand) in da ne more delati sklec, ker nima prave moči. Težko reže z nožem. Bolečin nima
več. Pri kliničnem testiranju poleg oslabljene moči tricepsa in oslabljenega refleksa tricepsa ni drugih izpadov. EMG
bo pokazal denervacijo v sledečih mišicah (označite pravilno trditev):
a) triceps, extensor digg. comm, abductor poll. Brevis
b) biceps brachii, brachioradialis, abductor dig. Minimi
c) triceps, ext. carpi rad., m. supinator
d) triceps, biceps, flexor. carpi rad., abductor pollicis brevis
e) deltoideus, biceps, abductor poll. Brevis
42
23. Katere izmed arteriovenskih malformacij ne prikažemo z angiografijo ampak z MRI?
a) arteriovenska malformacija (AVM)
b) kavernom
c) duralna AVM
d) venska malformacija
e) karotikokavernozna fistula
24. Označi najpogostejšo lokalizacijo intrakranialnih anevrizem.

a) AcoA (arteria comm. ant)
b) ACI (a.carotis int)
c) AcoP (a. comm. posterior)
d) AV (a. vertebralis)
e) AB (a. basilaris)
25. Katere poškodovance z zaprto poškodbo glave moramo sprejeti v bolnišnico?

a) iz 2. in 3. kategorije tveganja
a) iz 1. in 3. kategorije tveganja
b) iz 1. in 2. kategorije tveganja
c) iz 1., 2. in 3. kategorije tveganja
b) iz nobene od naštetih
26. Katere so glavne kirurško rešljive intrakranialne komplikacije pri težjih poškodbah glave?
a) možganska oteklina + možganska kontuzija
b) epiduralni hematom, možganski edem
c) epiduralni, subduralni kontuzijski hematom
d) subduralni hematom, travmatska subarahnoidalna krvavitev
e) možganska oteklina, travmatska subarahnoidalna krvavitev
27. Poškodba katerega perifernega živca povzroči nezmožnost iztegovanja prstov v metakarpofalagealnih sklepih ob
ohranjeni ekstenziji zapestja in z normalnim občutkom v roki?
a) n. interosseous anterior
b) n. interosseous posterior
c) n. musculocutaneous
d) n. thoracodorsalis
e) n. medianus
28. Označi disrafizem!

a) nevrofibromatoza
b) strabizem
c) meningokela
d) dvojne slike
e) šumenje v glavi
29. Pri kateri vrsti poškodb perifernih živcev ni mogoča spontana regeneracija?
a) nevrapraxia
b) axonotmesis
c) neurotmesis
d) teleangiectasia
e) adiadochokinesia
30. Bolečina pri bolnikih z izpuljenimi koreninami ramenskega pleteža je:

a) talamična bolečina
b) psihogena bolečina
c) znak histerije
d) nevralgija
e) deaferentacijska bolečina
31. Najučinkovitejša metoda za zdravljenje bolečine pri bolnikih z izpuljenimi koreninamiramenskega pleteža je:
a) epiduralna blokada
b) zvezna mikrokoagulacija v področju vstopa zadajšnjih korenin v hrbtenjačo
c) stereotaktična talamotomija
d) perkutana anterolateralna hordotomija
e) globoka možganska stimulacija
43
32. Pravilna nevrokirurška terapija intra, supra in paraselarno razširjenega hipofiznega adenoma je:
a) bifrontani pristop po sprednji lobanjski kotanji
b) transsfenoidni pristop do turškega sedla
c) kombiniran epi in subduralni pterionalni pristop
d) interhemisferični transkalozni pristop skozi tretji ventrikel
e) vsi našteti
33. Najpogostejši zaplet po operaciji srednje velikega švanoma 8. možganskega živca prigluhem bolniku je:
a) pareza obraznega živca
b) motnje ravnotežja
c) dvojne slike
d) slepota
e) motnje požiranja
34. Kraniofaringeomi se pogosto nahajajo v tretjem ventriklu zato med operacijo tudi kombiniramo dva pristopa:
a) pterionalnega in bifrontalnega
b) interhemisferično transkaloznega in transsfenoidalnega
c) transsfenoidnega in pterionalnega
d) bifrontalnega in transsfenoidnega
e) pterionalnega in interhemisferično transkaloznega
35. Za epiduralni hematom ni značilno:

a) izvor krvavitve je iz arterije meningike medije, duralnih ven, duralnih venskih sinusov ali iz frakture
b) nezavesti lahko sledi lucidni interval
c) če je hkrati prisotna fraktura lobanjskega svoda, poteka tipično preko skvame temporalne kosti
d) široka zenica se v večini primerov pojavi na isti strani kot je epiduralni hematom
e) na CT se kri prikaže v obliki polmeseca
36. Pri diferencialni diagnostiki posttravmatskega intracerebralnega hematoma je najpomembnejša izločitev spontanih
oblik intrakranialnih krvavitev, ki so lahko pravi vzrok za naknadno poškodbo glave. Označite tisto, ki je
najnevarnejša in kirurško najbolj zahtevna (zahteva svojstven pristop in instrumentarij) ter jo moramo zato pred
operacijo evakuacije hematoma obvezno izključiti s štirižilno angiografijo možganskih žil, če nanjo posumimo iz
podatkov v anamnezi ali na CT sliki.
a) hipertenzivna intracerebralna krvavitev
b) anevrizmatska subarahnoidna in intracerebralna krvavitev
c) zakrvaveli kavernom
d) zakrvaveli metastatični tumor (npr. maligni melanom)
e) hemoragični infarkt
37. Kateri utesnitveni sindrom poteka brez izpadov občutkov in bolečin ?

a) sindrom karpalnega tunela
b) sindrom kubitalnega kanala
c) sindrom Guyonovega kanala
d) sindrom tarzalnega tunela
e) sindrom utesnitve n. cutaneous femoralis lateralis (meralgia paresthetica)
38. 23-letni moški je popravljal motorno žago, ki mu je med zaganjanjem odskočila in ga zažagala v vrat. Vzdolž
okončine je navajal spontane mravljince, ki so se širili po anterolateralni strani podlakta proti palcu. Po primarni
oskrbi rane (zašitje sternokleidoidne mišice) so opazili, da ne more pokrčiti komolca in gibati v ramenu. Kateri del
brahialnega pleteža je poškodovan:
a) spodnji trunkus (C8, Th1)
b) srednji trunkus (C7)
c) zgornji trunkus (C5, C6)
d) radialni in aksilarni živec
e) posteriorni fascikel
39. Pri katerem utesnitvenem sindromu je iztegovanje zapestja možno, iztegovanje prstov v osnovnih členkih pa ne,
prav tako pa ni možno iztegovanje končnega členka palca in radialna abdukcija palca, občutek pa je normalen.
a) saturday night palsy (utesnitev n. radialis)
b) sindrom supinatorja (utesnitev n. interosseous posterior)
c) sindrom torakalnega izhoda (utesnitev spodnjega trunkusa brahialnega pleteža)
d) sindrom pronatorja (utesnitev n. interosseous anterior)
e) sindrom kubitalnega kanala (utesnitev n. ulnarisa)
44
40. Simptomi subarahnoidalne krvavitve so:
a) nenaden hud glavobol, slabost, omotica, diplopija
b) trd tilnik, povišana telesna temperatura, hipertenzija
c) nenaden hud glavobol, hipertenzija, bruhanje, trd tilnik
d) hemipareza, široka zenica, vrtoglavica
e) motnje vida, motnje ravnotežja, Terzonov sindrom
41. Sodobno nevrokirurško zdravljenje malignih primarnih možganskih tumorjev je:

a) odstranitev možganskega režnja, kjer se tumor nahaja
b) stereotaktična biopsija tumorja
c) gama nož
d) superselektivna intraarterielna kemoterapija
e) tumorektomija
42. Primarni možganski tumorji najpogosteje nastanejo:

a) subkortikalno
b) v limbičnih in paralimbičnih predelih
c) v korpus kalozumu
d) lobarno
e) subgiralno in v limbičnoparalimbičnih predelih
43. Primarni možganski tumorji in metastatski možganski tumorji povzročajo:

a) intersticijsko možgansko oteklino
b) citotoksično možgansko oteklino
c) vazogeno možgansko oteklino
d) ne povzročajo otekline možganov
e) povzročajo vse naštete otekline
44. Pri operaciji v predelu kraniocervikalnega prehoda naletimo na naslednje žilnoživčne strukture:
a) češariko, arterijo vertebralis, medulo oblongato
b) arterijo cerebeli inferior posterior, spinalni del 11. možganskega živca, medulo oblongato
c) arterijo spinalis anterior, mezencefalon, nukleus kavdatus
d) motorično možgansko skorjo, piramido medule oblongate, arterijo bazilaris
e) 1. senzorično vratno korenino, 5. možganski živec, arterijo karotis
45. Subarahnoidalna krvavitev (SAK) je posledica:

a) zamašitve arterije karotis interne
b) epiduralnega hematoma
c) venske staze cerebralnih ven
d) rupture anevrizme
e) poškodbe skeleta lobanje
46. Nenaden hud glavobol, kot ga bolnik/ca še nikoli ni imel/a poprej, je posledica:
a) meningitisa
b) infekcije z borelijo
c) infekcije s herpes virusom
d) hidrocefalusa
e) rupture anevrizme
47. Anevrizme možganskega ožilja so v največji meri lokalizirane na:

a) terminalnih arterijah cerebralnih žil
b) na vertebralnih arterijah
c) na Willisovem šesterokotniku
d) na arteriji spinalis anterior
e) na cerebralnih venah
48. Vazospazem možganskega ožilja je najčešči pri:

a) artritis temporalis
b) intracerebralnem hematomu
c) možganskem inzultu
d) poškodbi možgan
e) po rupturi anevrizme
45
49. Dokončna terapija možganskih anevrizem je:
a) z mikrokirurško postavitvijo sponke na vrat anevrizme
b) z endovaskularno vstavitvijo žičk v votlino anevrizme
c) z endovaskularno vstavitvijo balončka v lumen anevrizme
d) s koagulacijo sten anevrizme
e) z ligaturo anevrizme
50. Večino arterio-venskih nepravilnosti ožilja možgan se klinično manifestira:

a) z glavobolom
b) s krvavitvijo
c) z epileptičnimi napadi
d) s hemiparezo
e) z izgubo vida na eni strani
51. Najbolj zanesljiv diagnostični postopek za prikaz žilnih nepravilnosti cerebralnega ožilja je:
a) angiografija
b) MRI
c) PET
d) EEG
e) preiskava z Dopplerjem
52. Slučajno odkrite in nerupturirane možganske anevrizme:

a) pustimo pri miru
b) operiramo/emboliziramo
c) zdravimo z zniževanjem sistemskega krvnega pritiska
d) zdravimo z antikoagulantnimi sredstvi
e) obsevamo
53. Približno koliko bolnikov z rupturo anevrizme se letno zdravi v Sloveniji?

a) 10
b) 70
c) 200
d) 400
e) 1000
54. Označite pravilne trditve:

a) Najpogostejši vzrok za spontano subarahnoidno krvavitev je razpok a) vsi odgovori so pravilni
intrakranialne anevrizme b) a, c, d
b) Smrtnost ponovne anevrizmatske krvavitve je bistveno večja kot pri prvi SAH c) a, b, c, e
c) Računalniška tomografija (CT) je prva v vrsti nevroradioloških preiskav za d) c, d, e
dokazovanje SAH e) b, d
d) Bolnikovo stanje po SAH ocenimo po lestivici Hunta in Hessa od 1-10 točk.
e) Pri lumbalni punkciji je povečana verjetnost razpoka anevrizme zaradi
nenadnega znižanja tlaka likvorja
55. Označi glavni simptom in glavni znak pri anevrizmatski subarahnoidni krvavitvi:
a) nenaden hud glavobol, bruhanje
b) fotofobija, diplopija
c) nenaden hud glavobol, vrtoglavost
d) nenaden hud glavobol, otrpel tilnik
e) vrtoglavost, navzea
56. Vazospazem po subarahnoidni krvavitvi ! Označite NEPRAVILNO trditev!

a) običajno nastopi od 4.-7. dne in traja 10-12 dni
b) odgovoren je za dodatno 7% smrtnost in 7% morbidnost po SAH
c) je v zvezi s količino izlite krvi
d) ne prizadene vseh pacientov
e) preprečimo ga z zgodnjo izključitvijo anevrizme iz obtoka (kirurško ali endovaskularno)
46
57. Prizadetost tretjega možganskega živca, ki se kaže s ptozo, široko in nereaktivno zenico ter abdukcijo zrkla, je pri
anevrizmatski subarahnoidni krvavitvi posledica:
a) herniacije uncusa
b) pritiska anevrizme arterije komunikans posterior (ACoP) ali anevrizme vrha arterije bazilaris (basilar typ
aneurysm) na okulomotorni živec
c) pritiska anevrizme arterije komunikans anterior (ACoA) na okulomotorni živec
d) pritiska anevrizme razcepišča arterije cerebri medije (ACM)
e) pritiska karotikooftalmične anevrizme
58. Zlom lobanjskega dna prepoznamo po:

a) očalnem hematomu (»rakunove oči«), a) a, b, d
b) po mehurčkih zraka bazalno na posnetku računalniške tomografije (CT), b) a, c, d, e
c) periferni parezi facialnega živca (bolj značilno za prečne zlome piramide), c) a, d
d) otolikvoreji ali rinolikvoreji, d) b, c, e
e) odsotna direktna reakcija zenice na osvetlitev in ohranjena indirektna e) vsi odgovori so pravilni
pomeni poškodbo optičnega živca v optičnem kanalu.
59. Najpogostejši intrakranialni tumorji pri odraslih so nevroepitelijski, zasevki, meningiomi in 80 do 85 % jih je nad
tentorijem. Pri otrocih so najpogostejši intrakranialni tumorji kraniofaringeomi in več kot 50 % jih zraste nad
tentorijem.
a) prva in druga trditev sta pravilni in sta vzročno povezani
b) prva trditev je pravilna, druga je napačna
c) prva trditev je napačna, druga je pravilna
d) prva in druga trditev sta napačni
e) prva in druga trditev sta napačni in nista vzročno povezani
60. Katera navedba ni značilna za meningiome?

a) nastanejo iz arahnoidalnih celic
b) vsebujejo psamomska telesca
c) povzročajo hiperostoze kosti
d) pogosto kalcinirajo
e) so intraaksialni tumorji
61. Katero zdravljenje švanomov 8. možganskega živca omogoča odstranitev in ohranitev sluha?
a) spremljanje bolnikovih simptomov, sluha in dinamike rasti
b) obsevanje z gama nožem
c) kirurški: retrosigmoidni subokcipitalni pristop
d) kirurški: translabirintni pristop
e) kirurški: ekstraduralni subtemporalni pristop
62. Kaj je apopleksija hipofize?

a) nenadna hipertenzivna kriza povezana s pomanjkanjem hipofiznih hormonov
b) nenadno povečana telesna temperatura zaradi hipertireoze
c) nenaden panhipopituitarizem
d) nenaden glavobol z motnjami vida, zavesti in bulbomotorike zaradi krvavitve v hipofizni tumor
e) nenadno povečanje delovanja nevrohipofize
63. Najpogostejši primarni možganski tumor pri odraslih je:

a) astrocitom
b) ependimom
c) anaplastični astrocitom
d) multiformni glioblastom
e) meduloblastom
64. Ker astrocitomi počasi rastejo, obsevanje ni rutinsko.

b) obe trditvi sta napačni in nista povezani
e) obe trditvi sta pravilni, vzročne povezave ni
47
65. Kateri je kritični parameter za delovanje in preživetje možganov?
a) sistemski arterijski pritisk
b) intrakranialni pritisk
c) možganski žilni upor
d) pretok krvi skozi možgane
e) možganski perfuzijski pritisk
66. Kaj NI značilno za možgansko smrt:

a) pretok krvi skozi možgane je nič
b) decerebracija
c) ni motoričnega odziva na globoko bolečino
d) srčna akcija je avtonomna
e) pretok skozi notranje organe je normalen
67. Pritisk na hrbtenjačo najprej okvari :

a) medialni longitudinalni fascikel
b) spino-talamično progo
c) dorzalne stebričke hrbtenjače
d) kortikospinalno progo
e) vestibulospinalno progo
68. Kateri je najpogostejši intraduralni spinalni tumor?

a) meningeomi
b) nevrinomi
c) limfomi
d) lipomi
e) metastaze iz ca pljuč
69. Kateri je najpogostejši intramedularni tumor?

a) astrocitomi
b) ependimomi
c) teratomi
d) glioblastom
e) hemangioblastom
70. Kateri so tipi fraktur skeleta lobanje?

a) linearni a) a, b, c, d
b) kominutivni b) vsi našteti
c) impresijski c) a, b, c
d) diastatičen d) b, c, d,
e) spiralni e) a, c, e
71. Katera je najverjetnejša krvavitev v intrakranialnem prostoru pri ugotovljeni linearni frakturi lobanjskega svoda (ne
baze)?
a) kontuzijska
b) epiduralna
c) subduralna
d) intraventrikularna
72. Katere so komplikacije frakture piramide:

a) okvara n. facialisa, otoreja, otoragija
b) pareza abducensa, rinoreja, diplopija
c) motnje ravnotežja, bruhanje
d) glavobol, motnje voha, slepota
e) okvara trigeminusa, motnje požiranja, atrofija jezika
73. Naštej znake po katerih ugotavljamo frakturo baze lobanje:

a) očalni hematom – rakunove oči, iztok likvorja iz nosu ali ušes, krvavitev iz sluhovoda
b) diplopija, slepota
c) motnje bulbomotorike, hipestezija polovice obraza, hripav glas
d) protruzije bulbusov, odsoten kornealni refleks, pareza abducensa
48
74. Mielomeningokela:
a) je lahko le lumbosakralno
b) ni spremljajočega nevrološkega deficita
c) spremljajo jo deformacije skeleta
d) lahko nastane pri odraslih
e) genetsko pogojena
75. Katera morfološka preiskava lahko prikaže delovanje možganske skorje?

a) CT angiografija
b) MR s kontrastnim sredstvom
c) spektroskopija z MR
d) funkcijska MR
e) CT cisternografija
76. Kaj je moderni princip nevrokirurškega zdravljenja primarnih malignih glialnim možganskih tumorjev?
a) lobektomija
b) stereotaktična biopsija
c) girektomije
d) edoskopske operacije
e) neinvazivne eksploracije in čiste tumerektomije
77. Katera kombinacija podatkov je pomembna za načrtovanje in uspeh nevrokirurškega zdravljenja malignih primarnih
možganskih tumorjev?
a) starost bolnikov, karnofsky indeks, lokalizacija tumorja, želje bolnika in svojcev
b) želje bolnika in svojcev, karnofsky indeks, lokalizacija tumorja, možnost stereotaktične operacije
c) lokalizacija tumorja, karnofsky indeks, intraoperativna MR, hitra patohistološka diagnostika
d) starost bolnikov, želje bolnikov in svojcev
e) sposobnosti nevrokirurga, nevroradiologa, nevrofiziologa, nevropatologa in onkologa
78. Kateri elemetni so praviloma poškodovani pri difuzni poškodbi možganov?

a) prebodne možganske arterije
b) možganske oporne celice
c) nevroni
d) globoka možganska jedra
e) aksoni
79. Povezave katerih delov možganov oblikujejo normalno elementarno zavest (budnost)?
a) talamus, hipotalamus
b) možgansko deblo, diencefalon, možganska skorja
c) možganska skorja, diencefalon
d) možgansko deblo, možganska skorja, korpus kalozum
e) povezave med različnimi predeli možganske skorje
80. Kaj ne velja za možgansko smrt?

a) pretok krvi skozi možgane je delno ohranjen
b) dekortikacija in decerebracija nista združljivi z diagnozo možganske smrti
c) pretok krvi skozi hrbtenjačo je normalen
d) ni pretoka krvi skozi možgane
e) bolnik ima 'oči lutke'
81. Katera izmed naštetih značilnosti ne velja za meningiome?

a) so ekstraaksialni tumorji
b) pogosto nastanejo hiperostoze sosednje kosti
c) najpogosteje se nahajajo v ventriklih
d) nastanejo iz arahnoidalnih celic
e) lahko so povezani z nevrofibromatozo tip 1
82. Kateri so trije najzgodnejši simptomi pri tumorjih slušnega živca?

a) povišan IKP, nistagmus, tinitus
b) diplopija, motnje ravnotežja, otalgija
c) izguba sluha, pareza obraznih mišic, odsoten kornealni refleks
d) diplopija, glavobol, sprememba okusa
e) izguba sluha, tinitus, motnje ravnotežja
49
83. Kaj je hipofizna apopleksija?
a) nenaden nastanek glavobola, motenj vida, oftalmoplegije in motenj zavesti
b) nenadna rinoreja, mišična utrujenost, žeja
c) nenaden glavobol, bruhanje, slabost, motnje zavesti
d) nenadna hemipareza, motnje govora, motnje zavesti
e) nenadno povišanje krvnega pritiska, glavobol, motnje vida
84. Katera je največja nevarnost operacij kraniofaringeomov?

a) prizadetost vidnih živcev
b) hipopituitarizem
c) diabetes insipidus
d) poškodba hipotalamusa
e) likvoreja
85. Kateri dve pogostejši lokaciji sakularnih anevrizem v SPREDNJI možganski cirkulaciji sta izven circulus Willisi?
a) arterija cerebri communicans posterior (ACoP) in arterija cerebri comunnicans anterior (ACoA)
b) basilar typ aneurysm in arterija cerebri communicans posterior (ACoP)
c) arterija cerebri media (ACM) in arterija perikalosa
d) razcepišče arterije cerebelli inferior posterior z arterijo vertebralis (PICA) in arterija bazilaris (AB)
e) nobeni od naštetih
86. Označite nepravilno trditev v zvezi s smrtnostjo pri anevrizmatski SAH:

a) 30-dnevna smrtnost po anevrizmatski SAH je 46%
b) smrtnost zaradi ponovne anevrizmatske SAH je 78-90 %
c) smrtnost zaradi anevrizmatske SAH je 15-20% v prvih 2 tednih
d) v 6 mesecih po anevrizmatski SAH umre okrog 50 % pacientov, kasneje je smrtnost kumulativna 3% na leto
e) smrtnost zaradi ponovne krvavitve iz anevrizme je manj kot 50 %
87. Paroksizmalni izliv krvi v subarahnoidni prostor povzroči lahko akutno izgubo zavesti zaradi zmanjšanja cerebranega
perfuzijskega tlaka, ki je odvisen od:
a) razlike med srednjim arterijskim tlakom in intrakranialnim tlakom
b) razlike med srednjim arterijskim in centralnim venskim tlakom
c) razlike med sistolnim in diastolnim tlakom
d) razlike med sistolnim tlakom in intrakranialnim tlakom
e) ničesar od naštetega
88. Preoperativno nevrološko stanje je v korelaciji s perioperativnim tveganjem in izhodom zdravljenja SAH. Označite
pravilno zaporedje stopenj nevrološke prizadetosti po SAH po Huntu in Hessu od najmanjše (I.) do največje (V.):
a) stupor ali hemipareza a) d, c, b, a, e
b) zmedenost, zaspanost ali blagi nevrološki znaki b) d, b, c, a, e
c) srednje hud do hud glavobol, meningizem, lahka pareza okulomotoriusa c) e, a, c, b, d
d) asimptomatsko stanje ali minimalen glavobol in blaga rigidnost vratu d) b, c, d, a, e
e) koma, moribundno stanje ali ekstenzijski položaj telesa e) b, d, c, a, e
89. Makrokranija je:

a) dedna sprememba
b) pretežno deklice
c) pri vodenoglavosti
d) pri možganskem tumorju
e) nujno povezana z nevrološkim deficitom
90. Sekundarne okvare možganov so:

a) epiduralni hematom
b) impresijski zlom lobanje
c) edem možganov
d) likvor fistula
e) pretres možganov
91. Življensko poškodovanca najbolj ogroža:

a) pretres možganov
b) akutni subduralni hematom
c) tercialna okvara možganov
d) impresijska fraktura lobanje
e) intraventrikelna krvavitev
50
92. Kakšno je razmerje pogostnosti tumorjev glije proti tumorjem živčnih elementom primarnih možganskih tumorjev?
a) 50/50
b) 100/50
c) 50/100
d) 100/1
e) 1/100
93. Iz katerih celic praviloma nastane glioblastom?

a) švanove celice
b) oligodendrocitov
c) ependimskih celic
d) mikroglije
e) astrocitov
94. Na koliko režnjev so po nevrokirurškem anatomsko funkcionalnem konceptu razdeljeni možgani?

a) 5
b) 7
c) 3
d) 6
e) 4
95. Teratomi nastanejo iz:

a) ektoderma
b) germinalnih celic
c) švanovih celic
d) arahnoidalnih celic
e) adenohipofize
96. Bolnik je zbolel postopno z apatijo in neaktivnostjo (abulija). Kje je najverjetnejša lokalizacija počasi rastočega
benignega meningeoma?
a) parasagitalno okcipitalno
b) tentorij
c) planum sfenoidale in petelinji greben
d) temporalna kotanja
e) ventrikel
97. Utesnitev katerega perifernega živca ali njegovega razvejka povzroči nebolečo atrofijo nekaterih drobnih mišic v roki
brez izpada senzibilitete.
a) meralgia paresthetica
b) sindrom karpalnega tunela
c) honeymoon palsy
d) saturday night palsy
e) sindrom Guyonovega kanala
98. Hornerjev sindrom je posledica avulzije spinalne korenine:

a) C5
b) C7
c) Th1 in C8
d) C5 in C6
99. Sedeči položaj je nujen pri operacijah lezij v IV. ventriklu. Katero urgentno stanje lahko nastopi že med trepanacijo?
a) hipertenzijska kriza
b) tahipnoe
c) zračna pljučna embolija
d) pnevmotoraks
e) flebotromboza
51
100. Označite pravilne trditve!
a) Najpogostejši vzrok za spontano subarahnoidno krvavitev (SAK) a) vsi odgovori so pravilni
je razpok intrakranialne anevrizme b) a, c, d
b) Smrtnost ponovne anevrizmatske krvavitve je bistveno večja kot c) a, b, c, e
pri prvi SAK d) c, d, e
c) Računalniška tomografija (CT) je danes prva v vrsti e) b, d
nevroradioloških preiskav za dokazovanje SAK. Zamenjala je
lumbalno punkcijo, pri kateri je povečana verjetnost razpoka
anevrizme zaradi nenadnega znižanja tlaka likvorja
d) Bolnikovo stanje po SAK ocenimo po lestvici Hunta in Hessa.
e) 30-dnevna smrtnost po anevrizmatski SAH je 46%
101. Transsfenoidne pristope uporabljamo za operacije katerih intrakranialnih tumorjev:

a) intra in supraselarnih adenomov hipofize
b) švanomov slušnega živca
c) astrocitomov
d) intraventrikularnih tumorjev
e) nobenega od naštetih
102. Stereotaktična navigacija omogoča z uporabo okvirja in računalniške obdelave slik MRI glave številne diagnostične in
terapevtske posege skozi luknjico v lobanji na lokacijah v globini možganov, ki niso dostopni mikrokirurškim
tehnikam, z natančnostjo manj kot 1 mm. Kateri izmed stereotaktičnih posegov ni terapevtski?
a) implantacija radioaktivnega zrnca
b) elektrokoagulacija
c) biopsija
d) implantacija stimulacijske elektrode
103. Kateri utesnitveni sindrom povzroča moten občutek v prvih treh prstih roke, nočne parestezije (paresthesia nocturna)
in moteno palmarno abdukcijo palca?
b) sindrom kubitalnega kanala
d) sindrom tarzalnega tunela
e) meralgia paresthetica
104. Pekoča bolečina in slabši občutek po koži po antero-lateralnem delu stegna sta značilna za utesnitev katerega
kožnega perifernega živca?
a) n. saphenus
b) n. peroneus
c) n. femoralis
d) n. cut. femoris lat.
e) n. obturatorius
105. Fromentov znak izvajamo tako, da preiskovanec poskusi zadržati papir med iztegnjenima palcem in kazalcem, ki ga
preiskovalec poskuša povleči. Fromentov znak je pozitiven, če preiskovanec napravi fleksijo končnega členka palca, s
katerim poskuša kompenzirati parezo nekaterih drobnih mišic roke po poškodbi enega izmed perifernih živcev.
Katerega?
a) n. medianus
b) n. interosseous posterior
c) n. ulnaris
d) n. interosseous anterior
e) nobenega od naštetih perifernih živcev
106. 35-letni moški je bil poškodovan v prometni nesreči kot voznik osebnega avtomobila. Našli so ga nezavestnega ob
vozilu, dihal je regularno, desna nadlakt je bila zlomljena. Krvavel je iz nosnic, imel je raztrganino levega uhlja. Nad
levo obrvjo je imel veliko zvezdasto rano, skozi katero je bilo mogoče tipati kominutivno frakturo čelnice. Obe očesi
sta bili podpluti, da vek skorajda ni bilo mogoče razmakniti. Na levem zgornjem orbitalnem loku je bilo mogoče tipati
stopnico. Nosni koren je bil premakljiv, čeljust je bila čvrsta. Leva zenica je bila širša od desne in ni reagirala na
osvetlitev. Ob sprejemu v reanimacijskem prostoru 15-20 minut po nesreči je bil pacient nezavesten, dihal je plitko in
neredno, leva zenica je bila širša od desne, na direktno osvetlitev ni reagirala, indirektna reakcija je bila ohranjena. Na
bolečino oči ni odpiral. Ukazov ni ubogal. Pacient je na bolečinski dražljaj odreagiral s fleksijo vseh okončin (razen
desne zgornje okončine), branil se je smiselno, refleksi so bili simetrični, plantarni odzivi so bili v fleksiji. Iz leve
nosnice je iztekal likvor pomešan s krvjo. Rtg glave je pokazal kominutivni zlom čelnice levo, orbitalnega loka levo in
52
frakturo nosne kosti. CT je dokazal kominutivno in vdrto frakturo čelnice in frontalnega sinusa, kominutivni zlom
strehe obeh orbit in lateralne stene leve orbite, majhno dislokacijo levega sprednjega klinoida, kri v sfenoidnem
sinusu, zlom levega maksilarnega sinusa, zlom nosnih kosti in zigomatičnega nastavka. Bifrontalno in levo temporalno
so bile prisotne obsežne kontuzije, levo je bil prisoten do 0,5 cm velik subduralni hematom. Zmeren možganski edem
je bil prisoten predvsem bifrontalno in levo temporalno.
Točkujte poškodovančevo stanje ob sprejemu v reanimacijski prostor po Glasgovski koma lestvici:
a) GCS = E1+V1+M2 =5
b) GCS = 13 - 15
c) GCS = E1+V1+M1=3
d) GCS = E1+V1+M5 = 7
e) GCS = E2+V2+M6=10
107. Po primarni poškodbi možganov zaradi trka ali akceleracije/deceleracije glave so glavni dejavniki sekundarne
možganske okvare hipoksija, hipoksemija (ishemija), hipotenzija, hipertermija…. Če je možganski pretok odvisen od
razlike srednjega arterijskega tlaka in intrakranialnega tlaka, kateri nevrokirurški postopek NE služi neposredno za
zniževanje ali preprečevanje zvišanega intrakranialnega tlaka (dekompresijo možganov)?
a) evakuacija hematomov (epiduralni, subduralni, intracerebralni)
b) ventrikularna drenaža pri hematocefalusu
c) dekompresivna kraniotomija
d) vstavitev merilca intrakranialnega tlaka
e) ventrikularna drenaža pri hidrocefalusu
108. Izpadi možganskih živcev nastopijo pri:

a) zlom lobanjskega dna
b) impresijska fraktura
c) multifragmentarni zlom lobanje
d) impresijski frakturi in multifragmentarni zlom lobanje
109. Paraplegija nastopi pri:

a) zlomu lobanje
b) poškodba hrbtenjače
c) poškodba brahialnega pleksusa
d) zlomu lobanje in poškodbi brahialnega pleksusa
110. Kaj je značilno za primarne možganske tumorje otrok?

a) večinoma so nad tentorijem
b) najprej nastanejo epileptični napadi
c) večinoma so pod tentorijem
d) najpogostejši je glioblastom
e) nikoli se ne pojavijo v 4. Ventiklu
111. Kateri je najpogostejši simptom primarnega možganskega tumorja v frontalnem režnju možganov?
a) homonimna hemianopsija
b) slušne halucinacije
c) apraksija roke
d) motnje spomina
e) abulija
112. Katera oblika zdravljenja je najprimernejša za manjše (do 10 mm) globoko ležeče primarne možganske tumorje?
a) mikrokirurška odstranitev
c) nevronavigacija
d) endoskopija
e) gama nož
113. Kateri mikrokirurški pristop je najprimernejši za operacije meningiomov v paraselarnem prostoru?

a) frontotemoralni
b) klasični pterionalni
c) transsfenoidalni
d) pterionalni epiduralni
e) temporalni
53
114. Katera bolezen je običajno razlog nastanka bilateralnih vestibularnih švanomov?
a) nevrofibromatoza tip 2
b) Mb. Hippel-Lindau
c) nevrofibromatoza tip 1
d) tuberozna skleroza
115. Katera je dodatna metoda zdravljenja majhnih švanomov in ostankov meningiomov v težko dostopnih mestih?
a) gama nož
b) obsevanje celotnih možganov
c) brahiterapija
d) kemoterapija
e) obsevanje celotne osi živčevja
116. Glavna značilnost akutnega subduralnega hematoma je:

a) venska krvavitev
b) najvišja smrtnost
c) oblika leče
d) lucidni interval
e) nastaja pri dojenčkih
117. Glavna nevarnost odprtih poškodb lobanje je:

a) okužba
b) epileptičen napad
c) zračna embolija
d) šumenje v ušesu
e) motnje centralnega vida
118. Pomembno ob povišanem znotrajlobanjskem tlaku:

a) kroženje likvorja
b) telesna teža
c) čas od poškodbe
d) krvna skupina
e) vrsta poškodbe
119. Iz katerih celic nastane glioblastom?

a) iz opornih celic
b) iz živčnih celic
c) iz celic možganskih ovojnic
d) iz ostankov ektoderma
e) iz švanovih celic
120. Zakaj so otroci bolj ogroženi zaradi primarnega možganskega tumorja kot odrasli?
a) ker ne zdržijo močne bolečine
b) ker imajo pogosto epilepsijo
c) ker možganska skorja pri njih še ni do konca razvita
d) ker primarni možganski tumorji pri njih hitreje zakrvavijo
e) ker se primarni možganski tumorji pri otrocih večinoma nahajajo pod tentorijem
121. Katera nekirurška metoda je najbolj učinkovita za zdravljenje manjših (do 15 mm) benignih tumorjev možganskih in
živčnih ovojnic na težko dostopnih mestih lobanjske baze?
a) kemoterapija s Temodalom
b) običajno lokalno obsevanje področja tumorja z x-žarki
c) linearni akcelerator
d) gama nož
e) protonsko obsevanje
54
122. Označite pravilne trditve:
a) Najpogostejši vzrok za subarahnoidno krvavitev (SAK) je a) vsi odgovori so pravilni
spontani razpok intrakranialne anevrizme b) a,c,d
b) Smrtnost ponovne anevrizmatske krvavitve je bistveno večja kot c) a,b,c,e
pri prvi SAK d) c,d,e
c) Verjetnost ponovne krvavitve v prvih 14 dneh po SAK je 15-20% e) b,d
d) Bolnikovo stanje po SAK ocenimo po lestvici Hunta in Hessa ali
Svetovnega združenja nevroloških kirurgov (WFNS)
e) 30-dnevna smrtnost po anevrizmatski SAK je še danes 46%
123. Katera anevrizma ne nastane v circulus Willisi, ampak bolj distalno?

a) anevrizma AcoA (a anterior communicans)
b) anevrizma AcoP (a. communicans posterior)
c) anevrizma ACI (a. karotis interne)
d) anevrizme razcepišča arterije cerebri medije (ACM)
e) anevrizma vrha AB (a. bazilaris)
124. Katera od opisanih metod izključitve anevrizem iz obtoka ni kirurška:

a) klipsanje
b) ojačanje stene z muslinom ali mišico (angl. Wrapping)
c) proksimalna ligacija
d) coiling (žičkanje)
e) ekscizija anevrizme in rekonstrukcija žilne stene z mikrošivom
125. Viseče zapestje in hkrati nezmožnost iztegovanja prstov v metakarpofalangealnih sklepih je posledica poškodbe
katerega perifernega živca?
a) n. Saphenus
b) n. interoseous posterior
c) n. interoseous anterior
d) n. radialis
e) n. musculocutaneous
126. Če poškodovanec na mestu nesreče ne odgovarja, tudi na bolečino ne odpre oči in če se tudi na bolečino ne zgane, je
njegovo stanje ocenjeno po Glasgovski koma lestvici s koliko točkami? Pri tem si pomagajte s ključnimi besedami
Glasgowske koma lestvice:
EYE – 4 spontano odpira oči, 3 odpre oči na klic, 2 odpre na bolečino, 1 nič
VERBAL – 5 smiselno odgovarja, 4 dezorientiran , 3 nerazumljivo odgovarja 2 momlja 1 ne odgovorja
MOTOR – 6 premakne na ukaz, 5 se smiselno brani, 4 se brani s fleksijo, 3 fleksijski položaj, 2 reagira z ekstenzijo, 1 ni
odziva
a) GCS = E1+V1+M2 = 5
b) GCS = 13-15
c) GCS = E1+V1+M1= 3
d) GCS = E1+V1+M5 = 7
e) GCS = E2+V2+M6= 10
127. Iz katerih celic nastanejo kraniofaringeomi?

a) iz arahnoidalnih celic
b) iz embrionalnih celic ektoderma
c) iz švanovih celic
d) iz germinalnih celic ektoderma
e) iz celic adenohipofize
128. Kateri odgovor najbolj opisuje meningiome?

a) rastejo intraaksialno, praviloma benigni, 25 % intrakranialnih tumorjev, povezava z nevrofibromatozo tip 2
b) rastejo ekstraaksialno, praviloma benigni, 14-19 % intrakranialnih tumorjev, povezava z
nevrofibromatozo tip 1
c) praviloma maligni, večinoma pod tentorijem, hitra rast
d) praviloma benigni, večinoma v spinalnem kanalu in pod tentorijem, počasna rast
e) nastanejo iz opornih celic možganov, praviloma benigni, pogosto se ponavljajo
55
129. Kateri odgovor najbolj opisuje švanome 8. možganskega živca?
a) nastanejo iz ovojnice glozofaringeusa, spremlja jih tinitus, motnje požiranja
b) imenujemo jih tudi vestibularni švanomi, povezani so z nevrofibromatozo tip 2, nastanejo v
pontocerebelarnem kotu
c) maligni tumorji, motnje sluha, motnje bulbomotorike
d) motnje sluha, povezava z nevrofibromatozo tip 1, motnje sluha
e) benigni tumorji, iz arahnoidalnih celic, motnje ravnotežja
130. Iz katerih celic ne vzniknejo primarni možganski tumorji?

a) iz oligodendrocitov
b) iz švanovih celic
c) iz astrocitov
d) iz mikroglije
e) iz ependimskih celic
131. Kateri odgovor pravilno opisuje največjo pogostnost pojavljanja primarnih možganskih tumorjev pri odraslih in
otrocih?
a) pri odraslih v spinalnem kanalu, pri otrocih v ventriklih
b) pri odraslih nad tentorijem, pri otrocih pod tentorijem
c) pri odraslih pod tentorijem, pri otrocih nad tentorijem
d) pri odraslih v ventriklih, pri otrocih pod tentorijem
e) pri odraslih nad tentorijem, pri otrocih v 4. ventriklu
132. Katera nevrokirurška metoda je najprimernejša za operacijo majhnih histološko neopredeljenih globoko ležečih
možganskih lezij?
a) mikrokirurška odstranitev
c) nevroendoskopija
d) gama nož
133. V Cushingovo triado ne spada:

a) zvišan sistemski tlak
b) bradikardija
c) neredno dihanje
d) nistagmus
134. Poleg sveže krvi v subarahnoidnem prostoru na bazi možganov nam globinsko slikanje s CT lahko pokaže ob SAK še
(označi NEPRAVILNO trditev):
a) intracerebralni hematom
b) hematocefalus
c) možganski edem
d) hidrocefalus
e) vazospazem
135. Pri kateri lokaciji anevrizme z ozkim vratom ima endovaskularno zdravljenje nedvomno prednost pred kirurškim
zdravljenjem:
a) anevrizma arterije perikaloze
b) anevrizma arterije cerebri medije
c) anevrizma vrha arterije bazilaris
d) karotiko-oftalmična anevrizma
e) anevrizma arterije komunikans anterior
136. Če poškodovanec ne more iztegovati prstov v metakarpo-falangealnih sklepih in radialno abducirati palca in
iztegovati končni členek palca, lahko pa izteguje zapestje z radialno deviacijo in nima senzibilitetnih izpadov, potem
je poškodba radialnega živca:
a) pod aponevrozo mišice supinator (arkada Frohse)
b) nad komolcem
c) na začetku spiralnega kanala
d) posteriorni trunkus
e) spinalni koren C 7
56
137. Intrakranialni tlak je zvišan pri vrednosti:
a) >2 0 mmHg
b) 7
c) 2-5
d) > 0
e) 8-10
138. Katera od poškodb debla perifernega živca je kirurška:

a) aksonotmeza
b) nevrapraksija
c) nevrotmeza
d) apraksija
e) ataksija
139. Incidenca SAK je

a) 10-28/100000
b) 5/100000
c) 8/100000
d) 150/100000
e) 2-4/100000
140. Najvišja smrtnost je pri:

a) akutni subduralni hematom
b) epiduralni hematom
c) zlom lobanje
d) zlom obraznih kosti
e) rani na zatilju
141. Paraplegija nastopi pri:

a) poškodbi hrbtenjače
b) nezavesti
c) znotrajlobanjski krvavitvi
d) zlomu lobanjskega dna
e) dekompenziranem hidrocefalusu
142. Cushnigovo triado sestavljajo:

a) zvišanje arterijskega tlaka, tahikardija, tahipnoja
b) zvišan arterijski pritisk, bradikardija, neredno dihanje
c) padec arterijskega tlaka, tahikardija, tahipnoja
d) padec arterijskega tlaka, bradikardija, bradipnoja
e) zvišanje arterijskega tlaka, mišični hipertonus, nausea
143. Klasičen trias simptomov in znakov pri subarahnoidni krvavitvi

a) vazospazem, hidrocefalus, diplopija
b) zvišana telesna temperatura, enostranski glavobol, vrtoglavost
c) glavobol, nausea, nistagmus
d) glavobol, nausea in bruhanje, otrpel tilnik
e) izguba zavesti, Jacksonski napadi, pozitivni znak Babinskega
144. Velikokrat se pri poškodovancih s poškodbo glave, pri katerih se je zavest hitro in dobro povrnila in se zato niso
zglasili pri zdravniku, pojavijo po nekaj dneh meningealni znaki, zaradi katerih jih infektologi lumbalno punktirajo in
ugotovijo pleocitozo. Kaj je lahko razlog za nastanek meningitisa po poškodbi glave, četudi rentgensko slikanje glave
ni pokazalo zloma lobanje in če poškodovanec nima zunanjih znakov za poškodbo lobanjske baze (nima npr. rakunove
oči, retroaurikularna ekimoza – Battlejev znak, pareza facialisa, naglušnost ali gluhost, hematotimpanon, oto- ali
rhinolikvoreja, pnevmocephalus, ipd) :
a) možganska kontuzija
b) okultna likvoreja
c) posttavmatska SAH
d) epiduralni hematom
e) tromboza sinus sagitalis superior
57
145. 64-letnega kolesarja je zbil avto. Od poškodbe dalje je bil nezavesten. V 27 minutah je bil pripeljan v bolnišnico. Imel
je ekstenzijske krče, desna zenica je bila širša od leve, oči ni odpiral, iz levega sluhovoda je krvavel, odzival se je le na
bolečino z ekstenzijo. Ocenite njegovo nevrološko stanje ob sprejemu v bolnišnico po Glasgowski koma lestvici
(seštevek = E-eye opening + V-verbal response + M-motor response):
a) 7
b) 4
c) 5
d) 6
e) 8
146. V circulus arteriousus Willisi ne spada:

a) a. cerebri anterior
b) a. communicans anterior
c) a. carotis interna
d) a. communicans posterior
e) a. vertebralis
147. Sodobna diagnostična metoda prvega izbora ob sumu na SAH je:

a) lumbalna punkcija
b) klasična angiografija
c) digitalno-subtrakcijska angiografija (DSA)
d) računalniško-tomografska angiografija (CTA)
e) magnetno-resonančna angiografija (MRA)
148. Del bolnikov s SAH ima nekaj dni ali tednov pred dogodkom prehoden glavobol, ki ponavadi izveni. Označite delež
bolnikov z opozorilnim glavobolom (t.i. warning leak):
a) 10 %
b) 5 %
c) 20-50 %
d) 80 %
e) 99 %
149. Ocena klinične slike SAH nam pomaga pri prognoziranju izhoda bolezni in usmerjanju nadaljnih postopkov. Klinično
sliko SAH ocenimo po:
a) Glasgow coma skali
b) Glasgow outcome skali
c) po House – Brackmannu
d) skali po Hunt – Hessu ali po skali WFNS
e) po British Medical Research Councilu
150. Široka zenica je lokalizacijski znak pri kateri anevrizmi:

a) a. cerebri medija
b) a. vertebralis
c) a. cerebelli superior ali inferior
d) a. carotis interna ali a. basilaris
e) a. cerebri anterior ali a. pericallosa
151. Kadar poškodovanec po poškodbi brahialnega pleteža ne more abducirati okončine v ramenu in pokrčiti komolca ter
ne čuti na zunanji strani ramena in po posterolateralni strani podlakta govorimo o:
a) paralizi Klumpke-Dejerine
b) Bellovi paralizi
c) Mb. Little
d) paralizi Erb- Duchenne
e) Mb. Mobius
152. Z uporabo električne stimulacije golenskih mišic zmanjšamo možnost razvoja:

a) globoke venske tromboze
b) pljučnice
c) tromboflebitisa
d) kontrakture kolena
e) pojav otekline spodnjega dela goleni
58
153. Pri preprečevanju zapletov, ki so posledica ležanja, je najpomembnejše:
a) telovadba v postelji
b) uporaba presoterapije
c) proprioceptivna nevromuskularna facilitacija (PNF)
d) respiratorna fizioterapija
e) vertikalizacija bolnika (sedenje, stoja, hoja)
154. Pri bolnikih, ki niso sposobni samostojne stoje (tetraplegija) se kot pripomoček za stojo lahko uporabi:
a) posteljni stol
b) invalidski voziček
c) nagibna miza
d) dvigalo
e) hodulja s kolesi
155. Značilnost zgodnje nevrorehabilitacije je:

a) postopki so prilagojeni posameznikovim sposobnostim
b) izvaja se pri vseh bolnikih enako
c) pomembna je le fizioterapija
d) med postopke zgodnje nevrorehabilitacije ne sodi učenje dnevnih aktivnosti
e) edini cilj zgodnje nevrorehabilltacije je samostojnost pri hoji
156. Hofmann-Tinelov znak pomeni:

a) ožja zenica zaradi avulzije ali proksimalne rupture korenin C8 ali Th1 (Klumpkejeva paraliza)
b) pojav parestezij in bolečine v roki pri flektiranem položaju v zapestju v področju medianega živca
c) hiperekstenzija v MCP sklepu in semifleksija v IP sklepih 4. in 5. prsta zaradi poškodbe ulnarisa
d) nezmožnost fleksije v 1-3 prstu zaradi poškodbe medianusa
e) izvabljanje parestezij med potrkavanjem vzdolž poškodovanega perifernega živca
157. Pri Erb-Duchenne paralizi poškodovanec ne more:

a) abducurati v ramenu in flektirati v komolcu
b) flektirati prstov na roki
c) abducirati v ramenu in flektirati v zapestju
d) flektirati v zapestju in prstih
e) flektirati prstov na nogi
158. Kaj NE velja za mikrokirurško obravnavo perifernih živcev:

a) najmanjša struktura, ki jo lahko šivamo pod mikroskopom, je fascikel
b) kirurška oskrba topih (zaprtih) poškodb perifernega živca je odložena
c) delno topo poškodbo perifernega živca zaradi trakcije ali kompresije oskrbimo takoj
d) samo avulzijsko poškodbo lahko prikažemo takoj z radikulografijo, medtem ko moramo pri drugih topih
poškodbah perifernih živcev počakati na znake regeneracije določen čas
e) oskrbe prekinjenega perifernega živca ne moremo odložiti za nedoločen čas, saj distalni del živca fibrozira v 6-
8 mesecih; zato po tem času ni možno zadostno preraščanje
159. Ocenite stanje poškodovanca po Glasgowski koma lestvici (E eye + M motor + V verbal).
Poškodovanec je ob sprejemu imel odprte oči, vendar ni sledil s pogledom, zenici sta bili v srednjem položaju,
reaktivni in enaki, na ukaz ni premikal okončin, na bolečino je levi okončini smiselno umikal, desni sta bili hromi,
odgovarjal ni, ob bolečini je spuščal nerazumljive zvoke
a) 14-15
b) 9-13
c) 7-8
d) 3
e) 2
160. Zaradi katerega zapleta se v nevrokirurgiji izogibamo sedečega položaja (ki pa je vendarle najboljši v primeru lezij v
srednji liniji in v IV. ventriklu ) in ga nadomeščamo z bočnim in trebušnim?
a) intrakranialna hipotenzija
b) intrakranialna hipertenzija
c) pljučna zračna embolija
d) GVT
e) poškodba duralnega sinusa
59
161. S katero dedno boleznijo so lahko povezani švanomi 8. možganskega živca?
a) z boleznijo Hippel-Lindau
b) z nevrofibromatozo tip 1
c) z nevrofibromatozo tip 2
d) z Marfanovim sindromom
e) s policističnimi ledvicami
162. Kateri mikrokirurški pristop je najbolj uporaben za nevrokirurške operacije v paraselarnem prostoru lobanjskega dna?
a) transtemporalni transpetroozni
b) subokcipitalni transtentorielni
c) pterionalni intraduralni
d) pterionalni ekstraduralni z odstranitvijo sprednjega klinoida
e) pterionalni transtemporalni
163. Z postopki respiratorne fizioterapije:

a) zagotavljamo dobro prehodnost dihalnih poti in zadostno predihanost pljuč
b) preprečujemo izločanje sluzi iz dihal
c) ohranjamo gibljivost posameznih sklepov
d) prispevamo k hitrejši vertikalizaciji bolnika
e) preprečujemo globoko vensko trombozo
164. Pri preprečevanju globoke venske tromboze je najpomembnejše:

a) mirno ležanje v postelji
b) uporaba presoterapije
c) uporaba električne stimulacije stegenskih mišic
d) zgodnja aktivacija bolnika
e) respiratorna fizioterapija
165. Kaj so cilji postopkov zgodnje medicinske rehabilitacije po nevrokirurških operacijah?

a) preprečevanje kontraktur, preležanin, respiratornih infektov
b) preprečevanje kontraktur, preležanin, respiratornih infektov, globoke venske tromboze
c) izboljšanje delovanja kardiovaskularnega sistema
d) preprečevanje pojava venoznih ulkusov na spodnjih ekstremitetah
e) povečati mišično moč pri parezah
166. Kontrakture pri bolnikih s hudo okvaro možganov in posledično neaktivnostjo lahko preprečujemo s/z:
a) nameščanjem bolnika v pravilne položaje
b) pasivnim razgibavanjem
c) nameščanjem bolnika v pravilne položaje in obračanjem bolnika
d) uporabo posteljnega kolesa
e) nameščanjem bolnika v pravilne položaje, obračanjem bolnika, izvajanjem nevrofizioterapije
167. Vloga delovnega terapevta v rehabilitacijskem timu:

a) uporablja pripomočke za izvajanje respiratorne fizioterapije
b) uči bolnika osnovnih dnevnih aktivnosti in mu pomaga pri presedanju na voziček
c) izvaja električno stimulacijo za preprečevanje globoke venske tromboze
d) bolniku z znaku paraplegije pasivno razgiba nogi
e) uči bolnika hoje s pripomočki
168. Pripomočki, ki jih uporabimo pri bolnikih z obsežnimi nevrološkimi izpadi so:
a) bergle
b) hodulja
c) nagibna miza, posteljno kolo, električni stimulator, dvigalo
d) voziček
e) prilagojen jedilni pribor
169. Označite anevrizmo v zadajšnji možganski cirkulaciji?

a) Anevrizma AcoA (a. anterior communicans)
b) Anevrizma AcoP (a. communicans posterior)
c) Anevrizma ACA (a. cerebri anterior)
d) Anevrizma razcepišča arterije cerebri medije (ACM)
e) Anevrizma vrha AB (a. basilaris)
60
170. Označite nepravilno trditev:
a) Najpogostejši vzrok za spontano subarahnoidno krvavitev (SAK) je razpok a) vsi odgovori so pravilni
intrakranialne anevrizme b) a,d
b) Smrtnost ponovne anevrizmatske krvavitve je bistveno večja kot pri prvi SAK c) a,e
c) Lumbalna punkcija je danes prva v vrsti preiskav za dokazovanje SAK. d) c
Zamenjala je CTA (kompjutrsko angiografijo), pri kateri je povečana e) b
verjetnost anafilaktične reakcije na jodna kontrastna sredstva
d) Bolnikovo stanje po SAK ocenimo po lestvici Hunta in Hessa ali po WFNS.
e) 30-dnevna smrtnost po anevrizmatski SAH je 46%
171. Fromentov znak izvajamo tako, da preiskovanec poskusi zadržati papir med iztegnjenima palcem in kazalcem, ki ga
preiskovalec poskuša povleči. Fromentov znak je pozitiven, če preiskovanec napravi fleksijo končnega členka palca, s
katerim poskuša kompenzirati parezo nekaterih drobnih mišic roke po poškodbi enega izmed perifernih živcev.
Fromentov znak bo lahko spremljala tudi atrofija nekaterih mišic zgornje okončine! Katerih?
a) m. abductor pollicis brevis
b) m. interosseous dorsalis I.
c) m. Palmaris
d) m. flexor digg. prof. V.
e) m. abductor hallucis brevis
172. Spodnja tabela predstavlja ocenjevalno lestvico akutnega stanja bolnikov po SAK po Huntu in Hessu (HH). Označite
napačno trditev!
1. Asimptomatsko stanje ali minimalni glavobol in blaga rigidnost vratu
2. Srednje hud do hud glavobol, meningizem, lahko pareza n.okulomotoriusa
3. Zmedenost, zaspanost ali blagi nevrološki znaki
4. Stupor ali hemipareza
5. Koma, moribundno stanje ali ekstenzijski položaj telesa
a) Najboljšo prognozo imajo bolniki s HH= 1-2

b) Bolniki s HH 3-4 niso sposobni za operacijo v akutni fazi zaradi velike zelo visoke smrtnosti ne glede na
operativni poseg zaradi drugih sekundarnih zapletov bolezni
c) Več bolnikov s slabšo oceno po HH, ki niso sposobni za kirurško zdravljenje, danes lahko zdravimo
endovaskularno
d) Pri bolniku s SAK s prodorom krvi v ventrikle, ki ni sposoben za operativni poseg, je smiselno takoj uvesti
zunanjo ventrikularno drenažo, da preprečimo akutni obstruktivni hidrocefalus
e) vse trditve so napačne
173. Kateri je najvažnejši klinični znak (ne simptom), ki nas mora poleg navedbe o nenadnem, najhujšem glavobolu v
življenju takoj asocirati na subarahnoidno krvavitev?
a) hemipareza
b) fotofobija
c) vertigo
d) meningizem
e) epilepsija
174. Označite napačno trditev!

a) podajnost intrakranialnega prostora je izčrpana po izlivu 30 ml krvi
b) posledica nenadnega porasta intrakranialnega pritiska so preretinalne krvavitve
c) pri anevrizmatski SAK se kri izlije po konveksiteti možganov
d) verjetnost ponovne krvavitve je največja prvih 6 ur po krvavitvi, prvi dan 4%, nato pa vsak dan po 1,3%/dan
do trinajstega dne (v 14 dneh je torej verjetnost ponovne krvavitve okrog 20%)
e) incidenca anevrizem v populaciji je 10-28 /100000 prebivalcev
175. Električno draženje perifernega živca pod krajem poškodbe je ohranjeno pri kateri vrsti poškodbe perifernega živca?
a) nevrotmeza
b) aksonotmeza
c) nevrapraksija
d) apraksija
e) terminalni nevrom
61
176. Katera paraliza na zgornji okončini ima ohranjeni fleksijo vseh prstov in fleksijo zapestja?
a) Erb
b) Erb-Duchenne
c) Dejerine-Klumpke
d) Benediktova roka
177. Zadnji postopek za kontrolo farmakološko rezistentnega možganskega edema je:

a) vstavitev senzorja za merjenje intrakranialnega tlaka
b) zunanja ventrikularna drenaža
c) ventrikulostomija
d) dekompresivna kraniotomija
e) lobektomija
178. Tumor apeksa pljuč (Pancoastov tumor) ne povzroča:

a) krempljaste roke
b) atrofije drobnih mišic rok
c) viseče zgornje okončine
d) Hornerjevega sindroma
e) pareze m. adductor policis
179. Kaj od navedenega ni značilno za Brown-Sequardov sindrom (hemisekcija hrbtenjače)?

a) izguba občutka za bolečino in temperaturo dva segmenta pod nivojem poškodbe hrbtenjače na nasprotni
strani
b) ohranjen občutek za dotik na nasprotni strani od poškodbe hrbtenjače
c) pareza zgornjih okončin izrazitejša kot spodnjih okončin
d) okvara propriocepcije na isti strani (zadnji stebrički) pod nivojem poškodbe
e) pareze na strani poškodbe hrbtenjače pod tem nivojem
180. Katera od naštetih indikacij za operacijo hernije disci lumbalno je najredkejša?

a) če se stanje po konservativni terapiji ne začne popravljati po dveh mesecih
b) neznosna bolečina
c) sindrom caudae equinae
d) akutni razvoj ali poslabšanje pareze
e) če bolnik želi čim prej spet na delo
181. Kateri tumorji najpogosteje metastazirajo v hrbtenico?

a) karcinom dojke
b) karcinom prostate
c) hipernefrom
d) karcinom pljuč
e) limfom
182. Nevrološki izpadi največkrat nastopajo pri:

a) zlom lobanjskega dna
b) impresijska fraktura
c) multifragmentarni zlom lobanje
d) epiduralni hematom
e) kronični subduralni hematom
183. Za možgane je značilna:

a) trajna regeneracija
b) plastičnost
c) podajnost
d) neodvisnost od likvorja
e) neodvisnost od venske drenaže
184. Kateri sindrom ne sodi v utesnitveni sindrom perifernega živca, ampak kompresivni?
b) meralgija paresthetica
d) Saturday night palsy
e) Sindrom tarzalnega kanala
62
185. Poleg medikamentozne terapije je za preprečevanje pojava globoke venske tromboze pomembno tudi:
a) izvajanje električne stimulacije golenskih mišic
b) izvajanje pasivnega razgibavanja v postelji
c) uporaba presoterapije
d) uporaba posteljnega kolesa
e) izvajanje električne stimulacije, pasivnega razgibavanja, uporaba presoterapije in sobnega kolesa
186. Označite lokacijo anevrizme, katere razpok lahko povzroči ptozo?

a) Anevrizma AcoA (a. anterior communicans)
b) Anevrizma AcoP (a. communicans posterior) ali vrha AB (a. basilaris)
c) Anevrizma ACA (a. cerebri anterior)
d) Anevrizma razcepišča arterije cerebri medije (ACM)
e) PICA (anevrizma a. cerebelli posterior inferior)
187. Vazospazem nastopi najpogosteje:

a) drugi dan po SAK
b) 4.-7. dan po SAK
c) po 14 dnevu
d) v prvih 24 urah
e) v prvih 6 urah
188. Koma, moribundno stanje ali ekstenzijski položaj telesa predstavljajo po ocenjevalni lestvici akutnega stanja bolnikov
po SAK po Huntu in Hessu (HH) stopnjo prizadetosti:
a) I
b) III
c) V
d) VI
e) Ia
189. Katera anevrizma ni lokalizirana v circulus Willisi:

a) ACoA (a. communicans anterior)
b) ACM (a. cerebri media)
c) ACoP (a. comunnicans posterior)
d) AB (a. basilaris)
e) ACA1 (a.cerebri anterior –prvi segment do ACoA)
190. Huda možganska poškodba je:

a) GCS 9
b) GCS 8 ali manj
c) GCS 9-13
d) GCS 15 ali več
e) GCS 10-12
191. Znotrajlobanjski tlak začne eksponencialno rasti pri spremembi volumna dV:
a) 33 ml
b) 12 ml
c) 5ml
d) 70 ml
e) 170 ml
192. Katera oblika poškodbe možganov nastane pri nihajnih poškodbah glave:
a) kontuzija
b) infarkt
c) hemoragična kontuzija
d) difuzna aksonska okvara
e) difuzna ishemična okvara
193. Pri kateri delni poškodbi ramenskega pleteža je ohranjeno stiskanje prstov in krčenje zapestja (waiter's tip sign):
a) Djerine-Klumpke
b) Dejerine-Sottas
c) Erb-Duchenne
d) Kellie-Monroe
e) Hornerjev sindrom
63
194. Kaj NI značilno za utesnitveni sindrom ulnarnega živca v komolcu (sindrom kubitalnega tunela):
a) krempljasta deformacija IV-V prsta
b) izguba občutka v IV-V prstu in po notranji strani dlani in hrbtišča roke
c) normalen občutek po notranji strani podlakta
d) Benediktova roka
e) Fromentov znak
195. Katera od spodnjih prizadetosti perifernih živcev je kompresija in ne utesnitev:

a) sindrom kubitalnega tunela
b) honeymoon palsy
c) meralgija paresthetica
d) sindrom karpalnega tunela
e) sindrom Guyonovega kanala
196. Kateri klinični znak ne sodi k okvari zgornjega motoričnega nevrona?

a) pareza prizadete okončine
b) spastično povišan mišični tonus
c) atrofija mišic
d) živahnejši miotatični refleksi
e) patološki refleksi – znak Babinskega
197. Koliko % MV srca potrebujejo možgani?

