vsebina LETALSRI MODELAR, Urednika: Slavko Moze in Bo Tehnieni urednik: Vasja Ke Risbe in tisk: Sasa Kogradnja ELISE ZA GUMENJAKE Leopold Walek kategorije BE in FIB je 1a dosetemo zelo dobre rezullale. _korak zopel pada. $ tako eliso lei anmoge, inne samo 2a To tehnologijo lahko Ludi Andrjukov, rezullati teh veh aatetnike naloga. i ih odvraéa od uporabijo tudi modelarj, ki se modelarjey pa najbolie dokazujejo gradnje, Za vrsto drugih pe ukvarjajozmodeli,katere poganjajo uporabnost Doringove Leorije. Na ppredstavlja velik tehnoloski prob- elektromotorj zioljvimielisami. sliki 1 je list Doringove elise, v We eliso 2a modele 90% manjsi in kar je glavno, na80% doltine lista, k Kone lista pa Jem, Kljub sem — do. sedaj tabeli 1 pa so kole profila, objavljenim —navodilom. Klasiéni -OSNOVNI PARANETRI EUSE . podobno, kot smo navajeni pri natin rezanja elise iz boka balze Opisana je elisa za model profilin krila, dodatno pa je v Labeli zahteva precej modelarske kategorije BI s premerom 400mm se korak elise spretnosti, $e sploh, e zelimo in korakom 480mm na 80% doltine Korak lista Doringove elise doseei enakos! cbeh listov (krakov) lista, Podatek o koraku je podan vv posameanih prerezih je bil elise. neobi¢ajni obliki zato, ker jekorak preracunan na procente glade ne ‘Tehnologija izdetave lislov po celi doltini isla spremenljv. maksimalni korek 76mm. ¥ tabeli elise opisana v nadaljevanju lisa s Konstentnim korakom je 2 je potek lege koraka preratunan popisuje samo gradnjo, Kalero 2e tore] manj ucinkovile. Dvakratni 2a lst elise BI, katerega maksi~ poznamo pri izdelavi oslalih delov svelovni prvak v kategoriji FiBL malni korak je bil postavijen v modela. Iedelavepripomockoy Doring je prisel_s pomocjo lotki 08 na 480mm. Posamezne predslavlja precej dodatnega dela, racunalnika do optimalnege patcka vrednosti Koreka $0 bile pstopna ato pa odpadejo tetave ziskanjem kotov, ko korak od najmanjse pripeljane do ulomke $/2pi, Regul primernega bloke balze 2a po- vrednosti v korenu postopno tall zaokrofeni na 1/10 so zapiseni lizdelek elise, odpadek balze je za _naras¢a do maksimolae vrednosli v zadnjem stolpcu tabele 2 x[o2}os| 04| 05} 08] 07] 08| o9]0.25] 1.0 les} ¢ lyn 12.1 f29.0 29.8 |32.6|31,7 26.0] 25,6 lra,7 fra, Wyo] ea f11,5|14.3| 15.1 114.7 142.6) 10.0] 63 's | sor | 68s| 668] 700] 723] 743] 755] 738| 720 | 698 TROELA 4 TABELA 2. foe rez | Konak. | sree ee mm o2 | 80 se40 | 61.1 oa | 84 4032 | 6x2 oa | 88 4224 | 673 os | os ase | 71.4 06 | 95 4608 | 73,4 or | 98 aoa | 149 08 | 100 480.9 | 764 } i | 09 | 98 4704 | 749 | oas| 95 4560 | 726 Bena 2d io | 92° 4ax6 | 703 z rosetta AETALSRY MCDELAR ~ 5/1992 3_- NACRT ELISE Celi natrl (na sliki 2 je v merilu 1:2) risemo 2 dobro cosijjenim trdim svinenikom. Del- amo skrbno in natantno. Obliko lista nari8emo v razvitem stanju ali pasijo sami izmislimo. Prerigemo jo lahko tudi od izkusenejsega modelarja ali pa jo nerisemo iz Uorisa “in stranskega rise v objavljenem naérlu, Ynadaljevanju bo popisan postopek izdelave. Na os x nanesemo tocke rexa 02 do 1.0. Njlhove polozaje projeciramo na konstrukeijsko os x1 paralelno 2 osjo x od katere je oddaljena pri elisi BI pribli'no 80mm, pri elisi FIB pa 110mm. V sredini elise, torej v tocki Ov osi x1 postavimo.navpitio os yl. Na os yi anesemo vrednosti $/2pi iz tabele 2, ki se nanasajo k posameznim toekam prereza na osi x1. Totke na oseh xf in yf povezemo. Na sliki 2 so zaradi vetje preglednosti_ ri sane samo spojnice a prereze 0.2 do 1.0. Na spojnice prenasamo 3 pomotjo natenénega _merila vrednosti kot razvilega lista, od csi a1 navagor oddaljenost od osi x raha ae skh do sprednjega roba lista in navadol oddaljenost od osi x do zednjega roba. Do tukaj je slo 2a obieajai naéin risanja elise. ¥ tej fazi pa ‘e Jahko v posameznih prerezih pres likavamo visino stranskega rise in sirino Ulorisa lista 2a njegovo rezanje it bloke. Mi bomo seveda celo konstrukejo rezanja koraka se obrnili, lako. da bi pouneje v pripomockih list bil polozen bolj plosko. Spojnice presecise prereza 02 in 10 napirajo kot alfa. % njegoro delitvjo na _polovico dotimo ravnino, okolikalere konstrukcio prereza obrnemo, Ha sliki 2 je ta ravnina prikazana 2 érlkano érlo oznacena kot ravnina obratanja. K tej premici narigemo ¥ katerikoli tocki pravokotnico. Ia vsakega presetista prereza 0.2 do 10 na osi x vodimo dol na os x1 paralelko k te} pravokotnich dolzine 10mm. Na slki 2 je to lockasta linija. Y te} oddaljenosti Yvodimo spel paralelko 2 ravnine obraganja. Tore] premice pra— vokotne na totkaste odseke. Ne nih 2 vaporednicami 2 pravokolnico, ki poteka po zakljusnih tockah posa— meznih —_prerezov oznatimo naianéno obliko sablone v danih