LETALES Ki : MOLARNe, ne, nismo Se obupali. Ce smo si v prvi Stevilki kak3en prispevek sposodili pri Schoslovaskih modelarjih, pa je ta Stevilka Ze pousem domaéa. Hvala vam za Ze poslane in za obljubljene prispevke! V tej Stevilki boste med drugim naSlé rezultate prvih letosnjih tekmovanj. Najpomembnejéa tekmovanja sicer Sele pridejo na ursto; kar precej jih bo in tudt za rezultate teh boste izvedeli. Zima je v modelarstuu mrtva sexona, vsaj kar se tekmovanj tige in po Pokalu republike bomo modelarji spet podivali. Da bi mrtvilo razbili, smo se lani jeseni Stirje modelar ji dogovoriti, da se bomo prvo soboto v letu 1990 pomerili med seboj x A-enkami. Povabili smo 3e ostale modelarje, starost na tekmovanju pa ni bila omejena. Tako se nas je v sobcto, 6. januarja v Trzinu pri Domzalah xzbralo trinajst modelarjev s svojimi modeli A-1. Najmlajéi je Stel deset let, najstare ssi preko petdeset. Pogoji za tekmovanje so bili odliéni. Snega ni bilo, pihal je rahel veter, temperatura zraka pa je bila -4°C. Tekmovanje je uspelo bolje, kot smo prigakovali, zato smo se dobili 3e februarja in marca. Tekmovanju smo dali ime Zimski pokal L jubljane. Leto3njo zimo pa Zelimo tekmovanje razSiriti. Tekme bi organizirali novembra, decembra, januarja, februarja in marca, za konéno uwvrstitev pa ev ne bo, pionir gi in naj bi Stelt trige najbolft rezultati. Starostnih ome, “oldtimer ji" bodo tekmovali skupaj. Minimatna teZa modela ni predpisana, ostala pravila so po pravilniku FAI za kategorijo 4-1. Zapisana je osnovna ideja 2a to tekmovanje. Odprtih pa ostaja Se nekaj vpraSanj. Eno od teh ne. to&ke ali glede Je, kak3no naj bo konéno rangiranje, ali glede na dos! na uvrstitve na posameznih tekmovanjih. Ce imate kakSen predilog ali idejo, s katero bi to tekmovanje obogatili nam piSite, da bomo v naslednji Stevilki lahko Ze objavili konéna pravila tekmovanja. Vendar pa, dragi otetje modelar ji, menda ne boste tekmovali z modeli svojih sinov! Ce nimate nobenega zapraSenega modela vet v omari, balzo v roke in .... Slavko Moze LETALSKI MODELAR Je bilten Ijubiteljev prostoletetih letalskih modelov. Cena posamezne Stevilke Je 7 dinar Jev Cs po8tnino 12 dinar Jev). Prispevke In naroéila poélljajte na zaéasni naslov uredniStva: Borls Kozuh, Narodne zaBclte 12, 61900 Ljubljana.MODEL KATEGORIJE F-1-A: STOJAN | Bauer Darko Neért modela in profil sem naredil Ze leta 1981. Narejena sta bila dva enake modela, rezlikovala sta se samo v radiju nosu profila. Prvi model ima oster nos in z njim tekmujem Se danes, drugi model, s topim nosom pa je bil izgubljen leta 1988 na tekmi v Sisku. Model z ostrim nosom je zelo hiter in okreten pri "motanju", ter odliéno centrira v termiki. V ploniranju potrebuje oster 2avoj. Odliéno se obnese tudi moénem vetru, Model je potrebno praékati z veliko hitrostjo, pri Gemer je sila s ketero viegemo vrvico majhna. Zato mora biti v Sibkem vetru tekmovelec zelo hiter. Model s topim nosom je bil poéasen, planiral je v velikih krogih in za njegove praikanje je bile potrebna velika sila, Zato so bile pratke v mirnem vremeny izredno visoke, kar je bilo ob dobrem planiranju dovelj za jutrenje petminutne maksimume. S prvim modelom sem bil na tekmah lete 1982 kar petkrat y fly-offu, s emer sem si priboril mesto v drZavni reprezentanci. 