a) 10
b) 2
c) 20
d) <2
e) 5-10
198. Najbolj zgodnji znak naraščajočega intrakranialnega tlaka pri možganski poškodbi je:
a) hemipareza
b) bradikardija
c) motnje srčnega ritma
d) slabšanje zavesti
e) motnje dihanja
199. Klasična slika možganskega tumorja vsebuje ( en odgovor je napačen ) :

a) glavobol
b) edem papile
c) bruhanje
d) vidne in slušne halucinacije
e) motnje vida
200. Najbolj pogosta operativna terapija otroškega hidrocefalusa je:

a) lumbalna punkcija
b) derivacija likvorja na ven
c) derivacija likvorja v neko telesno votlino
d) ventrikulostomija
e) teko - peritonealna drenaža
201. Motorično kontrolo vesicae urinariae vodi:

a) plexus sacralis
b) sakralni motorični koreni
c) simpatikus
d) parasimpatikus
e) avtonomna inervacija v sami steni mehurja
202. Na nativni rentgenski sliki lobanje bomo videli (označi napačni odgovor):
a) kalcinirano češariko
b) zrak v lobanjski votlini
c) zlome svoda lobanje
d) anevrizme večje kot 2 cm
e) impressiones digitatae
64
203. Arterografija je metoda s katero ugotavljamo predvsem:
a) benigne možganske tumorje
b) maligne možganske tumorje
c) žilne bolezni možganov
d) prirojene anomalije možganov
e) posttraumatske spremembe
204. Možganski edem po poškodbi nastane zaradi:

a) hipoksije
b) acidoze
c) alkaloze
d) povečane perfuzije možganov
e) zmanjšanega izločanja vasopresina
205. Odprt vtorni zlom lobanjskega svoda je potrebno:

a) vedno kirurško oskrbeti
b) samo, če je vtor globji kot 5 mm
c) če je raztrgana dura
d) če sumimo na epiduralno krvavitev
e) kirurška oskrba ni potrebna, zadostuje antibiotična zaščita
206. Zenica, ki na direktno osvetlitev ne reagira, na indirektno pa dobro, je posledica okvare:

a) vidnega živca
b) simpatikusa
c) parasimpatikusa
d) okulomotornega živca
e) obeh okcipitalnih režnjev
207. Bolnik, ki je doživel prometno nesrečo pred 30 min, je ob pregledu v najglobji komi, ima široki, mrtvi zenici, hiper
tonus ekstenzorjev, povišano temperaturo in obojestranski ekstenzorski odgovor palcev. Kaj je najbolj verjetna
diagnoza:
a) razvijajoč se epiduralni hematom
b) multipli zlomi lobanje
c) akutni subduralni hematom
d) kontuzija možganskega debla
e) hematocefalus
208. Nenaden silovit glavobol, ki ga spremlja bruhanje in morda tudi motnje zavesti, je posledica:
a) meningitisa
b) možganske kapi
c) subarahnoidalne krvavitve
d) epiduralnega hematoma
e) virusnega meningoencefalitisa
209. Najpogostejši vzrok spontane subarahnoidalne krvavitve je:

a) hemofilija
b) ruptura anevrizme
c) ruptura angiona
d) tumor, ki je zakrvavel
e) antikoagulantna terapija
210. Terapija rupturirane možganske anevrizme je praviloma:

a) strogo ležanje 3 do 4 tedne
b) antihipertonična
c) kalcijevi antagonisti
d) antifibrinolitična
e) operativna
211. Meduloblastom je možganski tumor, ki je najbolj pogost v starostni dobi od:

a) 1. - 15. leta
b) 15. - 30. leta
c) 30. - 40. leta
d) 40. - 50. leta
e) nad 50 let
65
212. Bolnik, ki ima glavobol že nekaj mesecev, ki v zadnjem času bruha in ima klinično zastojno papilo, blago disfazijo ter
parezo zg. in sp. okončine na isti strani, ima verjetno tumor v:
a) III. ventriklu
b) možganski hemisferi
c) cerebelarni hemisferi
d) v ponsu
e) v oblongati
213. Kaj je najbolj verjetna diagnoza pri 7 - letnem otroku, ki bruha, ima občasne glavobole in 1 teden nesigurno hodi:
a) spinalni tumor
b) tumor vermisa
c) progresivna hereditarna ataksija
d) kronični apendicitis
e) hipovitaminoza B
214. Možganski absces je najčešče posledica ( označi napačen odgovor):

a) slabo zdravljenega otitisa
b) kroničnih vnetij obnosnih votlin
c) prirojenih srčnih napak z desno - levim shuntom
d) bronhiektazij
e) gnojnih žarišč (tonzilitis, granulomi, furunkuloza):
66
Torakalna kirurgija
1. Primarni vzrok za refluksno bolezen požiralnika je:
a) prekomerno uživanje alkohola
b) kajenje cigaret
c) hiatusna hernija
d) hipotonija spodnjega ezofagealnega sfinktra
e) debelost
2. Zapleti refluksne bolezni požiralnika so:

a) stenoza požiralnika a) a
b) Barrettov požiralnik b) b, d
c) spontana ruptura požiralnika c) a, d
d) ulkus na požiralniku d) a, b
e) hiatusna hernija e) a, b, d
3. Zenkerjev divertikel je:

a) posledica refluksne bolezni požiralnika
b) divertikulozno izbočenje sluznice kardije želodca
c) divertikulozno izbočenje sluznice požiralnika
d) divertikulozno izbočenje sluznice hipofaringsa
e) posledica kroničnega kolcanja
4. Vzrok za ahalazijo kardije je:

a) kronični gastroezofagealni refluks
b) aksialna hiatusna kila
c) motena relaksacija spodnjega ezofagealnega sfinktra
d) kolonizacija z Helicobacter pilorusom
e) epifremični divertikel požiralnika
5. Empiem plevre lahko nastane zaradi:

a) pljučnice a) a, b
b) vnetja v mediastinumu b) a, b, c
c) perforacije požiralnika c) b, c
d) ahalazije kardije d) b, c, e
e) poškodbe prsnega koša e) a, b, c, e
6. Najpogostejši povzročitelj akutnega empiema pri otrocih je:

a) Streptokokus pnevmonije
b) Streptokokus piogenes
c) Klebsiela pnevmonije
d) Stafilokokus aureus
e) Candida albicans
7. Timom zdravimo z:
a) biopsijo in obsevanjem
b) resekcijo timoma
c) resekcijo timusa s timomom
d) resekcijo timusa s timomom in bližnjim maščevjem
e) obsevanjem in kemoterapijo
8. Tumorska masa v zgornjem mediastinumu najverjetneje predstavlja:

a) teratom
b) branhiogeno cisto
c) timom
d) nevrofibrosarkom
e) limfom
67
9. Sum za raka v ščitnici je povečan pri:
a) multinodozni golši a) b, c
b) uninodozni golši b) c, e
c) hipoehogenem nodusu v ščitnici c) b, d, e
d) hiperehogenem nodusu v ščitnici d) a, c, e
e) hladnem nodusu v ščitnici e) b, c, e
10. Indikacije za operacijo ščitnice so:

a) velikost žleze a) a, b, d
b) hipertiroza b) b, d, e
c) hipotiroza c) a, d, e
d) sum za raka d) a, b, e
e) ščitnični rak e) a, b, d, e
11. Bolniki s perforacijo požiralnika so življenjsko ogroženi zaradi:

a) traheoezofagealne fistule
b) mediastinitisa
c) podkožnega emfizema
d) anemije
e) dehidracije
12. Korozijske poškodbe požiralnika povzročajo:

a) kisline a) a
b) alkoholne pijače b) b
c) vroče jedi c) c, d
d) lug d) b, d
e) močno začinjena hrana e) a, d
13. Rak požiralnika pri bolnikih z Barrettovim požiralnikom se razvije pri:

a) 20% bolnikov
b) 15% bolnikov
c) 10 % bolnikov
d) 5 % bolnikov
e) 25% bolnikov
14. Najpogostejše znamenje ali znak pri raku požiralnika je:

a) hujšanje
b) odinofagija
c) hripavost
d) disfagija
e) bruhanje
15. Najbolj pogosta oblika atrezije požiralnika je:

a) atrezija in proksimalna traheoezofagealna fistula
b) atrezija in distalna traheoezofagealna fistula
c) atrezija in distalna ter proksimalna traheoezofagealna fistula
d) atrezija brez fistule
e) H - fistula
16. Fibrozna displazija je:

a) maligni tumor mehkih delov prsne stene
b) benigni tumor na rebrih
c) maligni tumor na rebrih
d) benigni tumor mehkih delov prsne stene
e) maligni tumor vezivnega tkiva
17. Tiffeneau indeks je razmerje med:

a) rezidunalnim pljučnim volumnom in totalno pljučno kapaciteto
b) rezidunalnim pljučnim volumnom in forsiranim ekspiracijskim volumnom v 1. sekundi
c) vitalno kapaciteto in forsiranim ekspiracijskim volumnom v 1. sekundi
d) forsiranim ekspiracijskim volumnom v 1. sekundi in vitalno kapaciteto
e) nobenim od zgoraj naštetih
68
18. Najpogostejši vzrok hiperkalcemije je:
a) maligna bolezen
b) primarni hiperparatiroidizem
c) granulomatozne bolezni
d) daljša imobilizacija
e) Mb. Paget
19. Indikacija za operacijo pri primarnem hiperparatiroidizmu:

a) bolnik mlajši od 30 let a) a, c
b) hudo zaprtje b) b, c, e
c) huda kalciurija (več kot 400 mg/dan) c) a, e
d) bolečine v kosteh d) c, d, e
e) cistična fibroza kosti e) a, c, e
20. Bochdalekova kila je:

a) prirojena napaka posterolateralnega dela prepone a) a
b) prirojena napaka anteromedialnega dela prepone b) d
c) prirojena napaka razvoja požiralnikovega hiatusa c) a, d, e
d) ni prava kila d) b, d
e) pridobljena bolezen prepone e) a, d
21. Novorojenček s prirojeno preponsko kilo je najbolj ogrožen zaradi:

a) aspiracij
b) ileusa
c) motenj dihanja
d) motenj delovanja srca
e) infekta
22. Označi znamenja in znake, ki so značilni za atrezijo požiralnika!

a) pomodrelost pri poskusu hranjenja a) a, c
b) krči b) b, c
c) slinjenje c) c, d
d) aspiracija d) a, b, c
e) zapora črevesja e) a, c, d
23. Diagnozo okrogla lezija pljuč postaviš na podlagi :

a) simptomov bolezni
b) laboratorijskih preiskav
c) rtg posnetka prsnih organov
d) preiskave pljučne funkcije
e) družinske anamneze
24. Hamartoma je:

a) benigni tumor pljuč, ki ga je vedno potrebno operacijsko odstraniti
b) benigni tumor pljuč, ki ga lahko ob zanesljivi histološki diagnozi opazuješ
c) maligni tumor pljuč, ki se ga zdravi s kemoterapijo in radioterapijo
d) maligni tumor pljuč, ki se ga zdravi z adjuvantno kemoterapijo, kirurško resekcijo in pooperativno
radioterapijo
e) maligni tumor pljuč, ki se zdravi simptomatsko
25. Najpogostejša prirojena nepravilnost požiralnika je:

a) dvojni požiralnik
b) atrezija
c) agenezija
d) opna požiralnika
e) ahalazija
26. Obkroži znamenja in znake prirojene preponske kile!

a) slinjenje a) a, b, c
b) težko dihanje b) b, d
c) vleknjen trebuh c) b, c
d) napihnjen trebuh d) c, e
e) slabše slišno dihanje na strani kile e) b, c, e
69
27. Levo in desno pljučno krilo sestavlja:
a) desno 10, levo 8 segmentov
b) desno 8, levo 10 segmentov
c) desno 10, levo 10 segmentov
d) desno 8, levo 8 segmentov
e) desno 12, levo 10 segmentov
28. Označi pravilno trditev:

a) pljučne vene pretakajo oksigenirano kri in se izlivajo v levi predvor
b) pljučne vene pretakajo oksigenirano kri in se izlivajo v desni predvor
c) pljučne vene pretakajo neoksigenirano kri in se izlivajo v desni prekat
d) v pljučnih venah teče kri iz srca
e) pljučne vene imajo enosmerne zaklopke,kar preprečuje vračanje krvi
29. Hemoptiza pomeni:

a) bruhanje krvi
b) krvavitev iz nosa
c) izkašljevanje krvi
d) prisotnost krvi v blatu
e) kri v seču
30. Označi najbolj pravilno trditev:

a) bolečine v prsih so prisotne pri večini bolnikov z rakom pljuč
b) kašelj je najpogostejše znamenje pri raku pljuč
c) pri raku pljuč je pogosto prisoten paraneoplastični sindrom
d) sprememba značaja kašlja je sumljivo znamenje pri pljučnem raku
e) krvav izpljunek je največkrat posledica pljučnega raka
31. Med slikovnimi diagnostičnimi preiskavami za odkrivanje pljučnega raka je dandanes na prvem mestu:
a) računalniška tomografija toraksa (CT)
b) magnetna resonanca (MR)
c) ultrazvočna preiskava (UZ)
d) rentgensko slikanje pljuč
e) scintigrafija pljuč
32. Računalniška tomografija nam dobro prikaže: (izberi najboljšo trditev)

a) velikost tumorja, odnos tumorja do okolnih tkiv in stanje bezgavk v pljučih in medpljučju
b) velikost tumorja, prizadetost prsne stene in velikih žil
c) stanje bezgavk, tumorja pa ne more dovolj natančno opredeliti
d) dobro prikaže tumor, ne pa bezgavk
e) dobro prikaže stanje tumorja in bezgavk, vendar je njegova točnost le 40%.
33. Izberi najbolj pravilno trditev:

a) za diagnozo pljučnega raka je odločilnega pomena rentgensko slikanje prsnih organov
b) za diagnozo pljučnega raka je najbolj pomembna preiskava bronhoskopija
c) bronhoskopski pregled pri sumu na raka pljuč naredimo z upogljivim ali topim instrumentom
d) pri bronhoskopiji poleg diagnoze tudi zamejimo razširjenost raka
e) za diagnozo zadostuje pozitiven izvid izpljunka in nadaljni pregledi niso potrebni.
34. Izračunana vrednost FEV1 po odstranitvi dela pljuč ne sme biti manjša od:
a) 800 ml
b) 1200 ml
c) 1000 ml
d) 1500 ml
e) 600 ml
35. Najpogostejši vzrok zgodnjega umiranja po pnevmonektomiji je:

a) krvavitev
b) odpoved srca
c) pljučna trombembolija
d) okužba pljuč in plevralnega prostora
e) fistula krna bronhija
70
36. Obsevanje pri pljučnem raku se največkrat izvaja kot:
a) dodatno zdravljenje po operaciji
b) začetno zdravljenje, ki mu sledi operacija
c) začetno zdravljenje, ki mu sledi kemoterapija
d) zdravljenje, če kirurška odstranitev tumorja ni možna
e) paliativno zdravljenje pri funkcionalni inoperabilnosti
37. Pri 60 letnem človeku je naključno odkrita tumorska tvobra v pljučih najverjetneje:
a) tuberkulom
b) ehinokok
c) hamartom
d) rak
e) kronična pljučnica
38. Izberi pravilen odgovor.

a) najmanjši radikalen poseg je lobektomija
b) segmentektomija je lahko zadosten kirurški poseg, če odstranimo tudi interpulmonalne bezgavke
c) odstranitev enega režnja s področnimi bezgavkami omogoča radikalno resekcijo pri pljučnem raku
d) odstranitev pljučnega krila je vedno potrebno pri centralno ležečih tumorjih
e) da ohranimo čimveč funkcionalnega pljučnega tkiva, odstranimo pri operaciji čim manj pljuč
39. Izberi pravilen odgovor.

a) citostatiki se največkrat uporabljajo skupaj z obsevanjem
b) citostatiki in obsevanje pred operacijo zagotavljajo boljše pooperativno okrevanje
c) stranske učinke citostatikov ocenjujemo s spremembami v kostnem mozgu
d) uporaba citostatikov pred operacijo je boljša kot po operaciji
e) pljučnega raka nikoli ne zdravimo samo z enim citostatikom
40. Velikost odmerka citostatika določa:

a) bolnikova teža
b) vrsta tumorja
c) bolnikova telesna površina
d) velikost tumorja
e) starost bolnika
41. Najpogostejša oblika paliativnega zdravljenja pri pljučnem raku je:

a) operacija
b) obsevanje
c) kemoterapija
d) operacija + obsevanje
e) kemoterapija + operacija
42. Pri neodstranljivem centralnem raku grozi bolniku atelektaza. Zdravimo ga lahko na več načinov. Označi nepravilno
trditev.
a) obsevanje
b) obsevanje + kemoterapija
c) vstavitev stenta
d) rekanalizacija z laserjem
e) zdravljenje ni indicirano
43. Najpogostejša oblika simptomatskega zdravljenja je:

a) lajšanje bolečin
b) lajšanje dihanja
c) dajanje infuzij
d) dajanje antibiotikov
e) dajanje kortikosteroidov
44. Simptomatsko zdravljenje pomeni:

a) zdravljenje osnovne bolezni
b) alternativno zdravljenje
c) dodatno zdravljenje
d) zdravljenje simptomov
e) zakrivanje simptomov
71
45. Paraneoplastični sindrom pomeni:
a) je skupek bolezenskih znamenj in znakov, ki so posledica izločanja različnih snovi iz tumorskih celic
b) redno spremlja pljučni rak
c) prisoten pri vseh malignih boleznih
d) je isto kot karcinoidni sindrom
e) vedno se odraža na sklepih udov in hrbtenice
46. Zožitev bronhija pri odraslem človeku je največkrat posledica:

a) tuberkuloze
b) malignega tumorja
c) benignega tumorja
d) aspiracije tujkov
e) sarkoidoze
47. Za citološko diagnozo pri pljučnem tumorju dobimo material: (izloči nepravilno trditev).
a) s perbronhalno punkcijo
b) s pertorakalno punkcijo
c) iz izpljunka
d) s krtačenjem
e) pri bronhografiji
48. Najpogostejša oblika atrezije požiralnika je:

a) atrezija in proksimalna traheo-ezofagealna fistula
b) atrezija in fistula med dvema koncema požiralnika s sapnikom
c) ni atrezije požiralnika, prisotna pa je traheo-ezofagelana fistula
d) atrezija in distalna traheo-ezofagealna fistula
e) atrezija brez fistule
49. Življenje novorojenčka z atrezijo požiralnika in proksimalno traheo-ezofagealno fistulo je najbolj ogroženo zaradi:
1.) aspiracij in nezmožnosti hranjenja; 2.) okužbe pljuč in motenj dihanja.
a) prva trditev je pravilna, druga napačna
b) prva in druga trditev sta pravilni
c) prva trditev je napačna, druga pravilna
d) obe trditvi sta pravilni in sta vzročno povezani
50. Raztrganina prepone (označi nepravilno trditev):

a) nastane pri topi torakoabdominalni poškodbi
b) nastane pri penetrantni poškodbi
c) lahko ostane dolgo nema, bolnik nima težav
d) če bolnik nima težav, operacija ni potrebna
e) lahko nastane strangulacija in odmrtje trebušnih organov
51. Poleg anamneze in kliničnega pregleda, bi pri neopredeljenem tumorju prsne stene najprej naredili:
a) igelno biopsijo
b) ciljano rentgensko slikanje
c) UZ preiskavo
d) CT
e) scintigrafijo kosti
52. Bolniki z rakom pljuč so kadilci ali bivši kadilci v:

a) 60-70 %
b) 70-80 %
c) 80-90 %
d) 90-100 %
e) manj kot 60 %
53. Pri moškem kadilcu sumimo na pljučnega raka. Po vrstnem redu razporedi ukrepe in diagnostične postopke:
1) CT toraksa, a) 3, 5, 6
2) scintigrafija kosti, b) 5, 4, 3, 6
3) bronhoskopija, c) 5, 3, 4, 1
4) rentgensko slikanje pljuč, d) 4, 5, 3, 6, 2, 1
5) anamneza in klinični pregled e) 5, 4, 6, 3, 1
6) UZ trebuha
72
54. Najbolj zanesljiv napovedni dejavnik pri raku pljuč je:
a) splošno stanje
b) zasevki v bezgavkah
c) histološki tip
d) velikost tumorja
e) stadij
55. Starejši bolnik ima plevralno bolečino, kašlja, težko diha in ima splošne znake vnetja. Na kaj pomislimo?
a) spontani pnevmotoraks
b) akutni apendicitis
c) peritonitis
d) akutni empiem plevre
e) bronhalno astmo
56. Akutni empiem plevre zdravimo s/z:

a) torakalno punkcijo in antibiotiki
b) torakalno drenažo in antibiotiki
c) antibiotiki in respiratorno fizioterapijo
d) dekortikacijo pljuč in antibiotiki
e) torakalno drenažo
57. Kje v mediastinumu leži požiralnik?

a) v sprednjem mediastinumu
b) v srednjem mediastinumu
c) v zadnjem mediastinumu
d) v zgornjem mediastinumu
e) v spodnjem mediastinumu
58. V katerem mediastinumu največkrat ležijo tumorji živčnega izvora?

a) sprednji mediastinum
b) srednji mediastinum
c) zadnji mediastinum
d) sprednji in srednji mediastinum
e) povsod enako pogosto
59. Kdo od naštetih najbolj zanesljivo lahko postavi diagnozo maligni timom?
a) rentgenolog glede na velikost in lego tumorja v mediastinumu
b) klinični biokemik glede na povišano vrednost acetilholinskih protiteles v serumu
c) patolog glede na prisotnost mitoz in diferenciacijo celic
d) kirurg glede na tumorsko rast in invazijo v bližnje organe
e) citolog glede na citološko celično sliko
60. Bolnik ima zabuhel obraz, edem vratu in zgornjih udov, napete vratne vene, je cianotičen, boli ga glava. Kaj od
naštetega ni verjeten vzrok tem težavam?
a) retrosternalna golša
b) timom
c) akutno popuščanje desnega srca
d) pljučni rak
e) limfom v mediastinumu
61. Med kakšne tumorje spada karcinoid pljuč?

a) med maligne pljučne tumorje
b) med tumorje mehkih tkiv
c) med mezotelne pljučne tumorje
d) med benigne pljučne tumorje
e) med psevdotumorje pljuč
62. Dolgoletni kadilec prične več kašljati, čuti zmerno bolečino v prsnem košu ne glede na dihanje, bolijo ga mišice. S
seboj prinese eno rentgensko sliko pljuč - postero-anteriorno projekcijo, ki je normalna. Kaj svetujemo bolniku?
a) Ga pomirimo, da gre najverjetneje za virusno obolenje.
b) Predpišemo mu Aspirin in ga naročimo na kontrolno slikanje čez en teden.
c) Pošljemo ga na dodatno slikanje pljuč v lateralni projekciji.
d) Pošljemo ga na bronhoskopijo.
e) Pošljemo ga k kardiologu.
73
63. Kako ukrepamo, če pri bolniku brez simptomov na rentgenski sliki pljuč slučajno najdemo pljučni infiltrat?
a) Predpišemo antibiotike.
b) Na rentgensko kontrolo ga naročimo čez štirinajst dni.
c) Na rentgensko kontrolo ga naročimo čez en mesec.
d) Pošljemo ga na CT preiskavo prsnega koša.
e) Pošljemo ga na bronhoskopijo in biopsijo infiltrata.
64. Absolutna indikacija za operacijsko zdravljenje bolezni ščitnice je:

a) folikularni rak
b) multinodozna obojestranska golša
c) uninodozna golša levo (UZ hipoehogen nodus)
d) subakutni tiroiditis
e) Mb Basedow
65. Etiolški dejavniki tveganja za razvoj raka ščitnice so:

a) hipovitaminoza D
b) izpostavljenost kože vratu UV žarkom
c) izpostavljenost vratu x-žarkom
d) izpostavljenost ščitnice azbestu
e) uživanje preparatov tiouree
66. Za Mb. Basedow ni značilno:

a) hipertireoza
b) enonftalmus
c) LATS
d) hujšanje
e) hiperperfuzija ščitnice
67. Videotorakoskopski poseg je indiciran za:

a) operacijsko zdravljenje pljučnega raka
b) diagnostični poseg v okviru razvrščanja pljučnega raka v stadije
c) operacijsko zdravljenje pljučnega hamartoma
d) izvedbo fenestracije perikarda
e) vse od naštetega lahko operiramo
68. Z videotorakoskopskim posegom smo odstranili okroglo lezijo pljuč. Z zaledenelim rezom smo ugotovili, da gre za
hamartom. Predvideni nadaljnji potek zdravljenja je:
a) torakotomija in lobektomija pljučnega režnja, kjer je bil hamartom
b) torakotomija, lobektomija pljučnega režnja, kjer je bil hamartom in sistematična limfadenektomija
c) dodatno zdravljenje ni potrebno
d) torakotomija in pnevmonektomija
e) pooperacijska radioterapija
69. Paraneoplastični sindrom pomeni:

a) dobro prognozo
b) dodatni tumor ob primarnem raku
c) ob pljučnem raku še adenokarcinom gl.parathyroideae
d) sistemske znake karcinoma pljuč, kadar le-ta izloča hormone ali hormonom podobne snovi
e) klinične znake oddaljenih metastaz
70. Hornerjev sindrom ob primarnem pljučnem raku je posledica:

a) metastaze v možganih
b) metastaze v možganskem deblu
c) infiltracije parasimpatikusa s tumorskim tkivom
d) infiltracije simpatikusa s tumorskim tkivom
e) metastaze v malih možganih
71. Od navedenih ima najugodnejšo prognozo:

a) epidermoidni rak
b) žlezni rak
c) drobnocelični rak
d) velikocelični rak
e) tipični karcinoid
74
72. Novo nastala hripavost pri bolniku s pljučnim rakom lahko pomeni (označi nepravilen odgovor):
a) neugoden prognostičen dejavnik
b) posledica infiltracije klateževega povratnika s tumorjem
c) posledica razširitve raka v subaortne bezgavke
d) ugoden prognostični dejavnik
e) posredni znak inoperabilnosti raka
73. Kateri je najpogostejši benigni tumor dojke?

a) lipom
b) angiolipom
c) fibroadenom
d) fibrom
e) histiocitom
74. Najpogostejši znak ali simptom raka dojke je:

a) bolečina v dojki
b) neboleča zatrdlina v dojki
c) vročina
d) rdečina kože
e) ulceracija kože
75. Katere osnovne preiskave moramo narediti pri sumu na raka dojke:
a) klinični pregled dojk, a) a, b, c
b) mamografijo, b) a
c) citološko punkcijo tumorja, c) a, b, c, d, e
d) termografijo dojke, d) c, d
e) NMR. e) b, c, d
76. Katera je najpogostejša bakterija pri parapnevmoničnem empiemu pri otrocih?

a) Streptokokus piogenes
b) Klebsiela pnevmonije
c) Streptokokus pnevmonije
d) Stafilokokus aureus
e) Hemofilus influenzae
77. Kako zdravimo akutni empiem plevre ?

a) antibiotiki
b) operacija- torakotomija, toaleta plevralnega prostora
c) diagnostična punkcija in antibiotiki
d) izpraznitvena punkcija in antibiotiki
e) respiratorna fizioterapija in antibiotiki
78. Kateri med naštetimi mediastinalnimi tumorji je najpogostejši pri otrocih (med vsemi ga je okoli 40 %)?
a) nevrogeni
b) limfom
c) ciste
d) germinalni
e) mezenhimski
79. Kdo postavi diagnozo maligni timom?

a) Rentgenolog glede na velikost in rast timoma.
b) Klinični biokemik glede na povišano vrednost acetilholinskih protiteles v serumu.
c) Patolog glede na prisotnost mitoz in diferenciacijo celic.
d) Kirurg glede na tumorsko invazivnost.
e) Citolog glede na tipično celično sliko timoma.
80. Mladenič, kadilec, astenik, ki dobi nenadno hudo bolečino v prsnem košu pri mirovanju, ima najverjetneje:
a) anevrizmo torakalne aorte
b) napad ventrikularnih ekstrasistol
c) spontani primarni pnevmotoraks
d) spontani sekundarni pnevmotoraks
e) gastroezofagealni refluks
75
81. Kaj je kemična plevrodeza?
a) izpiranje plevralnega prostora po operaciji v prsnem košu
b) operativno in kemično (alkohol) odstranjevanje tumorjev iz plevre
c) drugi izraz za biopsijo plevre s kemičnimi postopki
d) namerna povzročitev prirastlin med obema plevrama s kemičnimi sredstvi
e) način pnevmistaze pri operaciji
82. V zvezi z Bochdalekovo kilo izberi pravilno trditev:

a) pojavlja se v subkostosternalnem predelu
b) je najbolj pogosta prirojena preponska kila
c) novorojenček je najbolj ogrožen zaradi pritiska trebušnih organov na pljuča
d) novorojenček ni ogrožen zaradi hipoplastičnih pljuč in pljučne arterijske hipertenzije
e) z rentgenskim pregledom lahko naredimo diagnozo že pred rojstvom
83. Atrezija požiralnika je:

a) odsotnost požiralnika.
b) fistula med požiralnikom in sapnikom.
c) fistula med požiralnikom in pljuči.
d) zaprta svetlina požiralnika.
e) dvojni požiralnik.
84. Za diagnozo Zenkerjevega divertikla je najbolj pomembna preiskava:

a) rentgenski pregled s kontrastom
b) UZ vratu
c) CT vratu
d) ezofagogastroskopija
e) manometrija požiralnika
85. V zvezi z epifreničnim divertiklom izberi pravilno trditev:

a) nastane zaradi šibkih mest v steni požiralnika
b) nastanek pogosto spremlja gastroezofagealni refluks
c) kontrastna rentgenska preiskava nam ne daje pomembnejših podatkov kot endoskopija
d) divertikulotomija brez miotomije požiralnika je neustrezen kirurški poseg
e) ne glede na velikost in število je treba vse divertikle resecirati
86. Kateri znak je najbolj značilen za raka dojke:

a) krvav izcedek iz dojke
b) bolečina v dojki
c) neboleča zatrdlina v dojki
d) rdečina kože dojke
e) bister izcedek iz dojke
87. Biopsija varovalne bezgavke pri raku dojke:

a) omogoča ohranitev pazdušnih bezgavk pri bolnicah pri katerih varovalna bezgavka nima metastaz
b) omogoča ohranitev pazdušnih bezgavk pri bolnicah pri katerih so v varovalni bezgavki metastaze
c) omogoča ohranitev dojke pri bolnicah pri katerih varovalna bezgavka nima metastaz
d) omogoča ohranitev dojke pri bolnicah pri katerih so varovalni bezgavki metastaze
e) omogoča oceno metastaziranja v možgane

a) omogoča, da bolnicam ne odstranjujemo zdravih bezgavk v pazduhi
b) je poseg, pri katerm odstranjujemo vse bezgavke v pazduhi
c) je poseg pri katerem je veliko pooperativnih komplikacij
d) omogoča bolnicam z rakom dojk boljše preživetje
e) ne velja nobena od navedenih trditev
89. Biopsija varovalne bezgavke pri raku dojke omogoča da:

a) se izognemo nepotrebni odstranitvi pazdušnih bezgavk če te niso zajete z zasevki
b) ohranimo večji del tkiva dojke
c) je kozmetski učinek operacije boljši
d) je preživetje po operaciji boljše
e) je okrevanje po operaciji daljše
76
a) zviša možnost pooperativnih zapletov po operaciji
b) omogoča, da se izognemo odstranitvi vseh pazdušnih bezgav, kadar je vrovalna bezgavka negativna
c) izboljša preživetje bolnic z rakom dojke
d) podaljša ležalno dobo v bolnišnici po operaciji
e) je organizacijsko nezahtevna
91. Ko najdemo zatrdlino v dojki moramo narediti:

a) citološko punkcijo in mamografijo
b) rentgensko slikanje prsnih organov
c) NMR dojke
d) utrazvočno preiskavo jeter
e) ultrazvočno preiskavo zdrave dojke
92. Najpomembnejša diagnostična preiskava pri sumu na empiem plevre je:

a) bronhoskopija
b) odvzem sputuma na bakteriologijo
c) plevralna punkcija
d) CT prsnega koša
e) Rtg pc v dveh projekcijah
93. Najpogostejši vzrok za empiem plevre je:

a) pljučnica
b) poškodba prsnega koša
c) operacija v prsni votlini
d) plevralna punkcija
e) operacija v trebuhu
94. Dekortikacija pljuč je:

a) odstranitev tujka iz pljuč
b) toaleta pljuč s pomočjo respiratornega fizioterapevta
c) drugi izraz za bronhalno lavažo
d) operacijsko zdravljenje kroničnega pljučnega empiema
e) torakalna drenaža v aksili
95. Vzrok za primarni spontani pnevmotoraks je:

a) poškodba
b) prehlad
c) virusna pljučnica
d) pljučni emfizem
e) vzrok ni pojasnen
96. Spontani pnevmotoraks diagnosticiramo z:

a) EKG jem
b) rentgensko sliko pljuč in srca
c) pregledom krvi
d) torakalno punkcijo
e) avskultacijo pljuč
97. Zakaj je upravičeno narediti rentgensko sliko pljuč in srca po blokadi medrebrnega živca in po uvajanju centralnega
venskega katetra?
a) da se prepričamo, če smo naredili hematom a) a, c, e
b) da izključimo travmatski pnevmotoraks b) a, d
c) da se prepričamo o pravilni legi centralnega venskega katetra c) b, c, e
d) da izključimo podkožni emfizem d) c, d
e) da izključimo hemotoraks e) e, c
98. Maligni primarni tumor stene prsnega koša največkrat zraste iz :

a) mišic
b) maščevja
c) kosti in hrustanca
d) plevre
e) kože
77
99. Tumor sprednjega mediastinuma je lahko ( označi napačni odgovor):
a) teratom
b) seminom
c) limfom
d) timična cista
e) enterogena cista

a) neurogeni tumorji se največkrat nahajajo v srednjem mediastinumu
b) neurogeni tumorji so pri otrocih pogosteje maligni kot pri odraslih
c) neurogeni tumorji so pogosto maligni pri odraslih
d) enterogene ciste se lahko pojavljajo kjerkoli v mediastinumu
e) perikardialne ciste pogosto delajo motnje srčnega ritma
101. Katera trditev o limfomih ne velja?

a) z operacijo jih diagnosticiramo,zelo redko pa zdravimo
b) pojavljajo se v sprednjem in srednjem mediastinumu
c) ne operiramo le ne-Hodgkinove limfome
d) Castlemanova bolezen je redka oblika angiofolikularne hiperplazije bezgavk
e) povečane bezgavke v mediastinumu ne pomenijo vedno maligne bolezni
102. Katera trditev ne velja za raztrganino prepone ?

a) največkrat nastane pri topi torakoabdominalni poškodbi
b) rentgenska slika pljuč je lahko takoj po poškodbi popolnoma normalna
c) diagnoza je lahko težka , če ni zdrsa trebušnih organov v prsno votlino
d) pri ugotovitvi rupture lahko upamo na spontano zaraščanje
e) zaradi pritiska na pljuča in mediastinum je poškodovanec lahko življensko ogrožen
103. Za diagnozo Zenkerjevega divertikla je najbolj pomembna preiskava:

a) rentgensko slikanje požiralnika s kontrastom
b) rentgensko slikanje želodca s kontrastom
c) endoskopija požiralnika
d) pregled vratu z ultrazvokom
104. V zvezi z epifreničnim divertiklom izberi nepravilno trditev:

a) za diagnozo je pomembnejše rentgensko slikanje požiralnika s kontrastom kot ezofagoskopija
b) divertikulektomija brez miotomije je neustrezen kirurški poseg
c) težave so največkrat v zvezi s prehodnostjo požiralnika in zastajanjem hrane
d) lahko so multipli
e) ne glede na velikost in število je treba vedno vse divertikle resecirati
105. Indikacija za videotorakoskopski (VATS) poseg ni:

a) spontani pnevmotoraks
b) benigni tumor pljuč in/ali mediastinuma
c) zamejitev raka pljuč
d) kronični empiem plevre
e) akutni empiem plevre
106. Za rekonstrucijo požiralnika lahko uporabljamo: (označi nepravi odgovor)

a) ileum
b) jejunum
c) želodec
d) desni kolon
e) levi kolon
107. Okrogla lezija pljuč je:

a) soltarna, homogena lezija ovalne oblike, ki se vedno nahaja v zgornjem pljučnem režnju
b) zagotovo pljučna metastaza malignoma iz drugih organov telesa
c) sumljiva za primarni pljučni rak, zlasti pri kadilcih starejših od 50 let
d) nikoli ne predstavlja pljučnega raka
e) sprememba v pljučih , ki ne zahteva dodatne diagnostike
78
108. Okroglo lezijo pljuč ugotovimo:
a) pri eksplorativni torakotomiji
b) bronhoskopsko
c) scintigrafsko
d) na RTG p.c.
e) iz anamneze
109. Pri moškem, starem 47 let ugotovimo na RTG p.c. okroglo lezijo v levem spodnjem pljučnem režnju. S CT toraksa
izključimo povečane mediastinalne in hilusne bezgavke. Naslednji postopek je:
a) torakotomija in robna resekcija pljuč s tumorjem
b) leva spodnja lobektomija pljuč
c) bronhoskopija
d) pertorakalna punkcija okrogle lezije
e) bolnika lahko naročimo na kontrolni pregled čez eno leto
110. Najpogostejši rak ščitnice je:

a) ploščatocelični rak
b) papilarni rak
c) folikularni rak
d) medularni rak
e) anaplastični rak
111. Dejavnik tveganja za razvoj papilarnega raka je:

a) izpostavlenost UV žarkom
b) izpostavljenost x žarkom
c) kajenje
d) podhranjenost
e) prekomerna telesna teža
112. Tveganje za poškodbo rekurensa pri totalni resekciji ščitnice je:

a) 20 %
b) 1-2 %
c) 90 %
d) 10 %
e) 50 %
113. Indeks za diagnozo GERB imenujemo:

a) Lewis
b) DeMeester
c) Mikulitz
d) DeGleria
e) Hafner
114. Najpogostejši razlog za GERB je:

a) kila hiatusa požiralnika
b) akutni gastritis
c) kronični gastritis
d) ahalazija kardije
e) kardiospazem
115. Indikacija za operacijsko zdravljenje GERB je:

a) neuspešno konzervativno zdravljenje
b) prekomerna telesna teža bolnika
c) patološki izvid pH-metrije ob uspešni konzervativni terapiji
d) pridružena ulkusna bolezen želodca
e) želja bolnika
116. Označi pravilno trditev, ki velja za Bochdalekovo kilo:

a) pojavlja se v subkostosternalnem predelu
b) pogosto jo odkrijemo šele v odrasli dobi
c) je najpogostejša prirojena preponska kila
d) novorojenčka najbolj ogroža zdrs trebušnih organov v prsno votlino
e) z rentgenskim pregledom lahko napako odkrijemo že pred rojstvom
79
117. Primarni hiperparatiroidizem (PHPT) največkrat povzroči:
a) hiperplazija vseh obščitnic
b) solitarni adenom
c) multipli adenomi
d) rak obščitne žleze
e) hiperplazija ene ali več obščitnic
118. Indikacije za operacijo pri PHPT so: (označi pravilne)

a) cistične kostne spremembe a) a, c, e
b) dolgoletne bolečine v mišicah b) b, c, d
c) bolnik mlajši od 30 let c) c, d, e
d) kalciurija > 400 mg/dan d) a, c, d
e) vrednost parathormona > 250 ηg/l e) b, c, e
119. Izključno benigen tumor dojke:

a) filodni tumor
b) fibroadenom
c) lobularni karcinom
d) duktalni karcinom
e) liposarkom
120. Počasi rastoč,neboleč tumor pri bolniku srednjih let v predelu kostno hrustančnega stika prsnice in reber je najbolj
verjetno:
a) zasevek raka
b) hondrom
c) metastaza
d) Sy Tietze
e) osteogeni sarkom
121. V zvezi z raztrganino prepone (obkroži pravilen odgovor):

a) nastane največkrat pri penetrantni poškodbi
b) takoj po poškodbi je rentgenska slika pljuč vedno normalna
c) če poškodovanec nima težav lahko operacijo odložimo, ker se bo raztrganina zarasla spontano
d) pri sveži poškodbi je najboljši operacijski pristop laparotomija
e) poškodovanca najbolj ogroža pritisk trebušnih organov na pljuča
122. V zvezi z raztrganino prepone (obkroži pravilne odgovore):

a) nastane največkrat pri penetrantni poškodbi, a) b, d, f
b) rentgenska slika pljuč je lahko povsem normalna, b) a, e
c) če poškodovanec nima težav lahko operacijo odložimo, ker se bo c) a, c,
raztrganina zarasla spontano, d) c, e
d) težave lahko nastanejo več mesecev ali celo let po poškodbi, e) a, b, f
e) poškodovanca najbolj ogroža pritisk trebušnih organov na pljuča.
f) težave se navadno pokažejo, ko pride do zdrsa trebušnih organov v
prsno votlino
123. Indikacije za paratiroidektomijo so (obkroži nepravilne odgovore):

a) serumski kalcij > 0,25 mmol/l a) a, b
b) kalciurija > 400 mg / dan b) a, f
c) katerakoli klinična manifestacija c) a, b, c,
d) kostna gostota zmanjšana za več kot 2 SD d) a, b, c, d
e) bolnik starejši od 60 let e) e, f
f) vsak novo diagnosticiran primarni hiperparatiroidizem
124. V zvezi z obščitnimi žlezami obkroži kombinacijo pravilnih odgovorov:

a) zgornje obščitnice potujejo navdol v sprednji mediastinum, a) b, c, e
b) spodnje obščitnice se razvijejo iz zadašnjega dela 3. škržnega žepa b) a, d
c) tri ali 5 obščitnic ima 6% ljudi c) a, d, e
d) vzrok primarnemu hiperparatiroidizmu je posamezni adenom pri 95% bolnikov d) a, c, d
e) pri 10 - 15% bolnikov s primarnim hiperparatiroidizmom je vzrok hiperplazija obščitnic e) d, e
80
125. Spodnje obščitnice lahko ležijo ( označi kombinacijo pravilnih odgovorov):
a) v priželjcu a) a, d, e
b) ob požiralniku b) b, c
c) v srcu c) a, b, f
d) na osrčniku d) a, c
e) v ščitnici e) b, c, e
f) v grlu
126. Tumor v sprednjem mediastinumu je najverjetneje (označi kombinacijo pravilnih odgovorov):

a) v priželjcu a) a, e
b) ob požiralniku b) b, c
c) v srcu c) c, d
d) na osrčniku d) b, d
e) v ščitnici e) b, c, d
127. Tumorji v zadnjem mediastinumu so (označi kombinacijo pravilnih odgovorov):

a) neurogeni tumorji so pri otrocih pogosteje maligni, kot pri odraslih a) a, c
b) neurogeni tumorji so pri odraslih pogosteje maligni, kot pri otrocih b) b, d
c) najpogosteje so živčnega izvora c) d, e
d) vedno zrastejo iz ovojnic živcev d) a, e
e) nikoli ne zrastejo iz simpatičnih živcev e) b, d, e
128. Izberi pravilno trditev za timom:

a) vedno je povezan s pojavom mišične oslabelosti
b) leži v sprednjem mediastinumu
c) leži v srednjem mediastinumu
d) pri več kot pri 80% bolnikov je maligen
e) diagnozo naredimo z bronhoskopijo
129. Po odstranitvi, je najbolj enostavna rekonstrukcija požiralnika s/z:

a) levim delom debelega črevesa
b) desnim delom debelega črevesa
c) jejunumom
d) želodcem
e) prečnim delom debelega črevesa
130. Pri uporabi levega dela debelega črevesa za rekonstrukcijo požiralnika moramo narediti:
a) tri anastomoze
b) dve anastomozi
c) eno anastomozo
d) štiri anastomoze
e) lahko dve, ali tri anastomoze
131. Empiem plevre pomeni:

a) gnojno vnetje pljuč
b) gnojno vnetje prsne stene
c) gnojno vnetje plevralnega prostora
d) glivično vnetje
e) okužbo pljučnih mren z virusi
132. Večino empiemov plevre pozdravimo s/z:

a) operacijo
b) antibiotiki
c) antibiotiki in drenažo prsne votline
d) drenažo prsne votline
e) ponavljajočimi punkcijami prsne votline
133. Označi dve najpogostejši indikaciji za videotorakoskopski poseg:

a) rak pljuč a) c, e
b) raztrganina pljuč b) a, b
c) spontani pnevmotoraks c) b, d
d) empiem plevre d) a, d
e) pljučna biopsija e) d, e
81
134. Kakšen poseg je paliativen poseg na požiralniku?
a) nudi največ možnosti za trajno ozdravitev
b) prepreči metastaziranje v področne bezgavke
c) prepreči vraščanje v bronhialno vejevje
d) omogoči zadostno hranjenje
e) zmanjša bolečine
135. Prirojena kila prepone v subkostosternalnem se imenuje:

a) Montgomery
b) Morgenstern
c) Morgagni
d) Modigliani
e) Maniani
136. Najpogostejši simptom pri Zenkerjevem divertiklu požiralnika je:

a) odinofagija
b) disfagija
c) hujšanje
d) slab zadah
e) bolečina v vratu
137. Da bi postavili diagnozo raka dojke moramo opraviti najmanj:

a) klinični pregled
b) mamografijo
c) citološko punkcijo s tanko iglo
d) klinični pregled in mamografijo in citološko punkcijo s tanko iglo
e) klinični pregled in mamografijo
138. Pri invazivnem raku dojke pri katerem je varovalna bezgavka v pazduhi negativna:
a) moramo kirurško odstraniti celotno dojko
b) moramo kirurško odstraniti vse bezgavke v pazduhi
c) nam ni treba dodatno odstraniti bezgavk v pazduhi
d) moramo odstraniti še bezgavke na vratu
e) moramo dojko kirurško rekonstruirati
139. Z biopsijo varovalne bezgavke omogočimo bolnicam z rakom dojke:

a) boljšo gibljivost v ramenskem sklepu in manjše otekanje roke
b) slabšo gibljivost v ramenskem sklepu
c) večje otekanje roke
d) manjšo možnost ponovitve bolezni
e) daljše preživetje
140. Katero klinično znamenje ni značilno za akutno vnetje na vratu, pri razširitvi vnetja v mediastinum pa je?
a) težko dihanje
b) oteklina na vratu
c) tipljive, boleče globoke vratne bezgavke
d) zvišana telesna temperatura
e) glavobol
141. Katera rebra so prava rebra?

a) hrustančni del pravih reber se stika spredaj s prsnico
b) prava rebra so sestavljena iz kostnega in hrustančnega dela
c) prava rebra so pokrita s parietalno plevro
d) prava rebra so dolga vsaj 15 cm
e) prava rebra so spredaj ploščata, proti hrbtenici pa okrogla
142. Kako naredimo plevralno punkcijo?

a) bolnik sedi, šesto medrebrje, sprednja aksilarna linija
b) bolnik sedi, pod robom lopatice
c) bolnik sedi sedmo medrebrje, tri prste lateralno od hrbtenice
d) bolnik leži, sedmo medrebrje, sprednja aksilarna linija
e) bolnik sedi, deveto medrebrje, pod najnižjim robom lopatice
82
143. Kdaj se ne odločimo za torakalno drenažo?
a) kadar hočemo opredeliti naravo plevralnega izliva
b) kadar želimo izprazniti obsežni plevralni izliv
c) kadar želimo nadzorovati nastajanje plevralnega izliva
d) za zdravljenje empiema
e) za zdravljenje pnevmotoraksa
144. Raztrganina prepone (obkroži pravilno kombinacijo odg.)

a) nastane največkrat pri topi poškodbi torakoabdominalnega predela a) a, b, d
b) rentgenska slika pljuč ni vedno normalna b) a, c, e
c) če poškodovanec nima težav lahko operacijo odložimo, ker se bo c) b, c, e
raztrganina zarasla spontano d) a, b, e
d) poškodovanca najbolj ogroža pritisk trebušnih organov na pljuča e) b, d, e
e) pri sveži poškodbi je najboljši operacijski pristop laparotomija
145. Označi bolezensko znamenja ali znak, ki ni značilen za atrezijo požiralnika:

a) generalizirani krči
b) povečano slinjenje
c) motnje pri poskusu hranjenja
d) napihnjen trebuh
e) polihidramnion
146. Označi bolezenska znamenja in znake pri atreziji požiralnika:

a) hiperekscitabilnost a) b, c, e
b) povečano slinjenje b) a, d
c) motnje pri poskusu hranjenja c) a, e
d) hipotenzija d) e, d
e) polihidramnion e) a, d, e, f
f) vdrt trebuh
147. V zvezi z obščitnimi žlezami obkroži pravilni odgovor:

a) zgornje obščitnice potujejo navdol v sprednji mediastinum
b) spodnje obščitnice se razvijejo iz zadašnjega dela 3. škržnega žepa
c) tri ali 5 obščitnic ima 10% ljudi
d) vzrok primarnem hiperparatiroidizmu je posamezni adenom pri 95% bolnikov
e) bolnika s primarnim hiperparatiroidizmom je treba vedno operirati
148. Torakostoma je:

a) odprta drenaža prsnega koša
b) odprtina v prsnem košu za drenažo plevralnega empiema
c) torakalna drenaža z nepovratnim ventilom
d) torakalna drenaža z resekcijo rebra
e) odprta pljučna biopsija
149. VATS pomeni:

a) varna torakotomija
b) velika anteriorna torakotomija
c) torakoskopija
d) videotorakoskopska kirurgija
e) minimalna kirurgija
150. Primarni spontani pnevmotoraks se najpogosteje pojavi pri:

a) bolnikih, ki so stari nad 60 let
b) aktivnih športnikih
c) asteničnih dekletih
d) oseb na mariuhani
e) bolnikih s kopb
151. Za spontani pnevmotoraks je značilno:

a) pojavi se ob telesnem naporu
b) glavni simptom je kašelj
c) glavni simptom je nenadna bolečina v prsnem košu
d) bolniki imajo vedno tudi respiratorno okužbo
e) bolniki imajo praviloma tudi astmo
83
152. Ezofagogastroplastika je:
a) stenoza požiralnika na meji med požiralnikom in želodcem
b) zadebelitev požiralnika v predelu eg prehoda
c) velika paraezofagealna kila, ki sega do pljučnega hilusa
d) rekonstrukcija požiralnika s širokim črevesom
e) rekonstrukcija ezofagogastričnega prehoda z želodcem
153. Najpogostejši tumor na dojki pri ženskah pod 25 leti starosti je:
a) fibroadenom
b) karcinom
c) fibrom
d) nevrofibrom
e) melanom
154. Rak dojke se najpogosteje kaže kot:

a) boleča zatrdlina v dojki
b) neboleča zatrdlina v dojki
c) rdečina kože dojke
d) bolečina v dojki
e) izcedek iz dojke
155. Rekonstruktivni posegi pri raku na dojki se lahko izvajajo:

a) samo z prostimi režnji
b) samo s protezami
c) samo z vezanimi režnji
d) s prostimi režnji, protezami in vezanimi režnji
e) se ne smejo izvajati
156. Za diagnostiko raka dojke uporabljamo :

a) samo fizikalni pregled
b) samo mamografijo
c) samo citološko punkcijo
d) samo UZ preiskavo dojke
e) fizikalni pregled, mamografijo in citološko punkcijo
157. Mediastinoskopija je operacijsko-endoskopska metoda za:

a) pregled velikih žil v mediastinumu
b) pregled in biopsijo bezgavk
c) oceno, če je traheja traheomalatična
d) pregled in oceno o operabilnosti karcinoma timusa
e) pregled in oceno o operabilnosti karcinoma požiralnika
158. Katera trditev ni vzrok za maligni plevralni izliv?

a) jetrna ciroza
b) pljučni rak
c) rak dojke
d) karcinoza plevre
e) difuzni mezoteliom plevre
159. Katere vrste bakterij pričakujemo kot povzročitelje pri starejšem bolniku, ki ima plevralno bolečino, kašlja, težko diha
in ima splošne znake vnetja?
a) S. Aureus
b) H. Influenzae
c) M. Tuberculosis
d) anaerobne bakterije
e) gram negativne bakterije
160. Če bi bil bolnik z kliničnimi znaki plevralne bolečine, kašljem, težkim dihanjem in splošnimi znaki vnetja, otrok, kakšne
vrste bakterij bi pričakovali kot povzročitelje vnetja?
a) S aureus
b) H. Influenzae
c) M. Tuberculosis
d) anaerobne bakterije
e) gram negativne bakterije
84
161. Mladenič, kadilec, astenik, dobi nenadno hudo bolečino v prsem košu pri mirovanju. Kaj pri takem bolniku po
fizikalnem pregledu najprej storimo?
a) posnamemo EKG
b) naredimo rentgensko sliko pljuč in srca
c) pregledamo kri
d) naredimo diagnostično torakalno punkcijo, če je dihanje na eni strani oslabljeno
e) damo kisik na nos
162. Izberi trditev, ki ne predstavlja indikacije za operacijsko zdravljenje pri prirojeni hiatusni kili:
a) aspiracije, ki povzročijo apnejo in ogrožajo življenje,
b) pogosto bruhanje zaradi česar sta motena razvoj in rast
c) hudo vnetje sluznice, ki se ob zdravljenju ne popravlja
d) prikrite krvavitve iz sluznice
e) hude driske, ki povzročajo nevarno stopnjo izsušenosti
163. Izberi nepravilno trditev:

a) 12% mediastinalnih tumorjev pri odraslih in 30% pri otrocih, izhaja iz prebavil
b) nevrenterične ciste so posteriorne ciste
c) nevrenterične ciste vedno spremlja nenormalni razvoj hrbteničnih vretenc
d) posteriorne ciste ležijo ob hrbtenici
e) posteriorne ciste nastanejo iz embriološkega ostanka endoderma prebavne cevi in mezo- oz. Ektoderma
164. V zvezi z epifreničnim divertiklom izberi pravilno kombinacijo trditev:

a) je pulzijski divertikel a) b, c, d
b) je trakcijski divertikel b) a, d, e
c) kontrastna rentgenska preiskava nam daje pomembnejše podatke kot endoskopija c) b, c, e
d) divertikulotomija brez miotomije požiralnika je neustrezen kirurški poseg d) a, c, d
e) ne glede na velikost in število je treba vse divertikle resecirati e) a, c, e
165. Pri kliničnem pregledu dojk palpiramo:

a) dojke in pazduhe
b) dojke, pazduhe in nadključnične kotanje
c) samo dojke
d) dojke in nadključnične kotanje
e) samo pazduhe
166. Pri neinvazivnem raku dojk:

a) praviloma naredimo tudi biopsijo varovalne bezgavke
b) pazdušnih bezgavk ne odstranjujemo
c) pazdušne bezgavke odstranjujemo
d) odstranjujemo nadključnične bezgavke
e) ne velja nobena od navedenih trditev
167. Zakaj je plastika s kolonom najprimernejša metoda za rekonstrukcijo požiralnika?

a) ker je kolon primerno dolg
b) ker ima kolon dobro razvite žilne arkade
c) ker lahko naredimo izoperistaltično rekonstrukcijo
d) plastika s kolonom ni najprimernejša metoda
e) ker kolon lahko porinemo na vrat tudi retrosternalno
168. Kakšna je razlika med primarnim in sekundarnim pnevmotoraksom?

a) primarnega povzroči kajenje, sekundarnega kontakt z azbestom
b) sekundarni je značilen za mlade astenične fante, primarni za bolezni visceralne plevre
c) primarni se pojavi brez jasnega vzroka, za sekundarnim je pljučna patologija
d) sekundarni je praviloma kompletni, primarni delni
e) primarnega zdravimo z drenažo, sekundarnega z operacijo
169. Klinična znamenja primarnega pnevmotoraksa:

a) bolečina v prsnem košu
b) kašelj
c) povišana telesna temperatura
d) mrzlica
e) tahikardija
85
170. Pnevmotoraks lahko zdravimo na več načinov (en odgovor ni pravilen):
a) resekcija visceralne plevre
b) torakalna drenaža
c) plevrodeza
d) VATS operacija
e) resekcija emfizemska bule
171. Videotorakoskopski posegi omogočajo (en odgovor ni pravilen):

a) izvesti minimalno invazivno kirurgijo
b) nič od naštetega
c) biopsijo sprememb v pljučih
d) biopsijo sprememb na visceralni plevri
e) biopsijo sprememb na parietalni plevri
172. Nevroblastom se najpogosteje nahaja v:

a) srednjem mediastinumu
b) zadnjem mediastinumu
c) sprednjem mediastinumu
d) zgornjem mediastinumu
e) povsod enako pogosto
173. Timus pri otroku leži v:

a) sprednjem mediastinumu
b) zadnjem mediastinumu
c) desnem mediastinumu
d) srednjem mediastinumu
e) spodnjem mediastinumu
174. Cilji zdravljenja empiema plevre je:

a) sterilizacija plevralnega prostora
b) priprava za resekcijo empiemske vreče
c) zmanjšanje stroškov zdravljenja
d) normalizacija pljučne slike
e) zdravljenje pljučnice
175. Med naštetimi tumorji prsnega koša označi benigne: ( označi pravilno kombinacijo odgovorov)
a) fibrozna displazija reber a) a, c, e
b) dezmoidni tumor b) a, b, c
c) eozinofilni granulom c) b, c, e
d) velikocelični tumor d) c, d
e) osteohondrom e) b, c, d
176. Izberi pravilno trditev, ki velja za hondrosarkom prsne stene:

a) najpogosteje se pojavlja v kostnih predelih reber
b) hitro rastoč, boleč tumor
c) največkrat zraste na kostohondralnih stikih
d) ni najpogostejši primarni maligni tumor prsne stene
e) največkrat zbolevajo otroci
177. V zvezi z atrezijo požiralnika označi pravilne trditve: (označi pravilno kombinacijo odgovorov)
a) porod je pogosto predčasen a) a, d
b) 20% novorojenčkov ima pridružene druge prirojene napake b) b, c
c) takoj po rojstvu ga najbolj ogrožajo motnje dihanja c) b, f
d) otrok se nenormalno slini d) b, c, f
e) otrokov jok je tih e) c, f
178. Označi pravilne trditve ki veljajo za prirojeno hiatusno kilo in gastroezofagealni refluks : (označi pravilno kombinacijo)
a) konservativno zdravljenje je pri večini bolnikov uspešno a) a, c, d, e
b) zdravimo z zaviralci protonske črpalke ali histaminskih receptorjev H2, antacidi b) b, c, d
in zdravili, ki zmanjšujejo tonus spodnje požiralnikove zapiralke kot betanehol in c) b, e
metoklorpamid d) a, b, c
c) indikacija za operacijo so aspiracije, ki povzročijo apnejo e) a, b, e
d) pogosto bruhanje povzroča lahko moten razvoj in rast
e) otroci s to boleznijo so pogosto nevrološko prizadeti
86
179. V zvezi z divertikli požiralnika izberi pravilno/e trditev/ve:
a) vsak divertikel, ki ga diagnosticiramo je treba operirati a) c, d
b) operiramo samo trakcijske divertikle b) a, b, d
c) motnje požiranja so najpogostejši simptom divertiklov c) a, e
d) epifreničnih divertiklov je lahko več d) a, c
e) ezofagogastroskopija nam pove največ o vrsti, velikosti in mestu divertikla e) b, e
180. Označi pravilne/i odgovor/e ki velja/jo za Zenkerjev divertikel:

a) nastane v kateremkoli delu požiralnika a) b, c
b) je pulzijski divertikel b) a, d
c) pri operaciji je krikofaringomiotomija bolj pomembna kot divertikulektomija c) a, e
d) v divertiklu pogosto vznikne rak d) d, e
e) nastane zaradi vnetja v bližnjih vratnih bezgavkah e) a, b
181. Morgagnijeva kila pomeni:

a) kila skozi lumbalni trikotnik
b) ponavadi jo odkrijemo pri odraslih
c) defekt v preponi spredaj pod prsnico
d) največkrat dela motnje pri dihanju
e) največkrat dela motnje prebave
182. Vzrok primarnega hiperparatiroidizma je: (obkroži pravilni odgovor)

a) hiperplazija pri 20 do 25 % bolnikov a) b, e
b) posamezni adenom pri 80 do 85 % bolnikov b) a, c, d
c) posamezni adenom pri 90 do 95 % bolnikov c) a, d
d) rak obščitnic pri 2 do 3 % bolnikov d) c, d
e) hiperplazija pri 10 do 15 % bolnikov e) a, b
183. Kirurško zdravljenje invazivnega raka dojke pri katerem so klinično negativne bezgavke v pazduhah obsega:
a) resekcijo dojke
b) odstranitev vseh pazdušnih bezgavk
c) resekcijo dojke ali mastektomijo in biopsijo varovalne bezgavke
d) resekcijo dojke ali mastektomijo in odstranitev vseh pazdušnih bezgavk
e) biopsijo varovalne bezgavke
184. Kirurško zdravljenje invazivnega raka dojke pri katerem so klinično pozitivne bezgavke v pazduhi obsega:
a) resekcijo dojke
b) odstranitev vseh pazdušnih bezgavk
c) resekcijo dojke ali mastektomijo in biopsijo varovalne bezgavke
d) resekcijo dojke ali mastektomijo in odstranitev vseh pazdušnih bezgavk
e) biopsijo varovalne bezgavke
185. Torakalni dren najpogosteje vstavimo:

a) v splošni anesteziji
b) pri plevralnem izlivu na hrbtu, pri pnevmotoraksu pa na sprednji strani prsnega koša
c) v sedečem položaju bolnika
d) zaradi zraka ali tekočine v plevralnem prostoru
e) tako, da ga na ostrem troakarju z veliko sile porinemo v prsni koš
186. Za sistem torakalne drenaže velja:

a) je sinonim za odprto torakalno drenažo a) a
b) skrbi, da je plevralni tlak vedno manjši od -8 cm H2O b) b, c, d
c) vedno vsebuje enosmerno zaklopko c) b, c
d) mora biti zrakotesen d) c, d
e) mora biti vedno priključen na izvor podtlaka e) d, e
187. Za sistem torakalne drenaže velja:

a) je sinonim za zaprto torakalno drenažo a) a
b) skrbi, da je plevralni tlak vedno manjši od -8 cm H2O b) a, c, d
c) vedno vsebuje enosmerno zaklopko c) b, c
d) mora biti zrakotesen d) c, d
e) mora biti vedno priključen na izvor podtlaka e) d, e
87
188. Primarni spontani pnevmotoraks:
a) vedno zdravimo s torakalno drenažo
b) je bolezen mladih kadilcev
c) se rad ponavlja
d) je lahko smrtno nevaren
e) običajno zdravimo z opazovanjem
189. Za podkožni emfizem ne velja:

a) da je večinoma povsem nenevaren
b) da je vzrok podkožnega emfizema večinoma nenevaren
c) da lahko groteskno spremeni videz bolnika
d) da ga zdravimo z drenažo podkožja
e) da ne zapušča trajnih posledic
190. Parapnevmonični izliv:

a) je vsak plevralni izliv, ki obdaja pljuča
b) je posledica plevritisa
c) skoraj vedno zdravimo s torakalno drenažo
d) je plevralni izliv s pH < 7.0
e) je moten, gnojen in smrdljiv plevralni izliv
191. Prej zdravega 64-letnika so pred 3 meseci po prometni nesreči nekaj tednov zdravili v enoti intenzivne terapije. Zadnji
mesec pri naporu vedno težje diha, pri avskultaciji slišimo piskanje v izdihu. Najverjetneje gre za:
a) poslabšanje kroničnega bronhitisa
b) astmo
c) stridor
d) pljučnico
e) popoškodbeno psihozo
192. Pri bolniku s tujkom v dihalnih poteh se lahko pojavi:

a) kašelj a) a
b) oslabljeno dihanje pri avskultaciji pljuč b) a, b
c) prenapihnjenost pljuč na rentgenogramu pljuč c) a, b, c
d) atelektazo pljuč na rentgenogramu pljuč d) a, b, c, d
e) normalen rentgenogram pljuč e) a, b, c, d, e
193. Prva preiskava pri sumu na zožitev sapnika je:

a) spirometrija s krivuljo pretok-volumen
b) bronhoskopija
c) rentgenogram pljuč
d) meritev PEF
e) CT prsnega koša
194. Videotorakoskopski poseg je v primerjavi z odprtim:

a) cenejši a) vsi odgovori so pravilni
b) enostavnejši b) noben odgovor ni pravilen
c) hitrejši c) B, D
d) manj radikalen d) D
e) bolj varen e) D, E
195. Pri videotorakoskopski kirurgiji nikoli ne uporabljamo:

a) običajnih kirurških instrumentov
b) CO2
c) endoskopskih spenjalnikov
d) videokamere
e) medrebrnega retraktorja
196. Označi nepravilno trditev glede določanja stadija (zamejitve) pljučnega raka:
a) T stadij narašča z velikostjo tumorja in njegovim bližanjem prsni steni in/ali velikim dihalnim potem.
b) Primarno kirurško zdravljenje je smiselno pri bolnikih, ki nimajo zasevkov v bezgavkah (N0) ali imajo zasežene
samo intrapulmonalne in hilusne bezgavke (N1).
c) M1 stadij označuje prisotnost oddaljenih zasevkov.
d) Za načrtovanje zdravljenja je pomemben samo stadij bolezni, ne pa tudi zmogljivost bolnika.
e) Sumljive mediastinalne bezgavke (N2) lahko vzorčimo z mediastinoskopijo.
88
197. Označi nepravilno trditev:
a) Za posege na pljučih je večinoma potrebna diferencialna ventilacija (ločena ventilacija obeh pljučnih kril).
b) Pred elektivno torakotomijo moramo vedno oceniti bolnikovo pljučno rezervo (spirometrija, DLCO, po potrebi
obremenilni testi).
c) Pri bolnikih s slabo pljučno rezervo manjkrat pride do perioperativnih zapletov.
d) Zaradi skupne etiologije imajo bolniki s pljučnim rakom pogosto okrnjeno pljučno funkcijo zaradi kroničnih
pljučnih bolezni.
e) Predvideno pooperativno vrednost FEV1 in DLCO (ppoFEV1 in ppoDLCO) izračunamo tako, da od izmerjenih
vrednosti odštejemo delež delujočih segmentov, ki jih bomo odstranili.
198. Kaj od naštetega ni dostop v prsni koš?