prerezih. Yolikorkali je popis te kkonstrukeije natanéen, bo mogoce nekaierim braleem nerazumijiv. Zato je postopek v dveh elapah prikazan ne sliki 3 in to samo za prerez 03. ¥ ostalin prerezih je postopek enak. Moramo ée razlo'ti postopek Konstruiranja, v mestih prereza 08 na osi x1 na sliki 2. Gre 1m Sablono po Kateri bomo nastavijeli dejanski korak lista elise po. izdelavi. Geom- elrijska konslrukelja le Sablone je s slike 2 jasna, a ingotovilev elise potre~ bujemo tri pripomocke: negativno in poaitivno opito 2a leplienje listov elise, pripomocek za leplienje naboja. v korenu elise in pripomocek za nasiavljanje stvar~ nega koraka elise. Cela vrsia mode— larjev. ki se ubvarjajo x modeli na pogon 2 gumo, ima zadnja dva pripomoéke 2e nerejena, PRIPOMOCEK ZA LEPLIENSE LISTOV RUSE Na vezano ploso debeline 1.5mm nerigemo osnovno érlo na katero postopno 2 naérta pre nesemo obliko ¥ vseh prevezih 0.2 0 1.0 (na sliki 4 omacene s polno érto). Oznagimo tudi obrnjen clots) ost x1 glede ne sablone Ipresevisea spodnjih gablon in lockastih odsekov na sliki 2). V oddaljenosti 20mm od _osnovne érle polegnemo vzporednio in do nje podaljéamo navpiéne robove gablone. Tako dobimo arcalno obliko sablone, vendar redlicnih visin, Sablone ieredemo. Neypitne in Yodoravne robove reiemo 7 fino reibarsko 2egico, posevne prereze pa__zaradi_vetje nalanénosli 4 iretemo rajezostrim skelpelom. $ tem dobirio dva komplela. sablon. Originalne po sliki 2 oznagimo 2 érko A in 1 Stevilko prereza mrealne pa z erko B in stevilko prereza. Med sabo jh v nobenem primera ne smemo tamenjati: Na ammo. temeljno desko i Ursega lesa ali verane ploste debeline 10mm 2 merami 250x50mm narigemo vadotino os elisinega lista in navpieno ma njo posamee prereze 02 do 10. V mestih AETHLSRI MODELAR ~ 5/1992 prereza nelepimo acetonskim Jepilom seblone A in to nalanéno naypicno (Kontroliramo tlrikotnikom). Pazimo tudi, da bie ‘omake osi x1 na. sablonah pokrile 1 osjo narisano na osnovni deski (slika 5). Zgoraj na Sablone A rahlo lepilom pritrdimo Sablone B, tako, dabi jit pozneje lahko lotili. Ce smo delali_——_natanéno, nenatanénosti pa si tukaj ne smemo privoscili, so agornji robovi seblone B visti ravnini. Na seblone B nale-SSF pimo drugo osnomo desko enekih mer. Pri lepljenju zopet 2 trikotnikom —— kontroliramo navpicnost celega _kompleta. Pripomogek stisnemo med dve slegi jn vse spoje razen_lockownih spojev sablon A in B temeljilo prelepimo 2 epoksidnim lepilom. Po strditvi izvrlamo na koncu pripomotka (ki je $e vedno v slegeh) dve luknji za vijoka 2 krilalimi —maticami, Oba dela sablone lotima, Z vetane ploste 0.8mm dvakrat izredemo natanéno obliko raavitega lista elise po sliki 2. Jorezane sablone iz verane plosce viotimo v pripomocek, jh zravnamo, dati sledile koneem sablon prerezov in bile nalanéno droga prot drugi in. privijemo vijake. 2 epoksidnim lepilom pa polem spodnjo sablono lista prile~ pimo k sablonam prerezov & in tgornjo Sablono listov k sablonam prerenoy B Po srditvi pila pripomocek damo nerazen in povrsine sablon lislov prelaminiramo 1 dveme plastema sleklene tkanine 25 do 30 g/m. Na sliki 7 je gotov spodnji del gablone. “S13 Iz vezane plosée 1.5mm nredimo sablono razvilega lista pokaleri izretemoiz balue debeline 15mm stiri poliadelke. Belz bi rorala biti srednje trda. Lahko je tudi_menj kvalitelna, glede na slatiéno in dinami¢no uravnoletenast gotove elise pa vsekakor parimo na to. da bi bila valileta balze za oba liste elise, ¢e je Je mogoce enaka, Vse poizdelke naparimo v vroti vol naenkrat stisnemo ¥ pripomoéek in susimo najmanj 24 ur na toplem (npr. v Diitini radiatorja). Na en. polizdelek lista anesema minimalne _potrebno Koligino smole prilozimo stekleno tanino 30g/m2 anova prepojimo s smolo in prekrijemo 2 drugim po- lizdetkom lista, To islo delamo 2 drugim polizdelkom lista. Oba pa viozimo skupaj ¥ pripomocek, aramnamo 1 koici sablone in do strditve stole privijemo (slka 8). LEPLIENE NABOIA Za leplenje naboje listov elise si pripravimo enostaven pripomoéek po. slki 9 rgoraj, Na sliki so kolirane samo tiste mere, alere morama obiriati, Cevka 2 votadjene fo paeie ele poorait dol Fable Lamairane veal. Smal nelepljens stil pete Laminirane navojem M3 mora biti vodoravna, odprtino v bloku iz trsega lesa pa rmoramo iavrlai 2 vrlalnim strojem na slojalu. Po Sabloni ia vezane plosee izretemo y listu izrez x meramix15mm (slika 9 spodaj). V ceevko vpripomocku privijemo-vijak VWSx25mm_ iz duraluminija, na~ sadimo na njega isl, v pripomocek pa viaknemo zadnjo ‘opora in vijak zalepimo v koren lista 4 epoksidnim Jepilom. ‘Zgornjo stran lista 2 zale~ pllenim nabojem obdelamo do oblike profile 2 ostrim no'em in