7 drugin modelom sem tekmoval na Svetovnem prvenstvu Jeta 1983 v Avstraliji, kjer sem med posamezniki delil dvanajsto mesto, ekipno ps smo osvojili srebrno kele jno KRILA: Gradnja je Klasiéna, Pri gradnji sem Zelel doseéi kar najveéjo elastiénost kril, kar mi je tudi uspelo. Letvice so pod plankom, da se krila iaZje upognejo. S tem zmanjé@ nevarnost ioma krile, pa tudi bajoneti trpijo manj, Vano je, da se presek srednjega dela krila, V korenu so letvice letvie mono zmanjSuje proti_konew oblepljene s tenko vezano plo&o, preostali del pa s trdo belzo. S tem povetamo torzijsko trénost krila in prepretimo iztrganje zgornje letvice. Na uSki je zgornia letvica iz smreke, spodnje pa iz balze. Dimenzije letvic so prilagojene kveliteti meteriala. Zadnja letvica je iz trde balze debeline 3m. Rebra so iz trde balze, 2mm; v torzijskem nosu so Se polrebra iz trde balze 1.5mm. Prvih pet reber je iz vezane ploSie; prvi dve sta debeli 2mm, tretje 1.5mm, Zetrto Imm in peto 1.Smm. Krilo v korenu zakljucuje rebro iz vezane plodie deb. ‘2mm, da prepredimo pokanje najbolj obremenjenega prvega rebra. Za torzijski nos sem namesto lahke balze 1.5mm, uporabil trdo belzo debeline 1mm. Uske so elipsaste, da se zmanjia inducirani upor. Zanje je uporabljen najlezZ material. Poudarek je na torzijski trdnosti, s cimer prepregimo “flutter” Koren krila je prekrit s tremi sloji steklene tkenine (20g/m’). Uske so prekrite 5 tenkim, srednji dal krila pa z debelim japonskim papirjem. Tezs kril je okoli 150 g.REP: Ime ‘menjSi V-lom. Pri gradnji je uporabijena najlaZja balze. Prekrit je s Selestedim japonskim pepirjem. Teza: 7 gramov. TRUP: Zadnji del tvori konusna cev ($20/¢i0mm), navita iz dveh slojev trde balze deb. Imm. Prekrita je 2 dvema slojeme steklone tkenine (20/m*). TeZa cevi je 15 gremov. Prednji del je iz sambe deb. 15mm, oblepijene z vezano plo&éo deb. 1mm in balzo deb. 2mm. Zbrugen je v oerodinamiéno obliko in prekrit s tenko stekleno tkanino in dvema slojema japonskega papirja. Za pritrditev kril sta uporebljena dva jeklena bejonete #3mm. Kijuke je tipa Isaenko, modificirana, odpne pa se pri sili okcli 25N. ‘Timer je Seeligov, enokomandni. Smernik je zlepijen iz dveh slojev trde baize deb.'Imm, da se ne zvija. ‘ Tezi8e modela je na 56% globine profila v korenu krile, teZe medela pa je 412 gramov. Model kroZi v desno. Notranje uSke je 2vite ne +1’, zunanja pe no -2, glede ne srednji del krila. Bauer DB 65-81STOJAN I. si =a ks De fe turbulotor #07 —_balza 1 smroka 3xI0 balza 2x5 - balea 3x20. batea 5x7 balza 1.5x5 =p aa ua CONSTRUCTOR & DESIGNER - BAUER DARKO YUGOSLAVIASMERNA STABILNOST {I.) Mitja Zupanek uvoo: Zs |pred leti sem v tedenjem Modelarju objavil Elanck s tem naslovom. Ker je vsebovai preveé formul, je bil nepregleden. in nepraktigen. Vendar me opszovanja ne lehmoveniih prepriguiejo, da bi bile potrebno o smerni stabilnosti vedeti vee, ker postaja xijugen problem za dober let modela. Pri] prostoleteéih model:h locimo dvoje stebilnosti: vzdolzno in smerno czsroma =egibno. Zs modzlerja, torej v praksi, je med njime bistvens raztika v tem, de Tahk: | vzdolzno stabilnost spreminjomo tudi potem, ko je model Ze zgrajen (1e2i8e 2 Kot vodcravnega cepa), smerne ps ne moremo. Zvijenje kril, predvsem uSk in spremiayanye velikosti smernega repa, sta precej nepriljubljeni metodi spreminjanja smerne stgbilnesti in ker je najvainejée, obe metodi ste neuporabni ne tekmovanju. Smerno siabilnost modela dologimo Ze med gradnjo ali toéneje, model bo toliko i smerno i= jnagibno stabilen, kot nam ga uspe izdelati; pogesto, ne da bi vedeli od besa Je to odvisne. V nekaj nadaljevanjih si zato oglejmo osnovne zneéilnosti in