a) zgornja mediana laparotomija
b) anterolateralna torakotomija
c) sternotomija
d) anteriorna mediastinotomija
e) cervikalna mediastinoskopija

a) Če pljučni tumor vrašča v prsno steno, moramo (če je tehnično mogoče) odstraniti del prsne stene z rebri in
medrebrnimi mišicami vred.
b) Nekateri T4 tumorji so potencialno resektabilni (npr. omejeno vraščanje v levi atrij ali v zgornjo votlo veno).
c) Rokavasta bronhoplastična lobektomija označuje poseg, pri katerem anastomoziramo konca
lobarnega/intermediarnega in glavnega bronha, da ohranimo ventilacijo v sicer zdravem režnju.
d) Levi povratni živec je v nevarnosti, kadar prepariramo strukture v levem hilusu pljuč ali pod aortnim lokom.
e) Torakotomija sodi med manj boleče dostope v telo.
200. Izberi pravilno kombinacijo kliničnih znakov/simptomov in poškodbe:

a) hemoptize, podkožni emfizem 1) pnevmotoraks
b) huda bolečina na pritisk, ob dihanju in kašlju 2) poškodba velikih dihalnih poti
c) bledica, hipotenzija, neslišno dihanje in zamolkel poklep 3) tamponada osrčnika
d) polne vratne vene, hipotenzija, zamolkli srčni toni 4) zlom rebra
e) hipersonoren poklep, neslišno dihanje 5) masivni hemotoraks
a) a2, b4, c1, d3, e5

b) a1, b5, c2, d4, e3
c) a2, b4, c5, d3, e1
d) a4, b3, c5, d1, e2
e) a2, b4, c3, d1, e5

a) Gladke tujke, zabodene v prsni koš, lahko po aplikaciji analgetika previdno odstranimo na terenu, če segajo manj
kot 5 cm globoko.
b) Ob diagnozi tenzijskega pnevmotoraksa moramo takoj napraviti razbremenilno punkcijo ali drenažo.
c) Torakotomija zaradi poškodbenega hemotoraksa je potrebna, če je hemotoraks masiven (nad 1500 ml) ali če
se krvavitev ne ustavi.
d) Poškodba požiralnika je zelo nevarna, saj v tkiva izteka slina. Ponavadi zahteva operacijsko zdravljenje.
e) Najhitreje življenje poškodovanca ogrozi zapora dihalne poti.

a) Večina poškodb prsnega koša potrebuje operacijsko zdravljenje.
b) Poškodba prsnega koša je redko vzrok za smrt poškodovanca.
c) Za nestabilni prsni koš morajo biti zlomljena najmanj štiri rebra in prsnica.
d) Kontuzije pljuč vedno zahtevajo resekcijo prizadetega dela.
e) Tope poškodbe prsnega koša so ponavadi posledica poškodb v prometu ali padcev z višine.
203. Označi nepravilno trditev glede stenoz požiralnika:

a) Stenoza, ki se pojavi pri odraslem, je ponavadi pridobljena.
b) Najpogostejši vzrok za disfagijo je benigna vnetna stenoza.
c) Pri vnetnih stenozah je večinoma širjenje potrebno večkrat.
d) Poleg mehanskega širjenja stenoze bolniki z vnetno ezofagitično stenozo potrebujejo zdravljenje osnovne
bolezni (GERB).
e) Najpogostejši vzrok za disfagijo je maligna stenoza.
89
204. Označi nepravilno trditev glede ezofagoskopskih intervencij:
a) Najnevarnejši zaplet je perforacija požiralnika
b) Endoluminalne opornice vstavimo v področje maligne stenoze po predhodnem širjenju
c) Najmanj težav bolnikom povzročajo opornice, vstavljene v vratni del požiralnika
d) Če opornica zdrsne iz požiralnika v želodec, jo lahko ponavadi odstranimo endoskopsko
e) Z vstavitvijo endoluminarne opornice v požiralnik lahko zdravimo maligne traheoezofagealne fistule
205. Najboljšo prognozo med karcinomi ščitnice ima:

a) folikularni
b) medularni
c) papilarni
d) anaplastični
e) epidermoidni
206. Hipokalcemija je zaplet:

a) primarnega hiperparatiroidizma
b) hipoparatiroidizma po resekciji ščitnice
c) adenoma obščitnice
d) hiperplazije obščitnice
e) osteoporoze
207. Za normalno funkcijo pri presnovi Ca potrebujemo:

a) 4-6 obščitnic
b) 3-5 obščitnic
c) 3 obščitnice
d) 2 obščitnici
e) najmanj 1 obščitnico
208. Bolnik ima klinično in endoskopsko izraženo gastroezofagealno refluksno bolezen požiralnika. Katera od dodatnih
preiskav ni potrebna?
a) 24 urna pH metrija
b) impedanca
c) rtg pregled požiralnika
d) endoskopski UZ požiralnika
209. Kaj od naštetega ni indikacija za fundoplikacijo pri GERB?

a) ezofagitična stenoza požiralnika
b) nereponibilna hiatusna kila požiralnika
c) blaga displazija na sluznici Barrettovega požiralnika
d) zdravila IPP dobro pomagajo
e) hude težave ob rednem jemanju zdravil
210. Kaj od naštetega pri raku požiralnika ne drži?

a) rak požiralnika lahko nastane iz barrettovega požiralnika
b) letna incidenca raka požiralnika v sloveniji je 25,7
c) 5.letno preživetje je pod 10%
d) histološko gre lahko za adenokarcinom ali pološčatocelični karcinom
e) izguba telesne teže pomeni slabo znamenje
211. Kako moramo operirati Zenkerjev diverikel? En odgovor je pravilen:

a) divertikel odrežemo in dilatiramo zgornji ezofagealni sfinkter
b) operiramo ga lahko z endoskopsko krikofaringektomijo
c) naredimo ezofagokrikofaringomiotomijo
d) v divertikel injiciramo Botox
e) divertikel pliciramo
212. Torakalni dren najpogosteje vstavimo:

a) v lokalni anesteziji
b) pri plevralnem izlivu na hrbtu, pri pnevmotoraksu pa na sprednji strani prsnega koša
c) v sedečem položaju bolnika
d) pod nadzorom UZ
e) tako, da ga na ostrem troakarju z veliko sile porinemo v prsni koš
90
213. Primarni spontani pnevmotoraks:
a) vedno zdravimo s torakalno drenažo a) a
b) je najpogostejši pri mladih zdravih fantih b) a, b
c) se rad ponavlja c) a, c
d) je nekajkrat pogostejši pri kadilcih d) b, c, d
e) ponavadi lahko zdravimo z opazovanjem e) c, d, e
214. Za operacije sapnika velja:

a) operiramo skozi rez na vratu ali skozi sternotomijo
b) odstranimo lahko največ 10 cm sapnika
c) dehiscence anastomoze sapnika so pogoste
d) na koncu operacije brado prisijemo na trebuh
e) operiramo v apneji
215. Opornico v sapnik vstavimo zaradi:

a) tumorjev sapnika a) a
b) tumorjev požiralnika b) a, b, c
c) tumorjev medpljučja c) a, d
d) postintubacijske zožitve sapnika d) a, b, c, e
e) tumorjev grla e) a, b, c, d, e
216. Označi pravilno trditev glede poškodb prsnega koša:

a) redko so vzrok smrti poškodovanca
b) torakotomija je potrebna pri 50-60% poškodovancev
c) torakotomija je potrebna večkrat pri topih kot penetrantnih poškodbah
d) redko je potrebna nujna medicinska pomoč na terenu
e) večinoma jih lahko oskrbimo že s torakalno drenažo in opazovanjem
217. Katera rebra se največkrat zlomijo:

a) 1. in 2. rebro
b) 6. do 9. rebro
c) 11. in 12. rebro
d) 3. in 4. rebro
e) 5. rebro
218. Pravilna trditev o poškodbah požiralnika je:

a) večinoma jih zdravimo konzervativno
b) sekundarne okužbe okolice so redke
c) pri topih poškodbah prsnega koša so pogosto izolirane
d) za začetek zdravljenja imamo 48 ur časa, več pa ne
e) zaradi mešane bakterijske flore v ustih lahko povzročijo fulminantno okužbo medpljučja
219. Najpogostejši pristop v prsni koš za operacije pljuč in požiralnika je:

a) torakotomija
b) sternotomija
c) zgornja laparotomija
d) cervikalna mediastinoskopija
e) anteriorna mediastinotomija
220. Pravilna trditev glede posegov na pljučih je:

a) večino posegov lahko napravimo pri predihanih pljučih na operirani strani
b) tehnično najzahtevnejša je pulmektomija, manjše anatomske resekcije (lobektomija, segmentektomija) so
bolj enostavne
c) VATS posegi so manj invazivni in jih operiranci lažje prenašajo
d) pljučni rak reseciramo ponavadi s segmentektomijo
e) bolečine po torakotomiji minejo ponavadi v nekaj dneh
221. Kje je najprimernejše mesto za vstop v prsni koš (za torakotomijo ali drenažo):
a) zgornja torakalna apertura
b) hiatus v preponi
c) sedmo medrebrje v posteriorni aksilarni liniji
d) drugo medrebrje v srednji klavikularni liniji
e) peto medrebrje v srednji aksilarni liniji
91
222. Da bolniki z novoodkritim rakom pljuč niso kandidati za operacijsko zdravljenje je najpogosteje posledica:
a) razsoja po telesu (stadij M1)
b) razsoja v intrapulmonalne bezgavke
c) vraščanja tumorja v prsno steno
d) vraščanja tumorja v hrbtenico
e) vraščanja tumorja v medpljučje
223. Kaj ni pogoj, ki mora biti izpolnjen, da lahko bolnika s pljučnim rakom radikalno operiramo:
a) zadostna pljučna funkcija
b) bolnik ni na kronični hemodializi
c) urejena hemostaza
d) tehnično resektabilen tumor
e) bolnik sodeluje pri zdravljenju, predvsem pri respiratorni fizioterapiji po posegu

a) rigidne ezofagoskopske posege izvajamo v splošni anesteziji
b) ezofagitične stenoze požiralnika zdravimo z dilatacijo
c) ahalazijo vedno zdravimo z miotomijo
d) pri dilataciji stenoze požiralnika vedno tvegamo, da bomo požiralnik perforirali
e) z rigidno ezofagoskopijo lahko odvzamemo večje biopte sumljivega tkiva kot s fleksibilno
225. Nepravilna trditev glede endoluminalnih opornic za zdravljenje bolezni požiralnika je:
a) izdelane so lahko iz spominske zlitine (nitinol) ali plastike
b) večinoma jih uporabljamo za premostitev malignih stenoz
c) zapleti po vstavitvi so bolečine, migracija, obstrukcija in krvavitve
d) lahko jih postavimo kamorkoli v požiralnik, bolnikov nikoli ne motijo
e) vstavimo jih endoskopsko skozi usta
226. Rak pljuč redko zaseva v:

a) pljuča
b) ledvici
c) kosti
d) jetra
e) nadledvičnici
227. Znaki pljučnega raka so:

a) hemoptize
b) hemohezija
c) kolcanje
d) melena
e) parestezije po dlaneh
228. Najpogostejši razlog za primarni hiperparatiroidizem je:

a) poškodba obščitnice ob totalni tiroidektomiji
b) MEN I
c) hiperplazija obščitnice
d) hiperplazija obščitnic
e) adenom obščitnice
229. Najboljšo prognozo ima:

a) papilarni karcinom ščitnice
b) folikularnikarcinom ščitnice
c) medularni karcinom ščitnice
d) anaplastični karcinom ščitnice
e) vsi karcinomi ščitnice imajo dobro prognozo
230. Pravilna primarna oskrba otroka s kongenitalno diafragmalno hernijo in respiratorno stisko je :
a) ventilacija z masko in kisikom, čimprejšnja operacija
b) intubacija, ventilacija, nazogastrična sonda, operacija po ustrezni oksigenaciji in metaboličnem
uravnovešenju
c) intubacija in ventilacija ter čimprejšnja operacija, ne glede na uspešnost reanimacije
d) takojšnja operacija brez predhodne ventilacije in oksigenacije
e) opazovanje
92
231. Pravilno zdravljenje akutnega parapnevmoničnega empiema plevre pri odraslih je:
a) antibiotiki
b) diagnostična punkcija, bakteriološki pregled in antibiotiki
c) evakuacijska punkcija in antibiotiki
d) plevralna drenaža in antibiotiki
e) odprta drenaža - torakostoma
232. Najboljši način zdravljenja nemikrocelularnega karcinoma pljuč je:

a) radikalna resekcija in radioterapija
b) paliativna resekcija in radioterapija
c) paliativna resekcija in kemoterapija
d) radioterapija in kemoterapija
e) radikalna resekcija
233. Tumor zadnjega mediastinuma je najverjetneje:

a) mediastinalna cista
b) timom
c) nevrogeni tumor
d) germinalni tumor
e) Hodgkinov limfom
234. Pravilen postopek pri tumorjih prsnega koša je :

a) opazovanje in resekcija, če se tumor toliko poveča, da bolnika moti
b) resekcija le, kadar tumor boli
c) punkcija tumorja za citološki pregled in resekcija, če izvid govori za maligen tumor
d) vedno operacija, biopsija tumorja in obseg resekcije glede na histološki izvid
e) odstranitev tumorja ne glede na histološki izvid
235. Najpogostejša oblika kongenitalne diafragmalne hernije je :

a) desna posterolateralna
b) leva posterolateralna
c) subkostosternalna
d) centralna
e) hiatalna
236. Pri bolniku, ki je bil več dni intubiran in mehanično ventiliran, ali je imel traheostomo in pri katerem se pozneje pojavi
dispnoa pri naporu in morda stridor, gre najverjetneje za :
a) prirojeno traheomalacijo
b) bronhalno astmo
c) benigno stenozo traheje
d) kompresijo traheje zaradi tumorja
e) pnevmonijo
237. Pravilno zdravljenje akutnega nespecifičnega abscesa pljuč je :

a) zgolj respiratorna fizioterapija
b) punkcija abscesa in antibiotiki
c) ob neuspehu konservativne terapije drenaža abscesa in antibiotiki
d) resekcija dela pljuč z abscesom
e) torakoplastika
238. Indikacija za operativno zdravljenje - resekcijo pri bronhektazijah je: ( označi napravilni odgovor )
a) bronhektazije razširjene v več lobusih obeh pljuč, ob neuspehu konservativne terapije
b) bronhektazije lokalizirane v enem lobusu pljuč, po daljši konservativni terapiji in ustrezni funkciji ostalih pljuč
c) bronhektazije v več segmentih istih pljuč, po daljši konservativni terapiji in ustrezni funkciji ostalih pljuč
d) bronhektazije v enem lobusu obeh pljuč, po daljši konservativni terapiji in pri ustrezni funkciji ostalih pljuč
e) bronhektazije v dveh segmentih obeh pljuč
239. Indikacija za resekcijsko terapijo pljučne tuberkuloze ni :

a) kronični nekooperativni bolnik s kavernomom ali tuberkulomom
b) kronični tuberkulom ( kazeom )
c) akutna tuberkulozna kaverna
d) kronična tuberkulozna kaverna
e) destruirana pljuča zaradi tuberkuloze
93
240. Bronhalni karcinoid zdravimo :
a) ker gre za benigen tumor ga opazujemo
b) ga odstranimo z bronhoskopijo
c) ga odstranimo z radikalno resekcijo
d) z radioterapijo
e) s kemoterapijo
241. Ustrezen postopek pri bolniku, starem nad 40 let, ki ima občasne hemoptize in je stalno utrujen, je :
a) fizikalni pregled, predpis ekspektoransov in opazovanje
b) fizikalni in rentgenski pregled ter ob negativnem izvidu opazovanje
c) fizikalni in rentgenski pregled ter ob ugotovitvi infiltrata pljuč, antibiotiki, ekspektoransi in opazovanje
d) fizikalni in rentgenski pregled ter ob ugotovitvi infiltrata pljuč bronhoskopija
e) bakteriološki in citološki pregled sputuma ter ob pozitivnem izvidu bronhoskopija
242. Karcinom pljuč najpogosteje metastazira limfogeno in hematogeno v:

a) limfogeno v aksilarne in vratne bezgavke
b) limfogeno v retroperitonealne in ingvinalne beţgavke
c) hematogeno v ščitnico, muskulaturo in pankreas
d) hematogeno v jetra, pljuča, kosti suprarenalke in možgane
e) hematogeno v vranico, ledvice in podkožje
243. Metastaze pljučnega karcinoma odkrivamo :

a) v pljučih z biopsijo, v mediastinumu z nativnim rentgenogramom, v kosteh z rentgenskim slikanjem, v jetrih z
angiografijo, v možganih s scintigrafijo
b) v pljučih z bronhoskopijo, v mediastinumu s konvencionalno tomografijo, v kosteh s CT, v jetrih s scintigrafijo,
v možganih z angiografijo art. carotis
c) v pljučih z rentgenogramom in CT, v mediastinumu s CT in mediastinoskopijo, v kosteh s scintigrafijo, v jetrih z
ultrazvokom in CT, v možganih s CT
d) z UZ možganov
e) s punkcijo možganov
244. Temeljno zdravljenje mikrocelularnega karcinoma pljuč je :

a) radikalna resekcija
b) resekcija in kemoterapija
c) resekcija, radioterapija in kemoterapija
d) kemoterapija
e) kemoterapija in radioterapija
245. Operativna odstranitev metastaz drugega primarnega karcinoma v pjučih je indicirana :

a) samo če je metastaza solitarna in zlahka odstranljiva
b) če so metastaze lokalizirane v enem pljučnem krilu in je bolnik sposoben za pnevmonektomijo
c) če so metastaze odstranljive, ne glede na število in lokalizacijo in, če je primarni tumor pod kontrolo in ni drugih
metastaz
d) če gre za posamezne metastaze, ne glede na stanje primarnega tumorja
e) vedno kadar metastaze ogrožajo ventilacijo in druge funkcije pljuč
246. Običajen postopek pri zdravljenju atrezije ezofagusa je :

a) naprava definitivne cervikalne ezofagostome in gastrostome
b) primarna transtorakalna anastomoza ezofagusa
c) nadomestitev ezofagusa z želodcem
d) nadomestitev ezofagusa z interpozicijo jejunuma
e) nadomestitev ezofagusa z interpozicijo kolona
247. Ahalazijo ezofagusa zdravimo s :

a) spazmolitiki
b) spazmolitiki in sedativi
c) pnevmatično (balonsko) dilatacijo kardije
d) antacidi
e) resekcijo ezofagusa
94
248. Operativno zdravljenje faringoezofagalnega ( Zenkerjevega ) divertikla je indicirano:
a) nikoli, ker gre za benigno obolenje
b) vedno, kadar ga odkrijemo
c) kadar je simptomatičen
d) samo, kadar povzroča aspiracije in aspiracijske pnevmonitise
e) samo, če povzroča disfagijo
249. Operativno zdravljenje aksialne hiatalne hernije je indicirano: (označi nepravilni odgovor)
a) vedno, kadar jo odkrijemo
b) če se na mestu hernije razvije karcinom
c) pri anemiji zaradi krvavitev iz ezofagusa in želodca
d) pri refluksni bolezni, ki je ne moremo kontrolirati s konservativno terapijo
e) pri hudem refluksnem ezofagitisu z ulceracijami ali stenozo
250. Karcinom ezofagusa je najpogosteje lokaliziran:

a) na faringoezofagalnem prehodu
b) v vratnem delu
c) v torakalnem delu
d) v abdominalnem delu
e) na ezofagogastričnem stiku
251. Za presojo lokalne (intratorakalne) razširjenosti karcinoma distalne tretjine torakalnega požiralnika uporabljamo:
a) rentgenski pregled (ezofagogram)
b) ezofagoskopijo
c) bronhoskopijo
d) endoskopsko ultrasonografijo
e) računalniško tomografijo toraksa
252. Najustreznejša metoda za operativno zdravljenje karcinoma ezofagusa je:

a) resekcija in primarna nadomestitev z želodcem
b) resekcija, cervikalna ezofagostoma, gastrostoma in sekundarna rekonstrukcija z želodcem
c) resekcija in nadomestitev z interpozicijo kolona
d) resekcija in nadomestitev z interpozicijo jejunuma
e) resekcija z anastomozo konec s koncem
253. Prognoza ( preživetje ) po resekciji karcinoma ezofagusa zavisi od:

a) spola bolnika
b) starosti bolnika
c) teže bolnika pred operacijo
d) dolžine karcinoma
e) globine penetracije karcinoma
254. Timektomija pri miasteniji gravis je indicirana vedno, razen:

a) pri mladostnikih
b) pri starejših bolnikih
c) kadar bolezen traja šele kratek čas
d) če bolezen spremljajo respiratorne komplikacije
e) v stanju miastenične krize
95
Kardiovaskularna kirurgija
1. Zunajtelesni krvni obtok tvorijo:
a) umetna pljuča, krvna črpalka in aparat za hlajenje
b) umetna pljuča
c) črpalka
d) hladilnik
e) umetna pljuča in krvna črpalka
2. Srce med srčno operacijo varno ustavimo:

a) prekinemo mu dovod krvi po koronarnih arterijah
b) prekinemo mu dovod krvi in v koren aorte vbrizgamo kardioplegično raztopino
c) srce ohladimo in mu prekinemo dovod krvi
d) obložimo ga z ledom
e) obložimo ga z ledom in mu stisnemo arterijo pulmonalis
3. Kardioplegična raztopina je bogata s:

a) kalijem
b) natrijem
c) klorom
d) posfatom
e) kalcijem
4. Atrium septum defekt tipa sekundum je:

a) defekt v atriju
b) delni anomalni vtok pljučnih ven
c) defekt v delu atrija, kjer je sinus koronarius
d) defekt v predelu sprednjega lista trikuspidalne zaklopke
e) defekt, ki sega v predel avrikule
5. Sinus koronarius vodi kri:

a) iz arterijskega sistema srca v levi atrij
b) iz arterijskega sistema srca v desni atrij
c) iz arterijskega sistema srca v pljučne vene
d) iz venskega sistema srca v desni preddvor
e) iz venskega sistema srca v levi prekat
6. Mitralno zaklopko če se le da popravimo. To dosežemo z tem, da v predel sprednjega lista zašijemo obroč. Enako
delamo (če se le da popravimo) s trikuspidalno zaklopko.
a) prvi odgovor je pravilen, drugi nepravilen, tretji pravilen
b) vsi trije odgovori so nepravilni
c) vsi so napačni
d) prvi odgovor je nepravilen
e) drugi odgovor je pravilen
7. Umetne zaklopke delimo na (povej kateri odgovor je pravilen):

a) mehanične in biološke
b) pirolitkarbonove in plastične
c) pirolitkarbonove in azbetske
d) jeklene in plastične
e) karbonske, daronske in pirolitkarbonske
8. Plastiko trikuspidalne zaklopke naredimo tako da:

a) odrežemo posteriorni list
b) odrežemo anteriorni list
c) odrežemo medialni list
d) damo obroč
e) zašijemo lateralni list
96
9. Najboljši presadek (graft) za premostitev koronarnih arterij je:
a) arterija mamarija interna
b) arterija radialis
c) vena safena
d) vena parva
e) arterija epigastrika
10. Srčni spodbujevalec vstavimo v:

a) desni prekat
b) levi prekat
c) pulmonalno arterijo
d) aorto
e) pljučne vene
11. Prag vzdražnosti srčnega spodbujevalnika pomeni:

a) kakšna napetost vzdraži srce
b) kakšna napetost ne vzdraži srca
c) kakšno napetost srce zazna
d) kakšna napetost vzdraži koronarni sinus
e) kakšno napetost lahko srce še prenese
12. Trombendarteriektomija pomeni:

a) odstranitev tromba
b) odstranitev prizedete žile
c) odstranitev intime
d) odstranitev plaka na meji med srednjo in zunanjo tretjino žilne stene
e) rez žile na mestu plaka
13. In situ femoropoplitealni bypass je:

a) najboljši bypass
b) najslabši bypass
c) srednje dober bypass
d) srednje slab bypass
e) dober za žile pod kolenom
14. Od perifernih aneurizem je najpogostejša:

a) lienalna
b) radialna
c) poplitealna
d) femoralna
e) tibialna
15. Arterija mamarija interna je veja arterije:

a) aorte
b) anonime
c) femoralne arterije
d) nobene od teh
e) lienalne
16. Arterija iliaka interna se nadaljuje v arterijo:

a) femoralis
b) aorto
c) renalis
d) rektalis superficialis medio
e) nobeno od teh
17. Anevrizmo abdominalne aorte prioritetno operiramo pri sledečih dimenzijah (premer v centimetrih):
a) 3
b) 2,5
c) 6
d) 2.9
e) 5
97
18. Najpogostejši srčni tumor je:
a) miksom
b) sarkom
c) angiom
d) liposarkom
e) angiosarkom
19. TEA arterije karotis je indicirana pri:

a) asimptomatskih bolnikih
b) simptomatskih bolnikih s TIA
c) pri stenozi a.karotis komunis 50%
d) pri stenozi a.karotis interne 55%
e) pri stenozi a.karotis interne 45%
20. Poškodba arterij uda: obkroži nepravilen odgovor

a) najpogosteje spremlja poškodbo velikih sklepov
b) vedno mora biti obdelana z arteriografijo
c) ima za posledico akutno ishemijo uda
d) se mora operativno zdraviti
e) je diagnostično težko ločljiva od spazma (posttravmatskega), tako da si pri diagnostiki pomagamo z i.v.
aplikacijo papaverina.
21. Arterijsko-arterijske embolije:

a) so zelo redke, vedno je vzrok vraščanje malignoma v arterijo a) a
b) se zdravijo s trombolizo b) b, c, d
c) najpogosteje zajemajo a. ulnaris in a. radialis c) b, d
d) so redke, predpogoj je odprt foramen ovale d) e
e) so vedno iatrogene e) noben odgovor ni pravilen
22. Operativna embolektomija. Obkroži pravilen odgovor:

a) je zastarela operacija (danes se ne izvaja)
b) je terapija izbora pri akutni trombemboliji
c) je poseg katerega izvajamo v hipotermiji
d) ima slabše rezultate od trombolize
e) noben odgovor ni pravilen
23. Pri akutni ishemiji okončine zaradi embolije:

a) vedno naredimo arteriografijo a) b, c, d
b) splošni zdravnik naj aplicira heparin in analgetik b) a, b, c, d
c) je nujna takojšnja napotitev bolnika h kirurgu c) a, b, c, d, e
d) naredimo operativno embolektomijo d) a, c, d
e) glede na stadij ishemije se odločimo za trombolizo ali za embolektomijo e) a, e
24. Kronični konstriktivni perikarditis imenujemo tudi kronični tuberkulozni perikarditis. Tuberkulozni perikarditis se
pojavlja najpogosteje po srčnih operacijah.
a) prvi odgovor je pravilen
b) drugi odgovor je pravilen
c) pravilna sta oba odgovora
d) nobeden odgovor ni pravilen
e) odgovora sta pravilna in vzročno povezana
25. Srčni tumorji se pojavljajo v sledečih odstotkih:

a) Maligni 30 %, benigni 70 %
b) Maligni 70 %, benigni 30 %
c) Maligni 50 %, benigni 50 %
d) Maligni 35 %, benigni 65 %
e) Maligni 10 %, benigni 90 %
26. Miksom je primarni srčni tumor. Leži v glavnem v levem atriju.

98
27. Zunajtelesni krvni obtok je še vedno zlati standard za izvedbo srčnih operacij. Danes lahko nekaj srčnih operacij
naredimo tudi brez njega.
28. Antibiotična zaščita ni potrebna pred izdrtjem zoba pri bolniku, ki ima:
a) stenozo aortne zaklopke
b) ASD tip secundum
c) prolaps mitralne zaklopke in blago mitralno insuficienco
d) trikuspidalno insuficienco zaradi infekcijskega endikarditisa
e) z umetno mitralno zaklopko
29. Revmatična vročina najpogosteje pušča posledice na:

a) mitralni zaklopki
b) aortni zaklopki
c) trikuspidalni zaklopki
d) pulmonalni in trikuspidalni zaklopki
e) pulmonalni zaklopki
30. Diagnozo infekcijskega endokarditisa ugotovimo po:

a) klinični simptomatiki
b) po Jonesovih kriterijih
c) izključno ehokardiografsko
d) po pozitivnih hemokulturah
e) po Duke kriterijih
31. Tipični trias simptomov stenoze aortne zaklopke je:

a) dispneja, angina pektoris in nezavesti
b) edemi, ascites, povečan centralni venski tlak
c) edemi, hitro utrujanje, dispneja pri naporu
d) nezavesti, palpitacije, angina pektoris
e) palpitacije, ortostatska hipotenzija, nezavesti
32. Trikuspidalno insuficienco ne srečamo pri:

a) karcinoidu
b) hudi mitralni stenozi s pljučno hipertenzijo
c) Ebsteinovi anomaliji
d) feokromocitomu
e) dilatacijski kardiomiopatiji
33. Navedene so značilnosti aortne insuficience, vendar je ena navedba nepravilna.

a) zvečan pulzni tlak
b) takojšen diastoličen decrescendo šum
c) povečan levi prekat
d) znaki obremenitve desnega prekata v elektrokardiogramu
e) Corriganov (hiter in visok) pulz
34. Kateri izmed naštetih rizičnih dejavnikov za nastanek koronarne bolezni NI genetsko pogojen?
a) pozitivna družinska anamneza
b) arterijska hipertenzija
c) sladkorna bolezen
d) kajenje
e) hiperholesterolemija
35. Družinska hiperholesterolemija se deduje:

a) mitohondrijsko
b) avtosomno recesivno
c) vezano na kromosom X
d) avtosomno dominantno
e) kodominantno
99
36. Med naštetimi zdravili je eno, ki ga ne uporabljamo za zdravljenje nestabilne angine pektoris.
a) acetilsalicilna kislina
b) heparin
c) tiklopidin
d) trombolitik
e) intravenski nitroglicerol
37. Simptomi srčnih tumorjev so: 1. Obstrukcija sistemskega ali pljučnega venskega dotoka. 2. embolije.
38. Katera snov se lahko sprošča iz endotelija in povzroči vazokonstrikcijo?

a) adenozin
b) NO
c) endotelin
d) tromboksan
e) holesterol
39. Medsebojno poveži vzroke in posledice - vzroki: posledice:

a) trombembolija 1) razraščanje kolateralnega obtoka a) a2, b1, c3, d5, e4
b) dolgotrajna ishemija 2) ishemija b) a3, b2, c1, d1, e1
c) hipreholesterolemija 3) ateroskleroza c) a1, b5, c2, d3, e2
d) hipoksemija 4) tamponada srca d) a2, b4, c4, d2, e4
e) ruptura miokarda 5) vazodilatacija e) a5, b3, c5, d4, e5
40. Izloči trditve, ki niso posredno ali neposredno vzročno povezane z razvojem okluzije koronarnega žilja:
a) trombembolija a) a, c, e
b) flebotromboza b) b, d, e, g, h
c) ateroksleroza c) a, c, d, i
d) povečano izločanje NO iz endotelnih celic d) b, h
e) vazodilatacija e) b, d, e, g, h, i
f) zmanjšano izločanje prostaciklina iz endotelnih celic
g) vsakodnevno uživanje inhibitorjev ciklo-oksignaze
h) hipotenzija
i) hipertenzija
41. Večina pretoka skozi korone arterije se dogaja med diastolo, ker je med sistolo:
a) tlak v miokardu manjši od tlaka v koronarnem žilju
b) tlak v koronarnem žilju enak tlaku v lumnu desnega ventrikla
c) tlak v miokardu večji od tlaka v koronarnih arterijah
d) hidrostatski tlak v kapilarah tako nizek, da prevlada reabsorbcija tekočine v kapilare
e) tlak v kolateralnem obtoku višji od tlaka v obeh koronarnih arterijah
42. Označi kombinacijo odgovorov, ki najbolj ustrezajo zaporedju razvoja ishemične bolezni srca in miokardnega infarkta
pri bolniku z dolgotrajno zgodovino angine pektoris:
a) trombembolija a) a, c, e
b) ateroskleroza b) b, d, c, a
c) razvoj kolateralnega obtoka c) a, e
d) ishemija miokarda ob naporu d) b, a, d, c
e) ruptura anevrizme aorte e) a
43. Najverjetnejši patogenetski mehanizem pri revmatski vročici je:

a) navzkrižna reakcija protiteles proti bakterijskim antigenom z lastnimi antigeni
b) odlaganje imunskih kompleksov
c) virusna okužba
d) direktni škodljivi učinek bakterijskih toksinov
e) preobčutljivostna reakcija na virusne antigene
100
44. Kateri most venčne arterije ima najboljšo dolgo prehodnost?
a) velika vena safena
b) notranja prsna arterija
c) radialna arterija
d) desna gastroepiploična arterija
e) prehodnost naštetih mostov je podobna
45. Kdaj za premostitev venčne arterije uporabimo umetno žilo ?

a) če bolnik nima primernih lastnih žil
b) da prihranimo notranjo prsno arterijo za morebitno reoperacijo
c) da podaljšamo prekratko veno safeno
d) za proksimalno premostitev velikih venčnih arterij
e) umetne žile v ta namen ne uporabljamo
46. Kakšen odstotek bolnikov je 10 let po premostitveni operaciji na venčnih arterijah brez prsnih bolečin ?
a) 10%
b) 80%
c) 0%
d) 100%
e) blizu 50%
47. Pri premostitveni operaciji venčnih arterij na delujočem srcu je invazivnost posega bistveno manjša predvsem :
a) zaradi manjšega reza
b) zaradi manjšega števila premostitev
c) zaradi krajšega posega
d) ker ne uporabimo zunajtelesnega krvnega obtoka
e) zaradi plitvejše anestezije
48. Pri 60 letnem bolniku s pomembno mitralno insuficijenco zaradi razširitve mitralnega obroča, brez drugih
pomembnih anatomskih spremeb na zaklopki, v funkcionalnem razredu NYHA III bi se odločili za:
a) zamenjavo zaklopke z umetno zaklopko
b) zamenjavo zaklopke z biološko zaklopko
c) nadaljevanje zdravljenja z zdravili
d) popravo zaklopke s trdnim ali upogljivim obročem
e) skrajšanje hord mitralne zaklopke
49. Pri 75 letni bolnici s hudo aortno stenozo, z gradientom na kalcinirani zaklopki 125 mmHg in površino ustja 0,4 cm2 , z
omoticami, večkratno izgubo zavesti in krvavitvami iz rane na dvanajstniku bi se odločili za:
a) nadaljevanje zdravljenja z zdravili
b) popravo aortne zaklopke
c) zamenjavo aortne zaklopke z umetno zaklopko
d) zamenjavo aortne zaklopke z biološko zaklopko
e) vstavitev srčnega spodbujevalnika
50. Po vstavitvi umetne srčne zaklopke je antikoagulantna zaščita:

a) nepotrebna
b) potrebna le dva meseca po operaciji
c) nujna do konca življenja
d) potrbna le če ima bolnik fibrilacijo preddvorov
e) potrebna če se pojavijo periferne embolije
51. Prednosti biološke zaklopke pred umetno zaklopko so:

a) daljša trajnost
b) boljše hemodinamske lastnosti in antikoagulantna zaščita ni potrebna
c) lažja implantacija
d) boljša vidnost na rtg sliki prsnega koša
e) Lažja eksplantacija v primeru reoperacije
52. Aortni homograft je:

a) aortna zaklopka z delom ascendentne aorte umrle osebe
b) prašičja aortna zaklopka z ascendentno aorto
c) iz govejega osrčnika izdelana aortna zaklopka
d) opičja aortna zaklopka z delom ascendentne aorte
e) aortna zaklopka in aorta izdelani iz umetne snovi
101
53. V srčni kirurgiji operacije delimo na:
a) nujne
b) elektivne
c) odložene
d) nujne, lektivne
e) nujne, takojšnje, elektivne
54. Disekcija aorte je:

a) prirojena nepravilnost
b) posledica napačne kirurške oskrbe pri zamenjavi aortne zaklopke
c) posledica napačne kirurške oskrbe pri zamenjavi mitralne zaklopke
d) posledica napačne kirurške oskrbe pri zamenjavi trikuspidalne zaklopke
e) hudo bolezensko stanje
55. Disekcija aorte se najpogosteje pojavlja:

a) v predelu aortnih lističev
b) v predelu med nekoronarnim in akoronarnim lističem proti mitralni zaklopki
c) med obema kronarnima arterijama
d) v predelu pod renalnima arterijama
e) v predelu ascendentne in začetnega dela descendentne aorte
56. Anevrizma aorte:

a) je hudo bolezensko stanje
b) jo moramo takoj operirati
c) je ni treba operirati
d) jo operiramo samo pri osebah pod 50 let starosti
e) lahko poči
57. Anevrizma aorte ni:

a) nevarna
b) pogosta
c) bolezen, ki vedno zahteva operacijo
d) bolezen, ki bi jo zdravili
e) bolezen, ki zahteva operacijo
58. Premostitvena operacije se uporablja za:

a) zaporo defekta atrijskega septuma
b) zaporo defekta ventrikularnega septuma
c) zaporo defekta atrijskega in ventrikularnega septuma
d) operacijo zamenjave aortne zaklopke
e) zdravljenje ishemične bolezni srca
59. Pri premostitvenih operacijah je najbolje uporabiti:

a) veno iz rok
b) veno iz srca
c) veno iz trebuha
d) arterijo mamarijo
e) arterijo radialis
60. Kronični konstriktivni perikarditis kirurško zdravimo:

a) z diuretiki in ventrikulotomijo
b) s kardiotoniki in ventrikulektomijo
c) samo z ventrikulektomijo
d) z ventrikulektomijo desnega in levega dela srca
e) s perikardiektomijo
61. Akutno tamponado srca zdravimo:

a) s perikardiektomijo
b) s perikardiotomijo in diuretiki
c) s perikardiektomijo in vazodilatatorji
d) s perikardiektomijo in vazokonstriktorji
e) s perikardiocentezo in dodatnimi posegi
102
62. Ko se odločamo o nujnosti operacije na srcu upoštevamo:
a) finančno stanje bolnika
b) kulturno stanje bolnika
c) demografsko pripadnost
d) ali ima slab hematokrit
e) ali ima zoženo deblo leve koronarne arterije
63. Ko se odločamo o nujnosti operacije na srcu ne upoštevamo:

a) ali ima zoženo deblo leve koronarne arterije
b) ali ima disekcijo tip A
c) ali ima disekcijo tip D
d) ali ima nestabilno angino pektoris
e) ali ima akutno mitralno insuficienco
64. Najpogostejši presadek v srčno žilni kirurgiji je:

a) vena safena magna
b) arterija radialis
c) vena safena parva
d) vena safena major
e) vena safena minor
65. Kadar kirurško zdravimo traumatsko rupturo aorte moramo upoštevati sledeče principe:
a) da je bolnik moški
b) da je bolnik ženska
c) da je bolnik starejši od 75 let
d) da je bolnik starejši od 70 let
e) da jo zdravimo v akutni fazi takoj
66. Kadar kirurško zdravimo disekcijo aorte moramo upoštevati sledeče principe:
a) da operiramo samo disekcijo tip D
b) da operiramo samo disekcijo tip B
c) da operiramo samo disekcijo tip A
d) da operiramo samo disekcijo tip E
e) da v primeru komplikacij operiramo disekcijo tip B
67. Disekcije aorte razdelimo na tipe:

a) A
b) B
c) A in B
d) A, B in C
e) A, B, C , D, E
68. Disekcije abdominalne aorte razdelimo na:

a) A, B, C
b) A, B, C, D, E
c) A in B
d) jih ne razdelimo
e) jih razdelimo včasih na dva tipa
69. Med akutne zapore žilja ne sodijo:

a) tromboze
b) embolije
c) poškodbe
d) raztrganine
e) anevrizme
70. Med disekcije ne sodijo:

a) tip A
b) tip B
c) predel arterije popliteje
d) predel torakalne aorte
e) predel aorte ascendens
103
71. Katera morfološka sprememba NI sestavni del tetralogije Fallot?
a) stenoza iztočnega dela desnega prekata in zaklopke pljučne arterije
b) defekt v prekatnem pretinu srca
c) hipertrofija desnega prekata
d) hipertrofija levega prekata
e) jahajoča aorta
72. Zunajtelesni krvni obtok pomeni:

a) kri teče iz aorte v umetno srce in potem v pljuča
b) kri teče iz aorte v umetno srce in potem v vene kave
c) kri teče iz aorte v umetno srce in potem v kronarni sinus
d) kri teče iz ven v umetno srce in potem v pljuča
e) kri teče iz ven v umetno srce in potem preko umetnih pljuč v aorto
73. Cirkulatorni arest v srčni kirurgiji pomeni:

a) prekinitev zunanje masaže srca
b) prekinitev notranje masaže srca
c) prekinitev zunajtelesnega krvnega obtoka pri globoki hipotermiji
d) prekinitev zunajtelesnega krvnega obtoka pri normotermiji
e) prekinitev zunajtelesnega krvnega obtoka ob koncu operacije
74. Anevrizmo arkusa aorte operiramo:

a) brez zunajtelesnega krvnega obtoka
b) z zunajtelesnim krvnim obtokom in cirkulatornim arestom
c) z zunajtelesnim krvnim obtokom brez cirkulatornega aresta
d) z zunajtelesnim krvnim obtokom v levem srčnem bypassu
e) z zunajtelesnim krvnim obtokom in cirkulatornim arestom v desnem srčnem bypassu
75. Pri operaciji premostitve koronarnih arterij moramo:

a) uporabiti zunajtelesni krvni obtok
b) uporabiti arterijo radialis
c) operirati v srčnem zastoju
d) operirati na delujočem srcu
e) upoštevati moderne pristope v srčni kirurgiji
76. Kardioplegična raztopina je:

a) bogata na natriju
b) bogata na kloru
c) je ne uporabljamo
d) se vedno uporablja
e) je lahko hladna
77. Kardioplegično raztopino dajemo:

a) vedno antegradno
b) vedno retrogradno
c) vedno ante in retrogradno
d) redko antegradno
e) razne pristope kombiniramo glede na bolnika
78. Kadar operiramo bolnika s perikarditisom, moramo:

a) vedno narediti perikardiektomijo
b) redko naredimo samo perikardiektomijo brez drenaže desnega toraksa
c) lahko naredimo samo perikardiocentezo
d) moramo narediti perikardiocentezo
e) vedno moramo narediti drenažo levega toraksa
79. Kadar imamo bolnika zabodenega v srce velja:

a) vedno pride do tamponade
b) ne pride do tamponade
c) lahko pride do tamponade
d) pride do tamponade, če je sistolični tlak višji kot diastolični za 10 mm Hg
e) pride do tamponade, če je sistolični tlak višji kot diastolični za 15 mm Hg
104
80. Pri dajalcu srca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a) potrjena možganska smrt a) a, b, d, e
b) skladnost ABO krvnih skupin b) a, b
c) skladnost s spolom c) a, b, d
d) normalno srce d) d, e
e) odsotnost aktivne okužb e) a, b, c, d, e
81. Balon na katetru intraaortne balonske črpalke se napolni:

a) v sistoli
b) v diastoli
c) ob koncu diastole
d) v sistoli in začenem delu diastole
e) odvisno od tlaka v aorti
82. Pri topi poškodbi prsne aorte ta najpogosteje poči v predelu:

a) ascendentne aorte
b) loka aorte
c) istmusa aorte
d) spodnjega dela descendentne aorte
e) ascendentne in descendentne aorte hkrati
83. Pravilen ukrep pri poškodovancu v hudem hemoragičnem šoku z ostro poškodbo prsnega koša, ki je sumljiva za
poškodbo srca je:
a) opazovanje, nadomeščanje tekočin in podpora z inotropnimi zdravili
b) kateterizacija srca
c) takojšnja torakotomija
d) izključitev morebitnih hudih spremljajočih bolezni in nato nujna operacija
e) opustitev nadaljnih ukrepov, ker stanje ni več združljivo z življenjem
84. Pri poškodbi srca nastane akutna srčna tamponada zaradi:

a) raztrganine osrčnika
b) hemoragičnega šoka
c) krvavitve v desno plevralno votlino
d) krvavitve v osrčnik in naraščanjem pritiska na srce
e) razširitve srčnih votlin kot posledice tope poškodbe srčne mišice
85. Bledica je pozni znak akutne ishemije okončine ZARADI vazospazma in praznih arterij.
a) prva trditev je pravilna, druga ni
b) obe trditvi sta pravilni in vzročno povezani
c) druga trditev je pravilna, prva ni
d) nobena trditev ni pravilna
e) obe trditvi sta pravilni in niso vzročno povezani.
86. Nestisljive lise na koži okončine, ki je utrpela akutno ishemično poškodbo, so:
a) dober prognostični znak, a) a,e
b) znak revaskularizacijskega sindroma, b) c,e
c) nepomemben znak, c) b,d,e
d) posledica mišičnega razpada, d) noben odgovor ni pravilen
e) znak da je prišlo do sekundarne vazodilatacije. e) d
87. Akutno embolijo okončine zdravimo praviloma kirurško, ker trombolitično zdravljenje ni primerno zaradi specifične
sestave embolusa.
a) prva trditev je pravilna, druga ni
b) obe trditvi sta pravilni in vzročno povezani
c) druga trditev je pravilna, prva ni
d) nobena trditev ni pravilna
e) obe trditvi sta pravilni in nista vzročno povezani.
88. Katere lastnosti vzpodbujajo rupturo aterosklerotičnega plaka?

a) velikost maščobne sredice a) a, b, c
b) debelina vezivne ovojnice b) d
c) vnetni elementi v plaku c) vsi odgovori so pravilni
d) stopnja koronarne zožitve d) a, b
e) c, d
105
89. Navedi časovno okno, v katerem je nitoglicerin po sublingvalni aplikaciji učinkovit:
a) 0-1 min
b) 3-10 min
c) 30 min - 1 h
d) 1-2 h
e) 6-12 h
90. Katera zdravila uporabljamo za preprečevanje obremenitvene angine pektoris?

a) beta blokatorji a) a, b, e
b) kalcijevi antagonisti b) a, b, c, d, e
c) zaviralci ACE c) a, b
d) statini d) a, b, c
e) nitrati e) c, d, e
91. Indikacija za koronarografijo je:

a) angina pektoris
b) angina abdominalis
c) intermitentne klavdikacije
d) perikarditis
e) pljučna emboljia
92. Katere informacije daje koronarografija?

a) o venčnih arterijah a) a, b, c
b) o regionalni funkciji levega prekata b) a, b, c, d
c) podatke o tlakih v levem prekatu c) a, b
d) o funkciji desnega prekata d) c, d
e) a, d
93. Stenoza na arteriji, z diametrom zmanjšanim na 50%:

a) je hemodinamsko pomembna a) a
b) ima za 90% zmanjšano svetlino žile b) a,b
c) je hemodinamsko še nepomembna c) c,e
d) ima za 60% zmanjšano svetlino žile d) a,d
e) ima za 25% zmanjšano svetlino žile e) c,d
94. Valva mitralis ima:

a) en cuspis
b) dva cuspisa
c) dve valvuli
d) tri valvule
e) število cuspisov je variabilno
95. Valvo bicuspidalis avskultiramo:

a) v 2. medrebrju desno
b) v 2. medrebrju levo
c) v 5. medrebrju levo
d) v 5. medrebrju desno
e) na manubriosternalnem stiku
96. Valvo tricuspidalis avskultiramo:

d) v 4. medrebrju levo
97. Sinus aorte leži:

a) nad zaklopko
b) pod zaklopko
c) v aortnem loku
d) med valvulami in steno aorte
e) v izstopišču koronarne arterije
106
98. Aortno zaklopko avskultiramo:
99. Srčne zaklopke gradi:

a) endokard
b) intima
c) endokard in vezivo
d) endokard in mišičje
e) endokard in intima
100. Pulmonalno zaklopko avskultiramo:

b) v 2 medrebrju levo
c) v 5.medrebrju levo
101. Desna AV zaklopka ima:

a) en cuspic
b) dva cuspisa
c) dve valvuli
d) tri valvule
e) tri cuspise
102. Leva AV zaklopka ima:

a) en cuspis
b) dva cuspisa
c) dve valvuli
d) tri valvule
e) tri cuspise
103. Desno AV zaklopko avskultiramo:

b) v 2. medrebju levo
d) v 4. medrebrju levo
104. Levo AV zaklopko avskultiramo:

a) v 2.medrebrju desno
b) v 2.medrebrju levo
105. Prevodni sistem srca prehranjuje

a) ramus circumflexus
b) ramus IV anterior
c) leva koronarna arterija
d) ramus marginalis dexter
e) desna koronarna arterija
106. Značilnost manj invazivnih kiruruških posegov je:

a) večja poraba krvi in krvnih preparatov
b) manjši stresni odgovor organizma na operacijo
c) daljši čas hospitalizacije
d) večja operativna rana
e) hujše pooperativne bolečine
107
107. Operacije na srcu se lahko izvajajo:
a) na delujočem srcu
b) samo preko sternotomije
c) vedno s pomočjo izven telesnega krvnega obtoka
d) nikoli pri bolnikih starejših od 70 let
e) v lokalni anasteziji
108. Za endoskopske operacije na srcu je značilno:

a) slabši estetski efeki
b) uporablja se posebne kirurške inšturmente
c) bolnika ni potrebno intubirati
d) srca ni potrebno ustaviti
e) izvajajo se lahko tudi pri otrocih
109. Intubacija z dvolumenskim tubusom nam omogoča:

a) hitro ekstubacijo ob koncu operacije
b) selektivno predihavanje le enega pljučnega krila
c) uporabo intravenskih anestetikov
d) manjšo porabo analgetikov
e) manjšo porabo svežih plinov
110. Pri operacijah na srcu uporabljamo TEE da:

a) vidimo kje leži srce
b) merimo krvni tlak
c) preverimo funkcijo srčnih zaklopk in kotraktilnost miokarda
d) ugotovimo krvavitev
e) izmerimo količino ascitesa
111. Med operacijo na srcu lahko srce defibriliramo:

a) z uporabo notranjih ali zunanjih elektrod
b) z manjšo energijo kot, če bolnik ne bi bil anesteziran
c) s prekordialnim udarcem
d) s Xylocainom
e) s Corderonom
112. Za dobro pooperativno analgezijo je značilno da bolnik:

a) spi
b) lahko sodeluje pri respiratorni in lokomotorni fizioterapiji
c) ne boli vsaj ponoči
d) ni pomembna
e) ne neha dihati
113. Med operacijo na srcu merimo arterijski krvi tlak:

a) z uporabo arterijskega katetra
b) ga ne merimo, ker ni pomemben
c) vsako uro
d) z uporabo centralnega venskega katetra
e) s palpacijo a. Radialis
114. Za operacije na srcu lahko uporabimo:

a) splošno anastezijo
b) kombinacijo splošne in regionalne anestezije
c) lokalno anestezijo
d) hipnozo
e) večje odmerke anestetikov kot običajno
115. Arterijski kateter za direktno merjenje arterijskega tlaka se ne sme vstaviti v :

a) a. radialis
b) a. carotis
c) a. femoralis
d) a. dorsalis pedis
e) a. ulnaris
108
116. Kaj ne velja za ehokardiografsko preiskavo?
a) izvedljiva ob bolniški postelji
b) ni potrebno timsko delo
c) rezultat preiskave takoj
d) ni škodljivih stranskih učinkov
e) bolnika pred preiskavo sediramo
117. Pri ehokardiografski preiskavi nekatere parametre merimo, druge računamo iz izmerjenih. Katerega merimo?
a) gradient tlaka
b) volumen votline levega prekata
c) hitrost toka krvi
d) iztisni delež
e) površino ustja aortne zaklopke
118. Kateri je najpomembnejši podatek pri odločanju za operativno zdravljenje pri bolniku z aortno stenozo?
a) velkost ustja aortne zaklopke
b) gradient tlaka na aortni zaklopki
c) bolnikove težave
d) trajanje bolezni
e) etiologija aortne stenoze
119. Kaj je pri bolnikih z napakami zaklopk, ki volumsko obremenijo levi prekat (mitralna in aortna regurgitacija),
prognostično najpomembnejše?
a) višina arterijskega tlaka
b) funkcija ledvic
c) iztisni delež levega prekata
d) višina tlaka v pljučni cirkulaaciji
e) glasnost šuma
120. Koronografija je:

a) invazivna kardiološka metoda
b) neinvazivna kardiološka metoda
c) izvaja se v splošni ambulanti
d) izvaja jo lahko vsak zdravnik
e) je povsem brez tveganja
121. S koronografijo pridobimo naslednje podatke:

a) o karotidnih arterijah
b) anatomske podatke o venčnih arterijah
c) elektrofiziološke podatke o prevodnem sistemu
d) hemodinamske podatke o pljučni cirkulaciji
e) ocenjuje stopnjo bolečine
122. Perkutana koronarna angioplastika je:

a) klasična kirurška metoda
b) intervencijska kardiološka metoda
c) dermatološka metoda
d) je elektrofiziološka metoda
e) metoda registracije lektričnih potencialov s površine kože
123. Za perkutano koronarno angioplastiko značilne štiri od petih trditev. Označi napačno trditev.
a) pri polni zavesti bolnika
b) na delujočem srcu
c) na zaprtem prsnem košu
d) v splošni anesteziji
e) v lokalni anesteziji
124. Izraz stent v kardiologiji označuje:

a) elektrodo
b) znotrajžilno protezo
c) balonski kateter
d) antiagregacijsko terapijo
e) defibrilatro
109
125. Kaj velja za vstavitev trajnega srčnega spodbujevalnika?
a) prekatno elektrodo lahko vstavimo v desni ali levi prekat, odvisno, kateri pristop je lažji
b) elektrodo običajno vstavimo skozi veno cefaliko ali veno subklavijo
c) poznamo epi- in endokardialne elektrode
d) najpogosteje se baterija srčnega spodbujevalnika pritrdi v podkožje epigastrija
e) poseg poteka v lokalni anesteziji
126. Bolniku z vstavljenim trajnim srčnim spodbujevalnikom, ki pride na kontrolo pol leta po vstavitvi, svetujemo:
a) čim več počitka, saj se ob naporu baterija spodbujevalnika hitreje izprazni
b) izogibanje pretiranemu razgibavanju, saj obstaja nevarnost, da se elektroda izmakne in spodbujevalnik
preneha delovati
c) absolutno odsvetujemo uporabo mobilnega telefona, saj moti delovanje srčnega spodbujevalnika
d) izogibanje napravam, ki oddajajo močna elektromagnetna valovanja
e) v primeru vrtoglavic ali izgube zavesti takojšen obisk pri osebnem zdravniku
127. Po katerih operativnih posegih je potrebna doživljenjska antikoagulantna zaščita?