vodobrusnim papirjem, Po. stieni Sabloni (slika 10) je jasno mozno abrusititudi_spodnjo stran lista, ako, da bi profil bil vbocen. Primerjava dveh sicer enakih elis, PIB z ravno in vboteno spodnjo stranjo pa ni pokazale _ bislvene rezlike ¥ vieku elise. Rdino Gas vrlenja elise 2 ravno spodnjo stranjo je bil za 1.5 sekunde krajsi pri priblizno enaki doseteni visini totornega dela lela Povrsino isla clise Bi nalakiramo 2 redkim napenjalnim lekom in brusimo 2 finim vodobrusnim papirjem, nato pa ge prelepimo 2 tankim — japonskim papirjem.. keterege __nekajkrat temeljito prelakiramo in prebru~ + simo. Liste elise FIB 2 obeh strani laminiramo s stekleno tkan— ino 30 ¢/m2, zbrasimoin spolireme Zz finim_vodobrusnim papirjem. Na koncu jih prespricamo 2_barvnim avtolakom. Pri_ brusenju stalno Kontroliramo, ali je te2a obeh listov enaka Pri elisi Bi in FIB se je ikazal turbulator iz niti 0.5 do 07mm nalepljen ¥ obeh primerih vy 75% globine profila od sprednjega roba lista elise. PRIPOMOCEK ZA NASTAVLIANIE ELISE Colove liste elise pritrdimo na glavo, kalero vlaknemo ¥ odprtino (premer odprtine mora uslrezali premeru lave). V odprlino ¥ osnovni _plosti pripomocka na oddaljenosti polotaja 08 (v nasem primeru 160mm od osi elise) pritrdimo gablono zanestaviter koraka nore~ jeno po sliki 2 in list izravnamo LETALSRY MODELAR - 511998 5jako, da se njegova spodnja stran po celi globini dolika zgornje sabl- one, Pri listih upognieno spodnic stranjo se mora list dotikati sablone na sprednjem in zadnjem rob. V ters polotaju list fiksirame in ponovimo postopek 2 drugim listom (slike: 11), RISBA RAZVITECA LISTA BLISE, NAREIENA 12 TLORISA V podrobnejsih publiciranih na¢rtih sta obi¢ejno narisana lloris in stranski_ ris lista elise in so navedeni. podatki o njenem pre meru in koraku. Za konstrukeijo ranvilega liste elise je nujno vedeli kaj je to pravzaprav raaviti list. Na slki 12 je oanacen preéni prerez Dloka ze Hasieno revenje elise Dosedaj publicirane elise ve¢inoma konstantnega koraka ‘igi za_izgotovitey -nadrta lista nam} ‘adoslaje njihov tlors in vrednosti promera in korake, Za primer je bila ibrona sklopliva dvokrake elisa s premerom 370mm in korake 300mun v praksi preizkusena kot zeloprimerna 2a. elektromotor JUMBO 540 G6 ¥ redimu dela pri vigjih obralih, Postopek risanja risbe je prikezan na sliki 13. Na_ os x2 naritemo tloris lista. Priblizno 40mm nad osjo x2 narigemo vzporedno os x, 60mm pod osjo x2 pa paraleino os x1 Navpigna os yi v osi vrtenja je v oddaljencsti polovice premera od Konca lista (torej 370:2=185mmn od locke 1.0). Os x2 rexdelimo na prerere 0.1 do 1.0, ki so med seboj oddaljeni 186:10=18.5rm), katerih polo'aj projeciramo na os x in x1. Vrednosti iz razmerja 8/2pi = 360/628 = 47.77 = 478 nanesemo od totke 0 na navpiéno os yl. S$ to locke —spojimo presecisca vseh prerezov na osi x1 ‘lorisa lista na osi_x2 odmerimo ‘oddaljenosti a in b (pogle} prerez 0.4) in jib nanasamolevo in desno ‘od presecist prerezov na vodoravno os xi. V teh tockah postavimo navpienice k osix1, dokler ne sekajo posevnih ert Koraka —(spojnice setise). Oddaljenosti al in b1 so iskane kote raavitega lista. Pos~ 6 {opno jih prenesemo na obe strani csi xin spojimo's pomotjo krivulj- rika, Tako dobljen razviti list je canaéen 2 értkano lini. Noramo {2 priredili na uporabljeno obliko. Po sliki 2 labko 2 te popisano metodo izvajamo sablone prerezov 12 ixdelavo pripomotkoy 2a le- plenje elise Pri elisah Konstruiranih: za varcevanje materiala 2 destic balze 7-10mm, ki so na natrlib risen ot na stiki 14 lehko uporabimo Uoris direktno Kol razviti list. popaéenje njegove oblike bo zane- mar ive [sca Po élanku v MODELARIU 10-11/ 1987 prevedia in priredila B. Ko2uh in 8. Mote. GLAVA BLISE ZA GUMENJAKE 8, Polivar je prispeval zanimiv natrl njegove Konstrukelje glave 2a elise gu- menjakov. Ker je naért brez. opisa delovanja.glave se zainleresirani obrnite na. njegov naslov: Slavko Reger, Conineg. 20, 64245 Breci ert Je na zedajh straneh reve byretlon - dnt ode | eldetg es LETALSRI MODELAR - 5/1998svetovni modeli NIZOZEMSKA frdvolka ‘a prvem mladinskem svelovnem prvenstvu 1968, leta je vkategoriji PIA zmagal nizozemski tekmovalee M. van Dijk Predstavljamo vam model s aterim je lakrat. tekmoval Model je zanimiv zaradi upo- rabljenega profila in avitje hata Krilo 2 modificiranim profilom de Boer 705366 ima na zgornii ploskvi dva__turbulatorja (prvoga 9 mm in drugega 50 mm od zadetka profila) in stiri invigoralorje na raamaku 16 mm, 33 mm, 50 mm in 67 mm od drugega turbulatorja. Kon strukeij kria je neobitajna; je pa dovolj trdna ob zelo ugodni porazdelitvi mase k tediScu (lake uske). Osnova srednjega dela je plankirani