zakone smerne sigbilnosti, Ta Stevilka Letslskege modelarja prinads daljfi uvod v problem. V fodelarstvu se je prigela smerna stabilnost rezvijati 2 odkritjem termi&nih vugormiks¥ pred nekako petdesetimi leti. Tedaj se je pojavilo vpraSanJe, kako ostati v wegorniku in ga fim bolje izkoristiti. Za modelarja je vpra%enje zelo pomembno, Je model, za razliko od pravege letels, brez pilota, ki bi ga usmerjal tja, kjer so pogoji zs|let najboijgi. Tedaj sta nastali dve teoriji: teorije botnih povréin in iJ@ repnih povréin. Obe upostevata, da model vedno drsi v krog, teorija nesimet: R Likuje th pa se v obravnavanju vzroka, ki naj bi bil osnova spremembe smeri, Po Pr ar i teem ye vzrok beni sunek, ki deluje predvsem na bone povriine med jon | krog. Druge teorija Je predpostevijele, da lahko i2koristime’ nesinetrijo ke repa pri spremembi navpiéne hitrosti zraka (vzgornik ali vzdolnik). tora Za Henesnjo rebo sta obe pomenkijivi, ker sta sloneli na dejstvu, da je krilo simetrigno] Obe sta tudi predpostavijeli, da drsenje v krog ae povzrota dodatnih momentey |na krilo. Sele razvoj teorije smerne stabilnosti in linearne teorije za prave letala je omogodil aplikecijo obeh na modele; s tem pe tudi doks) previlno oceno o silah in momentih delujotih ne model. Poglejmo si nekaj osnovnih razlik med letom ptic, Jetal s piloti in modelov, da bomo razumeli omejitve in poenostavitve, ki jih ima model, kot nepopolna kopija narave. Ptjce nimajo smernege repa, ker ge ne rabijo. Za kroZenje uporabljajo krile rep. Uporabljajo kombinacijo obeh, odvisno od jakosti vetra in od spremembe smeri leta; rep uporabljajo predvsem za nagibanje trupa in za korekcijo vzdolznega momenta. Vetinomea pa "visijo” ne krilih, ki jih tako ali drugage "zvijajo" in s temdesogajo potroben nagib. Prava letale imajo pilota, ki se je moral nauiti premiketi zakrilea in stabilizecijske povriine glede na posamezne manevre. Ce sklednosti premikov komand in posledic teh premikov ne obvleda, je nesreéa hitro tu. Dober je torej semo pilot, ki tofno pozna reakcije letala. Letalo s pilotom ni tako popolno kot ptica, je pa boljfe kot model. Ker popolnege pilota ni, imajo prava letala smerni rep. Ne prostoletetem modeiu se med letom nié ne spreminja. Zato Je trebe za kakrSnckoli bodote manevre Ze pri grednji oblikovati dolotene nesimetrije, ki se bodo, podobno kot pilot, odzivate ne raziiina okolja, faze ieta, Ker model pagosto prileti v nemirno okolje, katero ga ne sme vredi iz ravnoteZ{a, potrebuje smerni rep, da se izviede iz|prehudi boEnih drsen) in njthovih posledic. Preprosto povedsno, model mornio veraditi veliko ved "stabilnostne rezerve” kot jo ima pravo letalo ali ptica, ker se model ofolju ne more prilegajati (lep primer za to so uéke). OSNOvE: | Geprav sta vedoléne in smerna stabilnost med seboj povezant, ju moramo zakadi preglednosti obravnavati loteno. Razlikujemo tudi med ravnoteznim stanjem engkomernega leta in med reakcijami modela na zunenje motnje, kot so veter, sunki ali termika. Ze ravnoteZno stenje enakomernegs kroZenje ali premotrtnega let je z1leéilno okolje, kjer se zunenje sile no model ne spreminjajo. Vzrok za toko krpZenje je lehko nesimetrija ali odktonjenc smerno krmilce. Popolnoma simetriénemu mgdelu za kroZenje zadostuje Ze bodno drsenje, nastalo na kekrSenkoli nagin. Zeradi Vloma deluje v kroZenju na notranjo usko veéji upor kot ns zunenjo. Ta dvojica sill nam na rovici, to je rezdelja med uskemi, predstavijs zneten moment. Smerni rep &|labko popolnome izravnon. Takéno gibanje se lahko sorazmerno preprosto popige in| ko je model zregliran, z njim ni tezav Drugaée pa je, kadar je model ves tas izpostavijen 2unanji motnji. Ta nevadno ne deluje enakomerno na ves model, kar je posledice vrtingenja zraka. Zato mddel spremeni radij kroZenje in negib. Takéna motnja se pojavi v termiénem stebru, kjer je hitrost zraka v sredini voija kot ob robovih, pe tudi v vetru je zrek pon vitineev. | Navsezednje tudi model sam ni simetrigen. Iz izkuSenj vemo, da imate oba stednja dele krila svoje zvitje. Podobno velja za obe uski. Vodoravni rep ni vedno "vedoraven", smerni rep ni vedno v osi trupa, itd | Zgoraj neitete stvari prodstavijajo okvir, v keterege po vzoru pravih letal Glei B. Btkin: Dynemies of Atmospheric Flight) postavino matematini model. Ta je sestavijen iz treh delov: iz sil, ki delujejo boine ne model (v2dolZ krile), | | = tz momentov, ki skuoje mode! nagniti- iz momentov, ki skuSajo model zevrteti okoli navpigne osi. aa z V vsekem od naitetih delov upostevamo sile in momente, ki se pojevijejo ob motnjeh na razlignih delih letalskega modela (uike, srednji del krila, rep, boéne povrgine trupa). Zenime pa nas predvsem reakcija modele ne motnje in ali je rezerva stabilnost: dovolj velika za te motnie. STABILNOS: Za spk sistem v naravi pravimo, da je stabilen, Ge se po zunanji motaji vrae v prvotm yolozaj. Omeniti je potrebno tudi duSenje, vezsno os vzlrajnost sistema in se So ne rezerve|-stabilnosti (kako motne je motnja Se lahko). Model, katerega m skoncentrirgne blizu teZi8éa, spremeni smer hitro i ob manjéem sunku, Tudi umiri se hitro. Model 2 cazmetanim: masami rabi 24 to ver ess. Taken je vpliv vztrajnost:! Vztrajnost modela pride do izraze v ozkih stebrih, ko se mera model takoy zavrfeti, ge hodemo de bo ostel v nyem. Zelo pomembna je tudi med prakanjem” jadrelmh modelo, ko model nasilno in hitro spreminja smer in negib. ‘pumpanie” modela imajo skoncentrirane mase ensk pomen Se £9 model po ostrem zavju izravnel? Vam je 2e kda) model po “praéh vse moneysem nagibu zdrsel do tal? Je Ze kdaj omahnil sredi najepse termke 20 dvajset, petdeset metrov? O tem, kako hitro oziroma ée se sploh bo izravnal, odlote rezerva stabilnosti. Le to pa popiiemo s faktorjem stabilnosti. Podcbno je pri vadolim sipbilnosti: Ge je teZiie pomaknjeno neprej bo model teZje “zepumpal”, pumpal pe bo dalj Zasa. Ce pa je teziéte bolj zadej, kar zelo radi uporabljamo pri termignih mpdelih, model “zapumpa” hitro, ker potrebuje pump za uvod v kroZenje, potem pa sel v termiki hitro umiri Stabijnost delimo na statiéno in dinamiéno. Stetiéna odloéa o tem eli se bo model splch| umiril (na primer ali bo po boénemu sunku sledil Kovit eli le spremembe smeri), dindmigna stabilnost pa opisuje nihenje okrog ravmovesja. Model brez smernega reps Eedalje moéneje oplets 2 zsdnjim delom, dokter ne zgrmi na usko, preveé nazaj pomaknjeno tezi8ée pa je vzrok za Eedalje moénejée pumpeanje do tal. Probikm stabilnosti je matematiéno popisel ROUTH in njegov kriterij, tako kot v pravem letalstvu, je uporabljen tudi tukaj. POLARA PROFILA: Ravno v polari profila in v zvitju krila je nad skriti “pilot”. S tem, ko profilu spremenimo kot, pod katerim ga obtekajoéi zrak zadeva, spremenimo velikost in smer sile| ki deluje ne krilo. Zgornje kontura profila je daljée in bolj uvita od spodnje, zatb ima zrak, ki obteke profil zgoraj, deliSo pot Kot tisti ge obteka spodaj. Zaredi toga |je tudi njegove