a) premostitvena operacija na koronarnih arterijah
b) vstavitev srčnega spodbujevalnika
c) menjava srčne zaklopke z mehansko zaklopko
d) plastika zaklopke z obročem
e) menjava srčne zaklopke z biološko zaklopko
128. Povprečna življenjska doba srčnega spodbujevalnika je:

a) odvisna od osnovne motnje srčnega ritma
b) 2-3 leta
c) 7-10 let
d) 15-20 let
e) odvisna od jakosti impulza, ki sproži depolarizacijo v srcu
129. Srčni spodbujevalnik:

a) ima možnost individualnih nastavitev glede na starost, telesno zmožnost in osnovno motnjo ritma
b) mora zagotoviti zadostno srčno frekvenco in če je mogoče uskladiti delovanje preddvorov in prekatov
c) zaradi elektrod v žilju potrebujejo bolniki agresivno antikoagulantno zdravljenje
d) se ne vstavlja otrokom, ki še rastejo
130. Zapleti operacij na odprtem srcu:

a) perioperativni akutni miokardni infarkt a) a
b) zračna embolija v CŽS b) a, b
c) trajne motnje srčnega ritma c) a, b, c
d) akutna ledvična odpoved d) a, b, c, d
e) tamponada srca e) vse našteto
131. Invazivnost premoščanja venčnih arteij na delujočem srcu je manjša predvsem ker:
a) ne uporabimo kardioplegije
b) so kirurški rezi manjši
c) ne uporabimo zunajtelesnega krvnega obtoka
d) je operacija krajša
e) invazivnost je enaka
132. Popolna revaskularizacija miokarda pomeni:

a) premostitev vseh pomembno prizadetih vej venčnih arterij, ki imajo svetlino vsaj 1 mm
b) premostitev vseh zamašenih vej venčnih arterij
c) premostitev vsaj ene veje v LAD, LCX, in RCA področju
d) uporaba notranje prsne arterije v kombinaciji z veliko veno safeno
e) uporaba samo arterijskih mostov
133. Srce se povsem razvije :

a) v prvem mesecu nosečnosti
b) v prvih dveh mesecih nosečnosti
c) v prvih treh mesecih nosečnosti
d) v prvih šestih mesecih nosečnosti
e) se razvija vso nosečnost
110
134. Pri kateterizaciji srca kot žilni pristop pri nas najpogosteje uporabljamo:
a) punkcijo radialne arterije in vene
b) punkcijo brahialne arterije in vene
c) punkcijo aksilarne arterije in vene
d) punkcijo femoralne arterije in vene
e) punkcijo iliakalne arterije in vene
135. Hitrost naraščanja diastolnega tlaka v levem prekatu je eden od pokazateljev:

a) globalne sistolične funkcije prekata
b) segmentne sistolične funkcije prekata
c) diastolične funkcije prekata
d) pomembnosti aortne stenoze
e) pomembnosti mitralne stenoze
136. Krvulja pljučnega kapilarnega tlaka (zagozditvenega tlaka) je dokaj veren prikaz tlakov v:
a) aorti
b) levem preddvoru
c) levem prekatu
d) desnem preddvoru
e) desnem prekatu
137. Koronarografija (koronarna arteriografija) NE pokaže:

a) izstopišč koronarnih arterij iz aorte
b) poteka koronarnih arterij
c) strukture plakov v arterijski steni
d) premera koronarnih arterij
e) zožitev in zapor koronarnih arterij
138. Deblo leve koronarne arterije se razdeli v:

a) diagonalne in marginalne veje
b) RCA in PDA
c) LCX in LAD
d) LCX in RCA
e) septalne veje
139. Med operacijo na srcu merimo arterijski krvni tlak:

a) z uporabo arterijskega katetra
b) ga ne merimo, ker ni pomemben
c) vsako uro
d) z uporabo centalnega venskega katetra
e) s palapacijo a. radialis
140. Ductus arteriosus (Botallov vod) povezuje:

a) ascendentno in descendentno aorto
b) ascendentno aorto in deblo pljučne arterije
c) ascendentno aorto in desno vejo pljučne arterije
d) ascendentno aorto in levo vejo pljučne arterije
e) descendentno aorto in deblo pljučne arterije
141. Srce operiramo tako, da ga ustavimo z raztopino, bogato na:

a) magneziju
b) fosforju
c) dušiku
d) fluorju
e) kaliju
142. Srca ne moremo operirati tako, da bije:

a) je res
b) mogoče
c) absolutno ne moremo
d) absolutno lahko
e) ni res
111
143. Najboljši obvod za bypass koronarnih arterij je:
a) gastroepiploična arterija
b) radialna arterija
c) vena safena parva
d) vena safena magna
e) arterija mamarija interna sinistra
144. Zaklopko operiramo tako, da:

a) bolnika ne ventiliramo
b) bolnika ventiliramo
c) v cirkulatornem arestu
d) s hipotermijo
e) bolnika priklopimo na zunajtelesni krvni obtok
145. Bypass koronarnih arterij operiramo tako, da:

a) uporabimo umetno srce
b) da uporabimo umetna pljuča
c) da uporabimo raztopino glukoze, ki jo vbrizgamo v srce, da se ustavi
d) da uporabimo raztopino magnezija, ki jo vbrizgamo v srce, da se ustavi
e) bolnika lahko priklopimo na zunajtelesni krvni obtok
146. Zunajtelesni krvni obtok predstavlja:

a) umetno srce
b) umetna pljuča
c) aparat za ohlajanje krvi
d) aparat za umetno ventilacijo in ohlajanje telesa
e) umetno srce in umetna pljuča
147. ASD pri otroku zdravimo:

a) konzervativno
b) operativno
c) s hipotermijo
d) z normotermičnim zastojem cirkulacije po telesu
e) z operacijo ali perkutano
148. TEA karotidne žile predstavlja izraz za:

a) karotidno krpico - patch
b) notražilno opornico
c) zadrgo okoli karotidne arterije
d) rez po načelu T črke
e) trombendarteriektomijo
149. Disekcijo aorte praktično razdelimo:

a) tip A
b) tip B
c) tip C
d) tip A, B, C (coronary)
e) na tip A in B
150. Anevrizmo trebušne aorte zdravimo:

a) operativno
b) konzervativno
c) z antihipertenzivi
d) je ne zdravimo
e) z operacijo ali perkutano
151. Minimalna invazivna kirurgija pomeni:

a) majhen rez
b) majhno porabo krvi
c) majhne inštrumente
d) minimalno uporabo časa
e) na najmanj travmatičen način operirati bolnika
112
152. Arterijo radialis lahko uporabimo za:
a) obvod aorte
b) obvod arterije karotis
c) bypass arterije femoralis superficialis
d) bypass arterije subklavije
e) bypass koronarne arterije
153. Anestezija za operacijo na srcu:

a) enostavna
b) težka
c) dolgotrajna
d) nevarna
e) ima svoje posebnosti
154. Uspeh zamenjave ali poprave zaklopke po operaciji ugotovimo:

a) ga ne ugotavljamo
b) z MRI
c) s ventrikulografijo
d) s CT
e) v glavnem s transtorakalnim, včasih pa s TEE ultrazvokom
155. Uspeh bypass operacije neposredno po posegu ugotovimo:

a) ga ne ugotavljamo
b) z MRI
c) s ventrikulografijo
d) s CT
e) na osnovi klinične slike bolnika in encimov razpada srčne mišice
156. Srčne spodbujevalnike po operaciji:

a) segrevamo
b) hladimo
c) napajamo z energijo
d) napajamo z magnetnim poljem
e) menjamo v odvisnosti od izrabe baterije
157. Prag vzdražnosti elektrode z leti v glavnem:

a) ostaja enak
b) se znižuje
c) se diskretizira
d) je analogno enak
e) raste
158. Pomembna komplikacija po vstavitvi srčnega spodbujevalnika je:

a) slabo programiranje
b) slabo merjenje ekstrakardialnega signala
c) slabo merjenje intrasinusnega signala
d) preveč zavita elektroda, v glavnem okoli desne avrikule
e) infekt na elektrodi in možni endokarditis
159. Implantabilni defibrilator srce:

a) spodbuja
b) defibrilira
c) poškoduje
d) meri prage defibrilacije na valu T + QT intervalu
e) defibrilira in v primeru asistolije tudi spodbuja
160. Kadar implantiramo srčni spodbujevalnik to naredimo s sledečo anestezijo:

a) splošno
b) lokalno
c) epiduralno
d) v prevodnem bloku
e) v glavnem lokalno
113
161. Disekcijo aorte tip A v arkusu zdravimo:
a) konzervativno
b) s klemanjem pod desno subklavijo
c) s klemanjem pod renalnimi arterijami
d) s klemanjem nad renalno veno
e) v cirkulatornem zastoju
162. Cirkulatorni zastoj opravimo pri:

a) 23 °C
b) 34 °C
c) 10 °C
d) vprašanje je nesmiselno
e) 18 °C
163. Po zastoju srca s kardioplegijo srce prične biti:

a) zaradi vbrizga magnezija
b) zaradi hiperkaliemije
c) zaradi hipokaliemije
d) ne more biti, pač pa ga spodbujamo s srčnom spodbujevalnikom
e) po popustitvi aortne prijemalke spontano
164. Biološke aortne zaklopke so narejene iz:

a) biokompatibilnega polipropilena
b) pirolit karbona
c) plastike
d) PTFE materiala
e) perikarda, lahko pa so tudi iz aorte prašička skupaj z aortno zaklopko
165. Najboljše mehanične zaklopke po hemodinamskih kriterijih so trenutno:

a) trolistne
b) enolistne
c) štirilistne
d) izmenične
e) dvolistne
166. TEA kartoidne žile predstavlja izraz za:

a) karotidno krpico - patch
b) trombendarteriektomijo
c) zadrgo okoli karotidne arterije
d) notražilno opornico
e) rez po načelu T črke
167. Stenoza aortne zaklopke je najpogostje posledica:

a) revmatične vročine
b) infekcijskega endokarditisa
c) karcinoidne bolezni srca
d) prirojene napake
e) degenerativnih sprememb
168. Stenozo aortne zaklopke zdravimo uspešno:

a) z operacijo
b) s srčnim spodbujevalnikom
c) z balonsko dilatacijo
d) z zdravili
e) z omejitvijo telesnih naporov
169. Insuficienca mitralne zaklopke najpogostejše posledica:

a) tramvatske rupture horde
b) karcinoidne bolezni srca
c) revmatične vročine
d) prolapsa mitralne zaklopke
e) infekcijskega endokarditisa
114
170. Katerega od naštetih tumorjev nikoli ne najdemo v srcu:
a) miksom
b) benigni in maligni teratom
c) rhabdomiom
d) bazaliom
e) rhabdomiosarkom
171. Stenoza mitralne zaklopke je najpogostejše posledica:

a) starosti
b) degenerativnih sprememb v obroču
c) infekcijskega endokarditisa
d) revmatične vročine
e) karcinoidne bolezni srca
172. Pri zunajtelesnem krvnem obtoku:

a) moramo srce vedno ustaviti
b) ga ni potrebno ustaviti nikoli
c) se ne uporablja za transplantacijo
d) srce lahko ustavimo, ali pa tudi ne
e) izredno pazimo na temperaturo operacijske mize
173. Operacijo anevrizme abdominalne aorte naredimo:

a) z zunajtelesnim krvnim obtokom
b) z uporabo kardioplegije
c) z vstavitvijo graftov, ki se v 6 mesecih resorbirajo
d) v hipotermiji
e) v normotermiji
174. Kadar uporabimo zunajtelesni krvni obtok, moramo uporabiti sledeče zdravilo:
a) Heparin
b) Inovoprenalin
c) Neuredermin
d) TSH
e) Dezoxyhirbakrantin
175. Dolgoročno pri mehaničnih zaklopkah uporabimo zaradi možnih strdkov:

a) antikoagulantno terapijo
b) antitrombotično terapijo
c) antibiotično terapijo
d) antimikrotično terapijo
e) antimikotično terapijo
176. Disekcijo aorte tip A zdravimo:

a) s penicilinom
b) z riboksantinom
c) je ne zdravimo
d) jo operiramo
e) ta bolezen ne obstaja
177. Disekcija aorte tip C (coronary):

a) ne obstaja
b) jo stentiramo
c) bolniki z njo ne preživijo operacije
d) umrejo na licu mesta
e) nikoli ne povzroči zapore mezenterialne arterije
178. Kardioplegija srce:

a) ustavi
b) zamrzne
c) segreje
d) poškoduje
e) pozdravi
115
179. Zunajtelesni krvni obtok:
a) lahko hipotermičen in normotermičen
b) vedno hipotermičen
c) vedno normotermičen
d) uporabimo redko
e) uporabimo vedno
180. Biološke zaklopke:

a) ne potrebujejo doživljenjske antikoagulantne terapije
b) so slabe
c) so dobre
d) so najboljše
e) so najslabše
181. Mehanične zaklopke:

a) imajo višje gradiente
b) so slabe
c) so dobre
d) so najboljše
e) so najslabše
182. Disekcijo ascendentne aorte tip A:

a) vedno operiramo
b) nikoli ne operiramo
c) je smrtna
d) vsi bolniki preživijo
e) operacija je lahka
183. Disekcijo aorte tip B:

a) v glavnem zdravimo konzervativno
b) vedno operiramo
c) operiramo skozi desni toraks
d) operiramo v trebuhu
e) nikoli stentiramo
184. Anevrizmo abdominalne aorte:

a) lahko operiramo
b) ne operiramo
c) vedno stentiramo
d) nikoli stentiramo
e) vedno operiramo
185. Zožitev arterije karotis zdravimo:

a) s TEA
b) z MEA
c) z XA
d) z BA
e) z THX
186. Embolektomijo naredimo:

a) s katetrom
b) z nožem
c) s kirurško žlico
d) s peanom
e) z rongeurom
187. Srčni spodbujevalnik:

a) generira impulze
b) ne viša frekvence
c) niža frekvenco
d) vzdržuje stalno frekvenco
e) se hitro izrabi
116
188. Elektrode srčnega spodbujevalnika:
a) so v glavnem v srčnih votlinah
b) so na površini srca
c) so v arterijah
d) so v venah
e) so najslabše
189. Dvokomorni srčni spodbujevalnik:

a) deluje v atriju in ventriklu
b) deluje v obeh atrijih
c) deluje v obeh ventriklih
d) dolgo traja
e) se hitro pokvari
190. Ultrazvok pri operaciji srca:

a) lahko uporabimo med samo operacijo
b) ga ne uporabljamo
c) poškoduje tkiva
d) ohlaja srce
e) stimulira srce
191. Vse bolnike z atrijsko fibrilacijo:

a) če ni kontraindikacij damo na antikoagulantno terapijo
b) ne operiramo
c) jim ne damo by passov
d) jim ne damo zaklopk
e) damo na srčni spodbujevalnik
192. Atrijsko fibrilacijo:

a) lahko zdravimo kirurško
b) ne zdravimo
c) sekvestriramo
d) minimaliziramo
e) hladimo
193. Nenadna huda bolečina v trebuhu s kolapsom:

a) je lahko znak počene anevrizme trebuha
b) je diareja
c) je infekt
d) je napad žolčnih kamnov
e) je napad ledvičnih kamnov
194. Trombus v levem atriju:

a) lahko povzroči tranzitorno ishemično atako
b) poškoduje mitralno zaklopko
c) je infekt
d) poškoduje veno kavo
e) povzroči pljučno embolijo
195. Vbodno rano na srcu:

a) zašijemo
b) pokrijemo
c) zalepimo
d) stentiramo
e) koilamo
196. Če vstavimo človeku umetno srce:

a) lahko dočaka transplantacijo
b) umre
c) dobi epilepsijo
d) ga je potrebno zdraviti psihiatrično
e) le ta postane nasilen
117
197. Pri kronični zapori superficialne femoralne arterije in gangreni uda:
a) ud nadkolensko amputiramo
b) aspiriramo veno
c) aspiriramo arterijo
d) punktiramo koleno
e) punktiramo kolk
198. Aspirin:
a) je antiagregacijsko zdravilo
b) je antibiotik
c) je antimikotik
d) je antiemetik
e) je spazmolitik
199. Heparin:
a) je antikoagulantno zdravilo
b) je antibiotik
c) je antimikotik
d) je antiemetik
e) je spazmolitik
200. Za dosego dobrih poznih rezultatov revaskularizacija srčne mišice je pomembno:

a) premostitev največje prizadete veje
b) vzeti dovolj široko veno
c) premostitev z a.mamarijo interno
d) denervacija asc. aorte po Arnulfu
e) stalna kardiotonična terapija
201. Kirurško zdravljenje krčnih žil spodnjih udov je indicirano pri:

a) sekundarnih varicah
b) posttrombotičnem sindromu
c) primarnih varicah
d) flebektazijah
e) vsakem edemu nog
202. Vodilni znaki akutne prekinitve arterijskega obtoka okončin so:

a) edem
b) kauzalgija
c) 6 P
d) ulkus
e) toplota
203. Terapija izbora pri sveži trombembolični zapori arterij okončin je:
a) fibrinolitična terapija
b) embolektomija
c) antikoagulantna terapija
d) fasciotomija
e) opazovanje
204. Najpogostejša lokalizacija arteriosklerotične anevrizme je:

a) ascendentna torakalna aorta
b) descendentna torakalna aorta
c) abdominalna aorta z bifurkacijo
d) art. poplitea
e) art. radialis
205. Najpogostejša bolezenska prizadetost mitralne zaklopke je pogojena z:

a) revmatično mrzlico
b) degenerativnimi spremembami
c) bakterijski endokarditis
d) gljivični endokarditis
e) virusni endokarditis
118
206. Najverjetnejša diagnoza pri starejšem bolniku z aortno hibo je:
a) aneurizma aorte ascendens
b) kalcinirana aortna stenoza
c) aortna insuficienca
d) subvalvularna stenoza
e) atrium - septum defekt
207. Katera preiskava je najprimernejša in zadostna pri diagnostiki miksomov srca:

a) fizikalni pregled
b) ehokardiografija
c) scintigrafija srca
d) angiokardiografija
e) EKG
119
Abdominalna kirurgija
1. Indikacija za operacijo peptične razjede NI:
a) krvavitev ob cirkulatorno stabilnem bolniku
b) perforacija
c) stenoza
d) neuspeh konzervativnega zdravljenja
e) penetracija
2. Izberi PRAVILNO trditev o raku širokega črevesa:

a) rak širokega črevesa zaseva izključno v jetra
b) če je prisotnih od 15 do 20 zasevkov v jetrih, zdravimo z operacijo
c) tumorski označevalci niso specifični pokazatelj razsoja bolezni rak širokega črevesa po Dukesu razdelimo v
stadije A,B,C,D,E in J (metastaze v jetrih)
d) vsakemu bolniku z rakom širokega črevesa moramo kolonoskopsko pregledati celotno široko črevo
3. Vse trditve o holangitisu so pravilne RAZEN:

a) razvije se lahko pri holedoholitiazi
b) zaplet akutnega holangitisa so jetrni abscesi
c) ponavljajoči holangitisi se končajo s sekundarno biliarno cirozo
d) značilni simptomi holangitisa so poznani pod imenom Charcotov trias
e) pri direktni holedohoduodenostomiji ni nevarnosti za holangitis
4. Za zdravljenje kroničnih pankreatičnih psevdocist se priporoča:

a) perkutana drenaža
b) notranja drenaža v gastrointestinalni trakt ali totalna ekscizija psevdociste
c) pankreatektomija
d) konzervativno zdravljenje
e) ekscizija repa pankreasa z anastomozo pankreatičnega duktusa v črevo
5. Familiarna polipoza kolona je največkrat povezana s/z:

a) karcinomom pankreasa
b) karcinomom kolona
c) granulomatozno boleznijo kolona
d) sigmoidnim volvulusom
e) karcinomom želodca
6. Vse trditve o hemoroidih so pravilne razen:

a) delimo jih na zunanje in notranje
b) pogosta akutna komplikacija je analna tromboza
c) za hemoroide I. stopnje je značilna krvavitev
d) meja med zunanjimi in notranjimi hemeroidi je analni rob
e) hemoroide I. stopnje skleroziramo
7. Piloroplastika je operacija:
a) vstavitve plastične cevke v področje duodenuma in pilorusa pri neresektabilnem tumorju želodca
b) razširitev pilorusa po posebni metodi (vzdolžni rez, prečni šiv)
c) ki je nikoli ne smemo narediti pri trunkalni vagotomiji
d) odstranitve vkleščenega kamna na papili Vateri
e) nadomestitev dorzalne stene pilorusa z Dakronskim materialom
8. Carolijeva bolezen je:

a) številne cistične razširitve žolčnih vodov
b) defekt ventrikularnega septuma ob polidaktiliji in poudarjenih nebnih lokih
c) povečana koncentracija kreatinina v krvi ob visokem hematokritu
d) kombinacija benignih tumorjev: hemangiom, adenom, fokalna nodularna hiperplazija
e) kronično vnetje trebušne slinavke ob malignomu žolčnika
120
9. Standardne operacije na širokem črevesju so (označi nepravilni odgovor):
a) desna kolektomija
b) resekcija sigme
c) totalna koloproktektomija
d) ileostoma
e) subtotalna kolektomija
10. Za Mecklov divertikel velja vse razen:

a) leži na ileumu manj kot meter od cekuma
b) je ostanek omfaloenteričnega voda
c) v njem je najti ektopično želodčno sluznico
d) lahko je vzrok ileusu
e) najdemo ga lahko na vsakem mestu prebavne cevi
11. Alotransplantacije so presaditve med genetsko neistovetnimi člani iste vrste. Lahko pa so to tudi presaditve med člani
različnih vrst.
a) prva trditev je pravilna, druga trditev je napačna
b) prva trditev je napačna, druga trditev je pravilna
c) obe trditvi sta napačni
d) obe trditvi sta pravilni
e) prva trditev je pravilna
12. Označi napačno trditev:

a) akutno vnetje trebušne slinavke najpogosteje povzročijo žolčni kamni
b) akutno vnetje trebušne slinavke pogosto povzroči uživanje alkohola
c) akutno vnetje trebušne slinavke pogosto povzroči kajenje
d) akutno vnetje trebušne slinavke lahko izzovejo zdravila
e) akutno vnetje trebušne slinavke lahko povzroči poškodba
13. Karcinom trebušne slinavke nastane iz epitelijskih celic vodov trebušne slinavke pri približno 10 % bolnikov in iz
žleznih celic pri približno 90 % bolnikov:
e) prva trditev je napačna
14. Pri vseh bolnikih s poškodbami trebuha je potrebno določiti aktivnost amilaze v serumu in je potrebno določiti
amilazo v seču:
e) med trditvami ni nobene povezave
15. Prevladujoče znamenje vseh presaditvenih zavrnitev je:

a) bolečina
b) vnetje
c) bruhanje
d) glavobol
e) povišana temperatura
16. Anularna trebušna slinavka se klinično kaže s simptomi (označi pravilen odgovor):
a) akutnega vnetja trebušne slinavke
b) kroničnega vnetja trebušne slinavke
c) zapore prebavne cevi
d) krvavitve v prebavni trakt
e) krvavitve v trebušno votlino
121
17. Psevdocista trebušne slinavke je zaplet (označi nepravilno trditev):
a) akutnega vnetja trebušne slinavke
b) prirojene nepravilnosti trebušne slinavke
c) poškodbe trebušne slinavke
d) kroničnega vnetja trebušne slinavke
e) obstrukcije vodov trebušne slinavke
18. Pankreatikojejunostomija je:

a) povezava med žolčnim vodom in ozkim črevesom
b) povezava med krnom trebušne slinavke in jejunumom
c) povezava med vodom trebušne slinavke in vijugo jejunuma
d) povezava med psevdocisto in krnom želodca
e) povezava med žolčnikom in jejunumom
19. Laparoskopija je (označi pravilno trditev):

a) endoskopska preiskava želodca
b) instrumentalna preiskava trebušne votline
c) preiskava širokega črevesa
d) preiskava prsne votline
e) preiskava maternice
20. Laparoskopija omogoča (označi nepravilni odgovor):

a) diagnostične posege
b) terapevtske posege
c) vse od naštetega
e) biopsija
21. Gastroskopija pojasni (označi nepravilen odgovor):

a) dispepsijo
b) bruhanje
c) krvavitev
d) dispnoe
e) ulkusno bolezen
22. ERCP nam omogoča preiskati (označi pravilen odgovor):

a) ožilje jeter
b) žolčne in pankreatične vode
c) mehur
d) ventrikle v možganih
e) volumen levega prekata srca
23. Prednosti kolonoskopije pred RTG preiskavo (označi nepravilno trditev):

a) odkrivanje zgodnjih oblik raka
b) elektroresekcija polipov
c) detorzija sigme
d) preiskava vsega ozkega črevesa
e) ni RTG sevanja
24. Tipi dimeljskih kil so (označi pravilen odgovor):

a) direktna a) a, b, e
b) indirektna b) a, c, e
c) obturatorna c) a, d, e
d) femoralna d) a, b
e) preponska e) b, c, d
25. Prirojena kila je lahko (označi pravilni odgovor):

a) direktna
b) indirektna
c) pooperativna
d) posttravmatska
e) prenatalna
122
26. Femoralna kila prevladuje pri (označi pravilni odgovor):
a) otrocih
b) moških
c) ženskah
d) tekačih
e) dvigalcih uteži
27. Pooperativna kila nastane zaradi (označi nepravilen odgovor):

a) okužbe v rani
b) slabosti tkiva
c) neustreznega šivalnega materiala
d) dobre kirurške tehnike
e) kroničnega kašlja
28. Littre-jeva kila pomeni, da se v kili nahaja (označi pravilen odgovor):

a) Mecklov divertikel
b) cekum
c) mehur
d) ovarij
e) ozko črevo
29. Vkleščenje kile nastopi, kadar (označi pravilen odgovor):

a) ne moremo reponirati črevesja skozi kilni vrat
b) vsebina kilne vreče priraste na njeno steno
c) vsebino vreče lahko reponiramo
d) zaradi hipokalcemije nastopi spazem mišice
e) vnetje zoži kilni vrat
30. Strangulacija nastopi zaradi (označi pravilen odgovor):

a) povečanega volumna črevesa
b) motnje prekrvavitve stene vkleščene črevesne vijuge
c) okvare živčnega pleteža
d) krvavitve v črevo
e) tromboze ožilja ozkega črevesa
31. Pri otroški indirektni kili (označi pravilen odgovor):

a) podvežemo in reseciramo izpreparirano kilno vrečo
b) šivamo m. obliquus internus in m. transversus na dimeljsko vez
c) uporabljamo kilni pas
d) uporabimo polipropilensko mrežico
e) laparoskopsko zožimo kilni vrat
32. Alotransplantacije so presaditve med genetsko neistovetnimi člani različnih vrst. Lahko pa so to tudi presaditve med
istovetnimi člani.
e) med trditvami ni nobene prave
33. Izločanje želodčnega soka pospešujejo (označi pravilno trditev):

a) alkohol, kofein, žolčne kisline, začimbe in beljakovine a) a, b, c
b) kisla vsebina v antrumu želodca in dvanajstniku b) a, c, d
c) vagus c) c, d, e
d) parathormon, inzulin, gastrin, LTH in STH d) b, c, d
e) simpatikus e) b, d, e
34. Gastroduodenoskopija omogoča (označi napačno trditev):

a) odkrivanje bolezni želodca in dvanajstnika
b) biopsijo sluznice
c) odstranjevanje tujkov
d) ugotavljanje prisotnosti zraka pod preponama pri perforaciji razjede
e) zaustavljanje krvavitev
123
35. Hipertrofična pilorična stenoza je:
a) vrečasta razširitev stene želodca in dvanajstnika
b) zapora v antralnem ali piloričnem delu želodca
c) ishemična perforacija želodca
d) podvojitev želodca
e) nobena trditev ni pravilna
36. Katepsin in pepsinogen izločajo (označi pravilno trditev).

a) Brunnerjeve žleze
b) celice na kardiji
c) G-celice
d) glavne celice
e) celice v predelu pilorusa
37. Peptična razjeda je defekt stene prebavne cevi, ki nastane zaradi delovanja pepsina in solne kisline.
b) prva trditev je napačna, druga je pravilna
c) obe trditvi sta pravilni
e) med trditvama ni nobene povezave
38. Stresna razjeda nastane zaradi (označi pravilno trditev):

a) mehanične poškodbe sluznice
b) škodljivega delovanja zdravil
c) prisotnosti Helicobacter pylori
d) atrofije žlez
e) šokovnega stanja
39. Izbirna metoda zdravljenja stenozirajoče duodenalne razjede pri mlajšem bolniku je (označi pravilno trditev):
a) dvotretjinska resekcija želodca po metodi Billroth I
b) trunkalna vagotomija
c) dvotretjinska resekcija želodca z anastomozo Y-Roux
d) proksimalna selektivna vagotomija s piloroplastiko
e) selektivna vagotomija
40. 25-letni moški je zbolel z nenadno močno bolečino v epigastriju. Bolečina je stalna, izražen je defans (označi najbolj
verjetno diagnozo):
a) gastroenteritis
b) akutno vnetje žolčnika
c) perforacija duodenalne razjede
d) akutno vnetje trebušne slinavke
e) akutno vnetje slepiča
41. Za Hirschprungovo bolezen je značilno:

a) povečana peristaltika zaradi prirojene napake v steni črevesa a) a, b, d
b) lahko se pojavlja skupaj z mongoloidizmom in prirojenimi b) b, c, e
napakami spolovil in sečil c) a, c
c) bolezenske spremembe navadno prizadenejo distalni del d) a, b, c, d, e
širokega črevesa, lahko pa tudi celotno črevo, želodec in e) c, d, e
požiralnik
d) otrok od rojstva dalje zelo pogosto odvaja
e) zdravljenje je kirurško
42. Za vnetje slepiča NE velja:

a) za postavitev diagnoze je nujno prisotna bolečina v desnem spodnjem kvadrantu
b) pri starih, oslabelih bolnikih in pri dojenčkih je lahko prvi znak vnetja slepiča difuzni peritonitis
c) diagnozo postavimo na osnovi natančne anamneze in kliničnih znakov
d) zdravljenje je kirurško
e) v krvni sliki navadno ugotavljamo blago levkocitozo s pomikom v levo
124
43. Za ulcerozni kolitis je značilno:
a) zajame celotno steno črevesa a) a, d, e
b) omejen je na široko črevo in danko b) b, c, d
c) bolezen lahko poteka v akutni ali kronični obliki c) b, c, e
d) pogostnost pojava raka na širokem črevesu je pri bolnikih z d) a, b, e
ulceroznim kolitisom enaka kot pri zdravih ljudeh e) a, c, d
e) pogostejši v razvitih zahodnih mestnih civilizacijah
44. Za Crohnovo bolezen je značilno:

a) prizadeta je celotna stena črevesja a) a, b, c
b) lahko zajame katerikoli del prebavne cevi b) b, d, e
c) bolezen je pogostejša v nerazvitih kmečkih predelih Afrike c) a, b, d, e
d) značilna je segmentna prizadetost črevesa d) a, c, e
e) v sklopu osnovne bolezni se lahko pojavijo tudi kožne spremembe, vnetje sklepov in oči e) c, d, e
45. Zdravljenje Chronove bolezni je:

a) vedno kirurško a) c, d, e
b) vedno konzervativno b) a, b, e
c) konzervativno in kirurško c) b, e, f
d) septične zaplete (fistule, abscese) zdravimo kirurško in z antibiotiki d) b, d, e, f
e) resekcije prizadetih delov črevesja morajo biti čim varčnejše, v primeru e) a, d
stenoze pride v poštev strikturoplastika
f) le 10% bolnikov potrebuje kirurško zdravljenje
46. Konzervativno zdravljenje divertikulitisa vključuje:

a) počitek a) a, b,
b) kortikosteroide b) b, d, e
c) antibiotike c) b, c, d
d) v mirni fazi prehrano, bogato z balastnimi snovmi d) a, e
e) prehrano brez balastnih snovi e) a, c, d
47. Najpogostejši polipi v širokem črevesu in danki so:

a) vnetni polipi
b) polipi iz vezivnega tkiva (lipomi, nevrofibromi, limfoidni polipi, hemangiomi)
c) hiperplastični polipi
d) adenomi
e) hamartomi
48. Za adenome širokega črevesa NI značilno:

a) večinoma so odkriti naključno pri rutinskih endoskopijah in Rtg a) a, c
pregledih širokega črevesa in danke b) a, d, e
b) navadno povzročajo količne bolečine v trebuhu c) b, f
c) večji adenomi lahko povzročajo krvavitve iz prebavnega trakta d) c
d) vilozni adenomi lahko povzročajo sluzaste driske e) c, d, e
e) pomenijo prekancerozo
f) pred 20. letom so pogosti
49. Za rak širokega črevesa in danke velja:

a) verjetno nastane iz adenomatoznih polipov a) a, b, c
b) pogostejša je obolevnost v starejši življenski dobi b) b, c, d
c) navadno je zaradi okultne krvavitve prisotna mikrocitna, c) c, d, e
hipokromna, sideropenična anemija d) a, c, e
d) 5-letno preživetje v stadiju Dukes A je okrog 30 % e) b, d, e
e) povišane vrednosti CEA in CA-19-9 so znak dobre
prognoze
50. Karcinoidi širokega črevesa:

a) so navadno benigni a) a, c, e
b) klinični znaki so podobni kot pri raku širokega b) a, d, e
črevesa
c) ne zasevajo c) b, d, e
d) zasevajo v jetra in pljuča d) a, e
e) karcinoid slepiča lahko posnema vnetje slepiča e) d, e
125
51. Endometrioza prebavil:
a) je lahko lokalizirana kjerkoli v trebušni votlini a) a, b, d, e
b) povzroča krčevite bolečine v trebuhu b) a, e
c) ni podvržena cikličnim hormonskim spremembam c) b, d
d) pojavlja se pri ženah v rodnem obdobju d) a, b, c
e) najpogostejša je v rektosigmoidnem področju e) a, b, c, d
52. Vzroki za kirurški akutni abdomen so:

a) akutna vnetja trebušnih organov a) a, c, d, e, f
b) zastrupitev s svincem b) a, c, e, f
c) perforacije votlih trebušnih organov c) a, b, c, e
d) motnje v prehodnosti črevesa d) a, b, c, d, e, f
e) krvavitve v trebušno votlino e) a, c, e, g
f) motnje v prekrvljenosti trebušnih organov
g) ureterolitiaza
53. Kateri od navedenih simptomov ni značilen za akutni abdomen:

a) bolečina v trebuhu
b) slabost in bruhanje
c) znaki peritonealnega draženja in moteno delovanje črevesa
d) driska
e) splošna prizadetost
54. Kateri podatki oz. preiskave so za postavitev diagnoze akutnega abdomna najmanj pomembni:
a) anamneza
b) klinični pregled
c) laboratorijske preiskave
d) RTG preiskave
e) UZ preiskave
55. Difuzni peritonitis je največkrat posledica: (označi pravilen odgovor)

a) vnetja slepiča
b) vnetja žolčnika
c) perforacije votlega organa
d) divertikulitisa
e) pankreatitisa
56. Dva od naštetih kliničnih znakov nista značilna za akutno vnetje slepiča:
a) McBurneyjev znak, a) a, c
b) Murphyjev znak, b) b, e
c) Rowsingov znak, c) b, d
d) Blumbergov znak, d) a, g
e) Kehrov znak, e) b, g
f) znak ileopsoasa,
g) obturacijski znak.
57. Osnovno zdravljenje difuznega peritonitisa je:

a) medikamentozno
b) endoskopsko
c) operativno
d) parenteralno
e) laparoskopsko
58. Kateri so trije najpomembnejši ukrepi pri zdravljenju difuznega peritonitisa?

a) mirovanje a) a, b, c
b) karenca b) b, c, e
c) laparotomija c) a, d, e
d) antibiotik d) c, d, e
e) toaleta trebuha e) a, b, e
126
59. Glede na kraj ovire, klinično sliko in patofiziološke posledice ločimo visoki in nizki ileus. Anatomska meja ločnica med
obema vrstama ileusa je?
a) pilorus
b) fleksura duodenojejunalis
c) meja med jejunumom in ileumom
d) valvula ileocekalis
e) rektosigmoidalni prehod
60. Pri visokem ileusu pride zaradi dolgotrajnega bruhanja do:

a) metabolične acidoze
b) metabolične alkaloze
c) dehidracije brez premika v acidobaznem ravnovesju
d) metabolične acidoze in respiratorne alkaloze
e) respiratorne acidoze
61. Krvavitev v prebavila ločimo na krvavitev iz zgornjih prebavil in na krvavitev iz spodnjih prebavil. Anatomska ločnica
med obema je:
a) kardija
b) valvula ileocekalis
c) fleksura duodenojejunalis
d) pilorus
e) valvula Bauchini
62. Razmerje med klinično manifestnimi krvavitvami iz zgornjih in iz spodnjih prebavil je približno:
a) 20 : 80
b) 30 : 70
c) 50 : 50
d) 60 : 40
e) 85 : 15
63. Huda krvavitev iz spodnjih prebavil se klinično kaže kot: (označi dve napačni trditvi!)
a) hematemeza a) a, d
b) melena b) d, e
c) hemohezija (hematohezija) c) a, c
d) hematemeza in melena d) b, e
e) splošna prizadetost e) b, d
64. Pri bolniku s hematemezo in meleno je urgentna endoskopija odkrila mezečo krvavitev iz duodenalnega ulkusa –
aktivnost krvavitve Forrest Ib. Najprimernejši nadaljni terapevtski postopek je:
a) takojšna operacija in kirurška hemostaza
b) endoskopska hemostaza s sklerozacijo
c) spiranje želodca po sondi s hladno vodo in dodatkom antacidov
d) opazovanje bolnika in nadomeščanje krvi s transfuzijo
e) antacidi in antagonisti H2 receptorjev
65. Operacija z laparotomijo je slabša od laparoskopskega posega, ker:

a) je pristop skozi manjši rez
b) povzroči manj bolečin
c) skrajša hospitalizacijo
d) podaljša hospitalizacijo
e) skrajša rehabilitacijo
66. Prirojena kila pri otrocih je najpogosteje:

a) direktna
b) indirektna
c) femoralna
d) lumbalna
e) diafragmalna
127
67. Kilo je treba urgentno operirati, kadar:
a) ni možno reponirati vkleščene kile
b) ugotovimo lipom
c) jo lahko reponiramo
d) se spontano reponira
e) si jo bolnik sam reponira
68. Sodobni postopek operacije večje kile zahteva:

a) uporabo polipropilenske mrežice
b) uporabo sukanca
c) uporabo kilnega pasu
d) uporabo žičnega šiva
e) uporabo dure (možganska ovojnica)
69. Pri diagnostiki poškodbe abdomna nam ni v pomoč:

a) anamneza
b) klinična slika
c) UZ
d) laparoskopija
e) artroskopija
70. Diagnostika žolčnih kamnov:

a) računalniška tomografija
b) angiografija
c) ultrazvok
d) lipidogram
e) ERC (endoskopska retrogradna holangiografija)
71. Zdravljenje simptomatskih žolčnih kamnov:

a) holecistostomija
b) holecistotomija
c) holecistektomija
d) biliodigestivna anastomoza
e) dieta
72. Principi nezapletene holecistektomije:

a) odstranitev kamnov iz žolčnika
b) odstranitev žolčnika s kamni
c) eksploracija žolčevoda
d) papilotomija
e) sfinkteroplastika
73. Razlika med klasično in laparoskopsko holecistektomijo:

a) v načinu anestezije
b) v ohranitvi žolčnika
c) v pristopu v trebušno votlino
d) v indikaciji
e) v principu operacijskega posega
74. Zapleti, ki jih povzročajo žolčni kamni:

a) krvavitev
b) pankreatitis
c) volvulus
d) strangulacija
e) peptična razjeda
75. Simptomi žolčne kolike:

a) povišana temperatura
b) bruhanje
c) melena
d) izžarevanje bolečine ileocekalno
e) vrtoglavica
128
76. Sestavine žolčnih kamnov:
a) urati
b) oksalati
c) holesterol
d) beljakovine
e) mucin
77. Kaj poveča tveganje za nastanek žolčnih kamnov:

a) debelost
b) arterioskleroza
c) polipoza kolona
d) ciroza
e) dolgotrajne infuzije
78. Diferencialna diagnoza žolčne kolike:

a) divertikulitis
b) mehanični ileus
c) desnostranska urolitiaza
d) adneksitis
e) pnevmonija
79. Zadebelitev stene žolčnika najdemo z UZ preiskavo pri:

a) akutnem holecistitisu
b) kroničnem holecistitisu
c) holecistozi
d) karcinomu žolčnika
e) pri vseh naštetih entitetah
80. Kako tipičen bolnik s perforacijo peptičnega ulkusa opiše nastanek bolečine?
a) bolečina nastala počasi, je topa in se pasasto širi v hrbet in v desno ramo
b) krčevita bolečina pod DRL, nastala po obroku
c) krčevita bolečina po desni strani trebuha, ki se širi proti spolovilu
d) nenadna, ostra, močna bolečina, kot vbod z nožem v epigastriju
e) tiščoča bolečina v zgornjem delu trebuha in za prsnico
81. S katero preiskavo najbolj zanesljivo potrdimo perforacijo peptičnega ulkusa?

a) hemogram
b) gastroskopija
c) CRP
d) UZ trebuha
e) pregledna RTG slika trebuha stoje
82. Zakaj pri operaciji perforiranega ulkusa želodca ekscidiramo robove ulkusa?
a) da jih pošljemo na histološko preiskavo
b) da ugotovimo, če je prisotna infekcija s HP
c) da si laže ogledamo notranjost želodca
d) da se perforacija po prešitju bolje celi
e) da ugotovimo, če so robovi dobro prekrvljeni
83. V kakšnem primeru se pri perforaciji ulkusa dvanajstnika odločimo za resekcijo želodca?
a) če je imel bolnik tudi pred perforacijo že težave z želodcem
b) kadar je izražena stenoza in deformacija dvanajstnika
c) pri starejših bolnikih s hudim peritonitisom
d) pri bolnikih, mlajših od 30 let
e) če je bolnik v družinski anamnezi navedel rak želodca
84. Kateri od navedenih klinični znakov kaže na pnevmoperitonej?

a) odsotnost jetrne zamolkline
b) mišični defans trebušne stene
c) odsotnost peristaltike
d) koža znojna in hladna
e) nizek tlak in pospešen pulz
129
85. Kateri od naštetih kliničnih znakov kaže na napredovali rak želodca?
a) povečana leva supraklavikularna bezgavka
b) golša
c) Cullenov znak
d) spider naevus
e) Blumbergov znak
86. Kateri od naštetih kliničnih znakov kaže na napredovali rak želodca?

a) povečane aksilarne bezgavke
b) ascites
c) Rowsingov znak
d) eksoftalmus
e) Murphyjev znak
87. Katera je operativna metoda za vzpostavitev pasaže pri neodstranljivem tumorju v antrumu želodca?
a) gastroenteroanastomoza
b) ezofagojejunoanastomoza
c) enteroenteroanastomoza
d) hepaticojejunoanastomoza
e) pancreaticojejunoanastomoza
88. Kaj naredimo za hranjenje bolnika z neodstranljivim tumorjem v zgornji tretjini želodca?
a) hranilno jejunostomo
b) hranilno gastrostomo
c) centralni venski kanal
d) Hickmanov kateter
e) nič
89. Trunkalna vagotomija pri operaciji peptične razjede pomeni (označi pravilno trditev):
a) dvotretjinsko resekcijo želodca
b) prekinitev obeh vej vagusa v višini kardije
c) prekinitev niti vagusa za želodec z ohranitvijo niti za antrum
d) dvotretinjsko resekcijo želodca z anastomozo po Roux-u
e) prekinitev vej vagusa v višini kardije in 2/3 resekcija želodca
90. Zdravljenje analne tromboze (tromboze zunanjega vozla) – označi pravilni odgovor:
a) predpišemo mazila in svečke
b) vozel reponiramo
c) operiramo čimprej je mogoče
d) pošljemo h kirurgu, ko vozel perforira in zakrvavi
91. Vzroki krvavitve na blato (proktoragija) – označi pravilne odgovore:

a) krvaveči vozli, a) a, b, d, e, f, g
b) črevesna razpoka, b) c
c) krvaveči duodenalni ulkus, c) a, b, c
d) rak danke, d) d, e, f, g,
e) polipi širokega črevesa, e) b, d, e, f
f) ulcerozni kolitis, mb. Crohn,
g) polipi, divertikli širokega črevesa.
92. Zdravljenje vnete kože ob anusu (analna higiena) – označi pravilne odgovore:
a) večkrat dnevno umivanje z vodo in milom, a) b, d, e
b) uporaba mazil, ki vsebujejo protivnetna in protiglivična zdravila, b) a
c) umivanje z mrzlo vodo v bideju, c) a, c, f
d) mazanje z naravnimi mazili (olivno olje, maslo, ribja mast), ki imajo kisli pH, d) f
e) umivanje v vodi z dodatkom soli (fiziološka raztopina), e) b
f) uporaba mazil za hemoroide.
130
93. Oštevilči prvih pet najpomembnejših preiskav v proktologiji:
a) digitalni pregled, a) 1. h, 2. a, 3. c, 4. e, 5. k
b) magnetna resonanca, b) 1. i, 2. b, 3. d, 4. g, 5. f
c) proktoskopija, c) 1. a, 2. i, 3. j, 4. e, 5. k
d) EMG, d) 1. a, 2. b, 3. c, 4. d, 5. e
e) rektoskopija, e) 1. k, 2. e, 3. c, 4. a, 5. h
f) manometrija,
g) CT,
h) anamneza,
i) endoanalni ultrazvok,
j) defekografija,
k) kolonoskopija,
l) irigografija.
94. Mehanični ileus nastane zaradi:

a) zapore mezenterialnega žilja, a) b, c, e
b) ovire v steni črevesa, b) a
c) pritiska od zunaj, c) d
d) zastrupitve s svincem, d) e
e) ovire v svetlini črevesa. e) b, e
95. Motnje v ravnotežju elektrolitov pri ileusu nastanejo zaradi (označi nepravilen odgovor):
a) zmanjšanega vnosa tekočin
b) motene absorbcije
c) hiperperistaltike
d) bruhanja
e) sekvestracije tekočine v lumnu črevesa
96. Vzroki paralitičnega ileusa:

a) peritonitis, a) a, b, e
b) akutni pankreatitis, b) c, d
c) tumorji ozkega črevesa, c) a, b
d) adhezije, d) a, b, c, d, e
e) hipokaliemija. e) b, e
97. Najpogostejši zaplet pri Mecklovem divertiklu je:

a) perforacija
b) ileus
c) krvavitev
d) maligna alteracija
e) divertikulitis
98. Kateri kirurški postopki so indicirani pri Mb. Crohn ozkega črevesa?
a) by-pass, a) b, e
b) strikturoplastika, b) b
c) enterotomija, c) e
d) eksplorativna laparoskopija, d) a
e) resekcija obolelega segmenta. e) a, c, d
99. Vzroki motnje prehodnosti ozkega črevesja:

a) adhezije, a) a, d
b) gangrena, b) a
c) retroperitonealni tumorji, c) d
d) invaginacija, d) b, c
e) divertikli. e) b, c, e
100. Simptomi raka desnega kolona:

a) masivna krvavitev, a) b, d
b) okultna krvavitev, b) b
c) ileus, c) d
d) anemija, d) a, b
e) količne bolečine. e) c, e
131
101. Urgentno operacijo pri akutnem pankreatitisu naredimo:
a) kadar je žolčni kamen vkleščen na papilli Vateri in EPT ni bila uspešna, a) a, b
b) pri pankreatitisu zaradi travme, b) a
c) kadar ima bolnik žolčne kamne, c) b
d) kadar se bolniku viša serumska amilaza, d) a, b, c
e) kadar je pareza črevesja. e) c, d
102. Komplikacije akutnega pankreatitisa so lahko:

a) nekroze pankreasa, a) a, b, c, d, e
b) absces, b) a, b, c
c) psevdocista pankreasa, c) d, e
d) fistula pankreasa, d) b, c, d
e) intestinalna fistula. e) a, e
103. Nekroze z abscesom pankreasa dokazujemo s/z:

a) klinično sliko, a) a, b, c
b) laboratorijskimi izvidi (CRP večji 150 E), b) a, b
c) UZ vodeno punkcijo, c) a
d) bronhoskopijo, d) d, e
e) cistoskopijo. e) a, b, c, d, e
104. Pri mekonijskem ileusu dojenček:

a) bruha, a) a, b, c
b) ne odvaja mekonija, b) a, b
c) ugotavljamo dilatirane vijuge črevesja, c) b, c
d) krvavi na črevo, d) d, e
e) ima hematurijo. e) a, b, c, d, e
105. Mecklov divertikel:

a) je ostanek omfaloenteričnega voda, a) a, b, c
b) se nahaja 40-90 cm pred Bauchinijevo valvulo, b) a, b
c) povzroča težave v 20 %, c) b, c
d) povzroča dihalno stisko, d) d, e
e) povzroča hematurijo. e) a, b, c, d, e
106. Pri atreziji jejunuma in ileuma:

a) sta slepa konca črevesja ločena med seboj, a) a, b, c
b) je vezivni trak v segmentu črevesja, b) a, b
c) je klinična slika ileusa, c) b, c
d) prisotna krvavitev na danko, d) d, e
e) hematurija. e) a, b, c, d, e
107. Fibrocistična bolezen – mukoviscidoza prizadene acinarni sistem:

a) črevesja, a) a, b, c, d
b) bronhusov, b) a, b, c
c) žlez, c) b, c, d, e
d) trebušne slinavke, d) c, e
e) kosti. e) a, b
108. Slepič se vname zaradi:

a) torzije apendiksa
b) zarastlin
c) obstrukcije lumna
d) tromboze arterije
e) tromboze vene
109. Peritiflitični absces je:

a) absces v mali medenici
b) absces v subfreniju
c) absces v vranici
d) absces ob cekumu
e) absces v podkožju
132
110. Najpogostejši vzrok vnetja žolčnika je:
a) gangrena žolčnika
b) empiem žolčnika
c) polipi žolčnika
d) žolčni kamni
e) perforacija žolčnika
111. Akalkulozni holecistitis je:

a) vnetje žolčnika brez konkrementov
b) akutno vnetje žolčnika
c) asimptomatsko vnetje žolčnika
d) empiematozno vnetje žolčnika
e) perforativno vnetje žolčnika
112. Tipični znaki akutnega holangitisa so (označi nepravilen odgovor):

a) mrzlica
b) zlatenica
c) bolečine v trebuhu
d) ascites
e) povišana telesna temperatura
113. Vzroki za akutni holangitis so (označi nepravilen odgovor):

a) ciroza jeter
b) konkrement v žolčevodu
c) biliodigestivna anastomoza
d) tumor žolčevoda
e) striktura žolčevoda
114. Značilni klinični znaki divertikulitisa so (označi nepravilen odgovor):

a) povišana telesna temperatura
b) bolečine po levi polovici trebuha
c) bruhanje
d) ikterus
e) motnje odvajanja blata
115. Najpogostejši klinični simptom kroničnega pankreatitisa je:

a) bruhanje
b) hujšanje
c) steatoreja
d) bolečine v trebuhu
e) zlatenica
116. Označi najpogostejši vzrok kroničnega vnetja trebušne slinavke!

a) poškodba
b) hiperparatiroidizem
c) alkohol
d) obstrukcija
e) pankreas divizum
117. Označi najpogostejši klinični znak kroničnega vnetja trebušne slinavke!

a) zlatenica
b) bruhanje
c) steatoreja
d) sladkorna bolezen
e) bolečine
118. Označi najpogostejšo klinično indikacijo za kirurško zdravljenje kroničnega vnetja trebušne slinavke!
a) psevdocista
b) karcinom
c) tromboza lienalne vene
d) bolečine
e) obstrukcijski ikterus
133
119. Označi najpogostejši način konzervativnega zdravljenja kroničnega vnetja trebušne slinavke:
a) nadomeščanje encimov trebušne slinavke
b) zdravljenje sladkorne bolezni
c) lajšanje bolečin
d) zdravljenje steatoreje
e) zdravljenje ascitesa
120. Označi diagnostično metodo, ki ne spada med metode za ugotavljanje kroničnega vnetja trebušne slinavke:
a) angiografija
b) ultrazvok
c) magnetna resonanca
d) računalniška tomografija
e) rentgensko slikanje trebuha
121. Pri topih poškodbah trebuha je najpogosteje poškodovan organ:

a) tanko črevo
b) trebušna slinavka
c) jetra
d) vranica
e) želodec
122. Pri diagnostiki topih poškodb trebuha so najbolj uporabne diagnostične metode (označi metodo, ki se opušča):
a) ultrazvok trebuha
b) diagnostična peritonealna lavaža
c) računalniška tomografija
d) diagnostična laparoskopija
e) rtg slika trebuha
123. Katero diagnostično preiskavo pri bolniku, ki bruha svežo kri, naredimo najprej?
a) selektivno angiografijo
b) rentgensko kontrastno preiskavo zgornjih prebavil
c) irigografijo
d) endoskopsko preiskavo požiralnika, želodca in dvanajstnika
e) nobeno od teh
124. Katera trditev ni pravilna? Krvavitev iz peptičnega ulkusa želodca in dvanajstnika zaustavljamo s/z:
a) sklerozacijo krvaveče žile
b) portosistemskim šantom
c) fotokoagulacijo z laserjem
d) resekcijo želodca
e) embolizacijo
125. Katera sprememba na sluznici predstavlja prekancerozo?

a) polipi pri Peutz-Jeghersovem sindromu
b) juvenilni polipi v širokem črevesu
c) solitarni pecljat polip v sigmi premera 5 mm
d) vilozni adenom danke
e) angiodisplazija
126. Mlajša bolnica ima bolečine v trebuhu, ki jih spremljajo bruhanje in tenezmi, zvišana telesna temperatura in
krvavkaste driske. Za katero bolezen gre?
a) Crohnova bolezen
b) divertikulitis
c) ulcerozni kolitis
d) akutni apendicitis
e) Hirschprungova bolezen
127. O radikalni operaciji raka debelega črevesa govorimo (označi pravilen odgovor), če:
a) je mikroskopsko potrjen rezidualni tumor
b) naredimo enteroenteroanastomozo
c) ni rezidualnega tumorja
d) je makroskopsko viden rezidualni tumor
e) so prisotne oddaljene metastaze
134
128. Namen paliativnih posegov je (označi nepravilen odgovor):
a) izboljšati kvaliteto življenja bolnika
b) preprečiti ileus
c) preprečiti krvavitev
d) ozdraviti bolezen
e) preprečiti napredovanje bolezni
129. Fenomen pljuskanja je najbolj značilen pri (označi najbolj verjetno diagnozo):
a) akutnem pankreatitisu
b) perforaciji peptične razjede
c) akutnem vnetju žolčnika
d) stenozi pilorusa
e) akutnem vnetju želodčne sluznice
130. Preiskava, s katero najbolj natančno zamejimo rak želodca pred operacijo, je (označi pravilno trditev):
a) ultrazvočna preiskava
b) rentgenska kontrastna preiskava
c) nuklearna magnetna resonanca
d) endoskopska ultrazvočna preiskava
e) angiografija
131. Virchow-ova bezgavka je?

a) povečana bezgavka v levi supraklavikularni kotanji
b) povečana bezgavka v desni pazduhi
c) povečana bezgavka v levi pazduhi
d) povečana bezgavka v levih dimljah
e) povečana bezgavka v desnih dimljah
132. Ali je mogoča opredelitev paralize ali zapore črevesa – ileusa – z UZ preiskavo?
a) navadno je opredelitev ileusa mogoča: razširitev svetline črevesja, izpolnjenost s tekočino in sprememba
peristaltike so zanesljivi znaki, zraku se izognemo
b) navadno ileusa z UZ ni moč potrditi, zato tudi ne mesta in vzroka zapore črevesa
c) ileus opredeli le zelo izkušen radiolog in še to redko – zaradi zraka, ki ga je veliko v vijugah črevesa, je pregled
komaj mogoč
d) preveč motenj ob ileusu prepreči opredelitev bolezni z UZ
e) ker UZ preiskavo ovira zrak, to ni mogoče
133. Forrest Ia krvavitev praviloma zdravimo:

a) s transfuzijo
b) z inhibitorji protonske črpalke
c) s prešitjem krvaveče žile
d) z antacidi
e) z inhibitorji H2 receptorjev
134. O okultni krvavitvi govorimo, če bolnik izgubi dnevno:

a) 500 ml krvi
b) več kot 100 ml krvi
c) 200 – 300 ml krvi
d) 10 do 20 ml krvi
e) 50 do 100 ml krvi
135. Pri peritonitisu se razvije paralitični ileus z eksudatom in:

a) metroragijo
b) hemoptoe
c) hematurijo
d) hipovolemijo
e) poliurijo
136. Krvavitev v svetlino črevesa je moč opredeliti z UZ preiskavo ali ne?

a) da, ker je nabiranje tekočine v svetlini dobro vidno
b) ne, ker peristaltika onemogoča UZ pregled
c) ne, ker vrste tekočine v svetlini črevesa ni moč razpoznati in so pomembnejši klinični sum in znaki
d) ne, ker je klinična slika tako resna, da UZ pregled ni umesten
e) da, ker UZ lahko reši vse probleme ob akutnem dogajanju v trebuhu
135
137. Kako ukrepamo ob vnetju kože ob anusu?
a) predpišemo mazilo za zdravljenje hemoroidov
b) bolnika pošljemo k dermatologu
c) priporočamo sedeče kopeli v hladni vodi
d) svetujemo umivanje v rahlo slani vodi, uporabo naravnih mazil (olivno olje) za zaščito kože pred vlago, po potrebi
zdravila proti glivicam
e) s pogostim umivanjem skrbimo za higieno
138. Za zaporo v predelu tankega črevesa so značilni (označi nepravilen odgovor):

a) dehidracija
b) plinsko tekočinski nivoji na pregledni rentgenski sliki trebuha
c) bruhanje
d) kri v blatu
e) krčevita bolečina
139. Izmenjava elektrolitov preko peritoneja z ultrafiltracijo izkoriščamo za peritonealno dializo pri:
a) želodčnih bolnikih
b) jetrnih bolnikih
c) meningitisu
d) pljučnih bolnikih
e) ledvičnih bolnikih
140. Prognoza bolnika z akutnim dogajanjem v trebuhu je v največji meri odvisna od časa, ki mine od začetka bolezni do
začetka pravilnega zdravljenja. Ali je ultrazvočna preiskava vključena v osnovni diagnostični algoritem?
a) vedno jo uvrstimo med osnovne preiskave, ker nudi hitro zanesljivo neinvazivno pot do zmanjšanja
napačno negativnih in pozitivnih diagnostičnih opredelitev bolnikov z znaki akutnega trebuha
b) z njo ne moremo opredeliti nobenega akutnega dogajanja v trebuhu
c) ni, ker ne prispeva pomembnih podatkov in zanjo ni časa
d) je, vendar fakultativno
e) naredimo jo, ko ne vemo, kako naprej
141. Preiskovalna metoda za diagnostiko krvavitev iz tankega črevesa je:

a) kapsulna endoskopija
b) CT
c) jejunoileografija
d) kolonoskopija
e) scintigrafija z označenimi eritrociti
142. Najpogostejši izvor krvavitve iz spodnjega dela prebavil so:

a) angiodisplazije
b) divertikli v kolon ascendensu
c) varice debelega črevesa
d) divertikli v sigmi
e) Crohnova bolezen
143. Pri neresektabilnem raku želodca pride v poštev:

a) vagotomija
b) splenektomija
c) limfadenektomija
d) gastroenteroanastomoza
e) gastrektomija
144. Od naštetih vzrokov mezenterijske ishemije ima najslabšo prognozo:

a) tromboza
b) mezenterijska venska tromboza
c) neokluzivna mezenterijska ishemija
d) kronična mezenterijska ishemija
e) embolija
136
145. Embolizacija
a) v periferno veno vbrizgamo embolizacijsko sredstvo
b) embolizacija je kirurški poseg, pri katerem odstranimo izvor krvavitve
c) v krvavečo arterijo vbrizgamo vazopresorne substance
d) embolizacija je primerna za lokalizirane krvavitve
e) embolizacija je primerna za difuzne krvavitve
146. 40-letni bolnik je zbolel z bolečinami v žlički in bruhanjem. Ob pregledu je epigastrij nad nivojem prsnega koša,
izražen je fenomen pljuskanja. Označi najbolj verjetno diagnozo:
a) perforacija peptične razjede
b) stenoza pilorusa
c) akutno vnetje žolčnika
d) akutni pankreatitis
e) akutno vnetje želodčne sluznice
147. Katera od naštetih trditev ni značilnost Crohnove bolezni?

a) med principe kirurškega zdravljenja sodijo tudi strikturoplastike
b) lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi
c) dolgotrajna bolezen pomeni nevarnost za pojav raka debelega črevesa
d) pri odraslih bolnikih prizadene le sluznico debelega črevesa
e) najpogosteje prizadene terminalni ileum
148. Najredkejša indikacija za operacijo peptične razjede je (označi pravilno trditev):

a) krvavitev
b) penetracija
c) bolečina
d) stenoza
e) perforacija
149. Pri CT ugotovljena hipodenzna formacija tekočinske gostote z vključki zraka v jetrih predstavlja:
a) svež hematom v jetrih
b) biliarno cisto
c) serom
d) jetrni absces
e) kalcinacija
150. Izvor obilne krvavitve iz duodenalnega ulkusa je najpogosteje:

a) vena porte
b) vena kava inferior
c) arterija mezenterika superior
d) arterija gastroduodenalis
e) arterija mezenterica inferior
151. Za nevroendokrine tumorje tankega črevesa velja:

a) zdravimo jih kirurško, s kemoterapijo, analogi somatostatina in antagonisti serotonina
b) edini način zdravljenja je kirurški
c) se pojavijo le pri ženskah
d) so benigni tumorji
e) vedno izločajo serotonin
152. Ultrazvočna diagnoza NI možna pri:

a) akutnem apendicitisu
b) krvavitvi v peritonealno votlino
c) krvavitvi v prebavno cev
d) ileusu
e) akutnem holecistitisu
153. Hematemeza je:

a) odvajanje sveže krvi
b) odvajanje črnega smolastega blata
c) bruhanje krvi
d) bruhanje sterkoralne vsebine
e) bruhanje žolča
137
154. Prva preiskava v diagnostiki krvavitve iz zgornjega dela prebavil je:
a) kolonoskopija
b) scintigrafija
c) angiografija
d) gastroskopija
e) rektoskopija
155. Lokalizirana krvavitev se angiografsko pokaže kot:

a) kopičenje markiranih eritrocitov v področju krvavitve
b) kontrastno obarvanje črevesne stene
c) hipersekrecija črevesne vsebine
d) ekstravazat (nabiranje kontrastnega sredstva izven žilne svetline) v področju krvavitve
e) kontrastno neobarvanje področja krvavitve
156. Prekrvitev tankega črevesa NE poteka po:

a) ileokolični arteriji
b) ilealnih arterijah
c) arteriji mezenteriki superior
d) jejunalnih arterijah
e) arteriji mezenteriki inferior
157. Za sindrom kratkega črevesa NE velja:

a) je prirojena anomalija
b) je posledica operativne odstranitve večjega dela tankega črevesa
c) spremljajo ga simptomi nedohranjenosti, driske in steatoreje
d) bolniki pogosto potrebujejo parenteralno prehrano
e) možen način zdravljenja je transplantacija tankega črevesa
158. Diagnostični domet UZ je izrazito omejen pri:

a) ileusu
b) ishemiji splanhnicusa
c) ledvičnih kamnih
d) žolčnih kamnih
e) akutnem holecistitisu
159. Vloga UZ pri akutnem pankreatitisu je:

a) iskanje prostega zraka retroperitonealno
b) pojasnitev etiologije (biliarna?) in iskanje zapletov
c) iskanje proste tekočine intraperitonealno
d) postavitev diagnoze
e) ocena peristaltike
160. Omejitev diagnostičnega UZ pomeni:

a) omejen čas pregleda zaradi dokazane škodljivosti diagnostičnega UZ na tkivo
b) nezmožnost premikanja aparatov
c) slaba resolucija visokofrekventnih UZ sond
d) visoka cena preiskave
e) odvisnost od izkušenosti preiskovalca
161. Uporaba UZ v diagnostiki akutnega apendicitisa vpliva na:

a) zniževanje stopnje negativnih laparotomij
b) zmanjšanje števila bolnikov z akutnim apendicitisom
c) zmanjšanje kirurških zapletov
d) zmanjšanje števila bolnikov, ki jih lahko diagnostično obdelamo
e) podaljšanje časa do postavitve diagnoze
162. Pri radiološki diagnostični obravnavi akutnega abdomna uporabljamo naslednje diagnostične metode:
a) rtg trebuha leže, UZ, intravenska urografija
b) rtg trebuha leže, rtg trebuha leže na levem boku, rtg pc stoje, UZ, CT, angiografija
c) amniocentezo
d) rtg trebuha leže, rtg trebuha leže na levem boku, CT, MRA
e) angiografijo, fluoroskopijo
138
163. Nepravilen način zdravljenja perforacije duodenalnega ulkusa je:
a) gastrektomija
b) prešitje perforacije
c) dajanje inhibitorjev protonske črpalke
d) trunkalna vagotomija
e) proksimalna selektivna vagotomija
164. Ekstravazat intravenskega kontrasta v arterijski fazi CT preiskave trebuha je znak:

a) predstavlja artefakt
b) arteriovenske malformacije
c) aktivne arterijske krvavitve
d) prekinitve limfatičnih žil
e) rupture votlega sistema ledvic
165. Proksimalna selektivna vagotomija pri operaciji peptične razjede pomeni (označi pravilno trditev):
a) prekinitev vej vagusa v višini kardije in 2/3 resekcija želodca
b) prekinitev niti vagusa za korpus želodca z ohranitvijo niti za antrum
c) prekinitev obeh vej vagusa v višini kardije
d) dvotretjinsko resekcijo želodca
e) dvotretjinsko resekcijo želodca z anastomozo po Roux-u
139
Urologija
1. Najpomembnejša preiskava pri sumu na poškodbo ledvice je:
a) UZ sečil
b) renografija
c) CT urografija
d) angiografija
e) scintigrafija
2. Neinvazivna urodinamska preiskava spodnjih sečil je:

a) UPP
b) uroflow
c) cistometrija
d) pressure/flow
e) električna prevodnost sečnice
3. Prednosti radioizotopnega cistograma pred klasičnim RTG je:

a) manj invazivna metoda
b) večja občutljivost metode
c) manjše sevanje
d) večja specifičnost
e) prikaže tudi sečnico
4. Simpatični živec pri inervaciji mehurja je:

a) n. pelvicus
b) n. hypogastricus
c) n. pudendus
d) n. genitofemoralis
e) n. inguinovezikalis
5. Med polnjenjem mehurja je aktivno:

a) simpatično nitje
b) parasimpatično nitje
c) oboje
d) somatsko in simpatično nitje
e) somatsko in parasimpatično nitje
6. Benigna hiperplazija prostate nastane najpogosteje iz:

a) periferne cone
b) prehodne cone
c) centralne cone
d) preprostatičnega sfinktra
e) različno
7. Optimalen čas za orhidopeksijo je starost otroka do:

a) dveh let
b) 3 let
c) 6 let
d) pubertete
e) ni pomembno
8. Največja nevarnost vezikoureternega refluksa je:

a) brazgotinjenje ledvičnega parenhima
b) pogoste okužbe sečil
c) rezidualni urin
d) pogoste ostale anomalije
e) nespecifična anamneza
140
9. Na pregledni sliki sečil se ne vidijo:
a) uratni kamni
b) cistinski kamni
c) fosfatni kamni
d) karbonatni kamni
e) oksalatni kamni
10. Za ledvični absces je značilno, da :

a) povzroča največkrat e. coli
b) pogosto ima izvor v votlem sistemu
c) se ne širi v okolico
d) običajno se zdravi z antibiotiki
e) nastane hematogeno
11. Najprimernejša metoda zdravljenja kamnov v distalnem sečevodu je :

a) odprta operativna
b) konzervativna z raztapljanjem
c) ESWL
d) URS
e) z Dormia zanko
12. Za delovanje mehurja ni pomemben:

a) čelni reženj možgan
b) pons
c) sakralna hrbtenjača
d) spodnji motorični nevron
e) hipokampus
13. Za tumor testisa ni značilno:

a) metastazira najprej v obturatorne bezgavke
b) oteklina v skrotumu
c) nenadna bolečina v skrotumu
d) pojav hidrokele
e) trd testis
14. Večina malignih tumorjev testisa najprej metastazira v:

a) pljuča
b) kosti
c) prevezikalne bezgavke
d) retroperitonealne bezgavke
e) ingvinalne bezgavke
15. Za tumor penisa ni značilno:

a) pogost je pod fimotično kožo
b) redek po zelo zgodnji cirkumciji
c) ingvinalne bezgavke so povečane
d) pogost pri adolescentih
e) povečane bezgavke so lahko zaradi vnetja
16. Vzrok neplodnega zakona je pri moškem v:

a) 20%
b) 10%
c) 40%
d) 70%
e) 50%
17. Vzrok erektilne disfunkcije ni:

a) hormonski
b) žilni arterijski
c) anatomski
d) nevrogeni
e) nepravilna spermiogeneza
141
18. Parafimozo zdravimo:
a) z obkladki
b) tako, da prepucij reponiramo
c) z mazili
d) z mazili in obkladki
e) čakamo, da edem mine
19. Priapizem je stanje podaljšane ali stalne boleče erekcije, ki ni povezana z libidom in nabrekata:
a) kavernozni telesi in glans
b) kavernozni telesi
c) spongiozno telo
d) kavernozni telesi, glans in spongiozno telo
e) spongiozno telo in glans
20. Nefroblastom je najpogostejši:

a) v prvem letu starosti
b) med tretjim in četrtim letom
c) v puberteti
d) med dvajsetim in štiridesetim letom
e) po sedemdesetem letu
21. Najpogostejši maligni tumorji mehurja so:

a) ploščatocelični karcinom
b) limfom
c) prehodnocelični karcinom
d) adenokarcinom
e) karcinosarkom
22. Koliko anatomskih segmentov ima ledvica?

a) dva
b) tri
c) 4
d) 5
e) 6
23. Kapsula Gerota loči:

a) ledvični parenhim od votlega sistema
b) nadledvičnico od velikih žil
c) pararenalno maščevje od ledvice
d) perirenalno maščevje od ledvice
e) perirenalno od pararenalnega maščevja
24. Začetni del votlega sistema ledvice je:

a) pyelon
b) caliyes maiores
c) calyces communes
d) calyces minores
e) calyces terminales
25. O zapori zgornjih sečil govorimo, kadar je odtočna ovira na nivoju:

a) arterije renalis
b) vene renalis
c) calyces minores
d) urethrae prostaticae
e) ureterja
26. Koliko milijonov nefronov ima človek?

a) 1,5
b) 0,5
c) 2,5
d) 4,5
e) 5,5
142
27. Najpogostejši tumor ledvic pri odraslem je nefroblastom, ki je najpogosteje bilateralen. To je benigni tumor.
a) pravilna je prva trditev
b) pravilni sta obe trditvi
c) pravilna je zadnja trditev
d) pravilne so vse trditve
e) nobena trditev ne drži
28. Adenokarcinom ledvice je Wilmsov tumor. Vznikne iz ledvičnih tubulov.

a) nobena trditev ni prava
b) vse trditve so pravilne
c) pravilna je le zadnja trditev
d) pravilna je le prva trditev
e) Wilmsov tumor najdemo le v nadledvičnici
29. Ledvični kamni so redka bolezen ledvic. Ženske zbolijo pogosteje kot moški.
b) nobena trditev ne drži
c) pravilna je prva trditev
d) pravilna je druga trditev
e) ženske ne zbolevajo za ledvičnimi kamni
30. Kalcijev oksalat je prisoten v kolikšnem deležu ledvičnih kamnov ?