prvi del krila Spretinja letvica je zlepljena iz belze in smreke; spredaj je smreka, 2adaj balza. Glavni nosilee ima letvice: zgornja se zone od 2x7 na 1x7, spodnia se n0'uje od 2x5 na 1x5. Obe sta smrekovi in sta povezani s stojino iz baize, Gosto po- razdeljena rebra ig belze 1,5 s0 pri zadnji letvici (balza 3x20) ojacana se 2 trikotnimi ojaéitvami. Do _polovice srecinjega dela so pod plankom med rebri ge polrebra. Uske so maksimalno olajgane. Geodeiska kon- strakeija zagotavlja —_veliko irdnost na torzijo; trdnost na —_upogid zagotavijala smrekovi letvici 2x4 (na kone SJa Kozuh usk 2 in plank na agornj strani. Sprednja letvica in zadanja letvica sta iz enakega tnateriala kot v srednjem delu rile. Zadnja letvica se v uskah ohuje s prereza 9x20 na 2x15 mn Srecnja dela sta oblegena s papirjem preko Katerega je prilikena folij, uske so obleéene le s folijo Polovici krila se nalikata na en jekleni bajonet premera 4 mm in na dva dratka koli¢ka 1.5 mm. Glavni bajonet je vle- pljen med lelvici glavnega nosilea; prvi koligek je takojza sprednio letvico, drasi pana sredini med glaynim nosileem in zadnjo letvico) Ob tem omenimo lesino izkusnjo s podobnim vpetjem Kila na nesih A-dvojkah Glavni bajonet je 45 mm in je priblito na islem mestu kot pri COl 356, manjsi bajonet je pa le eden in sicer prileplien na spretinjo letvieo (ker je pri nes sprednji del iz polne uumetne mase in laminiran s steldeno tkanino je cevka za prvi bajonet v sprednjem robu Irila in cevka za glavni bajonet s kevlarsko nitko, stekleno tkanino in smolo prilepljena nna pokonéni glavni nosilec) Fekazalo se je kot zelo enostavno za jzdelavo in dovolj trdno. Ce to izkusnjo povetemo 8 konstrukeijo GO] 356 bi svetovali, da se cevka za sprednji bajonet priveze kevlarjem in prilepi s smolo na AETALSRI MODELAR ~ 5/1992 spin lelvico (od zadaj) in da se glavni fe na mesti jer je cev glavnega bajoneta jaca 2 kevlarsko nitjo (po eel dolzini cevi). Zadnji kolieek nosi tako malo, da ga morda sploh lahko izpustimo. Krilo je na upogib se ojatano 2 jekleno ico (podcbno ima_Vidensek ojacano krilo A-enke), Zica je pritrjene na krilo pribli'no 200 mm od trupa in spodaj na trup, Sam sio tem mislim, da je to bolj zasiina kot dobra resiter Krilo ima avitje po vzoru na C. Breemana: vsi deli so ravni (brez zvitja) le zunanja nska ima negativ 4 mm. Ne original nem modelu je to desna uska, saj je model zresliran za levi kkrog. Ploséina krila je 29.11 dim? in leia 168 g Trup je obi¢ajne kon- strukeije, zadnji del je cev iz umetnih viaken. Neobiéajna je Je oblika glave trupa s prece} dvignjenim krilom. rilo je Kakor na nizkem baldahinu TTaksno obliko je Konstruktor iabral —verjetno—zaradi ‘uravnovesenosti boénih porrsin. Ni pametno pri iadelevi taksnega — modela podlegati “dobremu okusu” in spremenitiglavo na normalno Model se potem pri krozenju drugaée obnaga se sploh v velru ko je to _ najbolj obeutlivo. MODEL NAI BO KAKRSENKOL LE DA DOBRO LETI! Kako leti G01 356 je pa pokezalo svetovno prvenstvo.Trup je aerodinamitno dobro ociscen: vsi_mehanizmj na glavi so pokriti in ia trupa Suri le vieéna Kijuka. Tela trupa skupa} 2 bajonetom je 245 g. Vodoravni rep je obigajne konstrukeije iz balze Posebnost. sta Je sprednja in zadnja lelviea zlepljeni iz dveh delov. Takéna letviea se manj vija pri Jakiranju papirja in pod vplivom vlage in sonea. In prav zadnja letvica je najbolj obéutljiv del vodoravnega repa (cared reglate). Proti koncem se ao'uje 2 90 ma 80 mm Oblecena je z mylar folio. Povrsino ima 4,7 din? in teo 7 a. Ce kdone ve kako naj naredi vodoravni rep s laksno te20 naj pogleda k Matevéu Gradisku Njegovi repi imajo 6 do 7 g. Mislim, da teta repa do 10 g &e ninobena tragedija; nad 102 pa te ni dobro. Podobno kot pri Matevau, tudi tukaj cev trupa ne sega do konea vodorevnege repa. Taka regitev prihrani kakgen gram tete na koneu trupa, pomeni pa vecje sitnosti pri regladi modela in poveeano obéutljivost. modela na napake in ponnejse zvijanie repa. 0 tem ali je to dobro ali slabo pri¢a praksa: po eni strani ima vecina modelarjev ls vravni prion Soe, 7 co eae a ft rmoty bd i Far ora ‘i ani tole le coh Fostehrau, povnos v ohybu ZahSCuH poute cev kar do konca, po drugi strani pa. skrojéano cev upo- rabljajo celo svetovni prvaki ~ npr. Viktor Cop. Navpieni rep je zbrusen ig lahke balze 3 mm in prile- pljen na trup z dvokompo- neatnim lepilom. Na modu sta neobiéajna tudi kota nostavi- ‘ve Inila in vodoravnega repa. Obiéajno je, da je krilo pod kotom priblizno 3 stopinje in rep pod koto 0. stopinj (glede na vedolano os mod- ela); pri modelu GO! 396 pa ima krilo kot 0 stopinj in’ rep minus dve stopinji Risba povzeta po reviji Nodela 7/1989. LETALSR) MODELAR - SHEteorija TURBULATOR ‘a tekmovanjib vidimo jad- ralne modele s Lurbulatorj na krilih in tudi take brea turbulatorjev. Odkar se je turbu~ Jator prvi¢ pojavil (nemski aer~ odinamik Schmitz) je nenehno “vprasliive sivar". Danes se je ustalilv nasih modelarskih kalego- rijah (AL in A2). Vsi ga pa vendarle nimajo. Pred dobrimi desetimi teti se je prvi¢ pojavilo na krilih vee turbulatorjev. Obi¢ajino je tako, da je prvi turbulator debelejsi in vetinoma nekaj milimetrov 2a nosom profil, ostali pa tanjsi in namesceni ta totko —najveje dedeline profila Prvemu je ostalo ime tur- bulator. ostali so med modelarji obili ime “invigoratorii". Tudi mi bomo uporebljali taksne oznake. Glede prvega Lurbulatorja so inkusnje in ocene pri nas precej enolne ~ skoraj vi so prepricani v njegovo koristnost.. Drugace pa je 2 invigoralorji: pri nas jih vidimo na Jcilih le igjemome, Hekaleri wrhunski—(Loji) lekmovalci montirajo invigoratorje zoceno: “nisem preprican ce kaj koristi, skoduje pa zanesijvo ne!” Vendar si preberimo prispevek J. Ineniske o laminarnsh meburjih (Lelalski modeler 2/1992) pa bomo vedeli kako in kaj. Vendarle pa pozor: v omenjenem ¢lanku so preiakusali krilo globine 130 mm. Na splosno velja, da je turbulator koristnejsi pri Krilih_ manjse globine. Ce je globina premajhna ali hitrost premajhna ni od turbule~ torje nobene koristi. Podobno je 2 veéjimi globinami in. hilrostmi Podrotje premajhnih hilrosli ali globin imenujemo podkriti¢no obmmoeje; podrotje vetjih globin nila ali veejih hilrosli pa nadkritiéno podrogje {v_resnici gre 1a premajiino Re-stevilo; toda lanka ne bomo obremenjevali s preveé teorije). Tudi oblekanje bi lahko imenovali_podkritieno in Boris Kozuh nadkritieno. Lahko bi vpragali: pri kakgni hitrosti in globini krila je oblekanje krilieno, nadkritiéno ali podkritieno? Za] ni natancnega odgovora, saj je lo odvisno med ostalim tudi od izbranega profile, dosetene gladksti povrsine krila itd, V obmogju_hitrosti in globin ila nasih modelarskih kalegorij je kritiéno -podrogje v katerem uporaba turbulatorjev — izboljsa lelalne lastnosti krila. Ce izberemo npr. A-dvojko labko retemo. da lurbuletor —tembolj potrebuje immanjso globino krla. ima Turbulator “spreminja nestabilna kriliéno obtekanje ¥- bolj slabilno nadkritiéno obtekanje. Keksno je ktieno (nestabilno) obtekanje? Taradi trenja se v mejni plasti (tik ‘ob_povrsin krila) upocasnjuje tok zraka, Naslajajo lominarni mehuri raéni tok ima premalo energie, da bi sledil Krivuljo na agornji porrgini krila in se odlepi Posledice odlepljanje taka so poveéan_ upor in zmanjsan vagon Pourhu je taksno oblekanje tudi neslabilno: veasih je dovol ze mala motnja, da ga povaroti ali pa prepreci, To je anecilno 2a laminarno mejno plast. Ce je mejna plast turbulentna (ee je krilo ¥ tur bulentnem toku, ée je pred ali na ilu turbulator ali kaj podobnega) se to ne dogaja tako iararito, Turbulator na kritu spre~ meni nestabilno oblekanje v sla— bilno, x manjsim podrogjem odle~ piljonja in z manjsim vrlincem 2a krilom. To je nekoliko laitna a za nas dovolj dobra.razlaga dogajenj ckoli krila in v mej plosti Ce je obtekanje globoko podkritiéno (mala globing, mala hitrost~ npr. sobni modeli) ga niti 's turbulatorjem ne spremenimo v nedkritieno. Podobno je pri velikih hilrostih ali velish elobinah (npr RC modeli), kier je ablekinje te tako nadkriti¢no. V obeh primerih bi ASTALSRY MODELAR - 5/1992 uporaba turbulatorja le povecevala minimalni upor krila in_nesploh prestavila polaro krila k vecjim vrednostim koeficienta upora, To bi pomenilo, da bi poslabsali letalne lastnosti rile, Zato nili na malih niti na velikih modelih ne vidimo {urbulatorjey. Vkalego- rijah npr, A-1 in FIA pa je siluacija prev posebne: nekaleri na nobenem —modelunimajo turbulatorjey, drug jib: montirajo navse svoje modele. To daje deloma 1a prav listim: "ne vem Ce korisli skoduje pa tudi ne” Vendar je primer it elanke J Laenitke jasno pokezal koristi, Kar velja za krilo globine 130 mm velja $c ludi (morda Je malo manj) za nasa krila na A-dvojkah se) so vetinoma globoka 14-160 mm. Toda poskisi so pokazali, da je urbulator premalo. Ce je turbu- lator dopolnjen se 1 invigoratorii potem pa ze ne velja vee “ni ne korisli in ne skode”. Takral je korist ie vidna, In $e nekej, Navider ni za modele 2 globino krila veejo od 200 mm nobene koristi od turbulatorja. In vendar so v_ zednjem deselletju na neketerih najuspesnejsih jadralnih LEMALIH montirali na kkrilaturbulatorje (globinav orenu je okoli meter). Pane le lurbulalorje- tudi druge nacine kontroliranja mejne —_plasti (luknjice v krilu, vpihovanje zrake ¥ podrogju najvetje debeline krila itd). To nam priéa o tem. da razmere v mejni plasti sploh $e niso dobro proueene in da. zategadel} nobena kalegoriéna Urditev ni raneshiva ‘Torej, turbulator bo poskrbe! 