hitrost vet ja, kar pomeni manjéi tlak. Tlaka ne spodnji| | | in| zgornji strani profile se morata ne koncu krila izenaditi. Razlike tlekov in upiranje. profila zraku tvori eerodinamiéno silo. Zeradi laZjega radunenja jo razstevimo na vodoravno in navpiéno komponento, katerima potem pravimo wpor in vzgon. S spreminjanjem kote se aerodinamitna sila spreminja tako po velikosti kot po) smeri glede na tetivo profile. To pomeni, da se s spreminjanjem vpadnega kote vodoravna (upor) in navpiéna komponenta (vzgon) ne spreminjata enako (slike 1). Medtem ko je upor najmanJSi pri pozitivnih kotih (pri simetrignem profilu pri kotu 0"), Je vzgon pri uvitih profilih majmanjSi-_ pri negativnih kotih. Z nasi njim primerom poglejmo, kako pomembno je vedeti, pod kakinima kotoma letita. leva in desna ugke. Model med kroZenjem vedno drsi v krog. Zaradi V-loma je kot na notrenji uski veOji od kota na zunangi Ge bi bila ta kote v normainem letu enaka in bi bili na dnu krivulje upora (slike 1), bi se pri omenjenem drsenju na upor na notranii usk poyedsl skerej enako kot ne zunanji. Med aerodinami¢nima silema ne bi bilo razlike tonej udi momente ne. Ce pa bi leteli uéki pri kotu, pri katerem upor ni nejmanjéi, potem bi se na eni Ski upor povegel, ne drugi po cmanjSal. Rezlika v teko nastalih epentih, 2 precej velika, pogesto prece) vetje od moment zaradi odklonjonegs emernege rmilca. To pa je Ze nad “pilot”. Tema, kje ma polari smo, to je pri polare. Naj katerem kotu, vzgonu ter uporu model leti, pravimo delouna todk: omenim Se tole: 2aradi induci‘anege upora, o katerem vee pozneje v nastednjth Stevilkeh, ima vsak milimeter razpetine modete, od trupa proti koncema kril drugatno delovno toéke. Zaredi preprostosti ragunov pa govorimo Je o delovni todki uke in delovni to&ki srednjega dele krila. Pri razumevanju posledic sercdinamidne sile Si podobno, kot pri uporu in v2gonu, V teoriji pomegemo s poenostevitvami. Tlake na spodnji in zgornji strani krile se morate izenediti. Zrak tede vedno od vi8joga tlaka K niZjemu. Tako se skugeta izenaéili preko konic kil. Zeradi v2trejnosti zraka model prehiti ta preko kril “obteka jodi” zrak in zeosteli tok se zvrtingi za Konicama kril. To je neposredni vefok za nastanek induciranege upora, ki pa ga neskonéno veliko krilo nime. Posledica izenaéevanja tlakoy preko Kenic krile pa jo Se ena; nekej tega zrake ysteno pride pravoasno s spodnje na zgornjo stran krila in zmanjfa kot natekanja zrake, skozi Keterege model leti. Zato je, ne glede ne konstrukeijski kot uék, vpadni kot vedno manjSi in to vedno, kadar je v2gon pozitiven (Ee ni vzgona, ni razlike med tlaki). Nasploh je dogajanje okrog krila precej zamotena stvar in -8-poenostavitve so logiéna posledica. Ena o¢ teh je tudi formule za izreéun induciranega kota krila, to je za koliko se napadni kot zmanjée glede na Konstrukeiskega, Predpostavija se, da je zmanjfevanje eliptigno preko celega krila, jom na konceh uses. _ (nadalJevanje prihodn jie) Z maksimum ISKANJE MODELOV NA NEPREGLEONEM TERENU Modeler jem povzrota veliko tezav iskanjo modelov na nepreglednem terenu. V motnejtem vetru pede model na tla delet pred modelorjom, saj lec-edki zmorejo tett Z hitrostjo,|s Katero leti model. Pri teku pa nos ovira Se navijanje vlecne vrvice. Po vklopu tinierja se ponavadi ustavimo eli pa tetemo potasneje in pazijive sledimo, kam bo padel model. Medtem, ko lahko smer kamor je padel model dolotimo precej natantno, pa razdatje do modela oz. do kraja kamor je