a) 15%
b) 25%
c) 45%
d) 65%
e) 75%
31. Fiziološke zožitve sečevoda so:

a) 3
b) 4
c) 5
d) 6
e) 2
32. Ektopija sečevoda pomeni, da se sečevod

a) začenja previsoko
b) začenja prenizko
c) poteka lateralno
d) poteka medialno
e) končuje izven trigonuma mehurja
33. Ureterokela je:

a) stanjšana ovojnica ledvičnega meha
b) zadebeljena ovojnica ledvičnega meha
c) kratka zožitev uretre
d) zožen začetni sečevod
e) cistično razširjen končni sečevod
34. RIMCUG je:

a) radioizotopni mikcijski cistogram
b) RTG cistogram z jodnim kontrastom
c) uretrocistografija
d) preiskava za dokaz ptotične ledvice
e) kavernozogram
35. Vezikoureteralni refluks po priporočilu Mednarodnega komiteja za študij refluksa delimo v:

a) 2 stopnji
b) 3 stopnje
c) 4 stopnje
d) 5 stopenj
e) 6 stopenj
143
36. Kateri dejavniki lahko povzročajo vnetje mehurja?
a) biološki, kemični, fizikalni
b) kemični, biološki
c) biološki, masturbacijski, fizikalni
d) kemični, virotični, monoimuni
e) biološki, kemični, toksikološki
37. Med oblike nevrogenega mehurja NE spada:

a) hiperaktivni mehur
b) atonični mehur
c) avtomatični mehur
d) spastični mehur
e) nestabilni mehur
38. Paradoksna ishurija je:

a) uhajanje seča ob praznem mehurju
b) pekoča mikcija ob anuriji
c) asimptomatska poliurija
d) oligurija ob jetrni komi
e) uhajanje seča ob polnem mehurju
39. Med vrste prostatičnega karcinoma NE spada:

a) okultni
b) incidentni
c) klinični
d) latentni
e) prostatodynia
40. Prostatični karcinom praviloma dokažemo z:

a) citološko analizo urina
b) flow-citometrijo
c) palpacijo (DRE)
d) punkcijo po Frentzenu
e) transrektalno ultrazvočno vodeno biopsijo
41. V modu testosteron izločajo naslednje celice:

a) Sertolijeve celice
b) spermatogoniji
c) spermatociti
d) oporne celice duktulov
e) Leydigove celice
42. Med oblike ektopičnega testisa NE spada naslednja ektopija:

a) femoralna
b) ingvinalna
c) intraabdominalna
d) prepubična
e) fascijalna
43. Noradrenalin nastaja v:

a) coni fascikulati
b) coni retikularis
c) sredici adrenalne žleze
d) coni retikularis in fascikulati
e) coni glomerulozi
44. V kirurški anatomiji je pomebno pri desni nadlevičnici:

a) je srpaste oblike
b) v veno nadlevičnice se steka spermatična vena
c) arterija je kratka
d) vena je kratka in se izliva v spodnjo veno cavo
e) vensko drenažo sestavljajo tri vene
144
45. Funkcionalna preiskava spodnjih sečil je:
a) cistoskopija
b) intravenska urografija
c) scintigrafija
d) MR
e) urodinamske preiskave
46. Metoda izbora za izpraznjevanje avtonomnega mehurja je:

a) Brickerjev mehur
b) novezika iz črevesja
c) nefrostoma
d) čista intermitentna kateterizacija
e) stalni kateter
47. Najpogostejša oteklina na eni strani skrotuma je:

a) tumor testisa
b) tumor obmodka
c) tumor semenskega povesma
d) tumor apendiksa testisa
e) hidrokela
48. Za malignom prostate je značilno, da lahko postavimo diagnozo z:

a) rektalno palpacijo
b) določitvijo celokupnega PSA
c) s histološko preiskavo
d) določitvijo celokupnega in prostega PSA
e) z rektalnim pregledom, določitvijo PSA in CT preiskavo
49. V zdravljenju benigne hiperplazije prostate ne uporabljamo:

a) zaviralcev receptorjev alfa
b) finasterida
c) fitoterapije
d) brahiradioterpije
e) dietnega režima
50. O verjetni infravezikalni obstrukciji zaradi benigne hiperplazije prostate pri moškem nad 50 let lahko govorimo, če je
izmerjen pretok seča:
a) večji kot 20 ml/s
b) večji kot 30 ml/s
c) večji kot 25 ml/s
d) manjši kot 2 ml/s
e) manjši kot 12 ml/s
51. Najpogostejši kamni v sečilih so sestavljeni iz:

a) kalcijevega oksalata
b) sečne kisline
c) magnezij-amonijevega fosfata
d) cistina
e) sečne kisline in cistina
52. Najprimernejši način zdravljenja 1,5 cm velikega kamna v ledvici je:

a) perkutana nefrolitotomija
b) laparoskopija
c) kolposkopija
d) ureterorenoskopija
e) ESWL
53. Vnetni ledvični kamni so najpogosteje sestavljeni iz:

a) kalcijevega oksalata
b) sečne kisline
c) magnezij-amonijevega fosfata
d) cistina
e) sečne kisline in cistina
145
54. Germinalni tumorji testisa metastazirajo praviloma najprej v:
a) ingvinalne bezgavke
b) pljuča
c) limfatični center ob hilusu ledvice
d) iliakalne bezgavke
e) limfatični center ob a. mezenteriki inferior
55. Najpogostejši germinalni tumor testisa je:

a) yolk – sac tumor
b) horiokarcinom
c) teratom
d) embrionalni karcinom
e) seminom
56. Sum na karcinom penisa postavimo najpogosteje s/z:

a) heteroanamnezo
b) rektalno palpacijo
c) doppler – UZ preiskava
d) klinični pregled
e) MR
57. Za prehodnocelični karcinom ledvičnega meha velja:

a) pred operacijo je potrebna kemoterapija
b) po operacioji je potrebna adjuvantna radioterapija
c) pooperativno zdravimo s kombinacijo kemoterapije in radiopterapije
d) z operacijo odstranimo ledvico skupaj z maščobno kapsulo
e) poleg ledvice odstranimo tudi sečevod v celoti
58. Pregled za ugotovitev varikokele izvedemo, ko bolnik:

a) leži
b) je v položaju a la vache
c) sedi
d) stoji
e) stoji in izvaja valsavin manever
59. Najpogostejši povzročitelj nezapletene okužbe sečil je:

a) stafilokok
b) streptokok
c) morganela
d) E coli
e) enterokok
60. Kontraindikacija za odvzem ledvice pri mrtvem dajalcu ni:

a) možganski tumor
b) akutni pielonefritis
c) makrohematurija
d) cistična bolezen ledvic
e) obojestranska koralna nefrolitijaza
61. Značilni znaki za akutni pielonefritis so:

a) mrzlica, zvečana telesna temperatura, boleč lumbalni poklep, dokazana okužba sečil
b) mrzlica, zvečana telesna temperatura, dokazana okužba sečil
c) mrzlica, zvečana telesna temperatura, pekoča mikcija
d) retenca urina, bruhanje, pekoča mikcija
e) polakizurija, bruhanje, bolečnost v ledjih
62. Označi napačen odgovor: Morbus Cushing je:

a) v 70% sta prizadeti obe nadledvičnici
b) v 10% gre za adrenalni adenom
c) v 5% gre za karcinom
d) prisotne so osteolitične lezije v aksialnem skeletu
e) prisotna je hiperprodukcija kortizola
146
63. Za morbus Conn ni značilno:
a) zvečana koncentracija aldosterona
b) hipokaliemija
c) oslabel imunski sistem
d) nokturija
e) hipertenzija
64. Označi nepravilno trditev: Za feokromocitom je značilno:

a) ni v nadledvičnici v 10%
b) v 10% gre za mešan tumor
c) je bilateralen v 10%
d) je maligen v 10%
e) večinoma je ob diagnozi večji kot 3 cm
65. Seminom je najpogostejši zločesti tumor testisa. Njegov delež med germinalnimi tumorji je:
a) 35 %
b) 40%
c) 45%
d) 50%
e) 55%
66. Neplodnih je koliko parov?

a) 10 %
b) 15%
c) 20%
d) 25%
e) 30%
67. Katera ni absolutna kontraindikacija za odvzem ledvic pri mrtvem dajalcu?

a) kronične ledvične bolezni
b) sistemske infekcijske bolezni
c) dogotrajna topla ishemija
d) pozitiven test na AIDS
e) več kot 2 ledvične arterije
68. Kaj ni indikacija za nefrektomijo lastne ledvice ob ledvični transplantaciji?

a) velika cistična ledvica
b) obstrukcija ledvice
c) kamni v ledvici
d) pielonefritična ledvica
e) podvojen votli sistem ledvice
69. Glavni dejavnik tveganja za rak prostate je :

a) debelost
b) rasa
c) starost
d) kajenje
70. Zdravljenje lokaliziranega raka prostate je praviloma z:

a) maksimalno androgeno blokado
b) antiandrogeni
c) radikalno prostatektomijo
d) kirurško kastracijo
71. Med obstrukcijske simptome BHP ne sodi:

a) šibek curek urina
b) retenca urina
c) nočno uriniranje
d) izhurija paradoksa
e) napenjanje med mikcijo
147
72. Med dejavnike povečanja PSA v serumu ne uvrščamo:
a) prostatitisa
b) volumna žleznega tkiva BHP
c) kamna v sečnem mehurju
d) punkcije prostate
e) palpacije prostate
73. Optimalno zdravljenje BHP pri volumnu prostate nad 40ccm z zdravili je :
a) z blokatorji alfa adrenergičnih receptorjev
b) z inhibitorji 5 alfa reduktaze
c) z naravnimi rastlinskimi izvlečki
d) s kombinacijo prvih dveh
e) z antiholinergiki
74. V klinični sliki bolnika s pionefrozo ni:

a) otekline in rdečine v ledvenem predelu
b) splošnih znakov okužbe sečil
c) ledvene bolečine
d) laboratorijskih znakov vnetja
e) povišana temperatura
75. Akutni epididimitis nastane najpogosteje:

a) hematogeno
b) limfogeno
c) hematogeno in limfogeno
d) ascendentno ( intrakanalikularno)
e) iatrogeno
76. Najpomembnejši prognostični dejavnik za rak sečnega mehurja je :

a) velikost
b) multifokalnost
c) stadij
d) ploidnost
e) gradus
77. Najpogostejši patološki tip hipernefroma je:

a) svetlocelični
b) papilarni
c) sarkomatoidni
d) kromofobni
e) onkocitni
78. Kako se delijo na splošno tumorji mod?

a) na germinalne in negerminalne
b) na adenokarcinomske in embrionalne
c) na teratokarcinomske in embrionalne
d) na ploščatocelične in mikrocelularne
e) na površinske in globoke
79. Kateri je najpomembnejši prognostični dejavnik pri raku spolovila?

a) velikost tumorja
b) prisotnost zasevkov v ingvinofemoralnih bezgavkah
c) prisotnost zasevkov v retroperitonealnih bezgavkah
d) vrsta rakastega tkiva
e) obstoj sentinel nodusa
80. Adrenogenitalnii sindrom je posledica hipersekcije:

a) androgenov v coni fascikulati skorje
b) estrogenov v coni retikularis skorje
c) kortizola v sredici žleze
d) mineralokortikoidov v coni retikularis
e) porušenega renin-angiotenzinskega sistema
148
81. Kateri znak ni značilen pri feokromocitomu:
a) srčno popuščanje
b) obstipacija
c) tremor rok
d) hipertenzivne krize
e) palpitacije
82. Nevroblastom se pojavlja v:

a) 75 % do 4. leta
b) 50 % do 18. leta
c) le pri odraslih
d) v 20 % do 15. leta
e) nizkem odstotku
83. Katera ni pozna komplikacija po presaditvi ledvice?

a) stenoza arterije
b) stenoza ureterja
c) tromboza vene
d) limfokela
e) ledvični kamni
84. Torzija testis-zavrteno modo:

a) zdravimo z ročnim obračanjem moda
b) zdravimo operativno v času 5 ur po nastanku
c) zdravimo z antibiotiki in mirovanjem
d) zdravimo s protibolečinskimi zdravili
e) samo z opazovanjem
85. Pogost vzrok za moško infertilnost:

a) vnetje obmodka
b) spermatokela
c) orhitis po mumpsu
d) varikokela
e) povišana telesna temperatura
86. Kateri patološki tip raka ledvice je po pogostosti na drugem mestu :

a) kromofobni
b) onkocitni
c) sarkomatoidni
d) papilarni
e) svetlocelični
87. V diagnostiki raka ledvice je največkrat najpomembnejša naslednja preiskava :

a) CT
b) klinični pregled
c) laboratorijska analiza krvi in urina
d) venokavografija
e) urografija
88. Katera trditev ne drži ?

a) 70 – 75 % bolnikov ima ob prvi diagnozi površinskega raka sečnega mehurja nizkega gradusa
b) 50 % bolnikov ima ob prvi diagnozi površinskega raka sečnega mehurja visokega gradusa
c) 10 – 15 % površinskega raka sečnega mehurja napreduje v globino
d) pri večini bolnikov s površinskim rakom sečnega mehurja pride do ponovitve raka
e) bolniki z nezdravljenim invazivnim rakom sečnega mehurja umrejo povprečno v dveh letih
89. Za raka sečnega mehurja ne drži naslednja trditev :

a) je enako pogost med spoloma
b) je pogostejši po 60 letu starosti
c) je četrti najpogostejši rak pri moškem
d) približno 120.000 bolnikov na leto umre zaradi raka sečnega mehurja
e) približno 250.000 novih bolnikov na leto zboli z rakom sečnega mehurja
149
90. Med nujne diagnostične preiskave pri bolnikih s sumom na LUTS/BHP ne prištevamo:
a) anamnezo
b) IPSS
c) digitorektalni pregled
d) urografijo
e) pregled urina
91. Katera od spodaj navedenih trditev ne velja:

a) BHP je kronična bolezen
b) BHP najpogosteje zdravimo z zdravili
c) BHP vznikne iz centralne cone prostate
d) BHP povzroča obstruktivne in iritativne simptome
e) napredovanje BHP se najpogosteje kaže kot poslabšanje simptomov mikcije
92. Kateri od naštetih simptomov ne sodi med iritativne pri BHP :

a) nokturija
b) ishurija paradoksa
c) pogosta mikcija
d) urgentna mikcija
e) urgentna inkontinenca
93. Med priporočljive preiskave pri bolnikih z LUTS / BHP ne štejemo:

a) IPSS
b) digitorektalni pregled prostate
c) PSA
d) cistoskopijo
e) pregled urina
94. Dejavnik povečanja PSA v krvi ni:

a) rak prostate
b) prostatitis
c) masaža prostate
d) punkcija prostate
e) volumen mišičnovezivnega tkiva BHP
95. Med preiskave, ki jih naredi urolog pri bolniku z LUTS/BHP po lastni presoji, štejemo:
a) digitorektalni pregled
b) določitev kreatinina
c) določitev PSA
d) TRUZ in biopsijo prostate
e) analizo urina
96. Med absolutne indikacije za operativno zdravljenje LUTS/BHP ne štejemo:

a) akutno retenco urina
b) hematurijo zaradi krvavitve iz prostate
c) zmerne mikcijske težave
d) slabšanje ledvične funkcije
e) kamen v sečnem mehurju
97. Med iritativne simptome pri bolnikih z BHP ne štejemo:

a) nočno uriniranje
b) šibek curek urina
c) pogosto uriniranje
d) urgentno uriniranje
e) urgentno inkontinenco
98. Incidentalom je:

a) je tumor nastal po poškodbi nadledvičnice
b) slučajno najden tumor nadledvičnice, navadno benigen
c) feokromocitom
d) embrionalni karcinom
e) cista
150
99. Kateri znak ni značilen pri feokromocitomu:
a) srčno popuščanje
b) obstipacija
c) tremor rok
d) hipertenzivne krize
e) palpitacije
100. Kaj ni vzrok nastanka ledvičnega karbunkla:

a) hematogeni razsoj
b) procesi znotraj ledvic
c) vnos preko kože z nefrostomo
d) ascendentna pot
e) operacijski posegi na ledvici
101. Znak, ki ni značilen za absces prostate:

a) temperatura
b) akutna retenca seča
c) pordelost kože v presredku
d) bolečina nad in pod simfizo
e) tipna fluktuacija pri palpaciji
102. Kateri ni osnovni histološki tip ledvičnih tumorjev?

a) svetlocelični: 75% - 80%
b) papilarni: 10% - 15%
c) kromofobni: 5%
d) sarkomatoidni 1%
e) onkocitom 5%
103. Kateri znak ni značilen za tumorje urotelija:

a) makrohematurija
b) ledvične kolike
c) temperatura
d) tope bolečine ledveno
e) ledvično popuščanje
104. Osnovno zdravljenje urotelijskega raka je:

a) nefroureterektomija
b) nefrektomija
c) ureterektomija
d) delna nefrektomija
e) delna cistektomija
105. Refleksni ali spastični nevrogeni mehur nastane:

a) po možganskih insultih
b) po okvari perifernih živcev
c) po spinalni počkodbi nad S2-S4
d) po akutni poškodbi hrbtenjače
e) pri multipli sklerozi
106. Večina blokatorjev alfa adrenergičnih receptorjev ne vpliva na:

a) velikost prostate
b) uroflow
c) IPSS
d) retrogradno ejakulacijo
e) pojav hipotenzije
107. Inhibitorji 5-alfa reduktaze zmanjšajo velikost prostate za okrog:

a) 5%
b) 10%
c) 25%
d) 20-30%
e) 50-60%
151
108. Normalno spermiogeneza traja:
a) 36 dni
b) 42 dni
c) 48 dni
d) 56 dni
e) 64 dni
109. Kaj ni značilno za morbus Cushing?

a) katabolizem proteinov
b) tendenca k diabetesu
c) hipertenzija pri 90%
d) osteoporoza
e) epilepsija
110. Kaj ni značilno za adrenogentalni sindrom:

a) pogostejši pri ženskah
b) ni ovulacijskih ciklusov
c) močno katabolično okolje pri fetusu
d) pri deklicah močno razvit klitoris
e) adrenalna hiperplazija
111. Pridobljeni nevrogeni sečnik je največkrat posledica (označi nepravilen odgovor!):

a) mielomeningokele
b) poškodbe
c) tumorjev
d) nevrološke bolezni
e) sladkorne bolezni
112. Kaj se najpogosteje navaja kot možen vzrok nastanka raka moda?
a) poškodbe in udarci
b) kriptorhizem
c) varikokela
d) nošenje tesneje oprijete obleke
e) vse našteto
113. Spolne bradavice – Condiloma accuminata povzroča:

a) kronično draženje
b) herpes virus
c) papilloma virus
d) fimoza
e) okužba s chlamidijami
114. Zakaj ne odstranimo lastnih ledvic pred presaditvijo ledvice?

a) ker izločajo lastna ledvica še nekaj seča
b) da se ohrani njihovo hormonsko delovanje
c) da se ohrani delovanje spodnjih sečil, zlasti mehurja
d) da se ohranja bilanca tekočin
e) da potrebuje bolnik le občasne hemodialize
115. Vzrok za ledvični karbunkel je navadno:

a) ascendentna okužba
b) hematogeni razsoj iz drugega žarišča
c) ponavljajoče se okužbe sečil
d) neustrezno antibiotično zdravljenje okužb sečil
e) prirojene nepravilnosti razvoja ledvic
116. Absces prostate nastane:

a) zaradi hematogenega širjenja
b) zaradi ascendentne okužbe
c) zaradi iatrogenega vzroka kot je rektalni pregled
d) zaradi benigno povečane prostate
e) pri zdravljenju raka prostate
152
117. Povzročitelj vnetja obmodka je navadno:
a) Chlamidija
b) E. coli
c) Stafilokok
d) N. Gonorrhoe
e) Mycobacterium tbc.
118. Vrsta ledvičnega tumorja, ki le izjemoma metastazira:

a) onkocitom
b) kromofobni tip karcinoma ledvičnih celic
c) svetlocelični tip karcinoma ledvičnih celic
d) papilarni tip karcinoma ledvičnih celic
e) Wilmsov tumor
119. Znaki za tumor urotelija (votlega sistema ledvice)?

a) mikrohematurija
b) makrohematurija
c) ledvične kolike
d) razširjen votli sistem ledvic in/ali sečevoda
e) vse našteto
120. Kaj je Balkanska nefropatija?

a) pojav ledvične hipertenzije
b) pogoste mikro ali makrohematurije
c) pogoste okužbe zgornjih sečil
d) ledvično popuščanje in pojav raka urotelija
e) bolezen ledvičnih kamnov na Balkanu
121. Pri nastanku BHP raste pod vplivom androgenih hormonov:

a) prehodna cona
b) periferna cona
c) centralna cona
d) prehodna in periferna cona
e) prehodna in centralna cona
122. Med priporočljive preiskave pri bolnikih z LUTS/BHP ne štejemo:

a) IPSS
b) določitev PSA
c) digitorektalni pregled
d) CT trebuha
e) pregleda urina
123. Kombinirano zdravljenje LUTS/BHP z blokatorji alfa adrenergičnih receptorjev in zaviralci 5 alfa reduktaze zmanjšuje
tveganje za zaporo seča in kirurški poseg za:
a) 40 %
b) 45 %
c) 50 %
d) 55 %
e) 80 %
124. Kot pozen zaplet po presaditvi ledvice se lahko pojavi:

a) krvavitev
b) arterijska tromboza
c) zatekanje seča
d) zožitev sečevoda
e) okužba rane
125. Najpogosteje je potrebno psoas absces zdraviti:

a) s perkutano drenažo ledvice
b) z vstavitvijo notranje opornice – stenta
c) potrebno je kirurško operativno zdravljenje (izpraznitev gnoja) vsaj v 60%
d) le antibiotično zdravljenje
e) z odstranitvijo ledvice
153
126. Kaj ne spada med dejavnike tveganja za nastanek abscesa prostate?
a) diabetes
b) imunosupresija
c) nošenje katetra
d) antikoagulantno zdravljenje
e) kronična ledvična odpoved
127. Kateri histološki tip ledvičnih tumorjev je benigen?

a) svetlocelični karcinom ledvičnih celi
b) papilarni karcinom ledvičnih celic
c) kromofobni karcinom ledvičnih celic
d) angiomiolipom
e) sarkomatoidni karcinom ledvičnih celic
128. Kateri tumor ne spada med tumorje nadledvičnice?

a) adenom, ki povzroča Mb. Cushing
b) adenom, ki povzroča Connov sindrom
c) Yolk sac tumor
d) feokromocitom
e) metastaza hipernefroma
129. Kateri je najmanj invaziven pristop k nadledvičnici?

a) klasična lumbotomija
b) laparoskopska tehnika
c) tokakolumbalni pristop
d) transabominalni pristop
e) vsi so enako invazivni, ker je potrebna anestezija
130. Kako zdravimo parafimozo?

a) s takojšnjo repozicijo ali dorzalno incizijo
b) počakamo in opazujemo
c) z obkladki fiziološke raztopine
d) ni potreben ukrep, ker gre za fiziološko stanje
e) mazanje s kortikosteroidi odpravi stanje v nekaj tednih
131. Heteroseksualni par smatramo za neploden po/ali:

a) nekaj odnosih brez zaščite
b) po dveh do treh letih normalnih odnosov
c) če po enem letu pri paru ni zanositve ob rednih spolnih stikih brez zaščite
d) če ima moški prezgodnji izliv
e) pri kurvaciji penisa
132. Kdaj bolnika napotimo na biopsijo prostate?

a) ob povišanem PSA in akutnem prostatitisu
b) ob povišanem PSA nad 3 ng/ml
c) ob povišanem PSA in sumu na karcinom prostate pri moških nad 80 let
d) pošiljamo jih samo ob sumljivem rektalnem pregledu
e) ob hematuriji
133. Med posledice inkontinence urina ne štejemo:

a) okužbe kože
b) socialnih in vedenjskih problemov
c) skrajšanja življenjske dobe
d) psiholoških problemov
e) finančnih problemov
134. Med vzroke stresne inkontinence ne štejemo:

a) slabost notranjega sfinktra sečnice pri ženskah po nevrogeni okvari
b) slabosti notranjega sfinktra sečnice pri ženskah po obsevanju
c) poškodbe zunanjega uretralnega sfinktra pri moških
d) prekomerne aktivnosti sečnega mehurja
e) večkratne nosečnosti
154
135. Najpogostejše klinične težave pri otrocih s kamni so:
a) makroskopska hematurija
b) netipične bolečine v trebuhu ali ledveno
c) simptomi okužbe sečil
d) kombinacija vseh treh kliničnih težav
e) brez kliničnih težav
136. Pri zunajtelesnem drobljenju kamnov v sečilih je vir energije:

a) v sečevodu
b) v sečniku
c) v neposredni bližini kamna
d) zunaj bolnikovega telesa
e) v ledvici
137. Energija pri zunajtelesnem drobljenju kamnov se prenaša v obliki:

a) ultrazvočnih valov
b) laserske svetlobe
c) rentgenskega žarka
d) udarnih valov
e) elektromagnetnih valov
138. Uratni kamni v sečilih vsebujejo veliko kalcija, zato so dobro vidni na pregledni rentgenski sliki sečil.
a) obe izjavi sta pravilni in vzročno povezani
b) prva izjava je pravilna, druga izjava je napačna
c) prva izjava je napačna, druga izjava je pravilna
d) obe izjavi sta napačni
e) obe izjavi sta pravilni, vendar nista vzročno povezani
139. Uratni kamni v sečilih ne vsebujejo kalcija, zato so dobro vidni na pregledni rentgenski sliki sečil.
a) obe izjavi sta pravilni in vzročno povezani
b) prva izjava je pravilna, druga izjava je napačna
c) prva izjava je napačna, druga izjava je pravilna
d) obe izjavi sta napačni
e) obe izjavi sta pravilni, vendar nista vzročno povezani
140. Circumcizija je poseg za razreširev :

a) adhezij prepucija
b) frenulum breve
c) fimoze
d) hipospadije
e) epispadije
141. Torzija testisa je:

a) nujno stanje , ki zahteva takojšnje operativno zdravljenje
b) vedno je v povezavi z torsio apendiks testisa
c) povezana z bolečino in povišano telesno temperaturo
d) vedno gre skupaj z oteklino in rdečino mošnje
e) nič od navedenega
142. Skorja nadledvične žleze izloča:

a) mineralokortikoide, glukokortikoide
b) mineralokortikoide, glukokortikoide, androgene
c) glukokortikoide, mineralokortikoide, kateholamine
d) androgene, kateholamine
e) mineralokortikoide, kateholamine
143. Najpogostešji vzrok Cushingovega sindroma pri ACTH neodvisni obliki je:
a) rak nadledvične žleze
b) mielolipom
c) adenom nadledvične žleze
d) cista nadledvižne žleze
e) primarna pigmentirana nodularna hiperplazija
155
144. Najpogostejši znak primarnega hiperaldosteronizma je:
a) hipernatriemija
b) metabolna alkaloza
c) hipertenzija
d) hipokaliemija
e) hipotenzija
145. Najpogostejši znaki in simptomi pri feokromocitomu so:

a) visok krvni pritisk, glavobol, palpitacije, suha koža, rdečica
b) visok krvni pritisk, glavobol, palpitacije, znojenje, bledica
c) nizek krvni pritisk, glavobol, paplitacije, znojenje, bledica
d) visok krvni pritisk, glavobol, bolečine v trebuhu, palpitacije, znojenje, rdečica
e) visok krvni pritisk, bolečine v trebuhu, paplitacije, znojenje, rdečica
146. Začetni simptomi in znaki raka prostate so:

a) bolečine v skeletu
b) anemija
c) obstruktivni znaki mokrenja
d) odpoved ledvic
e) so lahko odsotni
147. Najpomembnejše diagnostične metode pri raku prostate so:

a) digitorektalni pregled prostate, PSA, MR, biopsija prostate
b) PSA, MR, CT,biopsija prostate
c) CT, MR, PET CT, scintigrafija skeleta
d) digitorektalni pregled prostate, PSA transrektalni UZ, biopsija prostate
e) PSA, PET CT, scintigrafija skeleta, MR
148. Najpogostejši tumorji moda glede na histološki tip so:

a) seminomi
b) neseminomski tumorji
c) mešani tumorji
d) teratokarcinomi
e) embrionalni karcinomi
149. Pri tumorjih mod ne ugotovimo:

a) povišane vrednosti alfafeto proteina
b) laktata dehidrogenaze
c) beta horiogonadotropinov
d) ni zvišanih vrednosti tumorskih označevalcev
e) povišanega celokupnega bilirubina
150. Konkrementi sestavljeni iz kalcijevega oksalata so najpogostejši med vsemi. Pravimo jim tudi koralni kamni.
b) obe trditvi sta nepravilni
c) prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilna
d) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna
e) obe trditvi sta le delno pravilni
151. URS (ureterorenoskopija) je diagnostična metoda in ne omogoča terapevtskih posegov.

b) obe trditvi sta nepravilni
e) obe trditvi sta le delno pravilni
152. Za presaditev ledvice ni zadržkov pri bolnikih:

a) z rakom ledvic
b) s kožnim rakom (bazaliomom)
c) rakom prostate
d) rakom prebavil
e) rakom mehurja
156
153. Obstrukcijske siptome mikcije ne povzroča:
a) BHP
b) striktura uretre
c) rak prostate
d) skleroza vratu mehurja
e) vnetje uretre
154. Katera trditev je nepravilna? Inkotinenca urina povzroča:

a) okužbe kože
b) finančne probleme
c) psihološke probleme
d) okužbe sečil
e) socialne in vedenjske probleme
155. Za disfunkcijo uretre je značilna:

a) stresna inkontinenca
b) urgentna inkontinenca
c) mešana inkontinenca
d) overflow inkontinenca
e) ektrauretralna inkontinenca
156. Hude oblike stresne inkontinence zdravimo najpogosteje z:

a) električno stimulacijo
b) vaginalnimi valjčki
c) zdravili
d) operacijami
e) vajami medeničnega dna
157. Najpogostejši vzrok za nastanek kamnov v sečilih pri otrocih je:

a) motnja v presnovi
b) kongenitalna anomalija sečil
c) okužba sečil
d) nepravilna prehrana
e) premajhen vnos tekočin
158. Pri rupturi membranozne uretre je ena od trditev nepravilna:

a) pojavi se kri na zunanjem meatusu
b) nastopi krvavitev v malo medenico
c) nastane pri padcu na presredek
d) zlom medenice je običajen mehanizem poškodbe
e) bolečina izhaja v presredku
159. Metastaze karcinoma prostate povsod na skeletu najprej dokažemo s/z:

a) RTG slikanjem kosti
b) scintigrafijo kosti
c) določanjem prostatičnega specifičnega antigena ( PSA )
d) biopsijo bezgavke v dimljah
e) UZ kosti
160. Urološke bolezni so najbolj pogoste pri:

a) odraslih ženskah
b) odraslih moških
c) dojenčkih
d) v puberteti
e) pri otrocih med 5 in 10 letom
161. Za prekrvavitev ledvic je značilno:

a) ledvične vene so končne
b) segmentne arterije ( ledvične ) niso končne
c) segmentne ledvične arterije so končne in med seboj ne anastomozirajo
d) ledvične vene niso končne
e) odgovora a in c
157
162. Uretrografija je rentgenski prikaz:
a) sečevoda
b) sečnice
c) uterusa
d) semenovoda
e) mehurja
163. Neradiopačni sečni kamni so:

a) ca- fosfat
b) uratni
c) ca-oksalatni kamni
d) magnezij amonijev fosfat
e) odgovora c in d
164. Glavni simptom tumorja sečnega mehurja je:

a) pekoča mikcija
b) hematurija
c) pogosta mikcija
d) zapora seča
e) bolečina
165. Zgodnji rak na prostati odkrijemo:

a) z anamnezo
b) z določanjem kisle fosfataze v krvi
c) z določanjem PSA
d) s sistematičnimi rektalnimi pregledi prostate po 50. letu starosti in določanjem koncentracije PSA
e) z urografijo
166. Vena suprarenalis se na desni strani izliva v:

a) v. renalis
b) v. portae
c) v. cavo inferior
d) v. haepatico
e) v. mazenterico
167. Pregledna slika sečil je indicirana pri:

a) akutnem vnetju slepiča
b) ileusu
c) vnetju ženskih rodil
d) napadu ledvičnih kolik
e) pri sumu na pielonefritis
168. Zdravljenje povečane prostate, ki povzroča močno oviro odtoka, je običajno:

a) klasična suprapubična operacija
b) zdravila
c) transuretralna resekcija
d) kriokirurgija
e) opazovanje
169. Pionefroza je:

a) karbunkel ledvice
b) inficirana hidronefroza
c) infekcija maščevja ob ledvici
d) gnojno vnetje nadledvične žleze
e) gnojno vnetje mehurja
170. Wilmsov tumor je:

a) retinoblastom
b) ganglioneuron
c) nefroblastom
d) hipernefrom
e) limfoblastom
158
171. Katera trditev ne drži pri policistični degeneraciji ledvic:
a) je dedna bolezen, ki se prenese bodisi od matere ali očeta
b) lahko jo spremlja podobna bolezen v jetrih in trebušni slinavki
c) je običajno enostranska
d) pogosto se pojavi pielonefritis
e) prizadene obe ledvici
159
Plasticna kirurgija in kirurgija roke
1. Opekline lahko razvrstimo glede na:
a) povzročitelja a) a in b
b) globino b) vsi našteti
c) površino opeklinske rane c) vsi, razen d
d) težo poškodbe d) nobeden od naštetih
e) d in c
2. Značilno za čas 24-48 ur po nastanku opekline je:
a) močno zmanjšanje edema
b) povečana izguba vode z evaporacijo skozi opeklino
c) velika diureza
d) anemija
e) vse zgoraj našteto
3. Glavni vzrok smrtnosti pri opeklinah je:

a) intracerebralni abscesi
b) okužba
c) masivna krvavitev
d) pneumotoraks
e) nič od zgoraj naštetega
4. Medsebojno poveži globino opekline z njeno lastnostjo:

a) epidermalna 1) brez krvnega povratka
b) povrhnja dermalna 2) hiperalgezija
c) globoka dermalna 3) celjenje samo z robov rane
d) subdermalna 4) čas celjenja največ tri tedne
a) a1, b4, c2, d3

b) a2, b1, c4, d3
c) a2, b3, c1, d4
d) a2, b4, c3, d1
e) a2, b4, c1, d3
5. Do dokončne določitve globine opekline, opeklinske rane ne smemo mazati z lokalnimi protimikrobnimi kremami
(Dermazin). Lokalne protimikrobne kreme nikoli ne zabrišejo globine opeklinskih ran.
a) prva in druga trditev sta napačni
b) prva trditev je pravilna, druga pa napačna
c) prva in druga trditev sta pravilni in vzročno povezani
e) prva in druga trditev sta pravilni in nista vzročno povezani
6. Pri kliničnem določanju globine opekline se orientiramo glede na:

a) krvni povratek a) b in d in e
b) starost bolnika b) vse zgoraj našteto
c) videz opečenega predela c) vse, razen b
d) hemogram d) a in c in e
e) senzibiliteto e) nobeden od zgoraj naštetih
7. Anatomska razvrstitev globine opekline po M. Dergancu ima naslednje kategorije:

a) epidermalna, 1. stopnja, 2. stopnja, 3. stopnja
b) povrhnja dermalna, subdermalna, delne debeline kože
c) epidermalna, povrhnja dermalna, globoka dermalna, subdermalna
d) 1. stopnja, 2. stopnja, 3. stopnja
e) delne debeline kože, cele debeline kože
160
8. Pri določanju površine opekline si pomagamo s pravilom dlani. Opečenec ima opeklino veliko za tri svoje dlani. Koliko
to znaša v procentih njegove skupne telesne površine?
a) 0,3 %
b) 3 %
c) 6 %
d) 11 %
9. Na oceno stopnje opeklinske poškodbe vplivajo naslednji dejavniki:

a) površina opekline a) a in b in c in d
b) globina opekline b) a in b in e in f
c) spremljajoče bolezni c) vse razen f
d) starost bolnika d) nič od zgoraj naštetega
e) dodatne poškodbe e) vse zgoraj našteto
f) del telesa, ki je opečen f) a in b in c in d
10. Zdravljenje v bolnišnici bi bilo nujno za naslednje bolnike:

a) otrok z opeklino večje od 20 % telesne površin a) a in b in c in d
b) otrok s točkasto električno opeklino na palcu desne roke b) a in b in c
c) 60 letni bolnik s subdermalno opeklino hrbtišča desnice c) vse razen d
d) mlajši moški z oparino epidermalne globine na mezincu d) vsi bolniki bi se zdravili v bolnici
desne noge e) vsi bolniki bi se zdravili ambulantno
e) starejši moški s povrhnjo dermalno opeklino po obrazu in
vratu
11. Pri globokih dermalnih ali pa subdermalnih opeklinah je ponavadi edem največji:
a) 12 ur po opeklini
b) 24 ur po opeklini
c) 48 ur po opeklini
d) 96 ur po opeklini
12. Bolniki v zgodnji fazi opeklinskega šoka zelo pogosto razvijejo:

a) metabolično acidozo
b) metabolično alkalozo
c) respiratorno acidozo
d) respiratorno alkadozo
13. Kateri od spodaj naštetih dejstev je najboljši pokazatelj za inhalacijsko poškodbo?

a) bolnik z opeklino 60 % telesne površine, ki jo je dobil zaradi goreče obleke
b) bolnik opečen s paro
c) bolnik s pljučno embolijo
d) bolnik z opeklino vratu
e) bolnik, ki je bil najden nezavesten v sobi, napolnjeni z dimom
14. Končno zrelost brazgotine po globoki dermalni opeklini na hrbtu lahko pričakujemo najprej v:
a) treh mesecih
b) treh tednih
c) treh letih
d) dvanajstih mesecih
e) desetih letih
15. Pri diagnozi povzročitelja okužbe opeklinske rane si pomagamo z:

a) merjenjem telesne temperature bolnika a) a in b in c in d
b) biopsija opeklinske rane b) b in c in d in e
c) kvantitativni bris rane c) vse razen d
d) bris rane d) vse razen a in e
e) laboratorijskimi izvidi diferencialne krvne slike ter jetrnih encimov e) vse zgoraj našteto
161
16. Inhalacijska poškodba nastane zaradi vdihavanja plinov, ki se sprostijo pri gorenju. Inhalacijska poškodba ne vpliva na
smrtnost opečencev.
17. Glavni in najpogostejši vzrok smrti v prvih 48 urah pri nezdravljenih opečencih z opeklino, večjo od 60 % telesne
površine, je:
a) hipotermija
b) hipovolemija
c) elektrolitsko neravnotežje
d) odpoved ledvic
e) srčna odpoved
18. Katera od spodaj naštetih trditev je točna pri zdravljenju triletnega otroka s povrhnjo dermalno opeklino 25 %
njegove telesne površine?
a) zdravljenje se lahko varno vrši ambulantno
b) transfuzija je pri takem bolniku vedno indicirana že v prvih 24 urah, da se ohrani primerno diurezo.
c) pri takem bolniku pričakujemo visoko smrtnost
d) potrebna je hospitalizacija za pravilno zdravljenje
e) potreben je pregled pri dermatologu, zaradi ocene globine opekline
19. Medsebojno poveži vrste kemičnih opeklin ter načine prve pomoči.
a) fluorovodikova kislina 1) izpiranje z vodo
b) fenol 2) nevtralizacija z magnezijem ali kalcijem
c) fosfor 3) izpiranje z vodo pod pritiskom
d) apno 4) odstranjevanje s svežim surovim maslom
e) bitumen 5) spiranje z vodo
a) a1, b2, c3, d4, e5

b) a2, b3, c4, d5, e1
c) a2, b3, c1, d5, e4
d) a1, b3, c2, d4, e5
e) a4, b3, c1, d2, e5
20. Kdaj je potrebna nujna (profilaktična) trahealna intubacija?

a) pri bolniku z opeklino ustnega neba, jezika in žrela a) a in b in c
b) pri bolniku s kontaktno opeklino po obeh dlaneh b) a in b in c in d
c) pri bolniku z oteklino zadašnjega žrela in zgornjega grla c) a in c in d
d) pri bolniku z opeklino glasilk d) vse zgoraj našteto
e) pri bolniku, ki je nezavesten e) pri nobenem od zgoraj naštetih bolnikov
21. Katera izmed spodnjih trditev je pravilna pri zdravljenju opečenca z inhalacijsko poškodbo?
a) uporaba profilaktičnih antibiotikov
b) uporaba kortikosteroidov
c) endotrahealna intubacija
d) transfuzija takoj po opeklini, zaradi boljše oksigenacije tkiv
e) nobena od zgornjih trditev ni pravilna
22. Tekočina opeklinskega edema je zelo podobna:

a) plazmi
b) krvi
c) Ringerjevi raztopini
d) fiziološki raztopini
e) Ringer laktatu
23. Hitrost izgube tekočin v opeklinski edem je največja:

a) v prvih 24 urah po opeklini
b) v obdobju 24 - 48 ur po opeklini
c) v obdobju 72 - 96 ur po opeklini
d) v prvem tednu po opeklini
e) od 2 - 3 tedna po opeklini
162
24. Katerega izmed spodaj naštetih učinkov bo imelo pravilno tekočinsko zdravljenje na opeklinski edem v prvih 24 urah?
a) hiter povratek koloidov v intravaskularni prostor
b) hitra izguba koloidov v edemsko tekočino
c) zmanjšanje edema
d) brez učinka
e) zelo veliko povečanje edema
25. Kateri izmed spodaj naštetih pokazateljev ne pokaže, ali je nadomeščanje tekočinskih izgub pri opečencu primerno?
a) krvni tlak
b) srčna frekvenca
c) delni tlak kisika v venozni krvi
d) urno izločanje seča
e) telesna temperatura
26. Pri kontaktnih električnih opeklinah praviloma pride do obsežnega propada skeletnih mišic. Pri opečencih z
električnim tokom praviloma pride do hemo- in mioglobinurije.
27. Pri opečencu z opeklino 25 % njegove telesne površine pričakujemo povečanje presnove za:
a) 25 % nad normalo
b) 5 % nad normalo
c) 10 % nad normalo
d) 50 % nad normalo
e) 100 % nad normalo
28. Pri posredni kalorimetriji merimo presnovo ter energijske potrebe opečenca s pomočjo:
a) vrednosti hematokrita a) a in b in c
b) telesne temperature b) d in e
c) urne diureze c) a in b in c in d
d) količine porabljenega kisika d) vse zgoraj našteto
e) količine izdihanega ogljikovega dioksida e) nič od zgoraj naštetega
29. Z enteralno prehrano s posebno dieto je treba pri opečencu začeti čim prej. Zgodnja enteralna prehrana zmanjša
hipermetabolizem, zmanjša nevarnost prehoda bakterij iz prebavil v krvni obtok, ter zmanjša prekrvitev prebavil.
30. Vsi spodaj našteti načini zdravljenja opečenca zmanjšajo njegove energijske potrebe, RAZEN.
a) povišanje sobne temperature na 30 stopinj Celzija
b) zgodnja kirurška ekscizija ter prekrivanje s kožnimi presadki
c) dobra analgezija
d) vzdrževanje urne diureze pod 0,5 ml / kg telesne teže / uro
e) zgodnja enteralna prehrana
31. Najpomembnejši ukrepi proti sepsi pri opečencu so vsi spodaj našteti, RAZEN:
a) zgodnja kirurška nekrektomija in pokrivanje s kožnimi presadki
b) zgodnja endotrahealna intubacija s kontrolirano ventilacijo
c) lokalni kemoterapevtiki
d) zgodnja enteralna prehrana
e) preprečevanje bolnišnične okužbe
32. Opeklinska rana je vrsta velike rane. Preprečevanje tetanusa je potrebno tudi pri opeklinah.
d) prva trditev je napačna druga pa pravilna
163
33. Znaki sepse po Carvajal - u ( sepsis score ) vsebujejo naslednje klinične znake:
a) spremembo zavesti in obnašanja a) a in b in c
b) meteorizem in bruhanje b) c in d in e
c) videz opekline c) e in g
d) tahipnoe d) vsi zgoraj našteti
e) nihanje telesne temperature e) nobeden od zgoraj naštetih
f) padec arterijskega tlaka
g) oligurija
34. Pri zdravljenju opeklin večkrat uporabljamo začasne nadomestke kože ( ZNK). Vse spodaj navedene trditve veljajo za
zdravljenje z ZNK, RAZEN:
a) ZNK zmanjšujejo izgubo toplote in vode s površine rane
b) ZNK ščiti opeklinsko rano po eksciziji pred okužbo
c) ZNK pospeši epitelizacijo
d) ZNK zmanjša vnetje
e) ZNK se zmeraj uporablja za kritje globokih eshar, kjer ekscizija ni bila napravljena
35. Biološki začasni nadomestki kože so:

a) anmnionske membrane a) c in e
b) ksenotransplantati b) b in d
c) kožni avto transplantati c) a in b in d
d) kadaverski homotransplantati d) vse zgoraj našteto
e) silikonska mrežica e) nič od zgoraj naštetega
36. Vse spodaj navedene trditve veljajo za zdravljenje opeklinskih ran z kadaverskimi homotransplantati, RAZEN:
a) možen prenos virusa
b) kadaverski homotransplantati pospešujejo epitelizacijo
c) kadaverske homotransplantate se shranjuje v 85 % glicerolu na temperaturi 4 °C.
d) kadaverski homotransplantati se večkrat vrastejo in postanejo trajni nadomestek kože
e) kadaverske homotransplantate se pogosto uporablja pri zdravljenju opeklin s kulturami avtolognih človeških
keratinocitov.
37. Za katere vrste opeklin je potrebno zgodnje operativno zdravljenje?

a) epidermalno opeklino na nosu a) a in c in e
b) povrhnjo dermalno opeklino 1 % telesne površine na hrbtu b) a in b
c) subdermalno opeklino na hrbtišču roke c) c in d in e
d) električno subdermalno opeklino v zapestju d) vse, razen a
e) krožno opeklino na zgornji okončini, brez prekrvitve prstov e) vse zgoraj našteto
38. Vse spodaj naštete trditve veljajo za tangencialno zgodnjo ekscizijo opeklinske mrtvine, RAZEN:
a) tangencialna zgodnja ekscizija se vedno napravi med 14 in 21 dnem po opeklini
b) tangencialna zgodnja ekscizija se napravi v prvih petih dneh po opeklini
c) tangencialna zgodnja ekscizija skrajša zdravljenje pri subdermalnih opeklinah
d) tangencialna zgodnja ekscizija doseže boljše funkcionalne rezultate pri globokih dermalnih opeklinah na
hrbtišču roke
e) pri tangencialni zgodnji eksciziji 10 % telesne površine lahko pričakujemo izgubo krvi najmanj 10 % krvnega
volumna bolnika
39. Večkrat je treba pri opečencu napraviti nujno operacijo, to je operacija takoj ob sprejemu bolnika ali pa v prvih 24
urah po opeklini. Označi omenjene nujne operacije.
a) učvrstitev odprtega zloma pri opečencu a) d
b) amputacija ali rekonstrukcija opečene roke s prekinitvijo prekrvitve b) a in b in c
c) esharotomija c) b in c in d in e
d) traheotomija d) vse, razen d
e) ustavitev krvavitve iz raztrgane vranice pri opečencu 30 % telesne površine e) vse zgoraj našteto
40. Prednosti tangencialne zgodnje ekscizije opeklinske mrtvine so:

a) preprečitev mikrobne kolonizacije opeklinske mrtvine a) a in b
b) skrajšanje zdravljenja pri globokih opeklinah b) c
c) zelo majhna izguba krvi c) vse, razen c
d) manjše število splošnih zapletov pri zelo obsežnih opeklinah d) vse zgoraj našteto
e) edina možnost za preživetje pri opečencu z globoko opeklino e) nič od zgoraj naštetega
70 % telesne površine
164
41. Pomanjkljivosti zgodnje ekscizije opeklinske mrtvine so:
a) večja pogostnost infekta opeklinske mrtvine a) vse razen d
b) velika izguba krvi med operacijo ter v zgodnjem pooperativnem obdobju b) a in b in c
c) povprečno daljši čas hospitalizacije kot pri konservativnem zdravljenju c) a in c
globokih opeklin d) e
d) večja izguba tekočin v opeklinski edem e) b
42. Vzroki za nastanek anemije v pošokovnem času pri opečencu so:

a) poškodba eritrocitov zaradi toplotne poškodbe a) a in b
b) poškodba eritrocitov zaradi sproščanja mediatorjev iz opeklinske nekroze b) b in c
c) skrajšana življenska doba eritrocitov c) c in d
d) zmanjšana hematopoeza eritrocitov d) a in b in c
e) vse zgoraj našteto e) e
43. Med opeklinskim šokom se krvni pretok zmanjša v naslednjih organih:

a) možgani, črevo, ledvica
b) črevo, udi, srce
c) udi, črevo, ledvica
d) srce, črevo, ledvica
e) samo možgani
44. Katere od lokalnih protibakterijskih kemoterapevtikov uporabljamo pri zdravljenju opečencev?

a) srebrov sulfadiazin a) b in e
b) borova kislina b) b in d
c) srebrov nitrat c) a in b
d) mupirocin d) a in c in d
e) fiziološka raztopina e) vse zgoraj našteto
45. Sepsa iz opeklinske rane je resen zaplet pri opečenem bolniku. Kako pri opečencu kontroliramo mikrobiološki status,
to je kako se informiramo o resnosti okužbe opeklinske mrtvine ter o vrsti povzročitelja?
a) bris opeklinske rane ob sprejemu v bolnico a) a
b) bris nazofarinksa ter bris kože paraanalno ob sprejemu v bolnico b) a in b in d
c) biopsija opeklinske mrtvine c) c
d) kvantitativni bris opeklinske mrtvine d) a in b
e) vse zgoraj našteto e) e
46. Katera od spodnjih trditev NE drži glede fizikalnega zdravljenja pri opečencih?
a) začnemo ga že ob sprejemu opečenca v bolnišnico
b) sklepi morajo biti nameščeni v funkcionalnem položaju
c) opornice pričnemo uporabljati med 4. in 5. tednom po opeklini in ne prej
d) operirana mesta morajo mirovati en teden po presaditvi kože
e) kompresivna oblačila zmanjšajo brazgotine ter pospešijo čas zorenja brazgotin
47. Izberi pravilna razmerja sestave prehrane pri hudih opečencih.

a) 2 % beljakovin, 80 - 85 % ogljikovih hidratov, 10 - 20 % maščob
b) 30 % beljakovin, 50 - 60 % ogljikovih hidratov, 10 - 20 % maščob
c) 50 - 60 % beljakovin, 10 - 20 % ogljikovih hidratov, 20 - 40 % maščob
d) 20 % beljakovin, 40 - 45 % ogljikovih hidratov, 30 - 35 % maščob
48. Vzroki za zgodnjo kritje opeklinske rane s kožnimi presadki so:

a) zmanjšanje bolečine
b) zmanjšanje infekta
c) zmanjšanje evaporacije vode
d) zmanjšanje izgube proteinov
49. Vzroki za opeklinsko zvečanje presnove so:

a) mediatorji iz opeklinske rane a) a in b
b) hormonski mediatorji b) a in d in e
c) zvečano izparevanje vode skozi poškodovano kožo c) a in b in c in e
d) vodoravni položaj bolnika d) d
e) vpliv bakterij in eksotoksinov v predelu opekline e) c in d in e
165
50. Katera od spodaj navedenih trditev NE velja glede brazgotinjenja po opeklinah?
a) zdravljenje hipertrofičnih brazgotin je prvenstveno usmerjeno v njihovo preprečevanje ( zgodnja ekscizija in
presajanje kože)
b) pritisk zmanjša hipertrofično brazgotino in pospešuje njeno zorenje
c) kompresivna oblačila so važen pripomoček pri zmanjšanju brazgotin ter pri pospešitvi zorenja brazgotin po
opeklinah
d) operativnih korekcij brazgotin ali kontraktur po opeklinah nikoli ne opravljamo preden ne pretečejo tri leta po
opeklini
e) zaceljena mesta, kjer je bila opravljena presaditev kože moramo stalno mastiti z mastnimi hidratantnimi
kremami
51. Povišana sobna temperatura nad 30˙C pri opečencu zmanjša vse spodaj našteto, RAZEN:
a) izgubo telesne teže
b) izločanje dušika z urinom
c) hitrost metabolizma
d) neevaporativno izgubo toplote
e) izgubo vode per insensibilem
52. Edini najpomembnejši kriterij, ki nedvomno potrdi diagnozo invazivne sepse iz opeklinske rane, je:
a) biopsija opeklinske mrtvine, ki pokaže 105 organizmov na gram tkiva
b) povišano število levkocitov nad 20 000 s pomikom v levo
c) mrzlica
d) črnikasta barva opeklinske mrtvine
53. Diseminirana intravaskularna koagulopatija pri opečencih je najbolj pogosto povezana s predhodno:
a) odpoved ledvic
b) kongestivna srčna odpoved
c) mikroagiopatska anemija
d) sepsa
e) poraba trombocitov ter faktorjev koagulacije v času, ko je prišlo do opekline
54. Kontrakture brazgotin in tvorba brazgotin po termalni poškodbi se lahko zmanjša z:

a) lokalni pritisk na hipertrofično brazgotino
b) uporaba opornic v zgodnjem poopeklinskem obdobju
c) pravilen položaj bolnika
d) vse zgoraj našteto
55. Prednosti uporabe kadaverskih homotransplantatov pri zdravljenju opečencev vključujejo vse spodaj našteto, RAZEN
ENEGA:
a) manjša potreba po prekrivanju subdermalnih opeklin s kožnimi presadki
b) začasni pokrov opeklinske rane
c) preprečevanje sepse iz opeklinske rane
d) zmanjšanje potrebe po kalorijah
e) zmanjšanje izgube vode
56. Za natančno oceno izgub vode z evaporacijo moramo spremljati:

a) telesno težo bolnika a) a in b in c
b) specifično težo seča b) e
c) osmolarnost seruma c) a in b in c in d
d) koncentracijo natrija v serumu d) vse zgoraj našteto
e) klinične znake hidracije tkiv e) nič od zgoraj naštetega
57. Če roženica pri opečenem bolniku ne more biti pokrita z vekami zaradi brazgotinastih kontraktur vek,
a) se jo lahko pusti nepokrito
b) se jo lahko zaščiti z kapljicami fiziološke raztopine
c) se jo mora zaščititi s ščitniki za roženico ali pa se mora veki zašiti skupaj
d) bo zadostna zaščita raztopina antibiotikov
e) lahko v vseh primerih pričakujemo slepoto
166
58. Za obdobje po prvih 48 urah po opeklini je značilno:
a) večja diureza a) b in d
b) sprememba minutnega volumna srca b) a in b in d
c) mobilizacija opeklinskega edema c) c in d in e
d) nastanek bronhospazma in pljučnega edema d) a in c in e
e) progresivna anemija e) vse zgoraj našteto
59. Pravilni protikontrakturni položaj v akutni fazi zdravljenja opekline pazduhe je:
a) addukcija zgornjega uda s pronacijo podlakti
b) addukcija zgornjega uda z močno pokrčenim komolcem
c) abdukcija zgornjega uda s supinacijo in iztegom komolca
d) abdukcija zgornjega uda z močno pokrčenim komolcem
60. Epidermalna opeklina ima naslednje klinične značilnosti:

a) barva: rjava, krvni povratek: slabo opazen, senzibiliteta: normalna
b) barva: rdeča, krvni povratek: ga ni, senzibiliteta: zmanjšana
c) barva: rdeča, krvni povratek: normalen ali rahlo hitrejši, senzibiliteta: normalna
d) barva: bela, krvni povratek: slabo opazen, senzibiliteta: je ni
e) barva: črna, krvni povratek: počasen, senzibiliteta: zmanjšana
61. Povrhnja dermalna opeklina ima naslednje klinične značilnosti:

a) barva: rjava, krvni povratek: slabo opazen, senzibiliteta: normalna
b) barva: rdeča, površina pokrita z mehurji, krvni povratek: normalen, senzibiliteta: ohranjena
c) barva: belo siva, krvni povratek: močno upočasnjen, senzibiliteta: je ni
d) barva: rdeča, krvni povratek: močno upočasnjen, senzibiliteta: normalna
e) barva: rdeča, krvni povratek: normalen, senzibiliteta: je ni
62. Globoka dermalna opeklina ima naslednje klinične značilnosti:

a) barva: slaninasto rdeča, krvni povratek: upočasnjen ter slabo opazen, senzibiliteta: močno zmanjšana
b) barva: črna, krvni povratek: upočasnjen, senzibiliteta: je ni
c) barva: bela, krvni povratek: ga ni, senzibiliteta: je ni
d) barva: rdeča, krvni povratek: normalen, senzibiliteta: normalna
e) barva: rdeča, krvni povratek: normalen, senzibiliteta: je ni
63. Subdermalna opeklina ima naslednje klinične značilnosti:

a) barva: rdeča, krvni povratek: slabši, senzibiliteta: zmanjšana
b) barva: normalna barva kože, krvni povratek: normalen, senzibiliteta: normalna
c) barva: črna, krvni povratek: normalen, senzibiliteta: zmanjšana
d) barva: črna, krvni povratek: ga ni, senzibiliteta: je ni
e) barva: črna, krvni povratek: normalen, senzibiliteta: je ni
64. Kakšno preživetje lahko pričakujemo pri odraslem bolniku med 30 in 40 letom starosti s 100 % subdermalno opeklino:
a) 1 %
b) 0,1 %
c) 10 %
d) 0 %
65. Opekline lahko razdelimo glede na povzročitelja na:

a) toplotne a) a in b in e
b) električne b) b in c in d
c) kemične c) c in d in e
d) travmatske d) b in c in e
e) radiacijske e) a in b in c in e
66. Na kakšen način določamo globino opeklin v praksi:

a) s pomočjo hemograma ter mehanizma opekline
b) s pomočjo histološkega pregleda opečenega tkiva
c) s kliničnim pregledom
d) s pomočjo vrednosti albuminov v krvi ter barve opečenega področja
167
67. Medsebojno poveži globino opekline s časom celjenja, če opeklino zdravimo konservativno:
a) epidermalna 1) 3 tedne
b) povrhnja dermalna 2) 4-6 tednov ali dlje
c) globoka dermalna 3) samo z roba rane, odvisno od velikosti rane
d) subdermalna 4) 1 teden
a) a4, b2, c1, d3

b) a4, b3, c2, d1
c) a1, b2, c3, d4
d) a4, b1, c2, d3
e) a2, b1, c4, d3
68. Medsebojno poveži globino opekline z brazgotino po njeni zacelitvi, če opeklino zdravimo konservativno:
a) epidermalna 1) trajna lažja hipopigmentacija, brez brazgotine
b) povrhnja dermalna 2) prehodna lahna hipopigmentacija, brez brazgotine
c) globoka dermalna 3) depigmentirana, hipertrofična brazgotina s kontrakturami
d) subdermalna 4) hipopigmentacija, hipertrofična in jamičasta brazgotina
a) a1, b2, c3, d4

b) a1, b3, c2, d4
c) a2, b1, c4, d3
d) a4, b3, c2, d1
e) a2, b1, c3, d4
69. Površino opekline lahko določimo s pomočjo pravila dlani. Ena dlan opečenca od zapestja do konca prstov je enaka:
a) 0,1 % skupne telesne površine opečenca
b) 10 % skupne telesne površine opečenca
c) površina dlani odraslega bolnika je različna od površine dlani otroka, zato je omenjeno razmerje treba
upoštevati pri določanju površine opekline
d) površina dlani zdravnika ne ustreza starosti opečenca, zato je treba upoštevati Lundovo tabelo
e) 1 % skupne telesne površine
70. Površino opekline se lahko določi precej natančno s pomočjo tabel po Lundu in Browderju. Omenjene tabele
upoštevajo površine posameznih delov telesa pri določeni starosti.
71. Medsebojno poveži opekline ter stopnjo poškodbe (CPT - celotna površina telesa):
a) globoka dermalna opeklina več kot 30 % CPT 1) zmerno huda opeklina
b) globoka dermalna opeklina med 15 - 20 % CPT 2) zmerno huda opeklina
c) subdermalna opeklina manj kot 1 % CPT 3) kritična opeklina
d) subdermalna opeklina velika 8 % CPT 4) lažja opeklina
a) a1, b2, c3, d4

b) a3, b2, c4, d1
c) a2, b1, c4, d3
d) a4, b3, c2, d1
e) a4, b1, c3, d2
72. Medsebojno poveži opekline ter stopnjo poškodbe (CPT - celotna površina telesa):
a) električne kontaktne opekline s tokom visoke napetosti 1) zmerno huda opeklina
b) globoka dermalna opeklina 17 % CPT 2) kritična opeklina
c) opeklina združena z inhalacijsko poškodbo 3) kritična opeklina
d) globoka dermalna opeklina 10 % CPT 4) lažja opeklina
a) a2, b1, c3, d4

b) a1, b2, c3, d4
c) a2, b1, c4, d3
d) a3, b1, c2, d4
e) a2, b3, c1, d4
168
73. Površino opekline klinično lahko določimo s pomočjo tabel po Lundu in Browderju. Za kolikokrat je relativna površina
glave je pri otroku starem 5 let večja od relativne površine glave pri odraslem?
a) skoraj 4 krat
b) relativna površina je ista
c) skoraj 2 krat
d) 3 krat
74. Ambulantno zdravljenje je primerno pri naslednji opeklini:

a) lažja povrhnja opeklina do 5 % celotne površine telesa, na funkcionalno nepomembnih predelih
b) lažja opeklina do 20 % celotne površine telesa, na funkcionalno nepomembnih predelih
c) povrhnja opeklina pri otroku 15 % celotne površine telesa
d) opeklina velika 1 % celotne površine telesa z inhalacijsko poškodbo
75. Zdravljenje v bolnišnici je potrebno pri:

a) otrocih z opeklino več kot 10 % celotne površine telesa a) a in b in c
b) pri otrocih s povrhnjo dermalno opeklino 1 % celotne površine telesa b) b in c
c) pri odraslih s subdermalno opeklino 1 % celotne površine telesa c) a in c in d in e
d) pri odraslem s povrhnjo opeklino več kot 10 % celotne površine telesa d) b in c in d in e
e) pri odraslem z inhalacijsko poškodbo e) vse zgoraj našteto
76. Katere trditve so pravilne pri odraslem opečencu z globoko dermalno opeklino več kot 30 % celotne površine telesa?
a) poveča se metabolizem a) e
b) če v prvih 24 urah nadomeščamo tekočine po Parklandski formuli, b) a in b
pričakujemo zvišanje albuminov v krvi c) a in b in c
c) pričakovano preživetje omenjenega bolnika je v specializirani ustanovi d) b in c
za zdravljenje opeklin manj kot 10 % e) a in d
d) v prvih treh dneh po opeklini je pričakovati anemijo
77. Iz opečenega tkiva se sproščajo številni mediatorji ( histamin, serotonin, itd.). Omenjeni mediatorji povzročajo
bronhodilatacijo ter imajo pozitivni inotropni učinek na srce.
78. Opeklina kože povzroči prehodno povečanje arterijskega tlaka v pljučni arteriji. Globoke opekline vsega oboda
prsnega koša prizadenejo dihanje.
79. Vdihavanje plinov gorečih sintetičnih materialov povzroča kompleksne poškodbe sluznice dihalnih poti. Produkti
izgorevanja so hudo strupeni.
80. Zapleti kirurške odstranitve opeklinske mrtvine so:

a) velika izguba krvi a) b in e
b) velika verjetnost poškodb velikih žil b) b
c) poslabšanje pljučnega delovanja c) e
d) razsoj okužbe d) a in c in d
e) amputacija udov e) a in b in d in e
169
81. Pri dolgotrajnejši izpostavljenosti ogljikovemu monoksidu nam nivo karboksihemoglobina v krvi ne pove prave
toksičnosti. Ogljikov monoksid se veliko hitreje sprošča s hemoglobina kot pa z encimov sistema mitohondrijskih
citokromov.
82. Neposredno vdihavanje vročega zraka (150 °C) povzroči opekline obraza, orofarinksa ter spodnjih dihalnih poti do
nivoja alveolov. Zelo vroč zrak se ohladi preden pride v spodnja dihala.
83. Inhalacijska poškodba je odvisna od:

a) časa izpostavljenosti a) a in b
b) koncentracije dima b) c in d
c) vrste snovi, ki se sprostijo pri izgorevanju c) b in c in d in e
d) vrste snovi, ki gori d) a in b in c in d
e) koncentracije proteinov v krvi e) a in c in d
84. Katere trditve veljajo za opečence z inhalacijsko poškodbo:

a) opečenec z inhalacijsko poškodbo kašlja ter ima izražen bronhospazem a) a in b
b) razvije se edem sluznice dihalnih poti b) d in e
c) zaradi delovanja strupenih produktov izgorevanja pride do pnevmotoraksa c) b in c
d) izraženo je povečano izločanje sluznice dihalnih poti d) a in c in d in e
e) pri opečencu, ki ima poleg opekline kože tudi inhalacijsko poškodbo se e) a in b in d in e
možnost preživetja zmanjša
85. Katere vrste opeklin glede na mehanizem nastanka so najpogostejše pri otrocih, mlajših od 7 let?
a) električne opekline
b) kemične opekline
c) radiacijske opekline
d) oparine
e) obločni plamen
86. Katere trditve veljajo za homotransplantate kože umrlih:

a) so začasni nadomestki kože a) d
b) na rani zmanjšujejo izgubo toplote b) c
c) v nekaj tednih se vrastejo ter nato služijo kot trajni pokrov na rani c) a in c in e
d) možen je prenos HIV d) a in b in d in e
e) izboljšuje celjenje povrhnih dermalnih opeklin e) vse, razen d
87. Pravilni protikontrakturni položaj v akutni fazi zdravljenja opekline sprednje strani vratu je:
a) močna antefleksija vratu, da ne pride do odpiranja rane
b) ekstenzija vratu
c) močna antefleksija vratu z odročenima zgornjima udoma
d) močno podložena glava z blazinami
88. Evaporacija vode pri opečenem bolniku je večja:

a) pri večji površini granulacijskega tkiva a) d
b) pri večji površini odvzemnih mest prostih kožnih presadkov b) e
c) pri zvišani telesni temperaturi c) vse razen e
d) pri pokritju ran s prostimi kožnimi presadki d) vse razen d in e
e) nič od zgoraj naštetega e) a in b
170
89. Kdaj se napravi zgodnja (primarna) kirurška ekscizija opeklinske rane?
a) v prvih 21 dneh po opeklini
b) v prvih 14 dneh po opeklini
c) v prvih 4 tednih po opeklini
d) v prvih 5 dneh po opeklini
e) pri zgodnji eksciziji opeklinske rane čas operacije ni pomemben, pomembno je da so že prisotne na rani
granulacije
90. Kaj so mrežasti kožni presadki?