1a spreminjanje laminarne mejne plasti v turbulentno (to bi se na Irilu nekontrolirano inv veliko hujsi obliki ngodilo tudi brea turbulatorja), invigoratorji pa bodo ‘tmanjsevali dolzino in vpliv lami- narnilr mehurjev. Obojno skupaj bo 9alo ugodnejge raemerje med vagonom in uporom, ‘Toda kam dati turbulator? Spomnimo se ¢lanka Mitje ‘apaneka pred pribliano osmimi Ili + revijiKrie, Poskusal je_pojesnili rmodelarjem dogajenja koi kria in ‘piv lurbulatorja. Namesto pomoci je dotivel hudo kritiko “uradne aerodinamike": eS zaksj_laiki pisejo 0 teoriji, leognili se bomo {emu tako, da se ne bomo “vlikali v teorijo”. Vtistem lanka je Milja predlagal, da turbulator presta~ imo 2 nosu profil vblitino kritiéne locke. Ta naj bi bile na mestu najvecje debeline profila. Poskusi so pokazali, da je lurbulator na fakgnem mestu uéinkovitejsi. Se pomembnejse pa je, da je {urbuletor, namesten na "sle~ menu profila”, Jahko tanjsi Tore} domo dosegli enak utinek 2 manjgim povecanjem minimalnege upora profila. Kjub tem vetina modelarjev $e vedno montira Lur- bulalor na nos profila. Schmitz je svoje prve poskuse opravil s urbuletorjem montiranim pred krilom. Turbulator je bil tanka tica racpeia med dva nosilea monti~ rana no krilu. Ker je taksna montaia neprakliéna so pozneje ‘urbulator prestavili kar na profil Sele veliko pozneje so poskusii turbulator prestaviti drugam. Ker so pa realike majine in jh v obi¢ajpimodelarski_ praksi_ tetko golovimo (pomislimo kaj vse upliva na trajanje poleta modela lermika, veter, dobra_ pracka, nalanénost indelave, nekontro- lirana avitja med Lekimovanjem taradi sonca in vege itd). je tur- bulalor v vsokanii praksiostal kar na nosy profila.Invigoratorje postavimo med turbulatorjem in zadnjim_robom krila na pribliine enakih raumeki in vse enako de~ dele. Obigajno jih je od tri do pet Kolikor vemo ni mihée preiakusal iaila 2, recimo, desetimi invigora~ lori. Tega ne priporocame iti bralcem. Sicer pa, previdno! Kdo ve, aj nam bo se prinesla prihodnost. Jadelava in montefa Turbulator Jehko izdelamo na vee netinow 1. Ja turbulator uporebimo il --Toenejgege sukanca 0.5 da 0.8 mm. Nalepimo ga na krilo 2 lepilnim Jakom ali 2 acetonskim lepilom pred zadnjim lakiranjem krila. Prednost laksnega turbulatorja. je enostarnos! 2. Drugi necin je, da na mestu 2a urbulator na krilu_ naredimo stopnigko (gor ali dal) 7 jenoilate. ¢e imamo krilo s _plankom in neredimo preliod plank ~ letvica s stopni¢ko, Soveda pomneje ne smemo s papirjem — prekrii slopnicke 3.reljo vrsto turbulatorja nered- imo iz npr. 5 mm sirokega traku brusnega papirja, ki gana kilo nalepimo shrapavo —stranjo navzven 4, Najucinkovitejsi_ in dovolj pre~ prost lurbulator naredimo iz DYMO traku, To je samolepilni trak za pionje manjsih nepisov (za predale, rape itd.). No trek napisemo s sirojekom enakomerno érke V (brez razmake). Nato si odrezemo lrakove potrebne doldine in jih nalepimo na kontano kilo Predinost tega turbulatora je tudi v tem, da ga 2 lahkoto namestimo in ludi z lahkoto snamemo. Za. invigoratorje predlagamo eno sami iavedbo: neredimo jh iz navadnegatankega —_sukence. Nalepimo jh na krilo 2 lepilnim nirolakom ali 2 ratredéenim acelonskim lepilom pred zadajim Jekiranjem. Nil invigoratorja prek- inemo na prehodu stednji del krila ~ uska. Pr poskodboh krila navejah ali ob manjsih Jomih bi nam sukanee v ene kosu pri trganja poskodoval tudi popir na celem osu krila. Preizkusanje turbulatorja Kor ne zaupa novoslim naj preizkusi so zadevo. —Lahko preizkusimo vse: koristnost urbulatorja nasploh esto namestitve, debelino, material itd Ja prvi preizkus inberimo kaksen star model in ga zreglirajmo za raven lel brex. zavijenja, Model naj Jeti Cimbolj ravno, Nalo nalepimo urbulator lena eno polovico krila Spuscajmo model enako ot pre} Ce zavija na stran rila s turbulatorjem pomeni, da mu tur~ bulator povecuje upor — (Lorej skoduje). Ce zavija stran krila brea turbulatorja mu turbulator koristi ‘vee poskusi (seveda_v_mirnem araku) Jahko poisceme najboljse mesto za postavilev, najboljso debclino ali obliko in. podobno. Poskuse dopolnimo ako, da ‘model zregliramo najpre| 2a nor- malno hitrost ela. nato za nekoliko zmanjgano (podlotimo rep tadaj) in ludi ta nekoliko povecano (podlozimo rep spredaj) Predvsem nas tanima lelenje pri amanjsani in normalni, hitrosti (adranje vy termiki in pleniranje}. Pri poskusih do- polnimo turbulator tudi a invigoratorj. Seveda bi 2a najboljse rezultate morali_pozneje tako preizkusili vse modele; se sploh modele z razli¢nimi profi ali