le-ta padel, ne moremo. Iskanje je glajsano, te je teren odprt in pregleden. Iskanje modela v visoki travi, grmovju alilgozdu pa je zelo tezko, Se posebno, te smo sami. Velikokret potrebujemo nekaj ur de|ge najdemo, te ga sploh. Zato| so modelarji priveli vgrajeveti v modele miniaturne brentace, ki se vklopijo. pri. Startu modela eli pa pri vklopu timerja. Ponavadi jih sestavlja minieturnd glektronsko vezje, zvotnik in baterija. Po vklope zvocnik piska in model iStemo 2 ugotavijanjem smeri iz ketere prihaja pisk Drugi nevin je, da v model vgradimo oddajnik nizko ali visoko frekvenénih Wemo’ pa ga-s sprejemnikom. Ta odda glasnejsi pisk, kadar je antena impulzov, sprejemnika|obrnjena proti modelu. Iskenje modela je podcbno radiogoniometriji (love na lisico), ker zelo dobro poznajo radioamaterji Ze vse, ki imajo tezave z iskanjem modelov, pe bo dobrodosle naslednje informacije.| Tomaz PerSa iz LJjubljane je rezvil elektronskj timer in elektronski oddajnik NF impulzoy. Izdelal je tudi sprejemnik, namesto njege pz lehko uporabite tudi manjsi jradijski sprejemnik, z gibljivo anteno. Skupne teze timerja in oddajnike Je 20 gr. (vplikost 20X40 mm). Napajata ju dva Ni-Cd akumulatorje (1.2 V/150 mA} teze le-teh lje 22 gramov. Tomaz sprejemnik po potrebi tudi veredi v posebno ohi8je, velikosti ‘50X70X15 mm, V primera zadostnega stevila narotil bi se lotil tudi izdelave manjse serije. Cena je odvisna od Stevile narotil, okvirne cene pa so: timer 20 DEM, oddajnik 40 DEM, sprejemnik 40 DEM, v dinarski protivrednosti seveda, Za informacije jn nerotila se obrnite na naslednji naslov (semo pisno): Tomez Perse, Celovska 159, 61000 Ljubljana. Slavko MozeMODEL KATEGORUE Al: GSNETA MOTIKA Gradisek Matevz Vedno so mi bile A-enke bolj véeé kot A-dvojke. Vender Ze dve leti ne morem vee tekmovati 2 A-enkami: Ob prehodu na modele A-2 sem morda tudi zato, ker tekpat Se nisem imel primernoga modela, pogresal tekmovanja 2 A-enkami. Zato sem se zelo razveselil ob novici, da bo prvo sobote po Novem letu, prifaieljsko ‘tekmovanje 2 A-enkami, brez starostnih omejitev. Takoj sem se lotil i2dblave novega’ models, predvsem zato, ker najmanjée teda modele ni bila omejena Case nisem imel ravno v izobilju, kljub temu pa mi je uspelo model dokonéati nekej anil pred napovedano soboto. Ne&rt, Keterega sem narisal Ze prej, sem dopolnil z nekaj novostmi. Pri gradnji tezo mogela pa sem pazil ne primerno trdnost in na dim manjs TRUP: Prednji del trupe je iz balze debeline Smm in oblepljen Se z balzo deb. Imm, Ved skupaj je prekrito s Stirimi sloji tanke steklene tkanine. Na mestu pritrditve vlekne kljuke pe je Se nekaj dodatnih slojev. Zadnji del trupa tvori konusna cev, navita iz stekiene tkanine. Ne debelejsem Koreu je 16 slojev, na. tanjsem pa 12 slojev tkenine (30 g/m"). Stevilo slojev se endkomerno zmenjéuje proti tanjéemu delu. Po navijanju je bila cev Se segreta v jci na 60°C, Cev tehta 6 gramov. Vieina Kijukica je teleskopske (tip Lepp-Horejéi) in omogofa krozni viek. Odpne se pri sili 17 N, postevijena pa je 7mm pred teziste. Timer (Graupner) je tik pred krilom. V nosu je okrog 30 gremov svinca. Bajoneta ste iz jeklene Zice. Prednji bajonet ima premer 3mm, zadnji 2mm. Teza trupe je 90 gramov KRILA: Prva Stiri rebra so iz vezane ploste 1.5mm.