a) to so prosti režnji z obilno ( mrežasto ) vensko prekrvavitvijo
b) to so kožni presadki narezani na poseben način, tako da se jim površina poveča
c) to so kožni presadki cele debeline kože, ki jih zaščitimo z vazelinsko mrežico
d) to so kadaverski presadki, ki se jih mrežasto razporedi pod kulturami keratinocitov
91. Kakšna je verjetnost za prenos virusa HIV pri zdravljenju opečenca s kadaverskimi homotransplantati?
a) verjetnost za prenos virusa je velika, ker ni možna nobena kontrola dajalca
b) verjetnost za prenos virusa je 100 krat večja kot pa pri transfuziji 300 ml krvi
c) verjetnost za prenos virusa je ista kot pa pri transfuziji 300 ml krvi
d) če dajalec ni imel klinično izražen AIDS potem ni možnosti za prenos virusa HIV
92. Kaj povzroči nastanek anemije pri opečencu z opeklino nad 50 % celotne površine telesa med 2 - 5 dnem po opeklini?
a) sproščanje toksinov iz opeklinske rane a) a in b in c
b) povečana krhkost eritrocitov b) a in c in d
c) infuzija velikih količin antibiotikov, ki imajo nizek pH c) a in d in e
d) zmanjšana hematopoeza eritrocitov d) a in b in d
e) močna sedacija bolnikov z umetno ventilacijo e) c in d in e
93. Katere trditve veljajo za uporabo sistemskih antibiotikov pri zdravljenju opečenca?
a) sistemski antibiotiki ne prodirajo v opeklinsko mrtvino a) a in e
b) sistemske antibiotike uporabljamo pri vsakem opečencu preventivno b) b in e
c) sistemski antibiotik se pri opečencih vedno daje intravensko c) a in d in e
d) sistemski antibiotik uporabljamo neposredno pred manipulacijo kirurške d) b in c
rane ter 24 ur po njej e) a in d
e) odmerki antibiotikov so pri opečencih ponavadi manjši, ker imajo veliko večji
ledvični klirens
94. Kakšen je protikontrakturni položaj v akutni fazi zdravljenja opeklin poplitealne regije?
a) dorsi fleksija stopala z pokrčenim telesom
b) popoln izteg kolena, tritočkovna opornica
c) pettočkovna opornica
d) čim večje pokrčenje kolena z istočasnim iztegom v kolku
95. Katere trditve veljajo pri rehabilitaciji opečenca z opeklino 50 % celotne površine telesa, ki potrebuje kirurško
zdravljenje?
a) z rehabilitacijo se prične šele v specializiranem centru za rehabilitacijo po a) a in b in c
končanem zdravljenju v opeklinskem centru b) b in c in d
b) nadzor bolečine in zaskrbljenosti v zgodnji fazi zdravljenja je zelo pomemben c) b in c
tudi za kasnejšo rehabilitacijo d) b in c in e
c) uporaba opornic je važna praktično že ob sprejemu v opeklinski center e) c in d in e
d) socialna rehabilitacija opečencev je popolnoma nepomembna, ker so to
kirurški bolniki
e) psihiater in klinični psiholog sta zelo pomembna pri rehabilitaciji takega bolnika
96. Kateri je glavni vzrok smrti pri opečencih z opeklino 60 - 80 % celotne površine telesa?
a) kasna odpoved dihanja
b) želodčna razjeda in masivna krvavitev
c) ledvična odpoved
d) pljučni edem, zaradi rehidracije z velikimi količinami tekočin
171
97. Energetske potrebe pri opečencu z opeklino večjo od 70 % celotne površine telesa so odvisne od:
a) presnovne dejavnosti v mirovanju a) b in c in d
b) mišične dejavnosti b) c in d in e
c) stresa c) a in b in c
d) vrsti topičnih antimikrobnih sredstev d) a in c in d
e) urne diureze e) b in d in e
98. Katere so indikacije za uporabo sistemskih antibiotikov pri zdravljenju opeklinske rane?
a) več kot 100000 organizmov na gram tkiva a) a in b in c
b) bolnik starejši od 70 let b) a in c in d
c) znaki, da se opeklina poglablja c) c in d in e
d) perioperacijski čas d) b in d in e
e) vse globoke dermalne opekline e) a in d in e
99. Kateri so klinični znaki šoka pri hudo opečenih bolnikih?

a) mrzli udi a) a in b in c
b) slab kapilarni povratek b) b in c in d
c) večja razlika med rektalno in periferno kožno temperaturo c) c in d
d) nemir bolnika d) b in c
e) marmorirani udi e) vse zgoraj našteto
100. Koliko in kakšno vrsto tekočine naj otrok z opeklino nad 10 % telesne površine dobiva med prevozom v opeklinski
center?
a) fiziološka raztopina, 200 ml / h / kg
b) ringer laktat, vsaj 0,2 ml / h / kg
c) 5 % albumini, vsaj 20 ml / h / kg
d) ringer laktat, vsaj 20 ml / h / kg
e) 5 % albumini, vsaj 0,1 ml / h / kg
101. Katere trditve veljajo pri otroku z električno opeklino?

a) vsi taki otroci potrebujejo umetno ventilacijo, zaradi a) a in e
razbremenitve perifernega ožilja b) b in d in e
b) večkrat zaradi propada mišic nastane hemo in mioglobinurija c) a in d in e
c) taki bolniki za rehidracijo potrebujejo 5 % glukozo in ne ringer d) b in d
laktat, zaradi sprememb električnega potenciala celičnih membran e) c in d
d) prostornina okvarjenega tkiva glede na površino okvarjene kože je
veliko večja kot pa pri opeklinah s plamenom
e) ob sprejemu na opeklinski center je takemu otroku potrebno
vedno vstaviti srčni vzpodbujevalec
102. Katere trditve veljajo za sprejem bolnika z opeklino nad 50 % celotne površine telesa v opeklinski center?
a) ob sprejemu se bolnika stušira v kadi z navadno mlačno a) a in b in c
vodo in antiseptično raztopino b) b in c in d
b) ob sprejemu se vstavi urinski kateter c) b in c in d in e
c) ob sprejemu se vstavi žilni kateter za merjenje centralnega d) a in c in d in e
venskega pritiska e) vse zgoraj našteto
d) ob sprejemu se določi površino, globino ter mesto opekline
e) ob sprejemu se bolniku aplicira antitetanično zaščito
103. Kakšne so klinične indikacije za nujno (profilaktično) intubacijo?

a) opeklina ustnega neba, jezika in žrela a) a in b in c
b) opeklina 30 - 40 % telesne površine b) b in c in d
c) oteklina zadajšnjega žrela in zgornjega grla c) a in c in d
d) opeklina glasilk d) c in d in e
e) kemična opeklina stopala e) nič od zgoraj naštetega
104. Za vse bolnike z opeklino ob požaru ali ob eksploziji v zaprtem prostoru menimo, da so utrpeli inhalacijsko poškodbo.
Pri teh bolnikih posumimo na zastrupitev z ogljikovim monoksidom.
172
105. Pri kakšni koncentraciji CO v krvi pride do smrti?
a) 0 - 15 %
b) 3 - 4 %
c) 5 - 10 %
d) nad 60 %
106. V granulirajočih ranah je več kot 3/4 celic miofibroblastov. Granulirajoče rane se močno krčijo.
107. Opeklina sproži izločanje kateholaminov. Pri opeklinah se močno zmanjša celotna žilna upornost.
108. Sestava infuzijske tekočine vpliva na nastanek edema v opečenih tkivih. Sestava infuzijske tekočine bistveno vpliva na
edem v neopečenih predelih.
109. Kateri faktorji vplivajo na prognozo zdravljenja opečenca?

a) površina opekline a) a in b in c
b) globina opekline b) b in c in d in e
c) starost bolnika c) c in d in e
d) pridružene poškodbe d) a in b in c in d
e) alkoholizem e) vse zgoraj našteto
110. 10 let star otrok se je opekel po hrbtišču kazalca desnice z hišnim električnim tokom. Pri zgodnji eksciziji opeklinske
mrtvine je bila odstranjena koža, podkožje ter tudi ekstenzorna aponevroza, tako da je eksponirana kost srednjega
členka. Kakšno kritje defekta bi prišlo v poštev pri takem bolniku?
a) kulture avtolognih človeških keratinocitov
b) prosti kožni presadek
c) prosti kožni presadek cele debeline kože
d) reženj
111. Odrasel bolnik z opeklino 50 % telesne površine ima 20 ur po opeklini urno diurezo 20 ml / h ter centralni venski
pritisk 0 cm vode. Pri takem bolniku moramo:
a) zmanjšati vnos tekočin
b) povečasti vnos tekočin
c) takoj začeti z umetno ventilacijo
d) takoj začeti z dializo
112. Preprečevanje tetanusa je potrebno tudi pri opeklinah. Opekline smatramo za rane.
173
113. Kateri so biološki začasni nadomestki kože, ki jih uporabljamo pri zdravljenju opeklin?
a) amnionske membrane a) a in b in e
b) silikonske mrežice b) a in c in d
c) ksenotransplantati c) b in d in e
d) homo transplantati od umrlih d) b in e
e) kulture avtolognih človeških keratinocitov e) b in c in e
114. Takojšnje hlajenje opekline:

a) zmanjšuje edem a) a in b in c
b) zmanjša izločanje histamina b) c in d in e
c) lajša bolečine c) b in c in d
d) preprečuje kolonizacijo opeklinske rane z bakterijami d) b in d in e
e) zmanjša oddajanje toplote e) a in b in c in d
115. Cevasti reženj ima naslednje lastnosti: (Obkroži napačen odgovor.)

a) dve bazi
b) naključno prekrvavitev
c) lastno nutritivno arterijo
d) rabi nosilec
e) bazo prekinemo po 3 tednih
116. Prišitje odrezanega uda s pomočjo mikrovaskularnih anastomoz in mikrokirurške tehnike imenujemo: (Obkroži
pravilni odgovor.)
a) transplantacija
b) reimplantacija
c) implantacija
d) replantacija
e) transpozicija
117. Langerjeve črte so: (Obkroži pravilni odgovor):

a) premice
b) črte napetosti kože
c) kožne gube na trebuhu
d) gube na obrazu
e) so meje med dermatomi
118. Značilnosti malinastega hemangioma: (Obkroži napačen odgovor.)

a) predstavlja 90 % vseh hemangiomov pri otrocih
b) pojavi se intrauterino
c) pojavi se šele po rojstvu
d) sestoji iz kapilar z embrionalnim endotelom
e) v 80 % spontano regredira
119. Pri dojenčku je opečena cela glava. Površina opekline obsega: Obkroži pravilno.
a) 9 %
b) 20 %
c) 10 %
d) 50 %
e) 60 %
120. Srebrov sulfadiazin v obliki kreme: (Obkroži napačni odgovor)

a) je lokalni kemoterapevtik
b) imenuje se Dermazin
c) preprečuje lokalno in splošno infekcijo
d) maže se na zdravo kožo
e) zabriše globino opekline
174
121. Kladivast prst je:
a) prst s tipičnimi znaki po poškodbi s kladivom: hematom pod nohtom, bolečina na pritisk v predelu nohtnega
nastavka prsta
b) prst z značilno obliko: končni členek je v DIF sklepu napol upognjen, aktivni izteg je nemogoč
c) prst z značilno obliko: čezmerni izteg v PIF sklepu in upogib v DIF sklepu
d) prekinitev osrednjega snopa kite iztegovalke, prekinitev trikotne vezi in vlaken med osrednjim snopom in
lateralnimi snopi zaradi napetosti povrhnje upogibalke in iztegovalnega mehanizma
e) flektiran prst v PIF in DIF sklepu za 30 stopinj, ki ga bolnik ne more aktivno iztegniti
122. Za utesnitveni sindrom na roki velja (izberi PRAVILNO trditev)

a) ishemija, ki traja 12 ur ne povzroči hujših posledic
b) triurna ishemija povzroči oteklino uda s povečanjem prostornine za 100%
c) dvanajsturna ishemija povzroči trajno poškodbo mišic in živcev in se konča s kontrakturo
d) za ugotavljanje tega sindroma je pomembna odsotnost pulzov
e) na podlaktu imamo, podobno kot na goleni, štiri fascialne prostore
123. Absolutna indikacija za replantacijo je (izberi NAPAČNO trditev)

a) amputacija palca
b) amputacija pri otrocih
c) amputacija zapestja ali podlehti
d) amputacija več kot dveh prstov
e) amputacije več ravneh
124. Dupuytrenova bolezen je

a) fleksorna kontraktura, največkrat v DIF sklepih
b) bolj pogosta pri ženskah
c) bolezen palmarne fascije
d) možna tudi na hrbtni strani penisa ali na plantarni fasciji
e) bolezen, ki prizadene predvsem ženske pod 40. letom starosti
125. Za utesnitvene nevropatije (UN) veljajo trditve (izberi NAPAČNO)

a) periferni živci so lahko utesnjeni na številnih mestih
b) najpogostejše UN na medianem živcu so sindrom zapestnega prehoda, mišice pronator in sindrom utesnitve
sprednjega interosalnega živca
c) na ulnarnem živcu lahko nastaneta sindrom kubitalnega kanala in sindrom ulnarnega kanala
d) kompresijske UN lahko nastanejo tudi zaradi položaja
e) na radialnem živcu UN niso poznane
126. Ganglion je
a) maligen tumor, ki izredno hitro metastazira v področne bezgavke
b) maligen tumor, ki se največkrat pojavlja pri ženskah, ki niso nikoli rodile
c) področne bezgavke metastaziranja gangliona so v ingvinalnem predelu in ob arteriji iliaki interni
d) benigen tumor, ki se pojavlja najpogosteje na hrbtni strani zapestja nad vezjo med čolničkom in lunico
e) najpogostejši primarni kostni tumor na okostju roke
127. Refleksna simpatična distrofija (RSD) je stanje zmanjšanega delovanja uda. Zanjo so značilni:
a) delimo jo na dve stopnji
b) da nastane, morajo biti hkrati prisotni trije dejavniki: stalna boleča lezija, nagnjenost in nenormalni
simpatični refleks
c) nagnjeni k RDS so ljudje z zmanjšano simpatično aktivnostjo
d) vse trditve so napačne
e) to je bolezen, ki ne obstaja
128. Kaj je talipomanus?

a) Je radialna deviacija roke v zapestju. Razlog je hemimelija ali pa defekt dela podlakta, predvsem koželjnice.
b) Je upognjen prst. Največkrat sta prizadeta oba mezinca. prst je upognjen v PIF sklepu in ga ni mogoče
popolnoma iztegniti.
c) Je razvojna anomalija, pri kateri manjka večji del zgornjega ali spodnjega uda prisotna pa je samo roka.
d) Je nepravilnost v razvoju zapestnih kosti pri kateri pride do zraščanja čolničast kosti in talusa,
e) Je drugo ime za De Quervainovo bolezen
175
129. Katera so avtonomna področja (avtogene cone) živcev v roki? Izberi odgovor z vsemi pravilnimi trditvami!
a) ulnarni živec - palmarna površina končnega členka mezinca a) c, e, f
b) mediani živec - palmarna površina končnega členka kazalca b) a, d, e
c) radialni živec - palmarna površina končnega členka palca c) a ,b, c
d) radialni živec - majhna površina nad hrbtno stranjo palčevega d) a, b, d
metakarpofalangealnega sklepa e) a, c, e
e) mediani živec - palmarna površina kazalca, sredinca in radialne polovice prstanca
f) ulnarni živec - majhna površina na volarni strani hipotenarja
130. Koliko narastišč ima kita mišice ekstenzor digitorum komunis na posameznem prstu?
a) eno
b) dve
c) tri
d) štiri
e) pet
131. Če roko položimo s hrbtno stranjo na ravno podlago in učvrstimo neprizadete prste v ekstenziji je aktiven upogib
prizadetega prsta v proksimalnem interfalangealnem sklepu znak dobrega delovanja:
a) globoke upogibalke prsta
b) skupne iztegovalke prsta
c) povrhnje upogibalke prsta
d) retinakularnih vezi prsta
e) lumbrikalne mišice
132. Katere so indikacije za operacijsko zdravljenje Dupytrenove bolezni v dlani in na prstih?

a) fleksorna kontraktura za 30 stopinj v metakarpofalangealnem sklepu a) a
b) vsaka kontraktura v PIF sklepu b) a, b
c) bolečina ( le izjemoma) c) a, b, c
d) vozlič ( nodus ) v dlani , ki ga po navadi opazimo proksimalno ali d) a, b, c, d
distalno od distalne dlanske gube e) a, b, c, d, e
e) ekstenzorna kontraktura v metakarpofalangealnem sklepu
133. Izberi znake na osnovi katerih postavimo diagnozo osteoartriris!

a) Heberdenovi vozli na hrbtni strani DIF sklepov a) a
b) Bouchardovi vozli na hrbtni strani PIF sklepov b) a, b
c) izbočen karpometakarpalni sklep palca c) a, b, c
d) bolečine, zavrta gibljivost, zmanjšano delovanje sklepov d) a, b, c, d
e) številne mukozne ciste po sklepih e) a, b, c, d, e
134. Zgodnja diagnoza refleksne simpatične distrofije - RSD je ključnega pomena za uspešno zdravljenje. Postavimo jo na
osnovi glavnih in večine drugotnih zankov. Kateri so glavni znaki RSD?
a) trofične spremembe, spremembe temperature, sprememba barve, oteklina
b) demineralizacija kosti, motnje znojenja, bolečina, izguba občutka za fini dotik
c) zavrta gibljivost, demineralizacija kosti, sprememba temperature, motnje znojenja
d) trofične spremembe, vazomotorna nestabilnost, palmarni fasciitis, motnje znojenja
e) bolečina, oteklina, zavrta gibljivost, sprememba barve
135. Diagnozo utesnitve sprednjega interosalnega živca postavimo na podlagi bolečine na podlakti, ki ji sledi pareza ali
paraliza katerih mišic?
a) kratke upogibalke palca a) a, b, c
b) dolge upogibalke palca b) a, c, d
c) globokih upogibalk kazalca in sredinca c) b, c, e
d) povrhnjih upogibalk vseh tročlenih prstov d) b, c, d
e) pronator kvadratusa e) c, d, e
136. Izberi simptom, ki NI značilen za sindrom karpalnega kanala!

a) šibkost dlanskih mišic
b) pekoča bolečina (predvsem ponoči)
c) mravljinčenje
d) nerodnost (predmeti padajo iz rok)
e) bolečina in mravljinčenje pri vožnji avtomobila
f) bolečina pri vožnji avtomobila
176
137. Na katerih 2 mestih se ganglion načeloma ne pojavlja?
a) hrbtan stran zapestja nad vezjo med čolničem in lunico a) a, b
b) volarna stran zapestja b) b, c
c) nad MKF sklepom z dlanske strani c) c, d
d) nad MKF sklepom z hrbtne strani d) d, e
e) nad PIF sklepom z dlanske strani e) e, f
f) na hrbtni strani DIF sklepa ( mukozna cista)
138. Medsebojno poveži posamezne tumorje roke z njihovimi lastnostmi.

Tumorji: Lastnosti:
a) osteoidni osteom 1. palpatorno mehak, prosevajoč tumor velikosti 1 do 3 cm, ki od podlage ni premakljiv
b) enhondrom 2. anamnestična triada: huda bolečina, občutljivost in bolečina na mraz
c) glomusni tumor 3. na osnovnih členkih in dlančnicah, značilna bolečina mine po uporabi NSAID
d) ganglion 4. odkrijemo ga zaradi bolečin, ki so posledice mikrozlomov
a) 1a , 2b , 3c , 4d
b) 2a , 3b , 4c , 1d
c) 3a , 4b , 2c , 1d
d) 4a, 2b, 1c , 3d
e) 2a , 1b , 3c , 4d
139. Medsebojno poveži posamezne utesnitvene nevropatije roke z njihovimi lastnostmi.

Utesnitvena nevropatija: Lastnosti:
a) sindrom mišice pronator 1. hipestezije, ki napredujejo do anestezije v polovici prstanca in v
b) sindrom ulnarnega prehoda mezincu, atrofija dlanski mišic
c) sindrom kubitalnega prehoda 2. bolečina na dlanski strani podlakta, ki narašča s telesno dejavnostjo,
d) sindrom utesnitve zadnjega ter mravljinčenje na prvih treh in polovici 4 prsta z volarne strani
interosalnega živca 3. bolečine, parestezije in omrtvičenje, šibkost dlanskega mišičja, manj
pogosto pa še globoke upogibalke ulnarnih dveh prstov in ulnarne
a) a2 , b1 , c3 , d4 upogibalke zapestja
b) a1 , b3 , c4 , d2 4. značilno ne najdemo izpada senzibilnosti, najdemo pa ohromitev mišic
c) a3 , b4 , c2 , d1 iztegovalk prstov, palca in ulnarne iztegovalke zapestja
d) a4, b2 , c1 , d3
e) a2 , b1 , c4 , d3
140. Absolutne indikacije za replantacijo so (izberi odgovor z vsemi pravilnimi trditvami):

a) amputacija palca a) d, g, h
b) amputacija več prstov (več kot dveh) b) h
c) amputacija skozi dlan c) a, b, c, d
d) amputacije pri otrocih d) a, b, c, d, e, f, g, h
e) amputacija zapestja ali podlehti e) a, b, c, d, e, f, g
f) amputacija komolca ali proksimalnega nadlahta ( gladka , brez avulzij)
g) amputacija posameznega prsta distalno od nasadišča povrhnje upogibalke
h) amputacija v več ravneh
141. Simptome in znake utesnitvenega sindroma poveži s primernim vrednotenjem:

Utesnitvena nevropatija: Lastnosti:
a) bolečina 1. zelo pozno znamenje
b) bledica 2. znamenje samo posebi zavajajoče, kajti ostane prisotno dokler tkivni talk ne doseže
c) odsotnost pulzov arterijskega, zato nepomembno
d) paraliza 3. ponavadi ne najdemo pri utesnitvenem sindromu
4. najpogosteje prvo klinično znamenje (izražena na nateg mišic prizadetega prostora)
a) a1, b2, c3, d4,
b) a4, b3, c2, d1,
c) a2, b3, c4, d1,
d) a3, b4, c1, d2,
e) a4, b1, c2, d3
142. Operacijsko zdravljenje poškodovane roke - izberi najpomemebnejši del operacije.

a) kirurška toaleta rane na roki
b) nekrektomija
c) prikaz struktur
d) šiv rane ter drenaža
e) preprečevanje okužbe z antibiotiki
177
143. Medsebojno poveži čas trajanje ishemije s posledicami, ki jih povzroči znotraj zaprtega fascialnega prostora.
Čas trajanja ishemije: Posledice:
a) pol ure 1. trajna poškodba mišic in živcev ki se konča s kontrakturo
b) tri ure 2. kapilarna endotelijska sprememba, ki povzroči oteklino s povečanjem prostornine
c) šest ur za 30-60%
d) osem ur 3. popravljive spremembe prevajanj v živcu
e) dvanajst ur 4. deloma popravljive poškodbe mišic in živcev
5. nepopravljive spremembe živcev in mišic ( 90 % mišičnih vlaken)
a) 4c, 1e, 2b, 5d, 3a
b) 3a, 4c, 5d, 2e, 1b
c) 3c, 5e, 1a, 4b, 2d
d) 5a, 2c, 3b, 4d, 1e
e) 5d, 4e, 1b, 3c, 2a
144. Operacijsko zdravljenje poškodovane roke - izberi najpravilnejšo trditev.

a) Za boj proti okužbi rane je najpomembnejša pravilna drenaža, obveza in imobilizacija.
b) Za boj proti okužbi rane so antibiotiki glavno orožje. Radikalna nekrektomija in zagotovitev dobre
prekrvljenosti tkiv in kožnega pokrova pa omogočita celjenje rane.
c) Za boj proti okužbi rane je najpomembnejša konzervativna nekrektomija. S takim posegom ne povzročamo
dodatne okvare že tako prizadetih tkiv. Antibiotiki so nam pri tem samo v pomoč.
d) Za boj proti okužbi rane je najpomembnejša pravilna antibiotska profilaksa, ki vključuje zdravila proti okužbi s
Klostridijem tetani, streptokoki, stafilokoki in anaerobi in se nadaljuje še 48 do 72 ur po operaciji.
e) Za boj proti okužbi rane so nam antibiotiki samo v pomoč. Bolj pomembni sta radikalna nekrektomija ter
zagotovitev dobre prekrvljenosti tkiv in predvsem kožnega pokrova.
145. Koliko časa traja imobilizacija zlomov baz dlančnic z mavcem (praviloma)?
a) 21 dni
b) 28 dni
c) 2 meseca
d) 7 dni
e) imobilizacija z mavcem ni potrebna
146. Kako imenujemo zlome vratu dlančnic?

a) boksarski zlomi
b) kitajski zlomi
c) smučarski zlomi
d) Rolandovi zlomi
e) Benettovi zlomi
147. Kaj je Bennetov zlom?

a) Je sklepni (intraartikularni) zlom ulnarnega dela baze prve dlančnice
b) Je zlom baze druge do pete metakarpale
c) Benett je bil slikar in se po njem neimenuje noben zlom
d) Je sinonim za boksarski zlom
e) Je zlom v obliki črke Y , eden od krakov sega v prvi metakarpofalangealni sklep
148. Primarna oskrba sveže poškodbe roke zajema naslednje trditve; Izberi tisto, ki ne sodi k primarni oskrbi!
a) sterilno kirurško umivanje okolice rane
b) prebrizgavanje ter spiranje rane s sterilno fiziološko raztopino
c) prekritje rane s sterilnim absorptivnim povojem
d) ustrezna imobilizacija v primerni opornici ter dvig uda
e) tesna preveza, s katero preprečimo nastanek otekline
149. Katera trditev ne velja za pravilno imobilizacijo sveže poškodovane roke?

a) dobro podložena opornica ali lahka mavčeva longeta okrog podlakta in roke
b) zapestje je rahlo iztegnjeno
c) v dlan je med palec in tričlene prste položen velik svitek gaze
d) prsti so med seboj ločeni s plastjo gaze
e) MCP sklepi so v iztegnejenem položaju, interfalangealni sklepi so flektirani
178
150. Katere so stopnje operacijskega zdravljenja poškodovane roke? Izberi odgovor, ki zajema vse pravilne trditve!
a) kirurška toaleta a) a, b, e
b) nekrektomija b) a, b, c, d
c) prikaz struktur c) a, b, c, d, f
d) oskrba poškodovanih struktur d) a, b, c, d, e
e) šiv rane ter drenaža e) a, b, c, d, e, f, g
f) obveza in imobilizacija
g) pooperacijska skrb za rano
151. Kateri ukrep je nujen pri pooperacijski skrbi za rano na roki?

a) da je roka stalno dvignjena nad raven srca
b) da poškodovanec enkrat dnevno sname opornico in si roko razgiba v topli slani vodi
c) da je roka stalno spuščena pod raven srca
d) da je s pravilno obvezo ves čas zagotovljena dobra venska staza
e) da v primeru kljuvajočih bolečin predpišemo antibiotik in analgetik
152. Če se med pooperativnim potekom v operirani roki pojavijo kljuvajoče bolečine, je nujen kateri ukrep?
a) da je roka stalno dvignjena nad raven srca
b) da poškodovancu snamemo opornico
c) da rano razpremo in s fasciotomijo razbremenimo fascialne prostore
d) da je s pravilno obvezo ves čas zagotovljena dobra venska staza
e) da predpišemo antibiotik in analgetik
153. Katere kirurške metode imamo na voljo pri zdravljenju prekinitev kit? Izberi vse pravilne odgovore!
a) neposredni (direktni) šiv a) a
b) kitni presadek b) a, b
c) premestitev kite c) a, b, c
d) tenodeza d) a, b, c, d
e) artrodeza e) a, b, c, d, e
154. Izberi trditve, ki veljajo za smučarski palec?

a) ruptura ulnarne kolateralne vezi metakarpofalangealnega sklepa a) a
palca, nastala pri padcu na iztegnjen abduciran palec b) a, b
b) Stenerjeva lezija je posebna oblika popolne rupture ulnarne c) a, b, c
kolateralne vezi MKF sklepa d) a, b, c, d
c) zdravljenje je konzervativno e) a, b, c, d, e
d) imobilizacija z lahko mavčevo longeto v adduciranem položaju palca
e) ekstenzorna kontraktura v metakarpofalangealnem sklepu
155. Katere so najpogostejše napake pri zaprti repoziciji nestabilnih zunajsklepnih zlomov kosti rok?
a) neustrezna anestezija a) a,
b) rotacijske nepravilnosti b) a, b,
c) angulacija) c) a, b, c,
d) premiki d) a, b, c, d,
e) vkleščenje mehkih tkiv e) a, b, c, d, e,
156. Kaj je kladivast prst (mallet Finger)?

a) Je prst katerega končni členek je nemogoče aktivno iztegniti zaradi poškodbe končnega dela iztegovalke ob
narastišču. Prst je v DIF sklepu v napol upognjenem položaju.
b) Je tipična poškodba nohtnega nastavka zaradi udarca z dorzalne strani ( tudi prst pribijalca žebljev)
c) Je prst katerega končni členek je nemogoče aktivno skrčiti zaradi poškodbe končnega dela globoke
upogibalke ob narastišču. Prst je v DIF sklepu v napol iztegnjenem položaju.
d) Je prst katerega končni členek je nemogoče aktivno iztegniti zaradi artroze distalnega interfalangealnega
sklepa, najpogosteje kot posledica revmatičnega procesa.
e) Je prst katerega končni členek je nemogoče aktivno udarjati ob trdo podlago (perkusija) zaradi distalnega
nevroma digitalnega živca
157. Kaj je sindaktilija?

a) je odsotnost katerega koli prsta na levi roki
b) je odsotnost katerega koli prsta
c) je zraščanje dveh ali več prstov na eni ali obeh rokah
d) je sinonim za prirojeno nepravilnost prstov
e) Je brezprstna roka
179
158. Kaj je polidaktilija?
a) Je kakršnokoli povečanje števila prstov
b) Je oblika otroške paralize , ki zajame predvsem prste
c) je odostnost katerega koli prsta
d) Je upognjen prst največkrat sta prizadeta oba mezinca
e) zdravljenje je predvsem konzervativno
159. Kaj je kamptodaktilija?

a) je kakršnokoli povečanje števila prstov
b) je oblika otroške paralize, ki zajame predvsem prste
c) je odostnost katerega koli prsta
d) je upognjen prst, največkrat sta prizadeta oba mezinca, prst je upognjen v PIF sklepu in ga ni mogoče
popolnoma iztegniti.
160. Kaj je značilno za protinske tofe?

a) bolečina, omejena gibljivost in zmaličenje velikih sklepov
b) bolečina, omejena gibljivost in zmaličenje malih sklepov
c) Heberdenovi vozli, bouchardovi vozli, izbočen karpometakarpalni sklep palca
d) stanje zmanjšanega delovanja uda z naslednjimi znaki: nenormalna bolečina, oteklina, zavrta gibljivost in
sprememba barve kože
e) so benigni tumorji , ki zajemajo 50 do 70% vseh tumorjev mehkih tkiv roke in zapestja
161. Kaj ni značilno za osteoartritis?

c) Heberdenovi vozli, Bouchardovi vozli, izbočen karpometakarpalni sklep palca
e) vse našteto
162. Kaj je značilno za refleksno simpatično distrofijo?

e) so benigni tumorji , ki zajemajo 50 do 70% vseh tumorjev mehkih tkiv roke in zapestja
163. Kaj je značilno za ganglion?

e) je benigni tumor, ki zajema 50 do 70% vseh tumorjev mehkih tkiv roke in zapestja
164. Kaj je značilno za sindrom mišice pronator?

a) pekoča bolečina, predvsem ponoči, mravljinčenje, nerodnost ( predmeti padajo iz rok), bolečine in
mravljinčenje pri vožnji avtomobila, atrofija tenarjevaga mišičja
b) hipestezije, ki napredujejo do anestezije v volarni polovici prstanca in mezincu, atrofijo dlanskih mišic,
pozitivni Phalenov znak, pozitivni Tinelov znak in pozitivni Allenov test
c) bolečina na podlaktu, ki ji sledi pareza ali paraliza dolge upogibalke palca, globokih upogibalk kazalca in
sredinca in pronatorja kvadratusa
d) bolečina, parestezije in omrtivčenje, šibkost dlanskega mišičja, manj pogosto pa še globoke upogibalke
ulnarnih dveh prstov in ulnarne upogibalke zapestja
e) bolečina na dlanski strani podlahta, ki narašča s telesno dejavnostjo ter mravljinčenje na prvih treh in
polovici 4 prsta roke z volarne strani.
180
165. Kaj je značilno za sindrom zapestnega prehoda?
e) bolečina na dlanski strani podlahta, ki narašča s telesno dejavnostjo ter mravljinčenje na prvih treh in polovici
4 prsta roke z volarne strani.
166. Kaj je značilno za sindrom utesnitve sprednjega interosalnega živca?

167. Kaj je značilno za sindrom kubitalnega kanala?

b) hipestezije, ki napredujejo dao anestezije v volarni polovici prstanca in mezincu, atrofijo dlanskih mišic,
168. Kaj je značilno za sindrom utesnitve zadnjega interosalnega živca?

a) ne najdemo izpada senzibilnosti, najdemo pa ohromelost mišic iztegovalk prstov, palca, ulnarne
iztegovalke zapestja, ki je lahko delna ali popolna
b) hipestezije, ki napredujejo dao anestezije v volarni polovici prstanca in mezincu, atrofijo dlanskih mišic,
169. Kaj je značilno za sindrom radialnega prehoda?

a) ne najdemo izpada senzibilnosti, najdemo pa ohromelost mišic iztegovalk prstov, palca, ulnarne iztegovalke
zapestja, ki je lahko delna ali popolna
b) bolečina nad origom iztegovalk, bolečina v zapestju pri palmarnem nagibu in pronaciji ter bolečina pri iztegu
zapestja in supinaciji, bolečina pri iztegu sredinca proti uporu ob sočasnem iztegu zapestja in komolca
181
170. Kaj je značilno za ganglion?
a) pojavlja se največkrat pri ženskah v drugem do četrtem desetletju življenja na štirih značilnih mestih
b) odkrijemo ga zaradi bolečin , ki so posledice mikrozlomov, najpogostejši je na osnovnem členku prstov
c) nastane pod nohtom in ima značilno anamnezo: hude bolečine, občutljivost in bolečine na mraz
d) v prvih dveh desetlejih življenja, na osnovnih členkih in dlančnicah, značilna bolečina mine po uporabi
nesteroidnih analgetikov
e) značilno izrašča iz kitne ovojnice je neostro omejen in raste lokalno destruktivno
171. Kaj je značilno za enhondrom?

b) je najpogostejši primarni kostni tumor na okostju roke; odkrijemo ga zaradi bolečin , ki so posledice
mikrozlomov. Najpogostejši je na osnovnem členku prstov.
c) nastane pod nohtom in ima značilno anamnezo: hude bolečine, občutljivost in bolečine na mraz
e) značilno izrašča iz kitne ovojnice je neostro omejen in raste lokalno destruktivno.
172. Kaj je značilno za glomusni tumor?

b) odkrijemo ga zaradi bolečin , ki so posledice mikrozlomov. Najpogostejši je na osnovnem členku prstov.
c) večkrat prizadene ženske med 30 in 50 letom starosti; nastane pod nohtom in ima značilno anamnezo: hude
bolečine, občutljivost in bolečine na mraz
e) značilno izrašča iz kitne ovojnice je neostro omejen in raste lokalno destruktivno.
173. Lastnosti tankih kožnih presadkov so:

a) imajo dlake
b) dajalsko mesto celi 4 tedne
c) se močno krčijo
d) odvzemno mesto je podplat
e) se ne krčijo
174. Proste presadke kože lahko polagamo :

a) na mišico a) a, b
b) fascijo b) b, c, d, e
c) periost c) c, d
d) perihondrij d) a, c, d
e) kortikalno kost brez periosta e) a, b, c, d
175. Kateri prosti reženj je najpomembnejši pri rekonstrukciji glave in vratu ?

a) radialni podlaktni reženj
b) skapularni reženj
c) mišičnokožni reženj m. rectus abdominis
d) lateralni nadlaktni reženj
e) ingvinalni reženj
176. Najbolj zahtevno resekcijo tumorja pričakujemo pri malignem kožnem tumorju:
a) na nosnem krilu
b) čelu
c) bradi
d) očesnem kotu
e) licu
177. Celotni obod vratnega poširalnika navadno rekonstruiramo s (obkroži dva najpogostejša načina):
a) prostim prenosom jejunuma (prosti visceralni reženj) a) b, c
b) radialnim podlaktnim prostim režnjem b) c, d
c) mišično-kožnimi prostimi režnji c) d, e
d) prostim prenosom fibule d) c, e
e) prostim prenosom črevnice e) a, b
182
178. Za rekonstrukcijo dojke najpogosteje uporabimo:
a) DIEP reženj
b) vezane kožne režnje
c) protezo in kožne presadke
d) lateralni nadlaktni reženj
e) mišične režnje in prosti presadek kože
179. Pri rekonstrukciji okončin moramo zagotoviti(napiši pravilni vrstni red) :

1 čvrst skelet a) 1, 2, 3
2 rekonstukcijo mehkih tkiv b) 1, 3, 2
3 krvni obtok c) 3, 2, 1
d) 2, 3, 1
e) 2, 1, 3
180. Za primarno celjenje rane je zlasti pomembno:
a) radikalna nekrektomija (odstranitev mrtvine)
b) uporaba prostih kožnih presadkov
c) uporaba vezanih režnjev
d) uporaba prostih kožnih režnjev
e) zmanjšanje edema
181. Okužbo rane pri poškodbi uda lahko omejimo:

a) z odstranitvijo mrtvine a) a, b
b) boljšo prekrvljenostjo tkiv b) b, c
c) antibiotiki c) a, c
d) elevacijo uda d) a, c, e
e) pravočasnim razgibavanjem e) a, b, c
182. Za takojšnjo amputacijo uda se odločimo:

a) v primeru reševanja življenja a) a, b
b) prizadetosti več priležnih sklepov b) b, c
c) dokončni izgubi in nezmožnosti obnove občutljivosti c) a, c
d) prekinjeni žili in/ali živcu d) a, c, e
e) slabega estetskega izgleda e) a, b, c
183. Za urgentni prosti reženj štejemo rekonstrukcijo v:

a) 0-24 ur po poškodbi
b) 72 ur
c) 3 dni
d) 3 mesece
e) 0-2 uri
184. Obveza na opeklinski rani pri ambulantnem zdravljenju ne sme:(obkroži pravilni odgovor):
a) preprečevati vnetja opeklinske rane iz okolice
b) dovoljevati normalne življenjske aktivnosti za bolnico(ka)
c) nikoli ostati na rani več kot 24 ur
d) preprečevati dodatnih mehanskih poškodb opeklinske rane
e) zavirati celjenja opeklinske rane
185. Za epidermalno opeklino ne velja:

a) rdečina brez mehurjev a) a, b
b) hiter krvni povratek b) a, b, e
c) slabša občutljivost c) b, e
d) večji del dermisa je uničen d) c
e) se zaceli v nekaj dneh e) c, d
186. Pri obravnavanju opekline je pomembno:

a) površina opekline a) a, b, c, d
b) globina opekline b) a, b, c, e
c) del telesa c) a, c, d, e
d) inhalacijska poškodba d) b, c, d, e
e) zdravstveno stanje in starost opečenca e) a, b, c, d, e
183
187. Pravilni vrstni red zdravljenja opečenca v akutni fazi je:
1) zagotovitev in vzdrževanje prostih dihalnih poti in dihanja a) 1,2,3
2) vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega krvnega obtoka b) 3,2,1
3) oskrbe opeklinske rane c) 2,1,3
d) 3,1,2
e) 1,3,2
188. Za prvo pomoč pri opeklinah ne velja:
a) odstranimo vir toplote a) a, b
b) odkrijemo morebitno pridruženo poškodbo b) a, e
c) odstranimo oblačila, ki so prilepljena na rano c) b, e
d) hladimo s čimbolj hladno vodo vsaj 2 uri d) a, c, d
e) ocenimo globino in površino opekline in namestimo prvi povoj e) c, d
189. Kako imenujemo reženj tkiva, za katerega je značilna stalna arterijska in venska preskrba po osni žili?
a) aksialni reženj
b) naključni reženj
c) pecljati reženj
d) napredujoči reženj
e) transpozicijski reženj
190. Medsebojno poveži posamezna tkivna režnja z njunimi lastnostmi.

a) naključni reženj 1) stalna arterijska in venska preskrba po osni žili
b) aksialni reženj 2) prehrana poteka skozi dermalne in subdermalne pleteže
3) prosti reženj
4) rotacijski, transpozicijski, napredujoči reženj
5) Z plastika
6) bistveno za preživetje je razmerje med širino in dolžino režnja
a) a: 2, 3, 4, 5, 6 b: 1
b) a: 2, 4, 5, 6 b: 1, 3
c) a: 1, 3, 6 b: 2, 4, 5
d) a: 2, 3, 5, 6 b: 1, 4
e) a: 1, 5 b: 2, 3, 4, 6
191. Dvajsetletni bolnik se je poškodoval pri padcu z motorjem. Pri tem si je zlomil desno podlaket in globoko odrgnil celo
zunanjo stran desnega stegna. Zlom podlakti smo učvrstili z LC- DC ploščicama. Odrgnino na stegnu smo zdravili z
menjavo obkladkov fiziološke raztopine. Po dveh tednih je rana na stegnu prekrita s čistimi granulacijami, epitalizacija
je vidna le na robu rane.Izberi optimalni način nadaljnjega zdravljenja rane na stegnu.
a) laboratorijsko vzgojeni avtologni keratinociti
b) mrežasti presadek delne debeline kože
c) presadek polne debeline kože
d) prosti prenos tkiva z uporabo drobnožilne anastomoze
e) menjava obkladkov s fiziološko raztopino
192. Prekrvitev naključnih režnjev poteka skozi dermalne in subdermalne pleteže. Bistveno za njihovo preživetje je
razmerje med širino in dolžino režnja.
b) prva trditev je pravilna, druga trditev je napačna
c) prva trditev je napačna, druga trditev je pravilna
193. Izberi pravilno/e trditev/ve v zvezi s plastiko Z:

a) prekrvitev poteka skozi dermalne in subdermalne pleteže a) c, d
b) uporabljamo jo za podaljšanje ravne brazgotine b) b, c
c) njena lupina je zgrajena iz silikonskega elastomera c) b, c, d
d) takšno ime je dobila po začetnici avtorjevega imena d) a, b, e
e) takšno ime je dobila zaradi značilnega reza v obliki črke Z e) b, e
194. Kateri trditvi o prostih režnjih sta napačni:

a) imajo stalno arterijsko in vensko preskrbo po osnih žilah a) d, e
b) njihov žilni pecelj vedno prekinemo b) a, d
c) potrebna je uporaba operacijskega mikroskopa c) a, b
d) sestavljeni so iz kože in podkožja d) a, c
e) možnost odmrtja delov režnja narašča z oddaljenostjo od baze (vstopišča žil) e) c, e
184
195. Izbrani trditvi iz prejšnjega vprašanja veljata za:
a) aksialne režnje
b) mišično kožne režnje
c) vezane režnje
d) naključne režnje
e) otočne režnje
196. Kako imenujemo žile mišično kožnih in fascio-kožnih režnjev po katerih se neposredno polnita dermalni in
subdermalni pletež kože?
a) osne (aksialne) žile
b) nutritivne žile
c) žile prebodnice (perforantne žile)
d) dominantne žile
e) nimajo posebnega imena
197. Katera od naštetih metod ni primerna za pokritje tkivnega defekta/ pokritja rane ?
a) presadek delne debeline kože
b) presadek vse debeline kože
c) mišični ali mišično kožni reženj
d) prosti reženj
e) avtologni presadek maščevja
198. Za tanke kožne presadke ne velja:

a) imajo dlake a) a, b, c
b) dajalsko mesto celi 4 tedne b) a, b, e
c) so vedno primerne barve c) b, c, e
d) se ne krčijo d) a, b, d
e) se močno krčijo e) a, b, c, e
199. Prosti epidermo-dermalni presadki kože ne bodo preživeli, če jih položimo na:
a) mišico
b) fascijo
c) periost
d) perihondrij
e) kortikalno kost brez periosta
200. Pri rekonstrukciji večje kožne vrzeli in za zapolnitev večjih votlin na obrazu pogosto uporabimo:
a) mišico latissimus dorsi
b) pecljati transverzalni rektus abdominis prosti reženj
c) prosti presadek polne debeline
d) transpozicijski reženj
201. Za rekonstrukcijo dojke po mastektomiji najpogosteje uporabimo:

a) DIEP reženj
b) mišičnokožni TRAM vezani reženj
c) ingvinalni prosti reženj
d) protezo in kožne presadke
e) lateralni nadlaktni reženj
202. Pri rekonstrukciji spodnje okončine moramo zagotoviti (napiši pravilni vrstni red):
1. čvrst skelet a) 1, 2, 3
2. rekonstukcijo mehkih tkiv b) 1, 3, 2
3. krvni obtok c) 3, 2, 1
d) 2, 3, 1
e) 2, 1, 3
203. Okužbo rane pri poškodbi uda lahko omejimo z:

a) elevacijo uda a) a, b
b) pravočasnim razgibavanjem b) c, d
c) odstranitvijo mrtvine c) d, e
d) boljšo prekrvljenostjo tkiv d) e
e) antibiotiki e) c, d, e
185
204. Za takojšnjo amputacijo uda se ne odločimo v naslednjih primerih:
a) reševanju življenja a) a
b) nepopravljivi prizadetosti več priležnih sklepov b) b
c) dokončni izgubi in nezmožnosti obnove občutljivosti c) d
d) prekinjeni žili in/ali živcu ob sočasnemu zlomu kosti d) e
e) bolnikih, starejših od 60 let z aterosklerozo e) d, e
205. Za takojšnjo amputacijo spodnjega uda se odločimo v naslednjih primerih:

a) reševanju življenja, a) a, b, c
b) nepopravljivi prizadetosti več priležnih sklepov, b) a, e
c) dokončni izgubi in nezmožnosti obnove občutljivosti, c) d
d) prekinjeni žili in/ali živcu ob sočasnemu zlomu kosti, d) c, d, e
e) bolnikih starejših od 60 let z aterosklerozo. e) a
206. Mikrokirurško tehniko uporabljamo pri:

a) mišičnih prostih režnjih a) a
b) fasciokožnih prostih režnjih b) b
c) vezanih režnjih c) c, d
d) prostih presadkih d) e
e) vsem naštetem e) a, b
207. Za urgentni prosti reženj ne velja:

a) izboljša celjenje rane v prvih 24 urah a) a, c
b) omogoča dokončno oskrbo rane v eni operaciji b) c, d
c) vedno uporabimo mišični prosti reženj c) d, e
d) uporabljamo ga le v eksperimentalne namene d) a, c, d
e) preživetje je 68 % e) a, c, d, e
208. Ambulantno je možno zdraviti (obkroži pravilni odgovor):

a) opečenca(ke), ki potrebuje parenteralno rehidracijo
b) opečenca(ke) s sumom na inhalacijsko poškodbo
c) odraslega opečenca(ke) s subdermalno opeklino 0.5% telesne površine na stegnu
d) opečenega otroka, pri katerem sumimo, da je bil poškodovan zaradi zlorabe
e) odraslega opečenca(ke) s povrhnjo dermalno opeklino 25% telesne površine
209. Ambulantno je možno zdraviti (izberi NEPRAVILNI odgovor):

a) opečenca(ke), ki potrebuje parenteralno rehidracijo, a) a, b, d, e
b) opečenca(ke) s sumom na inhalacijsko poškodbo, b) e
c) odraslega opečenca(ke) s subdermalno opeklino 0.5% telesne površine na stegnu, c) c
d) opečenega otroka, pri katerem sumimo, da je bil poškodovan zaradi zlobe, d) a, b
e) odraslega opečenca(ke) s povrhnjo dermalno opeklino 25% telesne površine. e) d, e
210. Epidermalno opeklino bomo prepoznali po:

a) rdečini brez mehurjev a) a
b) hitrem krvnem povratku b) b
c) slabši občutljivost c) c,e
d) uničeni srednji 1/3 dermisa d) d
e) zelo počasnem celjenju e) a, b
211. Za prvo pomoč pri opeklinski poškodbi velja :

a) odstranimo vir toplote a) a, c
b) odkrijemo morebitno pridruženo poškodbo b) a, c, d
c) odstranimo oblačila, ki so prilepljena na rano c) a, b, d
d) hladimo s čimbolj hladno vodo vsaj 2 uri d) b, d, e
e) ocenimo globino in površino opekline in namestimo prvi povoj e) a, b
212. Najpogostejši kožni tumorji na obrazu starostnika so:

a) bazalno celični karcinom a) a, b
b) bazalno celični sarkom b) c
c) spinocelični karcinom c) d
d) keratoakantom d) e
e) dermatofibrom e) a, c
186
213. Za vezane režnje velja:
a) se vedno pogosteje uporabljajo
b) omogočajo kritje velikih vrzeli kože in podkožja
c) primerni so zlasti za kritje vrzeli na oddaljenih mestih
d) potrebno je znanje mikrokirurške tehnike in operacijski mikroskop
214. Za vezane režnje velja:

b) potrebno je znanje mikrokirurške tehnike in operacijski mikroskop
c) so bolj zanesljivi kot prosti
d) omogočajo kritje velikih vrzeli kože in podkožja
e) primerni so zlasti za kritje vrzeli na oddaljenih mestih
215. Pri izbiri najprimernejše metode za rekonstrukcijo dojke upoštevamo:

a) vrsto mastektomije a) a, b, c, d
b) lokalno stanje tkiv na prsnem košu b) b, c, d, e
c) splošno zdravstveno stanje bolnice c) a, c, d, e
d) telesno zgradbo d) a, b, d, e
e) posebne želje bolnic e) a, b, c, d, e
216. Za kritje kožne vrzeli na obrazu velikosti 6 cm2 uporabimo:

a) tanek prosti presadek (odvzemno mesto: stegno)
b) tanek prosti presadek (odvzemno mesto: notranja stran nadlehti)
c) prosti presadek cele debeline dermisa (odvzemno mesto: stegno)
d) tanek prosti presadek (odvzemno mesto: nad ključnico ali za uhljem)
217. Katere poškodovance bomo zdravili ambulantno?

a) 30 letno gospo s kontaktno električno opeklino s tokom hišne napetosti na a) vse naštete
prstih desnice b) nobenega izmed
b) 2 letnega otroka s povrhnjo dermalno opeklino obsega 1% telesne površine s naštetih
kavo po prsnem košu c) vse, razen b
c) 20 letnega poškodovanca z inhalacijsko poškodbo in rdečino kože veliko 1 dlan d) b, e
na prsnem košu, poškodovan požaru e) b, e, d
d) 60 letnega poškodovanca s povrhnjo dermalno opeklino cele glave in vratu
e) 30 letno poškodovanko s premera 3 cm veliko subdermalno opeklino na hrbtu
218. Če zdravimo opečene poškodovance ambulantno, ti ne potrebujejo antitetanične zaščite, ker opeklina ni rana.
e) prva in druga trditev sta pravilni
219. Prosti epidermo-dermalni presadki kože bodo preživeli, če jih položimo na:
a) mišico, a) a, b, c, d
b) fascijo, b) a, d, e
c) periost, c) c, d, e
d) perihondrij, d) a, c, e
e) kortikalno kost brez periosta. e) a
220. Za urgentni prosti reženj velja:

a) izboljša celjenje rane le v prvih 24 urah
b) omogoča dokončno oskrbo rane v eni operaciji
c) vedno uporabimo mišični prosti reženj
d) uporabljamo ga le v eksperimentalne namene
e) preživetje je 68 %
187
221. Za vezane režnje NE velja:
b) omogočajo kritje velikih vrzeli kože in podkožja
c) primerni so zlasti za kritje vrzeli na oddaljenih mestih
d) potrebno je znanje mikrokirurške tehnike in operacijski mikroskop
e) vse od naštetega
222. Ambulantno lahko zdravimo opečenko staro 30 let s povrhnjo dermalno opeklino 20% telesne površine, ki je v 3
mesecu nosečnosti:
a) da, vedno, vendar jo mora vsak dan obiskati ginekolog
b) ne, tako poškodovanko je potrebno hospitalizirati
c) lahko jo zdravimo ambulantno, vendar samo do poroda
d) lahko jo zdravimo ambulantno, vendar če plod kontroliramo z UZ
e) moramo jo zdraviti v bolnišnici in napraviti splav, da ne pride do abnormnosti ploda
223. Preživetje prostih presadkov je odvisno od:

a) prekrvljenosti sprejemnega mesta, a) a, b, d
b) kontakta med presadkom in sprejemnim mestom, b) a, b, c, d, e
c) odvzemnega mesta, c) a, b
d) hemostaze na sprejemnem mestu, d) d, e
e) dermatoma. e) a, b, c
224. Osnovna razlika med prostim kožnim presadkom in prostim režnjem je:
a) oblika
b) velikost
c) način ponovne prekrvljenosti na sprejemnem mestu
d) popolna prekinitev na dajalskem mestu
e) pogostnost okužbe s MRSA
225. Najpogostejši maligni kožni tumor na obrazu starostnika je:

a) bazalno celični karcinom
b) bazalno celični sarkom
c) spinocelični karcinom
d) keratoakantom
e) dermatofibrom
226. Na opeklinsko rano velikosti ene bolnikove dlani na hrbtu namestimo isti dan poškodbe:
a) zobno pasto »sensitive« z melolinom
b) obkladek s fiziološko raztopino
c) obkladek s 4% raztopino humanih albuminov
d) prelikan robec
e) ekstrakt čebule za prevencijo brazgotinskih kožnih kontraktur
227. Trakasto vozličasta zadebelitev palmarne aponevroze je značilna za:

a) stenozatni tedovaginitis
b) kampodaktilijo
c) Dupuytrenovo bolezen
d) DeQuervainovo bolezen
e) osteoartritis
228. Za refleksno simpatično distrofijo velja:

a) značilna je huda, pekoča, stalna bolečina, a) a, b, d
b) najpogostejši znak je oteklina, b) a, b, d, e
c) navadno jo zdravimo kirurško, c) a, b, e
d) prisotno je več vzročnih dejavnikov, d) d, e
e) fizikalno zdravljenje je škodljivo. e) a
229. Hlajenje opeklinske rane je v prvi pomoči zelo važen ukrep, ker med drugim zmanjšuje poglobitev opeklinske rane.
a) prva trditev je pravilna, druga pa napačna
c) prva trditev je napačna, druga pa pravilna
e) obe trditvi sta brez pomena, ker opeklinsko rano vedno zavijemo
188
230. Katere naloge ima povoj na opeklinski rani?
a) preprečuje vdor mikrobov v rano iz okolice a) a,c, e
b) preprečuje dodatne mehanične poškodbe opeklinske rane b) a, b, c, d
c) zagotavlja optimalno okolje za celjenje c) e, d
d) zmanjšuje bolečine d) vse naštete
e) zagotavlja antitetanično zaščito e) nobene izmed naštetih
231. S čim rehidriramo 30 let starega opečena s termično opeklino 50 % telesne površine takoj po poškodbi?
a) z mlekom per os
b) z raztopino ringer laktat intravensko
c) s slano vodo per os
d) s svežo zmrznjeno plazmo
e) rehidracija ni potrebna
232. Varnostni rob pri eksciziji 7 mm velike, za kožni melanom sumljive spremembe je:
a) 1-2 cm
b) 3-4 cm
c) 2-3 cm
d) 5 cm
e) 2-5 mm
233. Priporočena širina varnostnega roba pri melanomu pT1 je:

a) 0,5 cm
b) 1,0 cm
c) 1,5 cm
d) 2 cm
e) 3 cm
234. Priporočena širina varnostnega roba pri melanomu pT2 je:

a) 1 cm
b) 5 cm
c) 1-2 cm
d) 2-3 cm
e) 0.5 cm
235. Priporočena širina varnostnega roba pri melanomu debeline 4 mm je:

a) 2- 3 cm
b) 0,5 cm
c) 3 - 4 cm
d) 1 - 2 cm
e) 1,0 cm
236. Priporočena širina varnostnega roba pri melanomu IB, p T2 je:

a) 0,5 cm
b) 1,0 cm
c) 1,5 cm
d) 3 cm
e) 5 cm
237. Varnostni rob razširjene ekscizije po odstranitvi kožnega melanoma debeline 3 mm je:
a) 2-5 mm
b) 1 cm
c) 2 cm
d) 4 cm
e) 0,5 cm
238. Varnostni rob pri 2 cm veliki za kožni melanom sumljivi spremembi je:
a) 2-3 cm
b) 3-4 cm
c) 1-2 cm
d) 5 cm
e) 2-5 mm
189
239. Marginalna mandibularna veja facialnega živca oživčuje:
a) m.zygomaticus minor a) a, b
b) m. orbicularis oris b) b, c
c) m. depressor anguli oris c) c, d
d) m. depressor labi inferioris d) d, e
e) m. platismae e) a, e
240. Glavni senzibilni živec za bradavico dojke je:

a) peti lateralni interkostalni živec
b) četrti lateralni interkostalni živec
c) tretji lateralni interkostalni živec
d) tretji sprednji interkostalni živec
e) prvi lateralni interkostalni živec
241. Kaj razumemo pod diatezo Dupytrenove bolezni:

a) pacient s kontrakturo Dupytren mlajši od 40 let a) d, e
b) Mb Peyronie b) a, c, e
c) Lederhose- plantarna kontraktura c) b, c
d) tendovaginitis tričlenih prstov d) b, d
e) sladkorno bolezen e) a, b, c
242. Kaj je potrebno kot prednostno vzpostaviti pri razvojni nepravilnosti roke?
a) opozicijo palca a) a, e
b) formiranje palca pri aplaziji oziroma ageneziji palca (policizacija) b) c, d
c) razrešitev sindaktilije med prstancem in mezincem c) a, d
d) odstranitev odvečnega prsta d) b, d
e) razrešitev sindaktilije med palcem in kazalcem e) a, b, e
243. S katero od naštetih metod bomo najbolje preprečili kontrakturo brazgotine?

a) kožni transplantat cele debeline
b) kožni transplantant dela debeline
c) laboratorijsko vzgojeni keratinociti
d) mrežasti kožni transplantat ( 1,5 : 1)
e) nobena od metod ni primerna
244. Katera od naštetih trditev v zvezi s krčenjem kožnih presadkov ni pravilna?

a) sekundarno krčenje je večje pri presadkih delne debeline kože
b) sekundarno krčenje je posledica krčenja v dnu rane
c) primarno krčenje je večje pri presadkih cele debeline kože
d) primarno krčenje je posledica dejavnosti miofibroblastov
e) vse trditve so pravilne
245. Katero od naštetih je najpogostejši razlog neprijetja kožnega presadka?

a) serumska inhibicija
b) pojav hematoma
c) vnetje
d) žilna tromboza
e) strižne sile
246. Katere od naštetih trditev veljajo pri bazalno celičnem karcinomu?

a) metastaze v regionalnih bezgavkah zdravimo z odstranitvijo bezgavk a) b, d
b) kadar tumorja ne zdravimo, pacient najpogosteje umre zaradi pljučnih metastaz b) a, c
c) za nezdravljeni bazalno celični karcinom so značilne ulceracije c) a, d
d) vsi bazalni celični karcinomi imajo enak vzorec rasti ( tip karcinoma) d) c,d
e) b, a
247. Pri 60. let starem moškem smo našli velik bazalno celični karcinom na sredi hrbta nosu. Po izrezu karcinoma ostane
na nosu plitva tkivna vrzel s premerom 2 cm in dnom prekritim z perihondrijem. Nosni hrustanci niso razgaljeni. Izberi
najprimernejši način kritja tkivne vrzeli:
a) transplantat cele debeline kože, vzet za ušesom
b) transplantat cele debeline kože, vzet nad ključnico
c) transplantat delne debeline kože is skalpa
d) nazolabialni reženj
e) čelni reženj
190
248. Melanom, ki vrašča v retikularni dermis uvrstimo v:
a) Clark I
b) Clark II
c) Clark III
d) Clark IV
e) Clark V
249. Katerega od naštetih operativnih posegov ni priporočljivo kombinirati z abdominoplastiko:

a) augmentacijska mamaplastika
b) redukcijska mamaplastika
c) liposukcija ledij
d) liposukcija stegen
e) histerektomija pri pacientki, pri kateri v anamnezi ugotovimo predhodna vnetja v področju male medenice
250. Pri katerem od naštetih stanj je face lifting kontraindiciran?

a) diabetes
b) astma
c) hipertenzija
d) hipertireodizem
e) nobeno od naštetih
251. Pri katerem od naštetih stanj je face lifting kontraindiciran ?