lobino krila, Ceimamo ¢asa in volje to naredimo; ce ne pa vsaj 2 enim modelom. Nasi poskusi ilak niso toliko natanéni, da bi ugatovili vsako raaliko, V nekih mejah bodo spomnanja 2 enega modela prav prisia pri ostalih modelih. Vzemimo za primer mesto postavitye tur bulatorja. Morda —raalike udinkovilosli turbulatorja na nos inna. slemenu ne bomo opazili. Tu je treba malo “verjeli in zaupali" Aeoriji. Nih¢e med nami nima dovolj easa. da bi 2 vetrajnim ponavljanjem poskusov na konew sam vse dognal. ee LETALSRY MODELAR - 5/1992svetovni_ modeli CESKA A-dvojka ajuspesnejsi N tekmovalni modeli PIA 30. danes _narejeni. iz materialoy, ki vsakomur niso dostopni, Ker smo nekaj taksnih nacrtov Ze objavili smo 2a tokrat izbrali model iz Hlasiénih materialov. To je model Pavola Bednarja iz CSFR. Njegow najvegji uspeh s tem modelom je éetrlo mesto na tekmi za svetovni_ poke) 1989. lela ¥ Sezimovem Usti Opis modela Profil krila je modificirani NACA 6109. Yeoja debelina tega profila zegotavlja precej trdno pradnjo. liu veliki vitkosti in klasi¢nim materia Jom. Lelvice glavnega nosilea soiz smreke. V sredajerm delu je zgornja 6x3 in spodnja 6x2; 2o'ujejo se Sele v uskah na 4x3 in 4x2. V srednjem delu je stojina iz Spera 1 mm, v uskah ia balze. Pod plankom iz balze 1,5 mm je zgoraj se_pomozni nosilec in smreke 33, Zgornji in spodnii plank sta nalepljena na notranjo letvico iz balze 3x1.5. Pozneje je na zbruseni spredaji rob prilepljena se glamna sprednje lelvica iz trse balze 6x6. Da bi spodnje Kontura krila pri oblagenju s papirjem zadriala —pravilno obliko profile je doden pomo'ni nosilee iz smreke 3x3. Zadnja letvica je zbrusena iz balze 3x16, Rebra so iz balze 2. Prva tri rebra v korenu so iz Spera 1,5. Bajoneta sta dva: 4 in 3.1 mm. Prvi dve polji- med 3 ZI) | | | g iwonest rey 29 EY worwost KAA THD g tororiner vor ee, cua wonneT ag rebri v korenu sta plankirani do zadnje letvice. Celo kerio je obleceno x debelejsim japon skim papirjem. Zunanja uska ima negativ 3,5 mm, ostali deli so ravni. Teda golorege krila je 190 g Vodoravni rep je ves iz balze in ima profil Clark ¥ 2 zmanjgano debelino na 60%. Glavni nosilec je-na Stirih poljih ojacan med rebri s stojino iz balze 1 mm Oblecen je s tanko metal- ASTALSED MODELAR - 5/1992 EL KATEGORIE FiA, KONSTRUKCE: P BEDNAR, UMK PARTIZANSKE rozweri 2200, Prom KOLA 2048? Puocia oP ‘sccm? CeO PLO 29.842 ani iirano folio Lavsan. Teza repa ede. ‘Trup je obi¢ajne konstrukeije Glavica je iz lipe, z obeh strani ojacana s Sperom 0,8 mm. Cev repa je iz umetnih viaken s premerom spredaj 16, zadaj 8 mm. Kijuka je tipa MNB6. Navpiéni rep je zbrusen iz pole balze. Teza trupa je 215 g Prirejeno po élanku v reviji Nodelat 4/1990. iASTALSRI MODELAR ~ 51992gradnja RUSKA KLJUKA ri nas uporabljamo iarez ska Kijuke 2a vse “zaprle” . Wiuke, yr zaprio kijuko so uporabili namreé ruski modelarj,Ponekod ysem tipom takih kijuk recejo kar kljuke za kromi vlek, inrez roska kljuka pa uporabljajo le zz dalo¢eno juko, ki jo je razvil ruski modelar Isajenko. Mi ne bomo vaplelali Lega se napre} in. si ‘amisljali Se kaj novega. Predstavl ‘vam bomo Isajenkovo rusko juke. Seveda so tudi Lo kljuko razvijali od prve imvedbe. tabrali smo eno najbolj zpopolnjenih iavedb. To je iavedba, Ki ima poleg obitajnih funkeij se motnost —zamujenja_smernega krmils po izstrelitv, Model se v zacetku vzpenja bolj naravnost_ in zako dobi nekaj vet visine. Sele nato se smerne krinilo odkloni in model zavije, Ce tega ne telimo, na zadajem spodnjem delu pustimo le vijak 16 (nastavljanje zavoja ¥ jadralei za metanje in praékanje Boris Kozuh prostem letu); _kompletnega omejevalnika pa niti ne izdelomo, Funkeije Mjuke 1, odklon smernega krmila v renutku izstrelitve nastavijomo ako, da Jaks od smernega krmila pripnemo na razliéne luknjice na rotici 6. 2, odklon smernegakrmila 2a rotenje v vieku nestevljemo 2 vijakom 16 (2). 3. Odklon smernega krmila v pros~ tem let nastavljamo 2 vijakom 15 (ie), 4, Zeb na pomieni plosei 2 vklapla lajiner 5. Zamujanje smernega krmila pri iastrelitvi zagotavlje del 12 povezan s tayerjem. Seznam sestevnih delor 1 osnovna plosta dural 1.5. 