~V njih so luknje za bajonete, wd njimi so bloki balze. Le-ti so Se previedeni z enim slojem steklene tkanine (30 g/n*). Vsaostale rebra in polrebra so iz mehke balze debeline 2mm na srednjem delu Krila in 1.5mm na uSkeb. Debela rebra na stiku srednji del krile-uaka so iz srednje mehke beize debeline 6mm, Slik srednjege dela krila z uSko je ojetan Se z dvema trakome steklene tkanine (30 ¢/m*). Glavne nosilea sta smrekova. V korenu krila sta Siroke Smm. Do konca bajonetov. Sirina naraste.na-7mm,.nato pa se zopet zmanjée na Smm na konew srednjega dela krile, Enako sta Siroka nosilca v korenu usk, medtem, ko se ne konow usk dirina zmanjéa na 3.5mm. Spreminjanje debeline nosileev vzdolz kril je razvidno iz |neéeta. Med rebri so nosilei oblepljeni z belzo. Na srednjem delu krile je balze -10-debela 1mm, ne uskah pa 0.8mm zadaj in 0.6mm spredaj. Dodatni nosilec je tudi iz smreke in ima v korenu krila presek 4X1.5mm, ki se zmanjia na 3X1.Smm. Prva in ‘gelinje letvica sta iz trie belze. Rezen’ Ze omenjenih ojeditev s stekleno tkanino, sem vse lepil z acetonskim lepilom. Krile so prekrite s tankim japonskim papirjem. TeZa kril je 50 gramov. REP: Narejen je iz zelo mehke balze. Za rebra in polrebra sem vzel balzo debeline mm: Srednje polrebro je debelo 6mm. Na viepljeno ploiéico iz vezane plodée, se pripnejo gumice in aylonska vrvica, ki pelje do timerja. Ker zadnji del repa sega pieke zednjege dela trupa, je potretno v rep viepiti cevko skozi katero napeljemo nylonsko ico. Rep Je prekrit s tenkim japonskim papir jem. Njegova teza je 3 grame. SMERNIK: 'Méd dve ploidici mehke balze je viepljen trek sintetiéne tkenine, ki hhrati-povezuje oba dela smernika. Pri tekSni izdelavi se izognemo neveénemu kriZnemu Sivanju in bkrati zvijanju smernike ZVITIE KRIL: Model kroZi v desno. Obe uSki imata negativno zvitje; leva 3mm, desnie pa 2mm. Desni centroplan ima 2mm pozitivnege zvitje, levi pa je raven. Vsa 2vinia-sem dosegel z lakiranjem Ze prekritege keris. ‘Seme| grednje 'tega modela je nekoliko zahtevne. MoZno pa ga je izdelati tudi Z nekaj poenostavitvami: namesto zadnjege dela trupa iz steklenih viaken lahko uporabimo: balzo, kljukica je lahko. bona ali pa navedna, pomoZni nosilec naredimo Bez celo ktilo, ali pa ga kar izpustimo, trup podalfamo do konca repa, .... Gradnja je odvisna od sposobnosti in Zelje graditelja ter seveda od materiala, ki je na, voljo. Mode!'sem preizkusil v mirnem zreku. Povpreten Gas planiranja je 77 sekund, Ee povleéem model z odprto kljuko in brez pratkanje. Vsem, ki se poste odlodili za izdelavo tega modela Zelim mnogo veselja in uspela tako pri gradnji kot pri spudéenju.SNETA MOTIKAv = te. 199390... 190 380900 ) 180 180 108 180180 eee 4 too" 190 100 19008758 : to" 45 00, 871883 ‘ ce 4m eo take wer me 48 a7 t80 : 1p 1a 1m a3 : so ston ii 22 49 u ce so gtr 00 : ora 629 im > { ae 90. 2700120 39. Zagomibek TASK 4519 86174 4 0° $0. ova ‘4. Kotar Andras Bak, 4830-40118 3070 250 56, Trike Stanko OEE 98 45 28112 4 90. $0 290 26. Rotnk Gregor AK SK 3642 39 U1 i 906 225 37. Lumnk Aneres T4056. 108 0 45 228 38. Gardortor Ais AKL) 64 46 0 100 4 %0 79° 718 30. Kortar Rok RMT. 27-29 «4187 3 4860 213 40, Bartow Andraj KMT 9 38 85 83 1a 60210 41, Coene Urss KMT. 728 9287 a 3. 29° 209 42, Mayle Aloksod MT 97 27 1389 3 se 29703 49, xeremare. Puc. 15 75 4080 90 20 202 4 korat Kristian AR SK 2992 «1677 is 5s 90. 201 45. arc tiatei RMT 38:20:15 73 ie papel Gower mn ie ie oo : ae sia 394 49. 