a) hipertenzija
b) hipertireodizem
c) astma
d) motnje strjevanja krvi
e) diabetes
252. V razvoju razjede zaradi pritiska razlikujemo štiri stopnje (National Pressure sore Advisory Panel Consensus
Development Conference (1989). Za I stopnjo velja:
a) reaktivna hiperemija je še 1 uro po razbremenitvi
b) pojav epidermolize ali druga okvara dermisa (+/- infekcija)
c) okvara podkožnega tkiva in mišic ( +/- infekcija)
d) okvarjena je tudi kost ali sklepi (+/- infekcija )
253. Lastnosti laserskega snopa svetlobe so:

a) popolna vzporednost žarkov a) a, e
b) žarki imajo eno valovno dolžino, barvo b) b, d
c) vsi žarki so fazno usklajeni v času in prostoru c) d, e
d) valovna dolžina svetlobe se med delovanjem spreminja d) c, a
e) nič od naštetega e) a, b, c
254. S KTP laserjem valovne dolžine 532 nm odstranjujemo:

a) benigne kožne tvorbe
b) hipertrofične brazgotine
c) kavenozne hemangiome
d) ognjena znamenja
e) tetovaže
f) vene do 3 mm premera
255. Prirojene anomalije rok, ki niso nikoli genetsko pogojene so:

a) sindaktilije
b) makrodaktilije
c) duplikacije
d) agenezija radiusa
e) amnijske brazde
191
256. Pri prirojeni hipoplaziji palca je potrebno doseči:
a) funkcionalen palec v opoziciji z ostalim prstom a) a, c
b) amputirati hipoplastični palec b) a, b, c
c) napraviti policizacijo kazalca namesto palca pri povsem nefunkcionalnem c) a, d
in hipoplastičnem zametku palce, le tega pa odstranimo d) c, d, e
d) prenesti prst z noge na roko e) a, e
e) pustiti stanje kakršno je
257. Najpogostejši benigni tumorji roke so:

a) ganglioni
b) rjavi tumorji
c) arterijo venske malformacije
d) enhondromi
e) osteoklastomi
258. Najpogostejši benigni tumorji roke so:

a) rjavi tumorji
c) gangliji
d) enhondromi
e) arterijo venske malformacije
259. Kakšno je pravilno zaporedje kirurške terapije pri zdravljenju razjed zaradi pritiska?
a) kritje defekta, nato nekrektomija
b) delna nekrektomija, nato kritje defekta
c) natančna nekrektomija mrtvine v zdravo in kritje z kvalitetnim tkivom
d) zdravljenje z obkladki, nato kritje samo z režnjem
e) defekta nikoli ne operiramo
260. Kakšna je pravilna trditev v primeru nekrektomije mrtve kosti v sklopu kirurškega zdravljenja razjede zaradi pritiska?
a) kost ne odstranjujemo
b) odstranimo samo odmrlo kostno tkivo
c) kost v celoti odstranimo
d) čakamo, da kost sama odpade
e) kost nikoli ni odmrta
261. Za sindrom zapestenga prehoda velja:

a) je najpogostejša utesnitvena nevropatija a) a, c
b) značilno je mravljinčenje zlasti zjutraj b) a, b
c) pozitiven Phalenov znak c) d, e
d) pozitiven Allenov test d) c, d
e) slabša občutljivost v inervacijskem področju ulnarnega živca e) b, d
262. Ulnarni živec je najpogosteje utesnjen
a) v področju mišice pronator teres
b) v zapestnem prehodu
c) v kubitalnem kanalu
d) v zgornji tretjini nadlakti
e) v področju Frohsejeve arkade
263. Utesnitvena nevropatija nastane zaradi nesorazmerja med prostornino perifernega živca in anatomskim mestom, ki
ga zavzema. Najpogosteje na mestih, kjer živec poteka skozi kostno-vezivni kanal, mišico, pod vezivnim tračkom,
robom mišične ovojnice ali žilo. Živec lahko utesnjuje tudi brazgotina, ki je nastala po poškodbi ali zaradi
ponavljajočega draženja ob ponavljajočih gibih. Redkeje so razlog za utesnitev novotvorbe (ganglion), sinovitis ali
kostni odlomki po zlomu.Ulnarni živec je najpogosteje utesnjen v predelu:
a) zapestja
b) dlani
c) ramena
d) komolca
e) vratu
192
264. Eden izmed takojšnih ukrepov pri zdravljenju opečencev je:
a) aplikacija kreme srebrovega sulfo diazina na opeklinsko rano a) b, c, d
b) hlajenje opeklinske rane s hladno vodo b) a, c, e
c) odstranitev agensa, ki je opeklino povzročil c) c, d, e
d) aplikacija analegetika d) a, b, c
e) aplikacija cefalosporinov druge generacije intravensko e) b, d, e
265. Ambulantno lahko zdravimo naslednje opečence:

a) otroka , za katerega sumimo, da so ga nemerno opekli s kropom po a) b, e
spodnjih udih b) a, d
b) odraslega zdravega poškodovanca, ki ima na hrbtu za dlan veliko c) a, b
povrhnjo dermalno opeklino d) c, d
c) odraslega opečenca z opeklinsko rano, ki zajema 40 % telesne površine e) b,d
d) odraslega opečenca, ki ima povrhnjo dermalno opeklino na stegnu
veliko za 2 dlani in sumimo, da ima inhalacijsko poškodbo
e) petletnega otroka, ki se je polil s čajem po prsnem košu in ima povrhnjo
dermalno opeklino veliko 3 dlani
266. Katere trditve so pravilne:

a) opeklinska rana ni rana v pravem pomenu besede, zato antitetanična a) b, e
zaščita ni potrebna b) a,d
b) resnost opeklinske poškodbe določa med drugim tudi globina c) a,c
opeklinske rane d) c,d
c) krema srebrovega sulfadiazina sama po sebi pospešuje celjenje ran e) a,e
d) edino možno zdravljenje obsežnih opeklinskih ran so kulture lastnih
kožnih epitelijskih presadkov
e) pri globokih opeklinskih ranah zgodnje kirurško zdravljenje zagotovi
primarne celjenje
267. Kateri od naštetih žilnih pletežev ima najpomembnejšo vlogo v prekvitvi kože?
a) dermali pleksus
b) subepidermalni pleksus
c) subdermalni pleksus
d) subkutani pleksus
e) fascialni pleksus
268. Defekte mehkih tkiv v zgornji tretjini goleni lahko pokrijemo tudi z lokalnim mišičnim režnjem (mišico gastroknemius),
v spodnji tretjini goleni za rekonstrukcijo uporabimo proste režnje.
a) prva trditev nepravilna in druga nepravilna
b) prva trditev pravilna in druga trditev pravilna
c) prva trditev nepravilna in druga pravilna
d) obe trditvi pravilni in vzročno povezani
e) prva trditev pravilna in druga nepravilna
269. Katere poškodovance lahko zdravimo ambulantno:

a) 30. letno gospo s kontaktno električno opeklino s tokom hišne napetosti a) vse naštete
na prstih desnice b) b, e, d,
b) 2. letnega otroka s povrhnjo dermalno opeklino obsega 1 % telesne c) vse razen b
površine s kavo po prsnem košu d) nobenega izmed naštetih
c) 20. letnega poškodovanca z inhalacijsko poškodbo in rdečino kože veliko e) b, e
1 dlan na prsnem košu, poškodovan v požaru
d) 60. letnega poškodvanca z povrhnjo dermalno opelino cele glave in vratu
e) 30. letno poškodovanko s premera 3 cm subdermalno opeklino na hrbtu.
270. Katerega od spodaj naštetih poškodovancev zdravim abmulantno?

a) opečenca z opeklinsko rano 80 % telesne površine
b) poškodovanca z rano, ki jo je dobil v stiku z električnim tokom visoke napetosti
c) odraslega opečenca s povrhnjo dermalno opeklino na hrbtišču roke
d) 5 let starega otroka s povrhnjo dermalno opeklino premera 5 cm na hrbtu, pri katerem sumimo, da je šlo za
zlorabo
e) starostnika, v starosti 85 let, ki ima subdermalno opeklinsko rano, velikosti petih dlani na trebuhu
193
271. Koliko žilnih pletežev najdemo v koži in podkožju:
a) 3
b) 2
c) 5
d) 4
e) 1
272. Rekonstrukcijska kirurgija spodnjih udov obravnava:

a) posledice poškodb z veliko izgubo mehkih tkiv z razglajenimi kostmi ali/in žilami a) c,d,e
b) zdravljenje limfedema b) c,e
c) zdravljenje razjed c) a,d,e
d) korekcijo z dermabrazijo in kemičnim luščenjem d) a,b,c
e) vse našteto e) a,d
273. Za esharotomijo se odločimo pri globokih opeklinah celega oboda in povzroči večjo izgubo krvi.
a) prva trditev nepravilna in druga nepravilna
b) prva trditev pravilna in druga trditev pravilna
c) prva trditev nepravilna in druga pravilna
d) prva trditev pravilna in druga nepravilna
e) obe trditvi pravilni in vzročno povezani
274. Moški spolni ud najpogosteje rekonstruiramo z:

a) skapularni reženj
b) radialni podlaktni reženj
c) črevnični reženj
d) dorzalni stopalni reženj
e) reženj mečnice
275. Krema srebrovega sulfadiazina se uporablja pri zdravljenju opeklinskih ran kot:
a) lokalni kemoterapevtik
b) adstringens
c) analgetik
d) začasni kožni pokrov
e) samo za zmanjševanje brazgotin
276. Z Z- plastiko s 60 stopinjskim kotom teoretično dosežemo približno ….% povečane dolžine.
a) 120 %
b) 50 %
c) 100 %
d) 25 %
e) 75 %
277. Glede na način pomika razdelimo lokalne režnje na:

a) interpozicijske a) b, c
b) napredujoče b) b, c, d, e
c) interpolacijske c) a, b, c
d) rotacijske d) a, f, g
e) transpozicijske e) a, b, c, d, e, f, g
f) translacijske
g) intususcepcijske
278. Vsa tkiva, ki jih napajata ena arterija in vena se imenujejo:

a) arterisom
b) venosom
c) mikrotom
d) angiosom
e) makrosom
279. Angiosome v smislu prekrvavite povezujejo:

a) debele žile
b) tanke žile
c) žile zoženega premera
d) arterijo – venske povezave
e) veno – limfatične povezave
194
280. Režnje delimo na ( obkroži napačen odgovor):
a) osne
b) naključne
c) mišično – kožne
d) fascijo – kožne
e) zanesljive – nezanesljive
281. Kožne presadke razdelimo na:

a) osne - naključne
c) zanesljive - nezanesljive
d) proste - vezane
e) debele in tanke
282. Kožne presadke razdelimo na:

a) osne- nakljucne
c) zanesljive-nezanesljive
d) proste- vezane
e) cele debeline in delne debeline kože
283. Za prekinitev tenzijske črte in podaljšanje brazgotine uporabljamo (obkroži napačno):

a) plastiko Z
b) plastiko V – Y
c) plastiko W
d) kožne presadke
e) vsadke
284. Stopenjska izbira rekonstrukcijske metode se imenuje:

a) rekonstrukcijski trikotnik
b) Bermudski trikotnik
c) rekonstrukcijska lestvica
d) rekonstrukcijska tehtnica
e) rekonstrukcijsko dvigalo
285. Največkrat uporabljeni epidermo/dermalni presadek se imenuje:

a) Wolfov
b) Krauserjev
c) Tierschov
d) Blairov
e) Dergančev
286. Na katero od naštetih površin se kožni presadek ne bo prijel:

a) mišice
b) kost pokrita s periostom
c) hrustanec
d) hrustanec s perihondrijem
e) kite pokrite s paratenonom
287. Plazmatska imbibicija kožnemu presadku:

a) poveča površino
b) zmanjša površino
c) zmanjša volumen
d) zveča volumen
e) spremeni barvo
288. Prašičja koža je za človeka:

a) avtotransplantant
b) homotransplantant
c) ksenotransplantat
d) trajni presadek
e) alotransplantant
195
289. Ključni kirurški poseg pri krvavečem osteitisu se imenuje:
a) antibiotska terapija
b) perfuzije
c) mišični reženj
d) radikalna nekrektomija
290. Kronični osteitis je največkrat posledica:

a) hematogenega razsoja bakterij
b) odprtih zlomov
c) zaprtih zlomov
d) kominutivnih zlomov
e) kontuzij udov
291. Po nekrektomiji je smotrno kritje z mišičnim režnjem:

a) takoj
b) čez 1 teden
c) čez 1 mesec
d) čez 1 leto
e) nikoli
292. Recidiv kroničnega osteitisa je največkrat posledica:

a) prekratke antibiotske terapije
b) uporabe fascijalnega režnja
c) nepravilne imobilizacije
d) neustrezne nekrektomije
e) slabe anestezije
293. Osteoplastika se lahko varno izvede po nekrotomiji in kritju z mišičnim režnjem:

a) takoj
b) čez 5- 6 tednov
c) 3 mesece
d) pol leta
e) eno leto
294. Za rekonstrukcijo dojke uporabljamo naslednje režnje s trebuha (obkroži napačno)

a) SIEA
b) prosti TRAM
c) DIEP
d) pecljati (vezani) TRAM
e) TUG
295. Najpogosteje uporabljena sprejemna arterija pri prostem prenosu tkiva za rekonstrukcijo dojke v Ljubljani je
(obkroži pravilen odgovor):
a) a. thoracodorsalis
b) a. subscapularis
c) a. circumflexe scapulae
d) a. mammaria int.
e) a. epigastrica profunda
296. Skin sparing mastektomija ohrani:

a) inframamarno gubo in kožni pokrov dojke
b) areolo
c) mamilo
d) žlezo
e) areolo, mamilo in žlezo
297. Število novodiagnosticiranih rakov v Sloveniji danes je:

a) > 200 / leto
b) > 300 / leto
c) > 10 000 / leto
d) > 1000 / leto
e) > 100 / leto
196
298. Prosti reženj s trebuha, pri katerem na odvzenem mestu ne more nastati trebušna kila se imenuje:
a) TRAM
b) SIEA
c) LD
d) TUG
e) pecljati TRAM
299. Od česa živi prosti kožni presadek pred vraščanjem kapilarnih brstičev?
a) od zraka
b) od ljubezni
c) od difuzije iz sprejemnega mesta
d) od nutritivne cirkulacije
e) od paranteralne prehrane
300. Najpogostejša utesnitvena nevropatija na zgornjem udu je:

a) sindrom zapestnega prehoda
b) sindrom Guyonovega kanala
c) sindrom kubitalnega kanala
d) sindrom tarzalnega kanala
e) sindrom sprednjega interosalnega živca
301. Za utesniteveno nevropatijo ulnarnega živca v kubitalnem kanalu velja:

a) izrazito nočno mravljinčenje v palcu, kazalcu, sredincu
b) pozitiven Phalenov znak
c) pozitiven Finkelsteinov test
d) motnja občutljivosti ulnarnega dela dlani
e) vse od naštetega
302. 74-letna bolnica je prišla v ambulanto zaradi številnih kožnih tumorjev. Obkroži pravilno trditev:
a) vse kožne tvorbe bi odstranil z KTP laserjem
b) vse kožne tvorbe bi odstranil z Nd:Yag laserjem
c) vse kožne tvorbe bi odstranil z Erbijevim laserjem
d) vse kožne tvorbe bi odstranil z Argonskim laserjem
303. Ognjeno znamenje zdravimo:

a) s KTP laserjem valovne dolžine 523 nm
b) pri starosti 37 let
c) samo enkrat
d) vedno v kombinaciji s kirurškim zdravljenjem
e) po predhodni histološki preiskavi
304. Nekaj ur po termični poškodbi 70 % telesne površine pri odraslem poškodovancu pričakujemo:
a) septikemijo
b) hipovolemijo in šok
c) odpoved jeter
d) akutno psihogeno reakcijo
e) gangreno spodnjih udov
305. Lokalno kemoterapevtsko sredstvo, ki se ga običajno uporablja na opeklinskih ranah je:

a) antibiotično mazilo
b) kombinacija antibiotičnega mazila in kortikosteroidov
c) raztopina klindamicin 1 %
d) alkoholna raztopina etanola 20 %
e) srebrov sulfadiazin
306. Za spinocelularni karcinom kože velja:

a) je pogostejši od bazalnoceličnega karcinoma, a) b, c, d, f
b) dejavnik tveganja za nastanek je pogosta izpostavljenost sončnim žarkom; b) a, b, e, f
c) lahko nastane iz aktinične keratoze ; c) a, b, d, f
d) klinično ga včasih težko ločimo od bazalnoceličnega karcinoma; d) c, d, e, f
e) običajno ga zdravimo z ekscizijo in pooperativnim obsevanjem e) b, e, d, f
f) ob pregledu je potrebna palpacija regionalnih bezgavk
197
307. Skupna slaba lastnost nekirurškega zdravljenja malignih epitelijskih tumorjev kože je:
a) ne vemo ali smo tumor odstranili v celoti, a) a, b, c, d
b) počasnejše celjenje, b) a, b, c
c) bolj agresivna rast ob ponovitvi, c) b, c, d
d) visoka cena zdravjenja, d) a, e, d
e) možnost patohistološke preiskave! e) a, c, e
308. Za kožni melanom velja:

a) z dermoskopijo določimo stadij
b) vedno je potrebna biopsija varovalne bezgavke
c) obseg rasti v širino opredelimo z razdelitvijo po Breslowu
d) najpogostejša oblika je povrhnje rastoči (superficial spreading) tip
e) mediana starost ob postavitvi diagnoze je 73 let
309. Neprehodnost ulnarne arterije v zapestju lahko ugotovimo z :

a) palpacijo arterije
b) Finkelsteinovim testom
c) Allenovim testom
d) Fromentovim znakom
e) nobenim od naštetega
310. Za sindrom zapestnega prehoda velja:

a) je najpogostejša utesnitvena nevropatija a) a, b
b) značilno je mravljinčenje zlasti zjutraj b) d, e
c) pozitiven Phalenov znak c) c. d
d) pozitiven Allenov test d) a, c
e) slabša občutljivost v inervacijskem področju ulnarnega živca e) b, d

a) utesnjen je ulnarni živec; a) a, b, c
b) značilno je nočno mravljinčenje v mezicu; b) a, b, e
c) diagnostičen je Phalenov znak; c) b, c, e
d) ob stalnih ponavljajočih gibih z rokami pride do izboljšanja; d) c, d, e
e) pri napredovali obliki je prisotna atrofija mišic palčeve dlanske kepe (tenarja) e) c, e

a) je najpogostejša utesnitvena nevropatija a) a, c
b) lahko nastane zaradi stalnih ponavljajočih gibov z rokami b) a, b
c) negativen Phalenov znak c) c, d
d) pozitiven Allenov test d) b, d
e) slabša občutljivost v inervacijskem področju ulnarnega živca. e) d, e
313. Kaj je potrebno prednostno izpostaviti pri razvojni nepravilnosti roke:

a) opozicijo palca; a) a, b, e
b) formiranje palca pri aplaziji oziroma agneziji palca (policizacija); b) c, d
c) razrešitev sindaktilije med prstancem in mezincem; c) a, e
d) odstranitev odvečnega prsta ; d) a, d
e) razrešitev sindaktilije med palcem in kazalcem e) b, d
314. Pravilni vrstni red kirurškega zdravljena poškodovane roke je:

a) nekrektomija, a) e, c, a, d, b
b) rekonstrukcija kožnega pokrova, b) a, e, c, d, b
c) osteosinteza, c) a, b, c, d, e
d) šiv prekinjenih tetiv, d) a, e, d, c, b
e) prikaz struktur e) e, b, c, d, a
315. 25 letna bolnica se je polila z vrelim oljem po hrbtišču desne roke. Pri pregledu ste ugotovili, da ima subdermalno
opeklinsko rano, ki jo je potrebno izrezati. Napravili bi:
a) vretenasto ekscizijo
b) oknasto ekscizijo
c) tangencialno ekscizijo
d) valjasto ekscizijo
e) šiljasto ekscizijo
198
316. 80 letna bolnica ima maligno kožno tvorbo na obrazu. Pri eksciziji maligne tvorbe je najpomembnejši:
a) Langerjeve črte
b) varnostni rob
c) starostne gube
d) potek globokih vej obraznega živca
e) položaj obraznih mišic
317. Esharotomijo navadno napravimo:

a) nekaj minut po nastanku opeklinske rane
b) nekaj ur po nastanku opeklinske rane
c) 2 do 3 dni po nastanku opeklinske rane
d) 3 tedne po nastanku opeklinske rane
e) vedno pri vsaki opeklinski rani , čas ni pomemben
318. Za ognjeno znamenje velja:

a) pogosto se maligno spremeni
b) vedno spontano izgine do 7-ga leta starosti
c) lahko ga zdravimo z ablativnim laserjem
d) lahko potemni in se vozličasto spremeni
e) zdravimo ga z embolizacijo in ekscizijo
319. Glavni razvoj plastične kirurgije sodi:

a) v leto 1911
b) v leto 1487
c) v obdobje pred 1. svetovno vojno
d) v obdobje 2. svetovne vojne
e) v obdobje razpada SFRJ
320. Mikrokirurška tehnika ni potrebna:

a) pri šivu živca
b) pri replantaciji prsta
c) pri drobnožilni povezavi
d) pri prostem presadku kože
e) pri prostem režnju
321. Najpogostejši zaplet pri mikrokirurški tehniki je:

a) tromboza vene
b) tromboza arterije
c) tromboza papilarnega pleteža
d) nekroza maščevja
e) bulozni edem
322. Pri kritju opeklinske rane velikosti 2% STP uporabimo:

a) avtologne kožne presadke
b) homologne kožne presadke
c) gojene keratinocite
d) umetno dvoplastno kožo
e) umetno enoplastno kožo
323. Najprimernejši kostni prosti reženj za rekonstrukcijo mandibule je:

a) rebro
b) crista ilei s kožnim otokom
c) podlaktni osteokutani reženj
d) fibularni osteokutani reženj
e) medpore
324. Nastale defekte po odstranitvu tumorja na področju glave in vratu krijemo s (obkroži nepravilen odgovor):
a) direktnim šivom
b) prostimi kožnimi presadki
c) lokalnimi in regionalnimi režnji
d) prostimi režnji
e) homografti
199
325. Katere bolnice niso primerne za avtologno rekonstrukcijo dojke s prostim prenosom tkiva in mikrožilno povezavo?
a) starost nad 50 let
b) menopavza
c) visok holesterol v krvi
d) sistemska bolezen veziva
e) predvidena pooperativna radioterapija
326. Katere bolnice niso primerne za takojšnjo rekonstrukcijo dojke s tkivnim razširjevalcem (ekspanderjem)?
a) starost nad 50 let
b) menopavza
c) visok holesterol v krvi
d) sistemska bolezen veziva
e) predvidena pooperativna radioterapija
327. Najpogostejši zaplet po rekonstrukciji dojke s prostim režnjem je:

a) zaplet na venski drobnožilni anastomozi
b) hematom na odvzemnem mestu
c) preležanina zaradi dolgotrajne operacije
d) respiratorne težave zaradi odstranjenega rebrnega hrustanca
e) vnetje na režnju
328. V rekonstrukcijski kirurgiji golen razdelimo na:

a) en nivo
b) štiri nivoje
c) tri nivoje
d) dva nivoja
e) koleno in stopalo
329. Pri pokrivanju defekta na prsnem košu po amputaciji dojke je pomemben še:
a) funkcionalni moment
b) estetski moment
c) limfno-drenažni moment
d) prekrvavitveni moment
e) nobeden od navedenih
330. Za mikrokirurško rekonstrukcijo na goleni je od preiskav bistvenega pomena:

a) RTG in UZ
b) CT
c) MRI
d) ksenografija
e) angiografija
331. Večje defekte v zgornji tretjini goleni največkrat zdravimo z:

a) barokomoro
b) vezanim mišičnim režnjem iz goleni
c) prostim režnjem
d) lokalnim kožnim režnjem
e) vakuumsko drenažo
332. Pri zdravljenju razjede zaradi pritiska je najboj pomembno:

a) ali je bolnik paraplegik
b) starost
c) spol
d) teža
e) prisotnost sladkorne bolezni
333. Razjedo zaradi pritiska zdravimo:

a) konzervativno in operativno
b) samo konzervativno
c) samo operativno
d) ne zdravimo
e) pozdravi se sama
200
334. Pri katerem od naštetih je face lifting kontraindiciran?
a) diabetes
b) hipertireodizem
c) astma
d) motnje strjevanja krvi
e) hipertenzija
335. Za utesnitveno nevropatijo ulnarnega živca v kubitalnem kanalu velja:

a) izrazito nočno mravljinčenje v palcu, kazalcu, sredincu
b) vse od naštetega
c) pozitiven Phalenov znak
d) pozitiven Finkelsteinov test
e) motnja občutljivosti ulnarnega dela dlani
336. Varnostni rob pri eksciziji za kožni melanom sumljive spremembe je:
a) 2-5 mm
b) 10-20 mm
c) 5-20 mm
d) 20-30 mm
e) 20 mm
337. Razvrstitev kožnega melanoma po Breslowu nam da podatke o:

a) ulceraciji a) a
b) debelini tumorja b) a,b,c
c) prisotnosti metastaz c) c,e
d) angioinvaziji d) b
e) verjetnosti 5-letnega preživetja e) c,e
338. Za določitev varovalne (sentinel) bezgavke med operacijo si pomagamo z:

a) injiciranjem modrila
b) rentgenskim aparatom
c) mikroskopom
d) angiogafijo
339. Za razbremenilne reze (esharotomije) pri opeklinskih ranah velja:

a) naredimo jih na mestu nesreče
b) naredimo jih če opeklina zajema več kot 60 % skupne telesne površine
c) nikoli jih ne smemo narediti na vratu
e) takoj jih pokrijemo s kožnimi transplantati
340. Pravilno poveži teste oz. znake ter bolezenska stanja:

a) Finkelsteinov test x) utesnitev perifernega živca
b) Allenov test y) De Quervainov tendovaginitis
c) Tinelov znak z) neprehodnost radialne arterije
d) Fromentov znak w) prekinitev ulnarnega živca
a) aw, bz, cy, dx

b) ay, bz, cx, dw
c) aw, by, cz, dx
d) ax, bz, cy, dw
e) aw, bx, cz, dy
341. Za rekonstrukcije dojke najpogosteje uporabimo:

a) reženj s trebuha
b) reženj s stegna
c) reženj s podlahti
d) kožni presadek
e) reženj s sosednje dojke
201
342. 32- letna gospa se je porezala po levi dlani. S prsti lahko aktivno giblje, občutljivost kože je normalna. Zanesljivo lahko
zaključimo naslednje
a) kiti upogibalki nista poškodovani
b) kost ni poškodovana
c) sklep in vezi niso poškodovani
d) senzorična živčna vlakna niso poškodovana
e) arterija ni poškodovana
343. Pravilno zaporedje postopkov pri kirurškem zdravljenju poškodovane roke je:
a) nekrektomija a) a, b, c, d, e
b) toaleta b) a, d, e, a, b
c) rekonstrukcija kožne vrzeli c) b, a, d, e, c
d) prikaz prekinjenih struktur d) e, c, d, b, a
e) šiv tetiv e) b, a, d, c, e
344. 3 ali 4 cm dolgo vrzel skupne digitalne arterije v dlani ob poškodbi najpogosteje premostimo z:
a) presadkom arterije
b) umetno arterijo
c) presadkom vene
d) Allenovo digitalno anastomozo
e) ničemer od naštetega
345. Za rekonstrukcijo vrzeli, nastale po nekrektomiji rezjede zaradi pritiska nad križnico uporabljamo:
a) V-Y reženj a) a, c, f
b) lokalni rotacijski reženj b) a, b, e
c) prosti rotacijski reženj c) a, b
d) kožni presadek d) a, f
e) kožni presadek dvojne debeline kože e) d, e
346. Najpogosteje prosti reženj s trebuha za rekonstrukcijo dojke vzamemo na:

a) a. umbilicalis
b) a. epigastrica inferior superficialis
c) a. epigastrica inferior profunda
d) a. thoracodorsalis
e) a. tegmenti abdominis
347. Katera prosta reženja se najpogosteje uporablja pri rekonstrukciji glave in vratu:
a) ingvinalni reženj in radialni reženj
b) lateralni nadlaktni reženj in retroaurikulrni reženj
c) radialni in ulnarni reženj
d) skapularni reženj in paraskapularni reženj
e) radialni podlaktni reženj in sprednje-stranski stegenski reženj
348. Z KTP laserjem lahko zdravimo:

a) seboroične hiperkeratoze a) a, b
b) spinocelični karcinom b) b, c, e
c) bazalnocelični karcinom c) d, e
d) neravnine na koži d) a, e
e) razširjene kapilare na obrazu e) e
349. Za določitev varovalne (sentinel) bezgavke med operacijo si pomagamo z:

a) injiciranjem radioizotopa
b) rentgenskim aparatom
c) mikroskopom
d) angiogafijo
350. 4 cm dolgo vrzel medianega živca v zapestju najpogosteje premostimo z:

a) presadkom živca z notranje strani stegna
b) presadkom kožne veje radialnega živca
c) presadkom suralnega živca
d) Tinelovo anastomozo
e) ničemer od naštetega
202
351. Elekrofiziološke meritve prevajanja po perifernem živcu je smiselno napraviti pri bolniku, ki navaja:
a) bolečino pri gibanju
b) jutranjo okorelost prstov
c) mravljinčenje in slabšo mišično moč / slabši občutek za dotik in zmanjšano grobo mišično moč
d) nepravilno rast nohtov
352. Estetsko najboljši rezultat je pričakovati po kritju kožne vrzeli na obrazu s/z:
a) kožnim presadkom delne debelin
b) kožnim presadkom cele debeline
c) mrežastim kožnim presadkom
d) dermalnim presadkom
e) gojenimi keratinociti
353. Na roki je razvit trodimenzionalni preplet vezivnih struktur, ki omogočajo normalno obliko in funkcijo roke. Vezivna
vlakna potekajo v vzdolžni, navpični in prečni smeri ter pritrjujejo kožo na spodaj ležeče strukture, ščitijo živčno žile
snope, omogočajo drsenje globokih dlanskih struktur, omejujejo dlanske prostore ter tvorijo predelke v katerih so
maščobne blazince. Dupuytrenova kontraktura je:
a) je zadebelitev palmarne aponevroze
b) je ekstenzijska kontraktura zapestja
c) je ekstenzijska kontaktura zapestja in prstov
d) je kontraktura palca v karpometakrapalnem sklepu
e) je ekstenzijska kontraktura dlani, ki postopno zajame prste
354. Kožni presadek delne debeline kože ne bo vrasel na:

a) periost
b) vezivno tkivo ob kiti
c) hrustanec brez perihondrija / kost brez pokostnice
d) podkožno maščevje
e) granulacijsko tkivo
355. Dojko po mastektomiji lahko rekonstruiramo z (označi napačno trditev):

a) prostim režnjem
b) vezanim režnjem
c) tkivnim razširjevalcem in vsadkom
d) osnim (aksialnim) režnjem
e) injiciranjem maščobe
356. Dojko po mastektomiji lahko rekonstruiramo z (označi napačno trditev):

a) prostim režnjem
b) prostim presadkom
c) osnim (aksialnim) režnjem
d) tkivnim razširjevalcem in vsadkom
e) vezanim režnjem
357. Dojko po delni mastektomij lahko rekonstruiramo z (označi napačno trditev):

a) prostim režnjem
b) vezanim režnjem z zdrave dojke
c) tkivnim razširjevalcem in vsadkom
d) osnim (aksialnim) režnjem
e) injiciranjem maščobe
358. Razjede zaradi pritiska (označi nepravilen odgovor)

a) razdelimo v 4 stopnje
b) nastanejo nad kostnimi štrlinami
c) rekonstruiramo z dobro prekrvljenim tkivom
d) se redko ponovijo, če jih pravilno zdravimo
e) so lahko vzrok nevarnih sistemskih okužb
203
359. Pojavnost prirojenih nepravilnosti zgornje okončine je približno 1/600 rojstev. Najpomembnejši del razvoja
ekstremitet poteka med 4. in 8. tednom gestacije, vključno z delitvijo mezenhimalnega tkiva med prsti v 7. tednu.
Razvoj roke je končan ob rojstvu, izjema je le mielinizacija živcev , ki poteka do drugega leta starosti. Če pride v tem
obdobju do motenj v razvoju, bodisi zaradi endogenih ali eksogenih vzrokov, se lahko otrok rodi s prirojeno
nepravilnostjo rok. Številne prirojene nepravilnosti rok se pojavljajo v sklopu sindromov s prizadetostjo tudi drugih
orgnskih sistemov in zahtevajo skupinsko obravnavo večih strok. Zdravljenje prirojenih nepravilnosti ima namen
vzpostaviti ali izboljšati funkcijo in izgled roke in tako bolniku olajšati življenje. Primarno skušamo zagotoviti močan in
natančen prijem, občutek za dotik, možnost gibanja roke v prostoru in ohraniti rastni potencial.Kaj je treba
prednostno vstostaviti pri razvojni anomaliji roke:
a) razrešitev sindaktilije med prstancem in mezincem a) a
b) opozicijo palca b) b
c) rekonstrukcija palca pri aplaziji c) b, c, d
d) razrešitev sindaktilije med palcem in kazalcem d) e, c
e) odstrantev odvečnega prsta e) c, d
360. Za rekonstrukcije v področju glave in vratu ni smiselno uporabiti:

a) prostega kožno-fascijalnega režnja s stegna
b) podlaktnega režnja
c) vezanega režnja velike pektoralne mišice
d) mišičnega režnja latissimus dorsi
e) prostega suralnega režnja
361. Kateri lokalni reženj je primeren za kritje vrzeli mehkih tkiv v proksimalnem delu goleni?
a) suralni reženj
b) peronealni reženj
c) zadajšnji golenski reženj
d) lateralni ali medialni gastrocnemius mišicni reženj
e) tibialis anterior mišicni reženj
362. Večje vrzeli mehkih tkiv in kože po zlomih v predelu gležnja najpogosteje pokrijemo z:
a) vezanim režnjem
b) lokalnim režnjem
c) prostim režnjem
d) kožnim presadkom
e) umetno kožo
363. Osni (aksialni) reženj je :

a) redko uspešen
b) ima naključno prekrvavitev
c) ima žilni pecelj
d) je vedno inerviran preko kožne živčne veje
e) je zastarela metoda rekonstrukcije
364. Osni (aksialni) reženj je :

a) je zastarela metoda rekonstrukcije
b) ima naključno prekrvavitev
c) ima žilni pecelj brez vene
d) redko uspešen
e) je lahko inerviran preko kožne živčne veje
365. Revaskularizacijo neprekrvljene spodnje okončine je potrebno napraviti v uri po poškodbi?

a) 1
b) 2
c) 3
d) 4
e) 5
366. Pred kritjem vrzeli mehkih tkiv pri odprtih zlomih ni potrebno napraviti:
a) učvrstitve skeleta
b) revaskularizacije
c) dokončne nekrektomije
d) odstranitve vnetnih žarišč
204
367. Za kritje dehiscence po sternotomiji lahko uporabimo vse razen:
a) omentuma
b) velike prsne mišice
c) mišice latisimus dorsi
d) mišice rectus abdominis
e) mišice sternocleoidomastoideus
368. Utesnitveni sindrom lahko ogrozi preživetje okončine. Nastane, če tlak v omejenem anatomskem prostoru naraste
nad perfuzijski tlak. Nepravočasna prepoznava in/ali neustrezno zdravljenje vodita do odmrtja tkiv, trajnih
funkcionalnih okvar, ledvične odpovedi in celo smrti.
Vzroka za povišanje tlaka v zaprtem fascialnem prostoru sta pritisk od zunaj (nepravilna imobilizacija, opeklinska
eshara, dolgtrajno ležanje na okončini, infuzija tekočine v podkožje) ali povečanje vsebine prostora (krvavitev zaradi
zloma, obsežne poškodbe mehkih tkiv, prekinitve arterije, povečane prepustnosti kapilar in zmanjšane osmolarnosti
plazme, prekomerna mišična aktivnost).
Na utesnitveni sindrom moramo pomisliti, ko je bolečina nesorazmerna z obsegom poškodbe. Bolečina ob pasivni
iztegnitvi mišic je prvi in najbolj zanesljiv klinični znak. Kasneje se pojavijo mravljinčenje, ohromitev mišic, zmanjšana
mišična moč ter napetost in oteklina. Odsotnost utripa je pozen znak in ukrepanje tedaj je prepozno.
Ob sumu na utesnitveni sindrom izmerimo tlak v fascialnem prostoru. Če je višji od 30 mmHg je potrebno prekiniti
mišično ovojnico (fasciotomija). Utesnitveni sindrom se lahko pojavi pri (označi napačno):
a) zaprtem zlomu goleni
b) odprtem zlomu goleni
c) zmečkanini roke
d) povrhnji opeklini
e) nepravilnem položaju okončine med operacijo
369. Vrzel v fascijalno-mišičnem delu trebušne stene lahko (označi napačno)

a) direktno zašijemo
b) lahko rekonstruiramo s prolensko mrežico
c) lahko rekonstruiramo z dermalnim nadomestkom
d) moramo takoj rekonstruirati
e) lahko zašijemo s tehniko ločitve delov trebušne stene
370. Med urgentne posege pri opečenem poškodovancu ne sodi:

a) nekrektomija
b) esharotomija
c) fasciotomija
d) traheotomija
e) vsi sodijo med urgentne posege
371. Pri oceni globine opeklinske upoštevamo (označi napačno)

a) prisotnost občutka za dotik
b) kapilarni povratek
c) bolečino
d) barvo
e) čas, ki je pretekel od poškodbe
372. Pri oceni globine opeklinske upoštevamo (označi napačno)

a) prisotnost občutka za dotik
b) kapilarni povratek
c) bolečino
d) barvo
373. Sindrom zapestnega prehoda.Pri začetnih oblikah je zdravljenje neoperativno z nesteroidnimi antirevmatiki in
statičnimi opornicami v razbremenjenem položaju zapestja. Izboljšanje simptomov lahko dosežemo z injiciranjem
topnih kortikosteroidov v zapestni prehod, vendar postopek zaradi nevarnosti iatrogene okvare živca uporabljamo le
izjemoma. Operativno zdravljenje, prekinitev transverzalnega karpalnega ligamenta je upravičeno, če konservativno
ni uspešno, in pri napredovalih oblikah bolezni. Sprostitev živca v zapestnem prehodu je najpogostejši elektivni
operativni poseg na roki. Klasična odprta sprostitev zapestnega prehoda skozi incizijo nad transverzalnim karpalnim
ligamentom, omogoča dobro preglednost in se je izkazala kot zanesljiva in uspešna metoda z minimalno stopnjo
zapletov. Opisanim slabostim te metode zlasti boleči pooperativni brazgotini se lahko izognemo z ohranitvijo
makroskopsko vidnih kožnih živčnih vej nad ligamentom. Vzporedno z modifikacijami odprtega pristopa so se z
namenom hitrejšega okrevanja in zmanjšanja težav z brazgotino razvijale endoskopske tehnike sprostitve zapestnega
205
prehoda. Primerjalne študije so pokazale, da je po endoskopskih metodah okrevanje krajše, vendar se je povečalo
število poškodb pomembnih struktur med operacijo in število nepopolnih sprostitev.
Sindrom zapestnega prehoda je:
a) utesnitev radialnega živca
b) utesnitev ulnarnega živca
c) utesnitev kratkega ekstenzorja in dolgega abduktorja palca
d) redka bolezen
374. Kaj ni indikacija za replantacijo?

a) amputacija palca pri otroku
b) amputacija večih tročlenih prstov z zmečkanimi amputiranimi deli
c) amputacija palca
d) amputacija distalno od PIP sklepa
e) amputacija skozi zapestje
375. Prednost nekirurškega zdravljenja malignih tumorjev kože je:

a) vemo kaj smo odstranili
b) vemo ali smo tvorbo odstranili v celoti
c) manj agresivna rast ob ponovitvi
d) poseg brez anestezije
e) manjša možnost ponovitve
376. Globoko dermalno opeklino:

a) pokrijemo s kožnimi presadki delne debeline
b) pokrijemo s kožnimi presadki cele debeline
c) tangencialno izrežemo
d) pokrijemo z umetno kožo
e) zdravimo konzervativno
377. Replantacija je kirurški poseg, s katerim prišijemo od telesa popolnama ločen del z vzpostavitvijo arterijske in venske
prekrvavitve. Podoben poseg pri nepopolni amputaciji imenujemo revaskularizacija. Za končni uspeh je potrebno
pravilno ukrepanje takoj po poškodbi. Nujnost ter način oskrbe sta odvisna od višine amputacije ter prisotnosti
pridruženih poškodb. Čim več je v amputiranem delu mišic, tem krajše bo preživetje brez krvnega obtoka. Mišice brez
nepopravljivih poškodb preživijo približno 6 ur tople ishemije. Ta čas se podaljša če amputirani del ustrezno hladimo.
Temperatura mora biti stalno nad lediščem, da preprečimo okvare tkiva zaradi mraza. Krvavitev na amputacijskem
krnu ustrezno oskrbimo s kompresijsko obvezo.
V kolikor replantacija ni mogoča moramo oblikovati amputacijske krne.
Cilji oskrbe amputacijskih krnov so: zagotovitev zanesljivega in trajnega kožnega pokrova, ohranitev dolžine,
obnovitev občutka za dotik, preprečitev kontraktur in bolečih nevromov, čimprejšnja vrnitev poškodovanca k
vsakodnevnim aktivnostim. Pred oblikovanjem amputacijskega krna je potrebno odstraniti vse mrtvo tkivo in krvne
strdke. Izpostavljeno kost skrajšamo ter jo pokrijemo z mehkimi tkivi. Hrustanca ni potrebno odstranjevati. Živce
prekinemo proksimalno ter jih pogreznemo v mehka tkiva daleč od kostnih štrlin. Kit ne šivamo preko ali jih
pritrjujemo na kosti. Kožo zašijemo s posameznimi šivi.
Kaj ni indikacija za replantacijo?
a) amputacija palca
b) amputacija večih tročlenih prstov
c) amputacija skozi zapestje
d) amputacija distalno od PIP sklepa
e) zmečkanina in amputacija kazalca pri otroku
378. S čim nadomeščamo izgubo tekočine pri 25 let starem, 50 kg težkem in 180 cm visokem poškodovancu z 30%
pretežno globoko dermalno opeklino in inhalacijsko poškodbo ter razvijajočim se utesnitvenim sindromom spodnje
okončine?
a) raztopino Ringerjevega laktatata, približno 6l/24h
b) raztopino Ringerjevega laktata približno 50 ml/h
c) 5% Glukozo v vodi 600 ml/24h
d) tekočinami per os
e) nadomeščanje ni potrebno
206
379. S čim nadomeščamo izgubo tekočine pri 25 let starem, 50 kg težkem in 180 cm visokem poškodovancu z 30%
pretežno globoko dermalno opeklino in inhalacijsko poškodbo ter razvijajočim se utesnitvenim sindromom spodnje
okončine?
a) raztopino Ringerjevega laktata, približno 1 liter/24h
b) tekocinami per os
c) raztopino Ringerjevega laktata približno 50 ml/h
d) 5% Glukozo v vodi 600 ml/24h
380. Praviloma je estetsko najboljši rezultat pričakovati po kritju kožne vrzeli na obrazu z:
a) kožnim presadkom delne debelin
b) kožnim presadkom cele debeline
c) mrežastim kožnim presadkom
d) lokalnim režnjem
e) gojenimi keratinociti

a) razdelimo v 4 stopnje
b) nastanejo nad kostnimi štrlinami
c) rekonstruiramo z dobro prekrvljenim tkivom
d) se nikoli ne ponovijo, če jih pravilno zdravimo
e) so lahko vzrok nevarnih sistemskih okužb
382. Če dojko rekonstruiramo s tkivom s trebuha (označi napačno)

a) je reženj lahko vezan
b) je reženj lahko prost
c) bradavico rekonstriramo z dodatnim prostim režnjem
d) lahko reženj propade in ga je potrebno odstraniti
e) kolobar okoli bradavice rekonstruiramo s tetovažo
383. Plastična kirurgija je kot samostojna veda sorazmerno mlada. Pa vendar lahko o začetkih govorimo že okoli leta 600
pr.n.š. Razvoj plastične kirurgije je najlaže spremljati skozi razvoj režnjev, ki so od nekdaj pomembno orodje plastičnih
kirurgov. Sprva so bili samo lokalni, z naključno prekrvitvijo. Po prvi svetovni vojni je prvo večjo prelomnico pomenil
razvoj vezanega cevastega režnja (Sir Gilles). Kasneje so nova spoznanja o prekrvitvi tkiv povzročila razvoj osnih
režnjev (deltopektoralni, ingvinalni reženj), ki so omogočali prestavljanje večjih količin tkiva. Naslednjo veliko (morda
najpomembnejšo) prelomnico je pomenilo odkritje prostih režnjev. Na tem področju je svoj pečat pustila tudi t. i.
Ljubljanska šola. Danes se posveča veliko pozornosti predvsem zmanjšanju obolevnosti na odvzemnem mestu za
proste režnje. Uporabljajo se prebodnični, himerni režnji itd. Izboljšale so se možnosti predoperativne diagnostike ter
pooperativnega nadzora režnjev.
Prihodnost plastične kirurgije je verjetno tkivno inženirstvo, torej presajanje in vitro vzgojenih bolniku lastnih tkiv z
mikrokirurško tehniko. Pri tem se bodo verjetno uporabljale različne multipotentne celice. Intenzivno se proučujejo
tudi vplivi raznih mediatorjev in dejavnikov na prekrvitev in posledično preživetje režnjev. Poudarek bo na minimalni
invazivnosti posegov. V sklop plastične kirurgije sodi (označi napačen odgovor)
a) rekonstruktivna kirurgija
b) kirurgija roke
c) zdravljenje opeklin
d) estetska kirurgija
384. Tumorji na roki so benigni (večina) ali maligni, primarni ali sekundarni (zasevki), posamezni ali številni. Pogosto se
pojavljajo v sklopu sistemskih obolenj. Najpogostejši tumorji (70% vseh tumorjev) na roki so ganglioni. Nastanejo
zaradi mukoidne degeneracije sklepne ovojnice in herniacije sinovije in sklepne tekočine (sklepna kila). Večinoma
izhajajo iz zapestja, najpogosteje iz skafo – lunatnega sklepa (ležijo dorzalno). Približno petina jih izhaja iz sklepa med
skafoidom in trapeciumom (ležijo volarno ob radialnem žilnem snopu med kitami FCR in APL). Redkeje izhajajo iz
MCP sklepa in ležijo v višini distalne dlanske gube. Lahko nastanejo tudi iz kitne ovojnice upogibalk (20%) ali kot
mukozne ciste ob DIP sklepih v sklopu oseoartritisa. Pogosti so pri mladostnikih v obdobjui hitre rasti, zaradi
neenakomerne rasti zapestnih kosti in vezi. Ko se stanje uravnoteži, spontano izginejo. Bolnike lahko motijo zgolj
zaradi videza ali pa so boleči in funkcionalno moteči. Ganglioni:
a) se lahko maligno spremenijo
b) vedno je potrebno operativno zdravljenje
c) nikoli ni potrebno operativno zdravljenje
d) lahko povzročajo utesnitveno nevropatijo
207
385. Mediani živec je najpogosteje utesnjen v predelu :
a) zapestja
b) ramena
c) vratu
d) komolca
e) nadlakti
386. Večje vrzeli mehkih tkiv in kože ob pridruženih zlomih v predelu distalne goleni najpogosteje pokrijemo z:
a) kožnim presadkom
b) umetno kožo
c) vezanim režnjem
d) prostim režnjem
e) lokalnim režnjem
387. Sindrom kubitalnega (komolčnega) prehoda je:

a) zelo redka bolezen
b) utesnitev radialnega živca
c) utesnitev ulnarnega živca
e) utesnitev kit kratkega ekstenzorja in dolgega abduktorja palca
388. Dupytrenova kontraktura:

a) je ekstenzijska kontaktura zapestja in prstov
b) je ekstenzijska kontraktura dlani, ki postopno zajame prste
c) je kontraktura palca v karpometakrapalnem sklepu
d) je zadebelitev dorzalne aponevroze
389. Pri oceni globine opeklinske rane upoštevamo:

a) barvo
b) vse našteto
c) bolečino
d) prisotnost občutka za dotik
e) kapilarni povratek
390. Utesnitveni sindrom se lahko pojavi pri

a) nepravilnem položaju okončine med operacijo
b) zaprtem zlomu goleni
c) odprtem zlomu goleni
d) vseh naštetih stanjih
e) zmečkanini roke
391. Za rekonstrukcije v področju vratu in glave ni smiselno uporabiti:

a) prostega kožno-fascijalnega režnja s stegna
b) podlaktnega režnja
c) prostega VY režnja
d) vezanega režnja velike pektoralne mišice
e) mišicnega režnja latissimus dorsi

a) nastanejo nad kostnimi štrlinami
b) se vedno ponovijo po zdravljenju
c) so lahko vzrok nevarnih sistemskih okužb
d) rekonstruiramo z dobro prekrvljenim tkivom
e) razdelimo v 4 stopnje
393. Za razbremenilne reze (esharotomije) pri opeklinskih ranah velja:

a) naredimo jih na mestu nesreče
b) naredimo jih, če opeklina zajema več kot 50 % skupne telesne površine
c) nikoli jih ne smemo narediti na prstih roke
e) takoj jih pokrijemo z umetno kožo
208
394. 31-letna gospa se je porezala po levi dlani. S prsti lahko aktivno giblje, občutljivost kože za dotik je normalna.
Zanesljivo lahko zaključimo naslednje
a) kiti upogibalki nista poškodovani
b) kost ni poškodovana
c) sklep in vezi niso poškodovani
d) digitalni živci niso prekinjeni
e) arterija ni poškodovana
395. Za proste presadke kože velja

a) Thiersch-evi so iz epidermisa in dela dermisa
b) Wolfe-ovi so iz epidermisa in dela dermisa
c) čim debelejši je presadek, tem večje možnosti ima za preživetje
d) proste presadke vse debeline kože na obrazu uporabimo le izjemoma
e) presadki iz vse debeline kože so slabi v glavnem zato, ker se zelo krčijo, kljub temu, da se lažje primejo
396. Največkrat za kitni presadek odvzamemo kite mišice

a) flexor carpi radialis
b) flexor carpi ulnaris
c) palmaris longus
d) extensor policis longus
e) extensor policis brevis
397. Podkožna, čvrsta, z ovojnico obdana premakljiva lezija, ki ne zajema zgoraj ležeče kože je
a) lipom
b) liposarkom
c) fibrom
d) keloid
e) aterom
398. Abdominoplastika je
a) zdravljenje izraženih prebitkov kože in maščevja na trebuhu
b) operacija kile, ki zajema dve tretjini linije albe
c) nadomestitev aponevroze musculus transversus abdominis pod lineo arcuato
d) operacija direktne ingvinalne kile, z učvrstitvijo s pomočjo Gore-Tex materiala
e) operacija kile v predelu umbilikusa
399. Priporočena odvzemna mesta prostih presadkov kože za kritje defektov na obrazu so:
a) retroavrikularni predel a) a, b
b) supraklavikularni predel b) c, d, e, f
c) ingvinalni predel c) b, d
d) notranja stran nadlehti d) a, b, c, d, f
e) sprednja stran stegna e) f
f) deltoidni predel
400. Odnos med debelino prostega kožnega presadka in brazgotinjenjem dajalskega mesta je:
a) premo sorazmeren
b) obratno sorazmeren
c) neznan
d) linearen
e) logaritemski
401. Medsebojno poveži prosta presadka kože z njunimi lastnostmi.

a) presadki delne debeline kože 1) Ollier-Tiersch
b) presadki celotne debeline kože 2) veliko primarno krčenje
3) veliko sekundarno krčenje
4) majhno sekundarno krčenje
5) odvzemno mesto epitelizira iz preostalih kožnih adneksov
6) odvzemno mesto zašijemo
a) a: 2, 3, 6 b) a: 1, 3, 5 c) a: 2, 3, 5
b: 1, 4, 5 b: 2, 4, 6 b: 1, 4, 6
d) a: 2, 4, 6 e) a: 1, 4, 5
b: 1, 3, 5 b: 2, 4, 5
209
402. Med vsemi hemangiomi najpogosteje regredira:
a) naevus flammeus - hemangiom barve portskega vina
b) kavernozni hemangiom
c) limfohemangiom
d) Hutchinsonova pega
e) malinasti hemangiom
403. Značilnost rinofime je:

a) suha koža na vršku nosa
b) hipertrofija holokrinih žlez kože na nosu
c) hipertelorizem
d) gomoljasta sprememba pod kožo in kožni madeži barve bele kave
404. Razvrsti tumorje glede na pogostnost zasevanja (od majhne do velike).

a) epidermoidni karcinom ' in situ'- Mb.Bowen a) b, c, d , a
b) bazalnocelični karcinom b) c, a, b, d
c) ploščatocelični karcinom c) a, b, c, d
d) maligni melanom d) d, b, c, a
e) b, a, c, d
405. Katerega / katere od zgoraj naštetih tumorjev histološko razvrščamo po Breslowu in Clarku?
a) a, c
b) c, d
c) b, c
d) d
e) b
406. S čim se ukvarja sodobna plastična kirurgija?

a) le z oblikovanjem kože in podkože
b) z oblikovanjem protez in epitez za izgubljene ude in druge zunanje dele telesa
c) z estetskim oblikovanjem in spreminjanjem zunanjega videza
d) z oblikovanjem vseh tkiv v telesu
e) s presajanjem organov
407. Kakšen je pomen kože?

a) ščiti telo pred vplivi iz okolja
b) preprečuje izgubo vode, elektrolitov in proteinov
c) sodeluje v termoregulaciji
d) sodeluje v metabolizmu nekaterih hormonov in vitaminov
e) vse naštete trditve so pravilne
408. Katere plasti sestavljajo presadke delne debeline kože?

a) dermis a) a, e
b) epidermis b) d
c) delna debelina dermisa c) a, b, e
d) delna debelina epidermisa d) a, b
e) delna debelina podkožja e) b, c
409. Katere presadke imenujemo ksenotransplantati?

a) so presadki, ki jih prenašamo iz enega osebka na drugega različne vrste a) a, d
b) so presadki, ki jih prenašamao iz enega osebka iste vrste na drugega b) e
c) so starejše ime za avtotransplantate c) b, c
d) so starejše ime za heterotransplantate d) d, e
e) so skupno (rezervirano) ime za sintetične transplantate e) c
410. Kako debeli so presadki delne debeline kože?

a) 3-4 mm
b) 0,3 - 0,4 mm
c) 0,06 - 0,08 mm
d) 0,6 - 0,8 mm
e) 6 - 8 mm
210
411. Izberi pravilno trditev v zvezi z celjenjem odvzemnega mesta presadkov delne debeline kože.
a) ni možna brez zašitja nastale rane ali pokritja s tankimi presadki kože
b) je možna z epitelizacijo iz preostalih kožnih priveskov
c) je možna le z epitalizacijo z robov rane
d) je možna le, kadar nastalo rano prekrijemo z alotransplantati kože
e) je možna le z uporabo laboratorijsko vzgojenih avtolognih keratinocitov
412. Kaj je Watsonov nož?

a) električni nož, ki deluje kot bipol
b) električni nož, ki deluje kot unipol
c) ultrazvočni disektor, ki ga uporabljamo pri operativnih posegih jeter
d) instrument za odvzem kožnih presadkov
e) nobena trditev ni pravilna
413. S katerim/i od naštetih inštrumentov je možno odvzeti tanke kožne presadke?

a) skalpel a) a, b, c, d, e
b) osteotom b) a, c, d, e
c) Watsonov nož c) c, d, e
d) boben dermatom d) c, d
e) britev e) c
414. Rana po odvzemu trasplantatov delne debeline kože se je okužila in vnela. Izberi pravilno trditev.
a) zaradi vnetne hiperemije bo epitalizacija iz kožnih priveskov pospešena a) b, e
b) okužba lahko povzroči poglobitev rane in izgubo cele debeline kože b) c, e
c) nevarna je le okužba z beta - hemolitičnimi Streptokoki c) b, c, d
d) za preprečevanje okužbe s Streptokoki uvedemo metronidazol (za 24 ur po operaciji ) d) b, c, d, e
e) po ozdravljenju težke okužbe je rano potrebno včasih prekriti s tankimi presadki kože e) a
415. Poveži presadke, ki jih imenujemo po avtorjih, s presadki kože različne debeline.
a) Ollier-Tiersch 1) tanki presadki kože
b) Wolfe-Krause 2) presadki delne debeline kože
c) Blair 3) presadki vse debeline kože
4) tričetrtine debeline kože
5) dve četrtini do dvetretjini debeline kože
a) a: 1, 5 b) a: 1, 2, 4, 5 c) a: 2, 4
b: 2, 4 b: 3 b: 1, 5
c: 3 c: 1, 2, 4 c: 3
d) a: 1 e) a: 1
b: 3, 5 b: 2, 4, 5
c: 2, 4 c: 3
416. Pri desetletnem dečku smo operativno odstranili orjaško pigmentno znamenje na hrbtu. Nastala rana predstavlja 18
% telesne površine. Zdravimo jo lahko z eno/ večimi od naštetih metod.
a) tkivna kultura avtolognih keratinocitov a) a
b) naluknjani presadki vse debeline kože b) a, b, c
c) mrežasti presadki delne debeline kože c) d, e
d) rotacijsko - transpozicijski režnji d) a, c
e) menjava obkladkov s fiziološko raztopino do zacelitve e) e
417. Če dojko rekonstruiramo s tkivom s trebuha (označi napačno)

a) bradavico rekonstruiramo tako, da popek obrnemo navzven
b) lahko reženj propade
c) je reženj lahko vezan
d) je reženj lahko prost
e) kolobar okoli bradavice rekonstriramo s tetovažo
211
Travmatologija
1. Kakšen je vrstni red preiskav pri sumu na poškodbo trebuha s krvavitvijo?
a) klinični pregled,CT, UZ, lavaža, angiografija
b) klinični pregled, lavaža, UZ, CT, angiografija
c) klinični pregled, angiografija, CT, UZ, lavaža
d) klinični pregled, UZ, CT, angiografija
e) klinični pregled, lavaža, angiografija, UZ, CT
2. Kdaj ni indicirana oskrba poškodbe jeter z ovitjem z mrežico?

a) pri obojestranskem obsežnem subkapsularnem hematomu
b) pri zmečkanini enega lobusa jeter
c) pri krvavečem centralnem hematomu
d) pri globoki raztrganini desnih jeter
e) pri hkratni poškodbi vtočišča hepatične vene v veno kavo inferior
3. Zlom ključnice (brez nevroloških izpadov) - terapija:

a) primarna operacija s ploščo
b) operacija z žico in vijaki
c) oprt ali mitela
d) mitela
e) ni imobilizacije
4. Za ugotavljanje zlomov uporabimo naslednje preiskave:

a) rtg v dveh projekcijah a) a, c, d
b) UZ b) d, f, g
c) raven kisle fosfataze c) a, b, d, e, g
d) CT d) b, e, f
e) termografija e) a, d, f
f) scintigrafija
5. Notranja imobilizacija ni:

a) titanijeva plošča
b) zunanji fiksater
c) intramedularni žebelj
d) DHS plošča
e) notranji fiksater
6. Kateri del telesa je pri politravmi najpogosteje prizadet?

a) hrbtenica
b) prsni koš
c) glava
d) ekstremitete
e) trebuh
7. Ruptura rotatorne manšete je bolj pogosta pri:

a) starejših pacientih
b) mlajših pacientih
c) športnikih
d) otrocih
e) starejših pacientih in športnikih
8. Največja gibljivost rame je v:

a) akromioklavikularnem sklepu
b) sternoklavikularnem sklepu
c) humeroskapularnem sklepu
d) scapulotorakalnem sklepu
e) humeroakromialnem sklepu
212
9. Ženska, stara 65 let, je padla na ledu. Pri pregledu je kolk boleč na pritisk v dimljah, neotekel, noga je skrajšana za 5
cm, zvrnjena navzven za 60 stopinj. Gre za:
a) pertrohanterni zlom
b) zlom glavice femorja
c) zlom vratu femorja
d) zlom sramnice
e) subtrohanterni zlom
10. Najpogostejši posledici nepravilno zaraščenega zloma koželjnice na tipičnem mestu sta:
a) relativno predolga podlaktnica z omejeno gibljivostjo dlani v ulnarno stran
b) relativno predolga koželjnica z omejeno gibljivostjo dlani v ulnarno stran
c) relativno predolga podlaktnica z omejeno gibljivostjo dlani v radialno stran
d) relativno predolga koželjnica z omejeno gibljivostjo dlani v radialno stran
e) volkmanova kontraktura in pareza ulnarnega živca
11. Poškodba nastane: 1. pri pojemku ali pospešku telesa ali dela telesa. 2. pri pojemku ali pospešku predmeta, ko je v
stiku s telesom:
d) prva trditev je napačna, druga pravilna
12. Moški, star 45 let, se je pri padcu ujel na levo roko. Pri pregledu ni videti zunanjih znakov poškodovanja, rama je na
pritisk boleča tik pod akromionom, aktivna gibljivost je od 0 st. - 60 st., pasivna od 0 st. - 180 st. Pri preskušanju
gibljivosti skuša roko s ponavljanim nagibom telesa (pumanje). Gre za:
a) zlom v anatomskm vratu humerusa
b) zlom v kirurškem vratu humerusa
c) zlom glavice humerusa
d) izpah v rami
e) raztrganje rotatorne manšete
13. Deklico, staro 15 let, je povozil avto. Ob pregledu je nezavestna, tipati so krepitacije ob pritisku na rebrni lok. Tlak je
80/50 mmHg. Po pregledu je potrebno napraviti naslednje preiskave:
a) rtg vseh udov v dveh projekcijah a) a, c, d
b) UZ trebuha b) d, f, g
c) rtg glave c) b, d, e, g
d) CT angiografijio d) b, e, f
e) rtg medenice e) a, b, c, d, e, f, g, h
f) rtg trebuha na levem boku
g) rtg prsnega koša
h) scintigrafijo
14. Za odprt (kompliciran) zlom značilen zaplet je:

a) psevdoartroza
b) osteitis
c) atrofija kosti
d) kontraktura sklepov
e) deformacija
15. Poškodovanec se je poškodoval pri skoku na glavo v vodo. Ko ga reševalci potegnejo iz vode, je pri zavesti, sam diha.
Z rokama in nogama ne giblje. Kakšna je diagnoza?
a) poškodba glave
b) poškodba vratne hrbtenice
c) poškodba ledvene hrbtenice
d) poškodba glave in vratne hrbtenice
e) poškodba glave in ledvene hrbtenice
16. Beckov trias je značilen za:

a) kardiogeni šok
b) hipovolemijo
c) septični šok
d) tamponado srca
e) multiple zlome
213
17. Možganska smrt je:
a) odpoved možganske skorje in globokih možganskih jeder
b) odpoved možganskih polobel in mezencefalona
c) odpoved hrbtenjače in bele substance velikih možganov
d) odpoved možganov, malih možganov in možganskega debla
e) odpoved perifernih živcev in hrbtenjače
18. Cilj terapije povečanega intrakranialnega pritiska je:

a) intrakranialni pritisk <20 mmHg a) a, b
b) možganski perfuzijski pritisk >50 mmHg b) a, d
c) intrakranialni pritisk >30 mmHg c) b, c
d) možganski perfuzijski pritisk >65 mmHg d) e
e) intrakranialni in možganski perfuzijski pritisk >25 mmHg e) d
19. Med naštetimi je stanje, ki neposredno ne ogroža življenja:

a) zapora dihalne poti
b) tenzijski pnevmotoraks
c) mediastinalni emfizem
d) nestabilni prsni koš
e) tamponada osrčnika
20. Temeljna preiskava za ugotavljanje zlomov je:

a) rtg v dveh projekcijah
b) UZ
c) rtg tomografija
d) magnetna resonanca
e) scintigrafija
21. Temeljna preiskava za ugotavljanje rupture rotatorne manšete je:

a) artrografija,
b) UZ
c) rtg tomografija
e) scintigrafija
22. Temeljna preiskava za ugotavljanje krvavitve v trebuhu je:

a) rtg abdomna v stoje,
b) UZ
c) rtg tomografija
e) Dopler
23. Psevdoartroza z vsemi sestavinami (psevdokapsula, hrustančna površina, tekočina v psevdokapsuli) je posledica:
a) infekta
b) preobremenitve
c) ponovnega zloma
d) neustrezne imobilizacije
e) pomanjkanja Ca (osteoporoza!)
24. Katerega poškodovanca je potrebno vedno takoj hospitalizirati?

a) poškodovanca s prečnim zlomom tibie
b) poškodovanca z zlomom dveh reber
c) poškodovanca z zlomom olekranona
d) poškodovanca, ki je bil 1 minuto v nezavesti
e) poškodovanca s psevdoartrozo
25. Poškodba kostnega tkiva nastane: Pri pojemku ali pospešku telesa ali dela telesa. Pri prenosu toplotne energije.
214
26. Pri politravmatiziranem je potrebno napraviti obvezno mrežo preiskav. Pri politravmatiziranem ni potrebno poiskati
vsega, tudi najmanjših poškodb.
27. Subtrohanterni zlom se praviloma dogodi na osteoporotični kosti, zato ima večina starejših subtrohanterne zlome.
28. Kako se imenuje zlom ulne v kombinaciji z izpahom glavice radiusa?