2 pomiena plosts dural 1.5, 3 vodilo varovalke dural 15 4, omejevalnik varovalke dural 3 5. spodnja obeso jeklo 5 we 6. rotica 7 varovelka 8. spodnja plosea 9. okvir omejevalnika 10yodilo Hagornja obesa 12.0ko vodila 13.pomiéni omejevalnik jeklena zica 05 Hyamel 1Syijok Me Gxijok 2 Pvijak M2 1Bxijok 13 19ijok Me 20.koviea Doslej teleskopsko jlo. dural 15 jeklena tica 1 dural 05 dural 4 jeklo 5 vijak Me tice 08 tica 2 jeklo jeklo jeklo jeklo jeklo ‘aluminij sno te predstevili Za naslednje Sievilke pripravljamo Se fran- cosko —_ leljuko novejgo joteleskopsko ljuko MN-B6 tnorde bo Vidensek poslal tudi naért. “slovenske kjuke"’), LJUSIN nani soyjetski jurisnik 7 sete svoje korene iz leta 1939. Takral so naredili le -maketo prototipa z vojno omako BS-2 —_(oklepni jurisnik). Se istega lela je poletel tudi protolip novega oklepnega bojnega letsla. Po preizkusnih letih in po pre~ delavah so ga lete 1941 zaceli serijsko izdelovati Ime je dobilo po zaéetnicah kon- Sasa Kozuh struktorja Ijusina. R-2 je bilo Ietalo megane gradnje Sprednji in srednji del trupa sla bila kovinska 2 oklepom debelim 4 do 7mm. Tudi krilo je bilo kovinske —gradnje Zadnji de] trupa je bil lesen: Podvogje je bilo uvlecljivo; pod krilom je letalo imelo aerodinamicne gondole za podvozje. Oklepno steklo kabine je bilo debelo 55 mm. Zaradi manjge hitrosti je bilo letalo ranljivo za napade lovey od zadaj. Zato so leta 1942 izdelali dvosedetni tip N3:na drugem sede'u je sedet strelee, obrnjen nazaj, ki je 2 gibljivo strojnico branil lelalo od 2adaj, V ¢asu vojne so izdelali verdij letal obeh LETALSRI MODELAR - 511998jadralei za metanje in prackanje LETALSKD MODELAR ~ 5/1992 Iljugin IL-2 M3 ,Sturmovik’¥ | / | ! ERE AESRAMOE BAAR ~ SLT jedecisi-es meter!tekmovanja TRETJI ZUPANEKOV POKAL Lelognji Zupanekov pokal bo seslavljen iz regijskih in skupnih tekem, Regijske tekme Tekmovalee bomo 2a prvo sezono razdelili v dve regiji: centraino regijo (Ljubljana, Gorenjska, Pri- morska, Liija, Novo mesto itd.) in Slajersko regijo (Sl Konjice, Celje, Ptuj. Murska Sobota, Naribor, Slovenjgradec itd.). V vsaki bodo stiri tekme. Voinje bodo krajée in cenejse kot lan manjsa bo iaguba ¢asa. Tekme domo totkovali kot doslej (prvo mesto 25 tock itd) Stertnine bodo zadeva organizalorjev. Na tekmah bi Jahko pobirali dodatnih npr. tridesel tolarjev 2a pokale V REGUI. Tedaj bi sestevali rezullate za skupno regijsko uvrstitev. Na zakljueni regijski tekini bi proglasili zmagovalce regije in podelili trofeje. 0 tem bi se dogovorili na prvi regijski tekmi Skupne tekme Skupnih lekem bo pet: olvoritvena tekma na Cerkniskem jezeru, tekma v Novem mestu, tekma v Murski Soboti, tekma v Novi Gorioi in raldjuena tekma na Péati Dosetke na teh tekmah bomo, raradi moénejge konkurence, toskovali dvojno: prvo mesto 50 tock, drugo 40, itd Na skupnih tekmah bodo startnine zedeva _organi- zatorjev. Dodatno bomo na petdeset tolarjev 2a pokale in trofeje v konéni ranvrstitvi Vodenje tekmovanja Obértali bomo dosedanji sistem sojenja. Ce orpanizator Tahko dobi sodnike 2 izpitom pray; €e ne, sodijo tekmovalci sami. Vstajerski regiji bo za regularnost -tekmovanja in Koordinacijo skrbel Slevko Mote, v centralni pa Grade Arsi¢ iz Mjubljane. Ce bodo Kaksne pritodbe na polek tekmovanja jih bomo resevali na zboru vsch tekmovalcey pred pricethom —zakdjuene lekme ( vetino glasor prijavijenih tckmovaicev). Enako bomo resevali pritotbe na potek zakljuene - tekme (lakoj po tekmi in pred raiglasitvijo konénih rezulta~ tow Pravila: 1. Tekmuje se 2 modell kate- gorije 4-1. 2. Minimalna teta modeta ni predpisana 3, Doltina vieéne vrvice je 30 metrov, merjeno brea nap- enjanja. 4, Naksimum leta je 90 sekund, 5. Tekmujejo junior in seniorji skupaj 6. Dra modelarja ne smeta ‘iekmovati z istim modelom 7 Na posamenni tekmi je potrebno narediti pet startov. Ce zaradi vremenskih ali drugih razlogov to ni moino, doloci——_stevilo startor tekmovalna komisija, 8. Tekmovalno komisijo se 9. Uvrstitve bomo tockovali kot v svelovnem pokalu: prvo mesto 25 otk, drugo 20, lrelje 15, cetrlo 12, .. 14, mesto 1 to¢ka). 10.2a skupno wvrstitev bomo Steli vsakemu tekmovalou tri najboljge rezultate na regijskih in tri na skupnih tekmah, 10Ja \ekme Zupanekovega pokala se ni treba vnaprej prijavljali, Prijave sprejemamo na terenu pred priéetkom tekme 11Tudi druga tekmovanja lahko stejejo za Zupanekov pokel (npr. Memorial Stojana —— Kranjea, Milena Boriska itd). Pionirjem se primajo trije startiiz rednega tekmovanja, dodatno morajo narediti ge dva Starla; ostali pa vseh pet. 12V Lelalskem — modelarju bomo redno objevijali —ysa obvestila 0 tekmovanju, razpise Lekem in rezultate. Rezpisolvoritvenih tekem tretjega Zupanekovega pokala Prva skupna tekma bo vy NEDELIO 25, oktobra ob 10 uri na Cerkniskem jezeru Starinina bo 50 tolarjev in bo celoti namenjena pokalom za konéno uvrstitev. Prva tekma vcentralni regiji bo 8. novembra ob 10 uri ne tekmovaligeu PSata pri Ljubljani, Prva tekme v élajerski regiji bo predvidoma.v Murski Soboti ali na Piuju. 0 tem se bomo — dogovorili. na ysaki_skupni_tekmi_pobrali__dolo¢i pred samo tekmo. Cerkniskem jezeru. ity AETALSRI WODELAR - 8/1992~< \ a \ Le! \PROFIL iaenadas B oe [Je]~estsete On mesg 22 ovedia eure 429