2ndneE Luke AKL AD 0849 : = S72 308 49, Ropouz Denia RMT -20:0«9= 20 2 4 198 oa 64109 Ekipno: ~ 2 2% 9 181 90° 38 176 1. Aaraias Morske Sobol 759 e269 175 2, Aeroths Lali 720 #0 38 173 2. Aeron Sioveni Gradne oo5 049 306 4.047 = OB Oakoret sro 76 28165 £5. Aerotti Slovenske konice 04 0 168 6. -T ~ Sompoter ori Now Gori 469 : ae 52 1st Tver ele x7 os 2 ist {or - 08 Eavard KardotiM Sobote 24 ss 45 16 Jer = 08 Puconet 0 39 ur : ns 146 ; 2 T4138 4 aa so 5 128rea" 220" aaa" roe aris ase" wie 270s" rouse" a0" woo" 386" 1838" ese" go" rss" a 143" vas" yas" Sosy tas oer" CTOMM, Stos. foo" 735" Se" 00" 05" GYOMM, Stos.s00" a4" Bue” 28 650 a 2 LT a trae # 4 esx 74s" oo" a8" 1436 : 4347 24" 00" 900" ose 3 Kategorija A a0 1. Banraves ram AKHaS 257 os2 2.PESKAR Primo? AK LUN 228 10 DMATESVIE Novick AKL. 213 788 6 MeL 200 cot esa 198 a nox 160 409 neu. ts ae RL 180 373 Mees 158 306 eos 185 ‘m0 akc ua 208 aKse 1a 00 Aku 120 a 176 ASK 119 t us axes 14 a 7 news 2 ” a) c neso or ask 75 axe st aces 40 eK 6-18- m wiv = 120° 105 160 M0 62 1008, oe 18088 iz 470 1s 198 a6 mowvioyv z= 131390 380 oon mov ov i 1078178 4390 19085 mW ovovow > 380. 190 180 180 180 —_t260r240n152 180 199 190180190 —1260v2A0n14 180380 190180189126 042406192 3e0 180 190160 1080 z60v240r102 300 190 190 160 191260240408 1e0 180 180 190169126089 300160 1801801801200 yo 160 100 160 100208 te0-100 90a 1739 360180 175134 1901209YF markoS Borie 13. Sanror tn 5/14 Butkovie Marko, AS: Paton cron 36. Bagolen ado 17) Wisesiok Tone im Line Sabri ao orkdiee Matond 2b Sin ee 5 22. Buhne Muotare 23; Tin ede “24 fare veo 26 Boen Balan 27° Tie aul 28: kakoo tc 2 is cone bate 30! Ziminnex mute 31, Prteé Aoeaandor 3 Ead taro © 34) Piawe Goran 36 DEuretoné coran ee 2 JUSUPBABIE Kenan 5 KLENOVEEK Marian 4 boii Zotto 5 Poi Homan 6. Potear Sisko 1 vaiiore, Same 20. Bulbs Naoie Kates PLC Zar. avatrile rons ‘AK Dom. AK Lite aK vot ams AK Lite aK ne zone aK aks Nowe T Vieoko Avatele Mostar Sioak are 3908 aun 3057 190 160 18 300 100 160 va aan ot 190180180, 79 100100 100 180160, 190 190 160 190180180 tio 180182 2 180 180 2 180180 190 97 190 190 074 190-78 (180 1900180 2 8 170 18038019 re 30040 710545 0 6 nom ow 1st 322180, yee 160190, soz 9 9 0 nom ow 120107180 reo 10088 176 100200 180 100180, aa 142100 180 160164 175 190 100 7 78 108 1g 10 © 9. AK Murske S.! 10. AK Morste 6 11, A Domale 29, Nova Pazove 14. Novo mosto a 6 190 180. 300 100 199 180 2520 2202 er 160 180 180 190 13 @ ‘5 VL 160 vi 290 100 o te ‘ to ‘= vu vil “100 199 ooag 16 7. 2 ow 96 var 60 x2 ioe 195 ne soz 105 ni62 apr nx thane saraivo Zrenyerin Nove Topom Ekipno F-1-A: AK LTUA 6. AK Marske $. 8 9. Zepeasie 10, Nowa Pazove 21 AK Lote 13. Zrenjanin 14. Nove Tepate 18. Steak 18, LT EMO Cale Ekipno P-1-B: LT EMO Cove Ekipno F-1-C: SARAEVO ACC Lesee Ax Plas 1050 rn 1218 rie 1189 row ana ner 1163 2082tm wiov = 100 3180s Ekipno F-1-A: 7 180 177 7a 10 42 seer 1. vosvoonta 1969 : 113° 190180 ee 2. SLOVENA 1657 H iz 1768 gas 3. OSKA RivERCED, 1052 i ous as ger A HRVAT OMA 1694 he mer meet : a ae Saban, eH ee : ern re WoiSenne ria om 110880 tet 2 59 1s iss 52 a6 a 4s oF tae 362 210 160 131180160 Ekipno F-1-B: 20 172 8t 101. 100787 17s azt 95180162734 2. SLOVENIA 2200 108 160 190 180s rat 2.BOSNAMHERCEG, 1919 e Mi 46879 180180700 2. HRVATSKA sre 4 275 tat 4. Vouvoona 128 a na 1827886 518 ies 103 110 aa i 1 23 8 oe oor 3 oa 164 160 108 «180156 es Ekipno F-1-C: ta is ar oto ro ye an im oe isto sommaniterere, 200 : i 7180 19s 100 2 omvaroea tas } mom 4 im we eee a mown tes ‘ 2400 82 e uso 510 7 fe mo oar moi 6 io 108s ; ration ttttzg tt Ctee teeta ‘Skupna uvrstitev: LIBOSNA HHERCEG. 5990 2. SLOvEUA 320 3. HRVATSKA 4995 ‘ 4. vosvooe, 2901 -We