a) Galeazzi
b) Open book
c) Monteggia
d) Maisonneuve
e) Lisfranc
29. Katera vez je najpogosteje poškodovana pri zvinu zgornjega skočnega sklepa?
a) zadnja fibulotalarna
b) tibiotalarna
c) fibulocalcanearna
d) sprednja fibulotalarna
e) tibiocalcanearna
30. Aseptična nekroza glavice stegnenice pri zlomu vratu stegnenice je običajno posledica:
a) degenerativnega procesa v kolku
b) osteoporoze skeleta
c) povečane telesne teže
d) poškodbe sklepne ovojnice
e) poškodbe žilja
31. Trakcija sproščenega kostnega segmenta je izbor zdravljenja:

a) zdrobljenih subtrohanternih zlomov
b) zloma diafize dolge cevaste kosti s kostnim defektom
c) refrakture
d) svežega odprtega zloma goleni
e) z osno dislokacijo zaraščenega zloma femorja ali tibije
32. Sklepne poškodbe skeleta kolena brez premika se zdravijo:

a) artroskopsko
b) z artrotomijo
c) samo z repozicijo
d) operativno
e) konzervativno
33. Udarnina je:

a) podkožni izliv krvi z raztrganino tkiva
b) izliv krvi s fluktuacijo in otočki nekroz
c) poškodba, kjer tkivo ni raztrgano, histologija kaže povečane medcelične prostore, krvavitve, tromboze, otočke
nekroz
d) vnetje kože
e) rana na koži
34. Izpah je:

a) nestabilnost sklepa
b) motnje prekrvavitve sklepne ovojnice
c) degenerativne spremembe sklepnega hrustanca
d) premik kosti iz fiziološkega položaja v sklepu
e) aseptična nekroze glavice dolge kosti
215
a) visoke doze steroidov (Metilprednizolon bolus 30 mg/kg telesne teže v 15 min., nato inf. 5,4 mg/kg telesne teže/h
še 23 h) damo pri poškodovancih s poškodbo hrbtenice in nevrološkimi izpadi znotraj 8 ur po
poškodbi
b) visoke doze steroidov damo pri vseh poškodbah hrbtenice
c) spondilodeza – pomeni razmik med vretenci
d) pri zgodnji dekompresiji hrbtenjače damo poškodovanca v hiperbarično komoro
e) fleksijsko – ekstenzijska poškodba hrbtenice je stabilna v fleksiji
36. Za intrakranialno krvavitev NI značilno:

a) razvoj hemoragičnega šoka
b) motnje zavesti
c) pareze in paralize
d) bradikardija
e) krči
37. Beckov trias je značilen za:

a) tenzijski pnevmotoraks
b) tamponado srca
c) disekcijo aorte
d) septični šok
e) miokardni infarkt
38. Najpogosteje je pri politravmi poškodovana:

a) glava
b) prsni koš
c) trebuh
d) medenica
39. O politravmi govorimo, kadar je ISS:

a) manj kot 17
b) enak ali večji kot 19
c) manj kot 19
d) enak ali večji kot 17
40. V prvih minutah po poškodbi poškodovanci umirajo zaradi:

a) strahu
b) šoka
c) izkrvavitve
d) multiorganske odpovedi
41. Pri mladih poškodovancih je poškodba medenice praviloma:

a) nizkoenergijska poškodba
b) visokoenergijska poškodba
c) izolirana poškodba
d) nepomembna poškodba
42. Večina sil se pri stoji prenaša preko zadnjega dela medeničnega obroča, ker so sakroiliakalne vezi najmočnejše v
telesu.
b) obe trditvi sta pravilni, vendar vzročno nista povezani
d) samo prva trditev je pravilna
e) samo druga trditev je pravilna
216
43. Označi smrtno nevarno stanje, ki neposredno ogroža življenje.
a) raztrganina pljuč
b) tenzijski pnevmotoraks
c) raztrganina bronhija
d) raztrganina prepone
e) raztrganina požiralnika
44. Katero od naštetih stanj ne predstavlja indikacije za zgodnjo operacijo?

a) rana srca
b) kontuzija pljuč
c) raztrganina požiralnika
d) raztrganina prepone
e) raztrganina traheje
45. Pri odprti poškodbi sklepa poškodovancu:

a) operativno oskrbimo meniskus
b) operativno oskrbimo sprednji križni ligament
c) operativno oskrbimo kolateralne vezi
d) napravimo osteosintezo
e) dobi antibiotik
46. Diagnozo »poškodba sklepa« se postavi predvsem na podlagi:

a) napravljene rentgenske slike sklepa
b) revizije sklepa
c) operativne oskrbe poškodovanih struktur sklepa
d) inspekcije
e) kliničnega pregleda poškodovanega sklepa
47. Balottement pogačice (patellae) je simptom, ki se izzove pri:

a) poškodbi patelarne vezi
b) tekočini v kolenskem sklepu
c) poškodbi križnih vezi
d) zlomu pogačice
e) raztrganini mišic
48. Kaj ne drži za zlome distalnega radiusa?

a) je najpogostejši človeški zlom
b) je pogosta poškodba starejših ljudi
c) večinoma operativno zdravljenje ni potrebno
d) stabilne zlome imobiliziramo preko dveh sosednjih sklepov
e) od diagnostičnih preiskav zadošča rtg slikanje
49. Kaj NE DRŽI za zlom navikularke? Zlom je:

a) najpogostejši zlom zapestnih koščic
b) pogosto komaj viden
c) potrebno zdraviti v radius mavcu 8 tednov
d) nagnjen k nezaraščanju
e) boleč v anatomski tobačnici na pritisk
50. Operativna oskrba zlomov dlančnic NI POTREBNA pri:

a) večini odprtih zlomov
b) večini subkapitalnih zlomov
c) večini rotacijsko deformiranih zlomov
d) večini sklepnih dislociranih zlomov
e) sočasnih dislociranih zlomih več dlančnic
51. Značilnost spiralnega CT je:

a) z njim slikamo spinalni kanal
b) telo med slikanjem obdamo s posebno spiralo
c) v 15 minutah je mogoče tomografirati celo telo
d) izvid je uporaben le, če napravimo predhodno rtg preiskave po protokolu (cela hrbtenica, glava, prsni koš,
medenica)
e) zaradi varovalne spirale je sevanje zanemarljivo majhno
217
52. Katera preiskava ne spada med osnovno mrežo slikovnih preiskav pri politravmatiziranemu :
a) rtg glave a) a, c, e
b) rtg medenice b) a, b ,e
c) CT medenice c) a, b
d) UZ trebuha d) c, d, e
e) rtg vratne hrbtenice e) d, e
53. Pri politravmatiziranem poškodovancu se ukvarjamo najprej le s poškodbami, ki ne ogrožajo poškodovančevega

življenja. Pri nepolitravmatiziranem poškodovancu moramo ugotoviti vse, tudi najmanjše poškodbe.
54. Komplicirani zlom je zdrobljeni, zdravljenju težko dostopen zlom. Kompliciran zlom je odprt zlom.
55. Kateri poškodovanec ni politravmatiziran:

a) nezavesten, GCS 9
b) dispnoičen, cianotičen, O2 = 70%
c) tlak 80/40, pulz 150/min, Hb 90
d) zmeden, GCS 14, zlom leve petnice, zlom glavice levega radiusa
e) nezavesten, tlak 70/40
56. Poškodovan prst je malo otekel, močno boleč na pritisk, ni deformiran. Izključena je naslednja poškodba:
a) zlom členka
b) zvin
c) udarnina
d) izpah
e) odrgnina
57. Pri poškodbah na udih preverjamo cirkulacijo distalno od poškodbe in preverjamo živčevje proksimalno od poškodbe.
58. Katera preiskava ne spada med osnovno mrežo instrumentalnih preiskav pri politravmatiziranemu:
a) merjenje tlaka
b) pulzna oksimetrija
c) merjenje telesne temperature
d) EKG
e) angiografija
59. Poleg slik kolena v P-A projekciji moramo pri sumu na izpah pogačice nujno napraviti še RTG:
a) pogačice aksialno
b) PC
c) zgornjega dela golenice
d) polstransko sliko kolena
e) nobene druge projekcije
60. Katera je najnevarnejša in zelo pogosta akutna komplikacija izpaha kolena:

a) globoka venska tromboza
b) povrhnja venska tromboza
c) poškodba podkolenske arterije
d) poškodba femoralne arterije
e) kompartment sindrom sprednje tibialne lože
218
61. Med smrtno nevarna stanja, ki neposredno ogrožajo življenje pri poškodbah prsnega koša, ne štejemo:
a) tenzijskega pnevmtoraksa
b) odprtega pnevmotoraksa
c) tamponade srca
d) obsežnega hematotoraksa
e) raztrganine požiralnika
62. Raztrganina aorte najpogosteje nastane:

a) na arkusu
b) v ascendentnem delu
c) pod vejiščem leve podključnične arterije
d) nad vejiščem leve podključnične arterije
e) v prehodu aorte skozi prepono
63. Kaj ni značilno za pretres možganov?

a) kratkotrajna izguba zavesti
b) morfološke preiskave možganov so normalne
c) za morfološko vidno poškodbo so zelo občutljivi predeli možganov ob kostnih izboklinah
d) sindrom po pretresu možganov
e) možgani so v hipermetabolični fazi
64. Poškodba katerega možganskega živca ima pomembno lokalizacijsko vrednost za intrakranialno krvavitev?
a) okulomotoriusa
b) vidnega živca
c) abducensa
d) obraznega živca
e) hipoglosusa
65. Katera herniacija bo povzročila resne motnje dihanja?

a) lateralna herniacija skozi tentorialno odprtino
b) herniacija girusa cinguli pod falks
c) centralna herniacija skozi tentorij
d) herniacija tonzil malih možganov skozi veliko zatilno odprtino
e) kombinacija herniacije girusa cinguli pod falks in lateralne herniacije skozi tentorij
66. Zunanja imobilizacija je manj primerna od notranje zaradi:

a) dolgotrajnosti
b) neugodnosti za pacienta
c) upočasnitve celjenja
d) septičnih zapletov
e) cene
67. Odprt zlom goleni imobiliziramo:

a) s ploščo in vijaki
b) z dokolenskim nehodilnim mavcem
c) z nadkolenskim nehodilnim mavcem
d) z zunanjim fiksatorjem
e) z žicami na priteg
68. Osteosinteza s ploščo in vijaki je manj primerna od intamedularne osteosinteze, ker:

a) okvari endostalno cirkulacijo
b) se rada zlomi
c) okvari periostalno cirkulacijo
d) je bolj neudobna
e) močneje okvarja kost
69. Politravmatiziranemu poškodovancu v prvih šestih urah ne ogroža življenja:

a) krvavitev
b) peritonitis po obsežni raztrganini črevesa
d) dihalna stiska
e) srčna tamponada
219
70. Nezavestnemu politravmatiziranemu poškodovancu z obsežno možgansko oteklino in številnimi diafizarnimi zlomi je
potrebno čimprej napraviti:
a) zamavčiti zlome
b) metilprednisolon 30 mg/kg tt.
c) zunanjo učvrstitev zlomov diafiz
d) postaviti opornice na zlomljene ude
e) napraviti osteosinteze diafizarnih zlomov s ploščami in vijaki
71. 25-letni moški se je poškodoval pri igranju košarke. Dobil je močan udarec v sredino goleni medialno. Hodi
nešepajoče, vidna je udarnina in odrgnina, prisotna je močna palpatorna bolečnost. Poškodovanec ne potrebuje:
a) toalete odrgnine
b) ustrezne antitetanusne zaščite
c) hladne obkladke
d) rtg slikanje goleni v dveh projekcijah
e) počitek z nogo
72. Kaj zapušča največjo funkcionalno motnjo roke?

a) poškodba globoke veje ulnarnega živca
b) poškodba povrhnje veje ulnarnega živca
c) poškodba radialnega živca v višini zapestja
d) poškodovanje medianusovih vej v dlani
e) poškodba dorzalne kretane veje ulnarnega živca
73. Kdaj je funkcija roke najbolj prizadeta?

a) pri poškodbi sklepov med dlančnicami in osnovnimi členki (MP)
b) pri poškodbah proksimalnih medčlenčničnih sklepov (PIP)
c) pri poškodbi distalnih medčlenčničnih sklepov (DIP)
d) pri robnem zlomu baze 2. in 3. dlančnice
e) pri poškodbi os. priziforme (grašek)
74. Zaradi specifične prekrvavitve je nagnjenost k aseptični nekrozi pri:

a) zlomu talusa s premikom odlomkov
b) zdrobljenem zlomu kalkaneusa
c) zlomih v predelu zgornjega dela tibije
d) zlomih srednjega dela stegnenice
e) prečnem zlomu pogačice
75. Fractura complicata pomeni:

a) subperiostalni zlom
b) zdrobljen zlom diafize dolge cevaste kosti
c) povezavo zloma z zunanjim okoljem
d) epifizni zlom s premaknitvijo
e) dvoetažni zlom dolge cevasti kosti
76. Kaj ne sodi med znake obstrukcijskega šoka?

a) znižan arterijski tlak
b) zvišana frekvenca pulza
c) cianoza
d) prazne vratne vene
e) hipoksija
77. Razvoj hipovolemičnega šoka ni verjeten:

a) pri topih poškodbah prsnega koša
b) pri penetrantnih poškodbah trebuha
c) pri intrakranialni krvavitvi
d) pri opeklinah
e) pri zlomih doglih cevastih kosti
78. Kdaj lahko kirurško odstranimo nekrozo mehkih tkiv:

a) ob gnojenju
b) ko se nekroza demarkira
c) takoj, ko se pojavi
d) pri pojavu vnetja
e) glede na velikost
220
79. Pri distribucijskem šoku gre za nesorazmerje med prostornino žilja in količino krvi v obtoku zaradi bega tekočine v
intersticijski prostor.
b) obe trditvi sta pravilni, nista pa vzročno povezani
d) prva trditev je napačna, druga trditev je pravilna
80. Udarnino povzročajo:

a) ostri predmeti
b) koničasti predmeti
c) ostri in koničasti predmeti skupaj
d) topi predmeti
e) topi in ostri predmeti
81. Podplutbo predstavlja:

a) zbirek krvi v podkožju s fluktuacijo
b) izliv krvi v mehka tkiva
c) oteklina s fluktuacijo
d) vnetne spremembe na koži
e) hemoragična diateza
82. Zdravljenje zbirka krvi (hematoma) s fluktuacijo:

a) hlajenje
b) masaža z ledom
c) kompresijski povoj
d) izpraznitev krvi s punkcijo ali vrezom
e) mirovanje
83. Kateri faktor NI povezan s stabilnostjo zloma distalnega dela koželjnice?

a) angulacija distalnega odloma > 20 stopinj
b) palmarna metafizna kominucija
c) pridružena poškodba falange (členčnice)
d) pridružena ulnarna poškodba
e) masivna osteoporoza
84. Dominantna poškodba je tista, ki vedno zahteva operacijo. Nedominantna poškodba ne ogroža življenja.
85. Temeljni razlog za nastanek psevdoartroze je pretirano premikanje fragmentov in s tem prekinjanje vaskularne
mreže. Psevdoartrozo pozdravimo samo z režnjem dobro vaskulariziranega tkiva, ki ga všijemo v psevdoartrozo.
86. Politravmatiziranemu poškodovancu v prvih šestih urah ne ogroža življenja:

a) krvavitev
b) ruptura mehurja
d) dihalna stiska
e) srčna tamponada
87. Pri nemerljivem tlaku in na UZ vidni veliki količini krvi v abdominalni votlini in retroperitonealno je pravilni ukrep:
a) torakotomija in ročna masaža srca
b) masivne transfuzije krvi in čakanje, da se tlak dvigne, nato laparotomija
c) laparotomija in klemanje aorte
d) prenehanje reanimacije zaradi brezupnosti primera
e) perkutana drenaža trebuha
221
88. Pri poškodovancu z GCS 9, ki je po zatrjevanju svojcev utrpel samo poškodbo glave, moramo napraviti:
a) samo rtg lobanje
b) samo CT glave
c) samo CT glave in vratne hrbtenice
d) samo MR možganov
e) samo preiskave po protokolu za politravmatizirane
89. Pri poškodovancu, ki ima RR 75/40, frekvenco pulza 60 in Ht 45% tri ure po poškodovanju, gre za:
a) hemoragični šok
b) travmatski šok
c) nevrogeni šok
d) obstrukcijski šok
e) opeklinski šok
90. Katera vez je najpogosteje poškodovana pri zvinu gležnja?

a) fibulokalkanearna
b) povrhnja deltoidna
c) sprednja sindezmotična
d) sprednja fibulotalarna
e) zadnja fibulotalarna
91. Katera dva možganska živca sta pogosto poškodovana pri zlomu piramide?
a) vidni in vohalni živec
b) okulomotorius in trohlearis
c) trigeminus in vagus
d) glozofaringeus in statoakustikus
e) facialis in statoakustikus
92. Katere povezave živčevja so pomembne za osnovno zavest?

a) ascendentni aktivirajoči sistem možganskega debla, diencefalon in možganska skorja
b) Papezov krog
c) aktivacija hipotalamusa prek olfaktornega sistema
d) možgansko deblo, globoka možganska jedra, senzorimotorična skorja
e) možganska skorja, ekstrapiramidni sistem
93. Katera poškodba povzroča iztok likvorja na nos?

a) zlom svoda lobanje
b) zlom piramide
c) zlom sprednje lobanjske kotanje s sitko
d) zlom sfenoidnega krila
e) zlom temporalne kosti
94. Pri 'minor' poškodbi ledvice – zmerni rupturi ledvičnega parenhima, ne pa votlega sistema in kapsule – ter hematomu
v perirenalnem prostoru je indicirano:
a) kirurška oskrba
b) embolizacija krvavečih polarnih ledvičnih arterij
c) opazovanje, mirovanje in antibiotična zaščita
d) retrogradna pielografija in antibiotična zaščita
e) sekvenčna scintigrafija ledvic in antibiotična zaščita
95. Beckov trias opažamo pri:

a) tamponadi srca
b) hemoragičnem šoku
c) kontuziji srca
d) pljučni emboliji
e) distribucijskem šoku
96. Kaj ne sodi med vzroke hipovolemičnega šoka?

a) izguba krvi v tkivo ob zlomih
b) izguba plazme pri opeklinah
c) sekvestracija tekočine pri akutnem pankreatitisu
d) dehidracija v puščavi
e) intrakranialna krvavitev
222
97. Šokovni indeks dobimo:
a) z merjenjem centralnega venskega tlaka
b) z izračunavanjem izgube krvi
c) z opazovanjem frekvence in globine dihanja
d) z izračunom razmerja med frekvenco pulza in sistoličnim tlakom v mm Hg
e) z izračunom razmerja med frekvenco pulza in dihanjem
98. Anafilaktični šok je uvrščen v skupino:

a) hipovolemičnega šoka
b) distribucijskega šoka
c) kardiogenega šoka
d) obstruktivnega šoka
e) je samostojna entiteta
99. Osteomielitis pri otrocih je navadno (obkroži nepravilen odgovor):

a) akutna bolezen
b) posledica poškodbe
c) povzročen hematogeno
d) zelo nevarna stafilokokna okužba
e) povsem ozdravljiv, če ga od začetka pravilno zdravimo
100. Kaj ne velja za zlome distalnega radiusa?

a) je najpogostejši zlom pri človeku
b) v glavnem poškodba starejših osteoporotičnih žensk
c) mlade z visokoenergetsko poškodbo zdravimo konzervativno
d) mavčeva imobilizacija ne zajema dveh sosednjih sklepov
e) od diagnostičnih preiskav rentgensko slikanje večinoma zadošča
101. Kateri faktor ni povezan z nestabilnostjo zloma distalnega radiusa?

a) zdrobljena metafiza
b) pridružen zlom dlančnice
c) velik premik odlomkov
d) masivna osteoporoza
e) pridružena poškodba zapestnih koščic
102. Zdravljenje brez zapletov lahko pričakujemo v primeru:

a) zdrobljenega zloma stegnenice, oskrbljenega s ploščo in vijaki
b) intraartikularnega zloma tibije z impresijo sklepne površine
c) odprtega zloma po Gustilu II. stopnje
d) izpaha kolena s poškodbo arterije popliteae
e) konzervativno z mavčevo imobilizacijo zdravljenega otroškega zloma goleni
103. Zaradi specifične arterijske prekrvljenosti lahko pride do aseptične nekroze kosti v primeru:
a) pertrohanternega zloma
b) zloma dlančnic
c) zloma kalkaneusa
d) zloma proksimalnega humerusa
e) zloma talusa
104. Značilnost primarnega celjenja zloma je:

a) kalusa se na rentgenskih slikah ne vidi
b) primarno celjenje je pri osteosintezi zloma z žebljem
c) primarno celijo konzervativno zdravljeni zlomi v mavcu
d) obilen kalus, ki nastane v področju zloma
e) primarno celjenje v primeru atrofičnih psevdoartroz
105. Za celjenje zloma v nestabilnih pogojih ni značilno:

a) frakturni hematom
b) fibrozni kalus
c) kostni kalus
d) endostalna tvorba nove kosti
e) organizacija hematoma
223
106. Pri lokalizirani majhni poškodbi kože in podkožja je odveč:
a) natančna anamneza o dogodku
b) podatki o jemanju zdravil
c) inspekcija
d) palpacija
e) natančen splošni status celega organizma
107. Globino šoka najbolj zanesljivo kaže:

a) pH venozne krvi
b) pH arterijske krvi
c) tlak
d) koncentracija laktata
e) saturacija kisika v krvi
108. Pravilni vrstni red postopkov pregleda poškodovancev je:

a) inspekcija, merjenje gibljivosti, palpacija, test mišične moči, nevrovaskularno stanje
b) palpacija, test mišične moči, merjenje gibljivosti, inspekcija nevrovaskularno stanje
c) inspekcija, palpacija, merjenje gibljivosti, test mišične moči, nevrovaskularni status
d) inspekcija, nevrovaskularni status, palpacija , test mišične moči, merjenje gibljivosti
e) inspekcija, palpacija, test mišične moči, nevrovaskularni status, merjenje gibljivosti
109. Pri bolečem, trdem trebuhu po poškodbi in negativni UZ preiskavi moramo napraviti:
a) laparaskopijo
b) kontrastno preiskavo želodca
c) kolonoskopijo
d) gastroskopijo
e) rtg abdomna na levem boku
110. Ene od preiskav pri politravmatiziranem ni nujno napraviti takoj po sprejemu je najmanj potrebna:
a) hepatogram
b) raven etilnega alkohola
c) hemogram
d) elektrolite
e) laktat
111. Pri poškodovancu, ki ima RR 75/40, frekvenco pulza 160 in Ht 65% tri ure po poškodovanju, gre za:
a) hemoragični šok
b) travmatski šok
c) nevrogeni šok
d) obstrukcijski šok
e) opeklinski šok
112. Če posumimo v resničnost anamneze

a) jo v zapisu ustrezno spremenimo
b) jo dobesedno vnesemo v zapis
c) vztrajno zahtevamo, da pove resnično anamnezo
d) domnevno neresnične anamneze ne zabeležimo
e) zahtevamo, da sumljivo anamnezo sam spremeni
113. Dispneja, bolečine v prsih, nizka saturacija O2, polne jugularne vene v sedečem položaju, hipersonoren poklep nad
polovico prsnega koša so znaki:
a) perikardialnega izliva
b) embolije a. Pulmonalis
c) ventilnega pnevmotoraksa
d) hemotoraksa
e) preponske kile
114. Med smrtno nevarna stanja, ki neposredno ogrožajo življenje pri poškodbah prsnega koša, ne štejemo:
a) tenzijskega pnevmotoraksa
b) odprtega pnevmotoraksa
c) tamponade srca
d) obsežnega hematotoraksa
e) raztrganine prepone
224
115. Pri ponesrečencu s poškodbo prsnega koša ugotovimo naslednje:
 je modrikasto bled in prestrašen,
 diha težko,
 dihanja na desni strani ne slišimo,
 poklep na desni strani prsnega koša je timpaničen,
 vratne vene ima v sedečem položaju polne do polovice.
Kakšna je vaša diagnoza?
a) krvavitev v prsno votlino na desni strani
b) krvavitev v prsno votlino na levi strani
c) tamponada srca
d) tenzijski pnevmotoraks desno
e) nepredihano desno pljučno krilo
116. Odprta poškodba sklepa je:

a) poškodba obsklepnega mišičja s komunikacijo s sklepnim prostorom
b) kadar je poškodba taka, da obstoja komunikacija med zunanjostjo telesa in notranjščino sklepa
c) poškodba ligamentarnega aparata sklepa
d) poškodba kože nad sklepom brez komunikacije s sklepnim prostorom
e) kadar je komunikacija med sklepom in podkožjem
117. Za zvin je karakteristično: (označi katera karakteristika NE drži!)

a) bolečina
b) oteklina
c) zmanjšanje funkcije sklepa
d) nestabilnost sklepa
e) okvara žil in živcev
118. Lachmanov test se izvaja:

a) pri akutno poškodovanem kolenu a) a, e
b) pri stari poškodbi kolena b) b, c
c) pri sumu na poškodbo meniskusa c) d, b
d) pri sumu na poškodbo hrustanca in sklepne kapsule d) c, d
e) pri sumu na poškodbo sprednjega križnega ligamenta e) b, c, d
119. Najpogostejša komplikacija pri izpahu sklepa:

a) okvara ligamentarnega aparata
b) okvara žil
c) okvara živcev
d) okvara sklepnega hrustanca
e) okvara kapsule
120. Nastanek epiduralnega hematoma je povezan:

a) s poškodbo možganskega tkiva in parenhimskih žil
b) s poškodbo povrhnjih kortikalnih žil in mostnih ven
c) z nastankom možganske otekline
d) z zlomom lobanje, poškodbo duralnih sinusov in arterij v duri
e) z nobeno od omenjenih poškodb
121. Za pretres možganov ni značilno:

a) CT glave pokaže drobne krvavitve v beli substanci
b) kratkotrajna izguba zavesti
c) retrogradna amnezija
d) postkomocijski sindrom
e) vrtoglavice in glavoboli
122. Rakunje oči kažejo na:

a) zlom piramide
b) zlom mastoidnega nastavka
c) zlom sitke
d) zlom srednje lobanjske kotanje
e) zlom sprednje lobanjske kotanje
225
123. Indikacija za replantacijo roke/prstov:
a) palec a) a, c, e
b) en tročleni prst b) b, d
c) roka v zapestju c) a, b, d
d) roka v ramenu pri 60-letniku d) a, d
e) več tročlenih prstov e) nič od naštetega
124. Kaj ne spada med absolutne indikacije za operacijo pri poškodbah ledvic?
a) naraščajoč hematom
b) hematurija
c) poškodba ledvičnih žil
d) ekstravazacija seča
e) šokovno stanje
125. Intraperitonealno rupturo sečnega mehurja zdravimo:

a) z vstavitvijo urinskega katetra
b) z vstavitvijo suprapubične cistostome
c) operacijsko
d) opazujemo zaradi možnih komplikacij
e) z antibiotiki in analgetiki
126. Česa ne štejemo kot posledice poškodbe sečnice?

a) strikture sečnice
b) motnje erekcije
c) uhajanja seča – inkotinence
d) ukrivljenosti sečnice in spolovila
e) retence urina
127. Holistični pristop pri zdravljenju politravmatiziranega pomeni:

a) celotna in natančna anamneza ter celotni in natančni pregled celotnega telesa
b) sodelovanje vseh potrebnih organskih specialistov in kirurga, ki ves čas vodi politravmatiziranega
c) da en kirurg opravi vse posege
d) da opravimo popolnoma vse možne preiskave
e) da se ves čas zdravi na enem mestu
128. Rtg glave, cele hrbtenice, medenice, prsnega koša in udov nadomesti:
a) UZ
b) MR
c) spiralni CT
d) scintigrafija
e) ni nadomestila
129. »Damage control« operacija je:

a) torakotomija in odprta masaža srca
b) osteosinteza golenice s ploščo
c) osteosinteza olekranona z žicami
d) tamponiranje jeter s kompresami
e) incizija retroperitonealnega hematoma
130. Nezavesten poškodovanec, ki ima RR 75/40, frekvenco pulza 60 in Ht 45% tri ure po poškodovanju, nujno potrebuje:
a) HES 2000 ml
b) 0,9% NaCl 2000 ml
c) polno kri 1000 ml
d) koncentrirane eritrocite iz 1 l krvi
e) vazopresor
131. Kaj ni značilno za zlom vratu stegnenice?

a) specifična arterijska prekrvljenost vratu in glavice stegnenice
b) slab trabekularni konec kosti
c) klasifikacija zloma
d) zdravljenje predvsem konzervativno
e) zavrta in boleča gibljivost kolka
226
132. Pozni zaplet zdravljenja zloma v predelu stegnenice je lahko:
a) dekubitus
b) maščobna embolija
c) psevdoartroza
d) akutno vnetje
e) poškodbe žilja in živcev
133. Med zlome stopala ne prištevamo:

a) zloma kalkaneusa
b) zloma talusa
c) zloma navikularne kosti
d) zloma stopalnic in členka
e) zloma maleola
134. Nastanek subduralnega hematoma je povezan:

a) s poškodbo možganov in parenhimskih žil v možganih
b) s poškodbo povrhnjih možganskih kortikalnih žil in mostnih ven
c) z nastankom možganske otekline
d) z zlomom lobanje in poškodbo arterij v duri
e) z nobeno od omenjenih poškodb
135. Za kontuzije možganov ni značilno:

a) CT glave pokaže značilne spremembe v možganih
b) izguba zavesti po poškodbi glave
c) retrogradna amnezija
d) postkomocijski sindrom
e) motnje zavesti, motorike in/ali govora
136. Za vegetativno stanje bolnika je značilno:

a) disociacija med budnostjo in okvarjenimi funkcijami možganske skorje
b) delirantno skaljena zavest in psihomotorni nemir
c) decerebracija
d) kvantitativna motnja zavesti
137. Od vseh naštetih parametrov najbolj zanesljivo kaže na prizadetost tkiva pri šokovnem stanju:
a) laktat
b) pH
c) pulz
d) tlak
e) telesna temperatura
138. Od vseh naštetih parametrov najbolj zanesljivo kaže na prizadetost tkiva pri šokovnem stanju:
a) pH
b) tlak
c) pulz
d) telesna temperatura
e) pulzna oksimetrija
139. Ključna in najhitrejša preiskava za odkrivanje krvavitve v abdomnu je:

a) CT
b) MR
c) PET
d) UZ
e) RTG abdomna na levem boku
140. Zrak pod desno diafragmo pomeni:

a) rupturo liena
b) rupturo jeter
c) retroperitonealna krvavitev
d) ruptura želodca
e) ruptura holeciste
227
141. Zrak pod desno diafragmo pomeni:
a) ruptura holeciste
b) rupturo kolona
c) rupturo jeter
d) rupturo liena
e) retroperitonealna krvavitev
142. Najmanj potreben anamnestičen podatek pri poškodovancu je:

a) podatek o cepljenju
b) podatek o načinu poškodovanja
c) podatek o jemanju zdravil
d) podatek o sedanjih boleznih
e) podatek o otroških boleznih
143. Na zlom najbolj zanesljivo kaže naslednji podatek:

a) viden hematom
b) popolnoma zavrta gibljivost
c) palpatorna bolečnost kosti
d) neobčutljivost distalno od poškodbe
e) patološka gibljivost
144. Zlom koželjnice na tipičnem mestu pri starostnikih imobiliziramo najmanj za:
a) tri tedne
b) pet tednov
c) štiri do šest tednov
d) dvanajst tednov
e) šestnajst tednov
145. Časovna meja za primarni šiv travmatske rane je:

a) 4 ure
b) 5 ur
c) 6 ur
d) 8 ur
e) 10 ur
146. Najpomembnejši akt pri operaciji travmatske rane je:

a) ekscizija
b) čiščenje
c) zapiranje
d) prekrivanje rane
e) imobilizacija uda
147. Ruptura rotatorne manšete je največkrat ruptura:

a) deltoidne mišice
b) tetive kratke glave bicepsa
c) ligamenta patele
d) tetive supraspinatusa
e) tetive m. Tibialis anterior
148. Pri odprtem zlomu z obsežno poškodbo mehlih tkiv smemo napraviti osteosintezo le:
a) z zunanjim fiksaterjem
b) s ploščo in vijaki
c) samo s kortikalnimi vijaki
d) samo s spongioznimi vijaki
e) samo z žicami
149. Temeljni razlog za nastanek psevdoartroze je pretirano premikanje kostnih fragmentov pri neimobiliziranem ali slabo
imobiliziranem zlomu in s tem stalno prekinjanje novo nastajajoče vaskularne mreže. Psevdoartrozo pozdravimo
samo z režnjem dobro vaskulariziranega tkiva, ki ga všijemo v psevdoartrozo.
228
150. Kateri posegi so najmanj pomembni za bodoči razvoj kirurgije?
a) minimalni invazivni posegi
b) endoskopski posegi
c) transplantacijski posegi
d) eksplorativni (diagnostični) posegi
e) vgrajevanje umetnih organov
151. Beckov trias pri tamponadi srca pomeni (obkroži pravilno kombinacijo odgovorov):
1) polne vratne vene a) 1,2,4
2) hipotenzija b) 1,3
3) pomik mediastinuma c) 3,5
4) tihi srčni toni d) 2,3,5
5) hipoksija e) 3,4,5
152. Paradoksno dihanje nastane:

a) pri številnih zlomih reber
b) pri dvojnih zlomih vsaj treh zaporednih reber
c) pri zlomih reber in prsnice
d) kadar so zlomljena tri ali več reber
e) prsna stena se pri dihanju ne giblje
153. Kaj pomeni kirurgija omejevanja škode – »damage control surgery«?

a) je kirurgija, s katero preprečujemo škodo med operacijo zaradi poškodbe
b) je kirurgija poškodb, kjer oskrbimo dokončno vse poškodbe, ki povzročajo škodo
c) je kirurgija, s katero naredimo samo začasne posege – predvsem zaustavitev krvavitve in preprečitev
peritonealne kontaminacije
d) je kirurgija, s katero se omejimo samo na zaustavljanje krvavitve in rešujemo življenje
e) je kirurgija, s katero počakamo 24 do 48 ur in po stabilizaciji bolnika operiramo
154. Najpogostejši razlog za šok pri poškodovancu je:

a) tenzijski pnevmotoraks
b) udarec srčne mišice
c) krvavitev
d) septično stanje
e) visoka poškodba hrbtenjače
155. 70 kg težak poškodovanec, ki je sicer zdrav, ima ob prihodu reševalcev srčno frekvenco 105, krvni tlak 120/95,
frekvenca dihanja je 25 in je pri zavesti.
Koliko krvi je ta poškodovanec najverjetneje izgubil?
a) 0 ml
b) 700 ml
c) 1200 ml
d) 1700 ml
e) 2500 ml
156. Poškodovanec ima krvni tlak 80/ 55, srčna frekvenca je 130, ima napete vratne vene in se duši. Dihanje je na levi
strani slabo slišno, prav tako so slabo slišni srčni toni. Pri poškodovancu gre najverjetneje za:
a) tamponado srca
b) krvavitev v trebuh
c) tenzijski pnevmotoraks
d) krvavitev v retroperitonej
e) poškodbo vratne hrbtenice
157. Kaj je značilno za citotoksično možgansko oteklino?

a) K+ vdre v celico, Ca2+ prestopi v izvencelični prostor, zniža se koncentracija ekscitatornih aminokislin
b) K+ prestopi v izvencelični prostor, Ca2+ vdre v celico, poviša se koncentracija ekscitatornih aminokislin
c) K+ in Ca2+ vdreta v celico, ekcsitatorne aminokisline ostanejo normalne
d) K+ in Ca2+ prestopita v izvencelični prostor, ekscitatorne aminokisline so povišane
229
158. Kam spadata ishemija in hipoksija možganov ?
a) v primarno okvaro možganov
b) ne povzročita možganske okvare
c) v sekundarno okvaro možganov
d) spadata med okvare perifernega živčevja
e) spadata med terciarno okvaro možganov
159. Sile, ki poškodujejo hrbtenico, delujejo v smereh:

a) kompresijska, ekstenzijska (distrakcija) in rotacija
b) kompresijska, ekstezijska (distrakcija) in upogib
c) kompresijska, upogib in rotacija
d) ekstezijska (distrakcija), rotacija in upogib
e) vedno v smeri glava-pete
160. Najbolj osnovna kirurška anatomska delitev hrbtenice je na:

a) vratno, prsno in ledveno
b) vratno in prsnoledveno
c) vratno, prsno, ledveno in križnico
d) vratno, prsno, ledveno
e) vratno, prsnoledveno in križnico
161. Za prelaganje poškodovanca s poškodbo hrbtenice je potrebni minimum najmanj:

a) en reševalec
b) dva reševalca
c) trije reševalci
d) štirje reševalci
e) pet reševalcev
162. Večfragmentni zlom kirurškega vratu nadlahtnice je značilen:

a) zlom pri otrocih
b) zlom pri starostnikih brez osteoporoze
c) zlom pri starostnikih z osteoporozo
d) zlom izključno pri starejših ženskah
e) zlom izključno pri starejših moških
163. Zgornji skočni sklep sestavljajo:

a) golenica in mečnica kot sklepna ponvica, skočnica kot sklepna glavica
b) distalna golenica in mečnica
c) skočnica in petnica
d) golenica, mečnica in petnica
e) notranji, zunanji maleol in tercius
164. Pri odprti naravnavi in notranji učvrstitvi bimaleolarnega zloma:

a) naravnamo najprej zunanji maleol
b) naravnamo najprej notranji maleol
c) ni pomembno, na kateri strani pričnemo operativni poseg
d) najprej zašijemo deltoidno vez
e) vezi ni treba šivati
165. Izloči nepravilni simptom ali znak, ki jih imamo pri tenzijskem pnevmotoraksu:
a) polne vratne vene
b) hipersonoren poklep
c) pomik sapnika na zdravo stran
d) pomik sapnika na prizadeto stran
e) oslabljeno dihanje prizadete strani
166. Paradoksno dihanje nastane zaradi:

a) serijskega zloma reber
b) pri istočasnem zlomu reber in ključnice
c) dvojnega zloma vsaj dveh reber na vsaki strani
d) dvojnega zloma vsaj treh zaporednih reber
e) zlomov reber na obeh straneh
230
167. »Life saving« poseg pri politravmatiziranem je:
a) postavitev zunanjega fiksaterja
b) tamponiranje Douglasovega prostora
c) vstavitev polietilenske cevke v a. iliako.
d) osteosinteza kolka s ploščo
e) klemanje aorte
168. Najpomembnejši del operacije travmatske rane je:

a) šivanje
b) razkuževanje
c) ekscizija mrtvine
d) revizija
e) prekrivanje
169. Dominantna poškodba je po navadi locirana zunaj telesnih votlin, takojšnje zdravljenje politravme pomeni kirurgijo
gibal.
170. Katere posege pri politravmatiziranem poškodovancu je potrebno narediti takoj?

a) »life saving« operacije
b) »damage control« operacije
c) osteosintezo zaprtega zloma pogačice
d) operacijo zaradi zloma vratu stegnenice
e) šiv Ahilove tetive
171. Okolico rane anesteziramo z lidokainom naslednje koncentracije:

a) 18 %
b) 12 %
c) 10 %
d) 28 %
e) 2 %
172. Pri odraslem poškodovancu je najmanj verjeten vzrok hemoragičnega šoka:

a) raztrganina vranice
b) nestabilna poškodba medenice
c) subduralni hematom
d) nadkolenska poškodbena amputacija
e) levostranski hematotoraks
173. Poškodovanec je pri zavesti, srčna frekvenca je 100, krvni tlak je 110/90. Pri poškodovancu gre za hemoragični šok:
a) prve stopnje
b) druge stopnje
c) tretje stopnje
d) četrte stopnje
e) ni šokiran
174. Za difuzno aksonsko poškodbo možganov velja:

a) najpogosteje jo povzroči padec na glavo
b) prizadane globoke možganske strukture
c) poškodovanci imajo običajno redko moteno zavest
d) pogosto je v povezavi še z drugimi poškodbami glave in možganovine
e) za dokončno potrditev diagnoze uporabljamo CT preiskavo glave
175. Za znotrajlobanjski pritisk ne velja:

a) normalne vrednosti so manj kot 20 mmHg
b) povišane vrednosti zmanjšujemo z dekompresivno kraniektomijo
c) merimo ga z intraparenhinskimi merilci
d) če je njegova vrednost enaka srednjemu arterijskemu pritisku, potem je perfuzija krvi skozi možganovino
prekinjena
e) manitol povišuje njegove vrednosti
231
176. Spongiozna kost:
a) je enako čvrsta kot kompaktna kost in se lahko zato enako deformira, preden se zlomi
b) je manj čvrsta od kompaktne kosti in se lahko zato bolj deformira, preden se zlomi
c) je bolj čvrsta od kompaktne kosti in se lahko zato bolj deformira, preden se zlomi
d) je manj čvrsta od kompaktne kosti in se lahko zato manj deformira, preden se zlomi
e) je bolj čvrsta od kompaktne kosti in se lahko zato manj deformira, preden se zlomi
177. Zlom z nekontaminirano rano, daljšo od 1 cm, z omejeno poškodbo mehkih tkiv, brez kožnih režnjev ali avulzije kože s
podkožjem in z enostavnim zlomom, razvrstimo kot:
a) prečni zlom
b) kompresijski zlom
c) zaprt zlom
d) odprt zlom I.stopnje
e) odprt zlom II. stopnje
178. Epifizeoliza III. stopnje je:

a) pertrohanterni zlom pri starejšem poškodovancu
b) zlom skozi rastni hrustanec in metafizo ter epifizo pri 12-letnem otroku
c) poškodba rastnega hrustanca brez zloma
d) subperiostalni zlom pri otroku
e) strganje vezi v akromioklavikularnem sklepu pri otroku
179. Zlomi lopatice:

a) se praviloma zdravijo operativno
b) so med najpogostejšimi zlomi
c) so indikator hude poškodbe toraksa pri politravmi
d) jih klinično lahko zanemarimo
e) pogosto so povezani s kontralateralno hemiplegijo
180. Pri poškodovancu z visokoenergetsko poškodbo kolena pri smučanju, ki ima normalno obliko kolena, posumimo na
izpah:
a) če navaja parestezije distalno od kolena
b) če ugotovimo nestabilnost kolena v dveh smereh
c) če kolena ne more polno obremeniti
d) če ne more dvigniti iztegnjenega kolena od podlage
e) če s punkcijo kolena dokažemo hemartros
181. Za postavitev diagnoze zloma ključnice potrebujemo:

a) anamnezo, podatek o mehanizmu poškodovanja, klinični pregled in slikovno diagnostiko
b) vedno zadošča le palpacija, saj leži ključnica tik pod kožo
c) vrednost serumske alkalne fosfataze
d) pisno privolitev staršev
e) žilni doppler arterije subklavije
182. Ključnica se večinoma zlomi:

a) v srednji tretjini
b) pri padcu na kolena
c) na svojem sternalnem koncu
d) na svojem akromialnem koncu
e) kot odprti zlom prve stopnje
183. RR je 80/40, frekvenca pulza 120, Ht 0,25. Šok je:

a) obstrukcijski
b) hipovolemičen
c) distribucijski
d) kardiogeni
e) ni šoka
184. Šok pri ventilnem pnevmotoraksu je:

a) hemoragični
b) obstrukcijski
c) distribucijski
d) kardiogeni
e) pri ventilnem pnevmotoraksu nikoli ni šoka
232
185. Zdravljenje ekstraperitonealne rupture mehurja je:
a) kirurško operativno zašitje mehurja
b) vstavljen kateter in antibiotična zaščita
c) spremljanje in opazovanje zaradi morebitnih zapletov
d) dodajanje elektrolitne raztopine in antibiotika
e) izpeljava seča mimo mehurja
186. Kaj ni posledica poškodbe sečnice?

a) inkontinenca
b) zoženje sečnice
c) benigno povečanje prostate
d) motnje erekcije
e) okužba sečil
187. Pri tenzijskem pnevmotoraksu imamo naslednje simptome in znake:

a) polne vratne vene, a) a, d
b) znižan krvni tlak, b) a, e
c) tihe srčne tone, c) a, c, d
d) pomik mediastinuma na zdravo stran, d) b, e, c
e) pomik mediastinuma na prizadeto stran. e) a, b, e
188. Odsotnost dihanja pri poškodbi prizadete strani toraksa pomeni:

a) serijski zlom reber, a) a, b, c, e
b) tenzijski pnevmotoraks, b) a, c, d, e
c) obsežen hemotoraks, c) b, c, d
d) atelektaza pljučnega krila, d) a, b, c, d
e) perikardialni izliv. e) b, c, d, e
189. Na terenu:
a) ne moremo vedeti, za kakšno poškodbo hrbtenice gre, in pristopimo k reševanju vedno standardizirano
b) je važno, da vemo za kakšno poškodbo hrbtenice gre (zvin, zlom ali izpah)
c) nas ne zanima, ali je hrbtenica poškodovana
d) ne premikamo poškodovanca, ker ima lahko poškodovano hrbtenico
e) je kakršnakoli pomoč dobra
190. Poškodbe hrbtenice, ki imajo največkrat nevrološke izpade, so:

a) izpahi
b) zvini
c) zlomi
d) kombinacija zvina in zloma
191. Poškodbe hrbtenice ne nastanejo pri:

a) skoku v vodo
b) padcu na tla s stojne višine
c) športu
d) v prometu, ker nas varujejo številni mehanizmi sodobnih avtov
192. Poškodbe hrbtenice:

a) imajo večinoma za posledico nevrološke izpade
b) ne bolijo
c) so podobno kot ostale poškodbe lokomotornega aparata boleče
d) spadajo vedno med lahke poškodbe
e) se ljudem zdijo trivialne
193. Zaradi katere poškodbe odrasli človek ne more izkrvaveti?

a) raztrganja vranice
b) raztrganja prsne aorte
c) raztrganja femoralne arterije
d) intracerebralne krvavitve
e) nestabilne poškodbe medenice
233
194. Kateri organ je najpogosteje poškodovan pri topi poškodbi trebuha?
a) debelo črevo
b) tanko črevo
c) jetra
d) vranica
e) trebušna slinavka
195. Najboljšo oceno o napredovanju travmatskega šoka daje:

a) znižan hematokrit
b) povišan laktat v serumu
c) znižana telesna temperatura
d) zvišan pH arterijske krvi
e) znižan parcialni tlak kisika v arterijske krvi
196. Poškodovancu z majhno poškodbo skeleta najprej rtg slikamo poškodovani predel in nato napravimo klinični pregled.
Poškodovanca z majhno poškodbo natančno klinično pregledamo in šele ob nejasni diagnozi rtg slikamo.
a) prva trditev je napačna, druga trditev je pravilna
b) prva trditev je pravilna, drugi trditev je napačna
e) prva in druga trditev sta pravilni in vzročno povezani
197. Politravmatiziranec ima vedno samo eno dominantno poškodbo. Ves diagnostični postopek usmerimo v čim prejšnje
odkrivanje dominantne poškodbe.
a) prva trditev je napačna, druga trditev je pravilna
e) prva in druga trditev sta pravilni in vzročno povezani
198. Obstrukcijski šok ne sledi:

a) tamponadi srca
b) rupturi aorte
c) pljučni emboliji
d) ventilnemu pnevmotoraksu
e) nobenemu od naštetih stanj

a) rekanalizacija diafizarnega preloma pomeni začetno fazo celjenja zloma
b) kostni prelom se celi v 4 zaporednih fazah
c) diafizarni prelom se zaceli v značilnih 6 tednih
d) frakturni hematom ne vsebuje celic z osteoprogenitornim potencialom
e) metafizarni zlom se praviloma zaceli v 3-4 mesecih
200. Zlom koželjnice z izpahom podlaktnice v zapestju se imenuje po avtorju:

a) Galeazzi
b) Monteggia
c) Essex Lopresti
d) Müller
e) Kocher

a) po zlomu kolka umre v prvem letu tretjina starostnikov
b) med 'veliko četverico' osteoporotičnih zlomov štejemo zlome zapestja, kolka, glave golenice in vratu
nadlahtnice
c) zlom kolka pri starostniku je patološki zlom
d) padec s stojne višine ni značilni mehanizem za nastanek osteoporotičnega zloma
e) zlom anatomskega vratu nadlahtnice je značilni zlom za starostnike
234
202. Zakaj moramo narediti nativno rtg sliko medenice pri vsakem politravmatiziranem poškodovancu že v prostoru za
reanimacijo?
a) slike medenice ni potrebno narediti
b) huda poškodba medenice je pomemben izvor krvavitve
c) pri nestabilnih poškodbah medenice je potrebna takojšnja učvrstitev
d) zaradi morebitnega izpaha kolka, ki mora biti takoj naravnan
e) zaradi morebitne poškodbe organov v medenici
203. Metode zdravljenja zlomov v predelu kolka upoštevajo tudi anatomske značilnosti okolčja. Katera od naštetih
značilnosti ima odločilen vpliv na zdravljenje zlomov v področju vratu stegnenice?
a) močna ovojnica kolčnega sklepa
b) prekrvljenost iz področja a. femoris profunde
c) prekrvljenost iz področja a. Obturatorie
d) spongiozna kost v intertrohantnem predelu
e) sklepni hrustanec, ki prekriva glavo stegnenice
204. Za zlome distalnega radiusa ne velja:

a) so večinoma posledica visoko-energijske poškodbe
b) so najpogostejši zlomi pri človeku
c) večinoma jih zdravimo operativno
d) ne puščajo poznih posledic
e) sočasne poškodbe živcev so pogoste
205. Gibljivost katerega sklepa je ključna za funkcijo roke?

a) radiokarpalnega
b) distalnega radioulnarnega
c) mediokarpalnega
d) karpometakarpalnega palca
e) karpometakarpalnih tročlenih prstov
206. Kaj ne velja za poškodbe fleksorjev prstov?

a) so večinoma zaprte
b) poškodovano tetivo mišica potegne navzgor (proksimalno)
c) ob poškodbi globokega fleksorja DIP sklepa ne moremo pokrčiti
d) jih zdravimo operativno
e) po operaciji je roka imobilizirana na dinamični opornici
207. Katera ocena ni pomembna v načrtovanju zdravljenja distalnega radiusa?

a) pacientovo splošno zdravstveno stanje
b) rentgenska slika zloma
c) ocena mehkih tkiv
d) socialnega stanja poškodovanca
e) CT sklepnega zloma
208. Kateri faktor ne govori o nestabilnosti zloma distalnega radiusa?

a) osteoporoza
b) zdrobljenje (kominucija)
c) premik odlomkov
d) pridružena poškodba mehkih tkiv
e) pridružena poškodba zapestnih koščic
209. Indikacija za replantacijo na področju roke NI:

a) palec
b) amputacija pri otroku
c) amputacija preko zapestja
d) amputacija več prstov
e) čas od poškodbe manj kot 2 uri
210. Za zlome čolnička NE velja:

a) je najpogosteje prelomljena zapestna koščica
b) rentgenska diagnostika ni vedno zanesljiva
c) CT natančno pokaže prelom
d) prekrvavitev je problematična
e) je tipičen osteoporotičen zlom
235
211. Pri poškodbi – rupturi ledvice ne ugotovimo:
a) bolečine v ledvenem predelu
b) hematurije
c) povišanega krvnega pritiska
d) otekline in podplutbe ledveno
e) zapore seča
212. Intraperitonealno rupturo mehurja zdravimo z:

a) vstavitvijo urinskega katetra, analgetiki in antibiotično zaščito
b) vstavitvijo cistostomskega katetra
c) kirurško: zašitje peritoneja in stene mehurja
d) strog nadzor bolnika in antibiotično zaščito
e) endoskopsko zdravljenje
213. Posledica poškodbe sečnice ni:

a) erektilna motnja
b) zapora seča
c) zoženje sečnice
d) krvavitev
e) benigno povečana prostata
214. Pri kritično izkrvavljenemu poškodovancu je najmanj pomemben anamnestični podatek:

a) prejšnje bolezni in poškodbe na tem mestu
b) način poškodovanja
c) čas poškodovanja
d) profil krvnega tlaka med transportom
e) prejeta vrsta in količina tekočin med transportom
215. Pulz arterij preverjamo distalno od poškodbe. Funkcijo živcev preverjamo proksimalno od poškodbe.
216. Pravilen redosled diagnostike:

a) rtg slikanje a) a, b, c, d, e
b) anamneza b) b, e, d, c, a
c) merjenje obsega giba c) d, e, b, c, a
d) palpacija d) b, d, e, c, a
e) inspekcija e) b, e, c, d, a
217. Disfunkcija katerega možganskega živca kaže na poslabšanje možganskega edema:

a) II. – n. Opticus
b) III. – n. Oculomotorius
c) IV. – n. Trochlearis
d) V. – n. Trigeminus
e) VII. – n. Facialis
218. Za hudo poškodbo glave je značilno:

a) bolnik je po Glasgowski lestvici kome ocenjen z več kot 15
b) bolnik je po Glasgowski lestvici kome ocenjen z manj kot 15
c) bolnik je po Glasgowski lestvici kome ocenjen z več kot 8
d) bolnik je po Glasgowski lestvici kome ocenjen z manj kot 8
e) bolnik je paraplegičen
219. Pregledna rentgenska slika medenice pri politravmi:

a) mora biti narejena tekom diagnostičnega postopka
b) če ni kliničnih znakov poškodbe medenice, ni potrebna
c) mora biti narejena takoj v reanimacijskem prostoru v sklopu reanimacijskih postopkov
d) ni potrebna, saj takim poškodavancem naredimo CT celega trupa
e) sploh ni potrebna
236
a) Večino topih poškodb prsnega koša lahko zdravimo s torakalno drenažo in opazovanjem, večina penetrantnih
poškodb pa zahteva torakotomijo in revizijo.
b) V plevralnem prostoru se lahko pri neoskrbljenem poškodovancu nabere do 2500 ml krvi.
c) Tujke, zabodene v prsni koš, za katere smo prepričani, da ne segajo globlje od parietalne plevre, odstranimo
čimprej in rano sterilno povijemo.
d) Raztrganine pljuč pri topi poškodbi so večinoma posledica zlomov reber.
e) Pri rupturi glavnega bronha drenaža pnevmotoraksa močno olajša dihanje pooškodovancu.
221. Izberi pravilno kombinacijo kliničnih znakov/simptomov in poškodbe:

a) hemoptize, podkožni emfizem 1. pnevmotoraks
b) huda bolečina na pritisk, ob dihanju in kašlju 2. poškodba velikih dihalnih poti
c) bledica, hipotenzija, neslišno dihanje in zamolkel poklep 3. tamponada osrčnika
d) polne vratne vene, hipotenzija, zamolkli srčni toni 4. zlom rebra
e) hipersonoren poklep, neslišno dihanje 5. masivni hemotoraks
a) a2, b4, c1, d3, e5

b) a1, b5, c2, d4, e3
c) a2, b4, c5, d3, e1
d) a4, b3, c5, d1, e2
e) a2, b4, c3, d1, e5
222. Poškodbe hrbtenice, ki imajo največkrat za posledico nevrološke izpade so:

a) izpahi
b) zvini
c) zlomi
d) kombinacija zvina in zloma
223. Zaprt izpah kolenskega sklepa je redka poškodba, običajno povzročena z večjo silo in je pridružena drugim
spremljajočim poškodbam tako mehkih tkiv kot skeleta. Katera diagnostična preiskava je nujno potrebna oziroma je
ključnega pomena za optimalno zdravljenje?
a) nativna rentgenska slika kolena v dveh projekcijah
b) UZ kolena
c) CT kolena
d) CT angiografija
e) magnetno resonančna (MR) preiskava kolena
224. Za poškodbe tetiv ne velja:

a) Pogosto jih zdravimo operativno.
b) Zacelijo se z brazgotino, ki nikoli nima povsem enakih lastnosti kot tetiva pred poškodbo.
c) Zaradi slabe prekrvitve je celjenje upočasnjeno.
d) S starostjo narašča število kroničnih poškodb – tendinitisov.
e) Po operaciji se na vsak način izogibamo zgodnjemu razgibavanju.
225. Za poškodbe mišic, tetiv in vezi velja:

a) Pogosto so povezane s športno aktivnostjo.
b) Rupture mišic običajno zdravimo operativno.
c) Poškodb tetiv običajno ne zdravimo operativno.
d) Poškodbe ligamentov praviloma zahtevajo operativno zdravljenje.
e) Prekrvitev mišice je slaba in zato celjenje upočasnjeno.
226. Zlom diafize ključnice zdravimo v večini primerov:

a) z imobilizacijo z mavčnim Dessault povojem
b) operativno
c) najprej nekaj dni z imobilizacijo, potem operativno
d) z imobilizacijo z oprtjo ali s trikotno ruto
e) ni potrebno nobeno zdravljenje
237
227. Sprednja sterno-klavikularna luksacija:
a) ogroža mediastinalne organe in življenje poškodovanca
b) se mora fiksirati s pritezno zanko
c) raztrga veno subklavijo
d) se večinoma pusti pri miru
e) je posledica rupture rotatorne manšete
228. Najpomembnejši ligament, ki podpira medialni stopalni lok je:

a) dorzalni intermetatarzalni ligament
b) Lisfrancov ligament
c) plantarni intermetatarzalni ligament
d) kalkaneofibularni ligament
e) posteriorni talofibularni ligament
229. Zlomi kolka so pogosti pri starih ljudeh, in to zaradi osteoporoze:

e) med trditvami ni nobene prave
230. Med zlome, pri katerih pride često do aseptične nekroze odlomka, spadajo:
a) zlomi mandibule
b) zlomi vratu stegnenice
c) zlomi pogačice
d) zlomi palca na roki
e) zlomi ključnice

a) pri zlomu nadlahtnice lahko pride do poškodbe radialnega živca
b) pri zlomu nadlahtnice nikoli ne pride do poškodbe radialnega živca
c) pri zlomu nadlahtnice lahko pride do poškodbe ulnarnega živca
d) pri zlomu nadlahtnice lahko pride do poškodbe medianega živca
e) pri zlomu nadlahtnice lahko pride do stisnjenja brahialne arterije
232. Raztrgana vranica močno krvavi in zato moramo (označi nepravilni odgovor):
a) čakati, da se krvavitev ustavi
b) vranico operativno odstraniti
c) vranico skušamo ohraniti
d) vranico zašiti
e) vranico zavijemo v resorbilno mrežo
233. Collesov zlom v zapestju je pogosta poškodba, ki se zdravi z mavcem čez oba sosednja sklepa:
a) prva trditev je pravilna, druga trditev je pravilna
b) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna
e) med trditvami ni nobene zveze
234. Zlomi medenice so hude poškodbe, često združene z drugimi poškodbami:

a) prva in druga trditev sta pravilni
e) trditvi nista povezani
235. Zlomi lobanjskega dna so lahko vzrok za meningitis zaradi hematogenega prenosa bakterij:
a) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna
b) prva trditev je pravilna, druga trditev je nepravilna
c) obe trditvi sta pravilni
d) trditvi nista povezani
238
236. Ventilni pnevmotoraks nastane lahko pri zaprtih poškodbah prsnega koša in ogroža življenje:
b) prva trditev je nepravilna, druga trditev je pravilna
e) trditvi nista povezani
237. Tope poškodbe trebuha na levi strani prizadenejo večinoma kateri organ:
a) debelo črevo
b) ozko črevo
c) trebušno slinavko
d) vranico
e) jetra
238. Volkmanova ishemična kontraktura je posledica poškodbe katerega dela telesa:

a) kolka
b) nadlahtnice (dist. del) ali podlahti
c) petnice
d) ključnice
e) prstov
239. Katere poškodbe kosti so združene s hudimi notranjimi krvavitvami:

a) podlahtnice
b) golenice
c) prstnic
d) stegnenice
e) prsnice

a) kalus, ki je obsežen, je znak, da med kostnimi odlomki ni premikanja
b) kalus, ki je obsežen, pomeni, da je retencija kostnih odlomkov slaba
c) obsežen kalus je pomemben za presojo celjenja zloma
d) množina kalusa je povezana z dinamiko celjenja
e) odsotnost kalusa na rtg pomeni lahko primarno celjenje kosti

a) hipertrofična psevdartroza je znak dobre prekrvavljenosti kostnih odlomkov
b) hipertrofična psevdartroza nastane zaradi premikov med kostnimi odlomki
c) hipertrofična psevdartroza je znak slabe prekrvavljenosti kostnih odlomkov
d) pri hipertrofični psevdoartrozi ni potrebna spongioplastika
e) hipertrofično psevdoartrozo spoznamo na rtg posnetku

a) odprti zlomi se praviloma zdravijo konzervativno
b) odprti zlomi se običajno zdravijo z osteosintezo
c) odprti zlomi se zdravijo praviloma operativno
d) pri odprtih zlomih pride do osteitisa
e) pri odprtih zlomih je potrebna antibiotična profilaksa

a) epiduralni hematom ima prosti interval
b) epiduralni hematom nima prostega intervala
c) za epiduralni hematom ni nujna fraktura lobanje
d) najpogosteje krvavi iz a. meningike medije
e) epiduralni hematom povzroči višanje intrakranialnega tlaka

a) hematopnevmotoraks zdravimo s torakotomijo
b) hematopnevmotoraks zdravimo z drenažo
c) hematopnevmotoraks zdravimo s torakalnimi punkcijami
d) hematopnevmotoraks operiramo, če se po drenaži ne zmanjša
e) hematopnevmotoraks diagnosticiramo z rtg PC
239

Nova Kirurška Zbirka Vprašanj

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Nova Kirurška Zbirka Vprašanj

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

november 2016

2. Avtoklaviramo pri naslednji temperaturi (obkroži NAPAČEN odgovor):

3. Kirurške rokavice steriliziramo:

4. Operativno polje je potrebno obriti :

5. Operativno polje, ki ga očistimo in dezinficiramo za mediano laparotomijo obsega:

6. Drenažna ekscizija pomeni:

7. Za čiščenje kot vrsto antisepse velja (obkroži napačen odgovor):

10. Segrevanje v vroči vodi je primeren dezifekcijski postopek za:

11. Za dezinfekcijo opeklinske rane uporabljamo:

12. Za plinsko dezinfekcijo prostorov uporabljamo pare:

13. Steriliziramo lahko z (obkroži napačen odgovor):

14. Prednosti avtoklaviranja so (obkroži napačen odgovor):

15. Za sterilizacijo s pregradami veljajo naslednje trditve, razen:

16. S ionizirajočimi žarki ne steriliziramo:

17. S kemičnimi snovmi ne steriliziramo:

19. Za nadzor uspešnosti sterilizacije uporabljamo (obkroži napačen odgovor):

24. Za trans sternalno torakotomijo dezinficiramo naslednjo površino telesa:

25. Za mediano laparotomijo dezinficiramo naslednjo površino telesa:

29. Aseptičen način dela z instrumenti je (označi nepravilni odgovor):

31. Z dezinfekcijo dosežemo:

32. Za dezinfekcijo ni učinkovit naslednji alkohol:

35. Za asepso ne velja naslednja trditev:

38. V bolnišnicah rutinsko izvajamo sterilizacijo:

39. Kemični sterilizator je:

40. Pred operacijo na črevesju pripravimo črevo:

43. Kateri postopek uniči vse spore bakterij?

44. V oddelčni uniformi vstopimo lahko le:

45. Režim v operacijski sobi ne zahteva:

49. Asepsa je uničevanje vegetativnih oblik bakterij in tudi spor.

52. Pri avtoklaviranju je povišana temperatura in je znižan pritisk.

55. V operacijskem bloku je najnižja stopnja asepse:

56. Veliko večino kirurških materialov, ki so tovarniško pripravljeni sterilizirajo s/z:

57. Kaj ne spada v aseptični način dela:

60. V bolnišnicah kirurške instrumente in material vedno steriliziramo s/z:

61. Pokrivanje operacijskega polja je enoplastno. Kompresa mora imeti razporek.

62. Katera kemikalija sterilizira:

63. V avtoklavu uničimo:

64. Kateri od naštetih je antiseptični postopek:

65. Stene operacijske sobe čistimo z:

66. Katera je hladna sterilizacija :

67. Slaba stran sterilizacije z avtoklavom je:

69. Katero določilo ne velja za režim v operacijski sobi?

70. Katere žarke uporabljamo pri sterilizaciji z ionizirajočim sevanjem?

71. Za plinsko sterilizacijo uporabljamo:

72. Avtoklav odpremo pri temperature:

73. Detergent pri čiščenju operacijske dvorane uporabljamo ker:

74. Za sterilizacijo v tekočini uporabljamo:

76. Katera učinkovina uniči vse vegetativne oblike:

78. Najvišja standardna temperatura v avtoklavu je:

79. Operacijsko polje pokrivamo:

81. Plastično brizgalko prvič steriliziramo:

83. Za suho sterilizacijo ne velja trditev:

84. Katera kemikalija sterilizira:

88. Vrzeli med stenama rane v nevrogenem obdobju ne zapolnijo:

91. Lastnosti makrofagov v celeči rani so (obkroži napačen odgovor):

93. Osnovna celica, ki odloča o čvrstosti rane je:

94. Katera trditev o vplivu glukokortikoidov je napačna:

96. Za fibroblast v rani ne velja:

97. Da nastane tropokolagen je morajo biti prisotni (označi nepravilni odgovor):

98. Rasti epitela v rani vzpodbuja:

99. Epitelizacijo rane pospešimo z (navedi napačen odgovor):

101. Kožna brazgotina ima 21 dni po ranitvi:

102. Kožna brazgotina ima 42 dni po ranitvi: