WIusebina dereslau Lninicha Mamer “fenepoeat “Winllea eteulha 2 lett B 1992 s programon rednika: 81a’ je Mole in Boris oe Pell, Risbe in tisk: Sasa KozuhDogajanje v mejni plasti odlotilno vpliva na lelaine lastnosti modela eliko _felalskih motelov je namenjenih tekmovenjem pri katerih gre 2a timdaljfi Gos lela, Pri konstrukciji modeta gre tore} za doseganje fimmanjSega padanja pri ohranityi _polrebne mere slabilnosti - Lo je Be posebs] pomembno pri prosloletet'h mode- Tih, |B 6356 b in silo trenje Loka zraka, i obleka Aerio, Reynoldsovo Revilo je mejbne. Tunanje renje areke pavetuje neugoden vpliy, Laminarni mehurji ki rrastajajo lesno pri povrSini krila zakenjojo oprevlali sroje delo (ce to iso Fe rey Obtekanje je vedno balj neslebilno, predvsem pri vetjih —— TO] [0] F] 3a] oo] SOT wa] 70] a So OT] =[e [clare stra 3 [avs sac ard [syslenqzzsiozd Leber, inzhtasleas|zedasiaiiase as} 2 [zzaua] 0 | : Najmanise padanje modela, ki je predpogo} 2a dosego dolgega asa poleta, dosegamo pri vetjih.vpadnih kotih. Le-li omogoéajo doseganie veGjego koeficienta vagona, Z.naras- Banjem vpadnega kota krila. pa nar~ a¥éa Ludi upor. Obstajajo pa profil pri kalerin se ob vetanju koeficienta vigona (seveda v_ neki mejeh vpadnih koto) koeficient upora ne ® spreminja veliko, Profili katere smo 40 sed uporablali za prostoletebe * modele imajo spodnjo stren prece} vboteno. jena _upognjenost je ve€inoma vetja od 4.5%; debelina {akin profilov pa obigejno ne presega 6% globine. Hitrosl lela modela s krili lakSnega profila je pri vpadnem kolw vetjem o¢ 6 stopinj zelo majhna. Odvisno od oblefitve krila je ta hitrost od 35 do 9 m/sec, pri sobnih modelih ps Se manjfa, V_ tokgnih okoliXinah prihaja do veéjih neugodnih —sprememb . v rezmerju. med velrojnosinimi silaini vpadnih kotih, “Aeradinamigna pole dice” onemogota obéasno ali pe ker slalno Lokn zraka, da bi stvaril vi~ sok vagon pri ustrezno majbinem upora Te pojave, ko se nenavadno hitro; spreminjajo vrednosti upora in vagona ob spremembi vpadnege kota imenujemo histerezni pojavi ali bi terezna stenja. Pri tenkih in zelo upognjenih profilin. so. eto ugolovljivi, Se posebe}, €e profil imajo cosler nos. Tak3no modeli_veidarl. nekoako Jelijo in malokdo skuSa. povetevalinjihove dosetke; to na p pogled sploh ni potrebno. Pokai bomo, ksko uporabiti eksperimen~ lalne rezullate iz Velike Brilahije in kako ravnali, do bi v danih pogojih Gobili od modela kar najyet. To 2a nas pomeni, da bi doseglt kar najmanjse padanje modola NSS. Presnel je naredil zanimivo ra~ tiskavo s kalero se je dobro po- drobneje semnanili. _Predmet njegovih raziskav je bil ~ profil Benedek B63566, ki je iz le vrste eden najbolj uporabljanih. Njegovo cbliko in kote kee stika 1, Preizkusit je dve krili modela PIA rasliéne rednie. Krilo A je sestavljeno ia reber, nosilcer in papirne preveke. Levice flovnega nosilea so spuséene pod obris zgornje in spodnje strani profila (slike 20), Toksne gradnje pri nas ne sretujemo vet. Na veh tekmovanih pred dvema deselleljemas Snim modelom postal P. DvoFek svelovnt prvek. Njegoy model Saper je Xe pred_nekaj Jeli Ielel na repub- Ji8kem_pionirskem —prvenslvu Ajdovicini, a zaradi slabe reglaZe ni dosegel vidnejSega uspeha, ilo, B (slika 2b) je narejeno po dana¥nji modi: rebra, nosili in plank {plank sicer le na zgornji strani), €e2 to pa. previeka iz papi. Globina krila je bila na obeh profilih 130 mm. Krilo je_bilo testirano lunelu preseka 840x150 mm. Maks malno hilrost. —araka30m/s ragotavlja venlilalor x eleklromo~ lorjem modi 165 kl Iilrosl loka zrake ¥ mernem prostoru so meri s pomotjo mikromanometra (na~ [EB] [EB aceal tanghost 4), Pa). Sprememba dinam— | ignega tlaka v prechem prereau je | * dosegla 0.5%. Slopnja turbulentnosti “oka je bila dologena z turbulentnim oklorjem krogle in zna8a 1,34. Upor ALETALSRI MODELAR - april’ 19924 a in vigon .so_ merili z tehlenjem (natenénost 0.04 Pa). Tunel krofnega lips 2 zaprlign mernim prostorom je name8fen na Polilehnicni Soli v Hafield. 0 thrupngsli lunela ni podelkov (la namret vpliva na procese ob krifu) Avior priporocapreviénost_ pri razmisleku o dobljenih rezultatih meritey v Lunele dobljenin reailtalov so med costolim ugotovili, da je pri wiih ypadnih kolih obstoj Jaminarnega loka na zgornji strani profila B 6356b —prakliGno nemogo& Tur- bulenini lok se lahko obnaga tako, da ustvarja pogoje 2a naslanek (ob~ sloj) laminernih ineburjev. Do Lege pride lako, da se lurbulentna mejna plost Ze kmalu odlrga od povrsine icila. Ker pa ima turbulenina mejna* B 6356b rao turbulétorem é meee oo as plast sposobnesl prevzemanja ener~ sgije 06 proslega loka 2rak, se mejna plasl zopel prilepi k krilu. Na mestu kratkotrajnega od rganja turbulent nega Lcka naslene laminarni mehr Njegova dolzina je realiéna. Vsekakor paz naraScanjem) vpadnege hole Golzina laminarnega mehurja naraéca (v smovi gibanja zraka) Za preverjanje teh in se nekalerih Grugih predpostark so ngredili_v nekalerih teslih s pomogjo Ti02 razlosljenega ¥ keroziny lok zraka viden. 2 razlicnimi hilrostmi igpare- vanja Lega rauredéita so. ugolavijali obsto} torbulentne jin laminarne mene plesti pribjéno pa so Jahko tudi izmerili dolzino laminarnih mehurjev, Na sliki 3. je nazomo prikazano obtekanje okoli obeh tipov gladkih Oe, 4 i asic \ mel Ail v obliki odvisnosli Keeficienta Yagona od vpadnega-kota in Koofi- cienla upora. Lahko opazile, da. so reullati krila A bolj3i od rezullalov Irila B. Omeniti moramo spremembo vagonskih krivulj vlevem delu sike, ki So pri krilu B rave. ¥ nadaljnjem —poleku razishav je Pressnell Kol izkusen — modelar Seveda uporabi} Lurbulator ne krilu ‘Av niegover sprednjem zgornjem dein. Kol nadaljnje copolnilo je iubral_ postopno dodajanje petit Urakov Sirokih 0,75 mm in debelih 0,15 mia. Ravn Pressneli je te Lrakove, ki omejujejovpliv. laminarnih mehurje imenoval invigoralor) Ra sliki 4 so rezullati lestov s lurbulatorjen in’ postopnim Goilajanjem —invigoralorjer na Taalicnih globinah krila. A pri Ro=20 ‘000. Kot se vii sslike so bile dose%ene ‘gpaane_spremembe lastnosti krila Ce to primerjamo s sliko 3, vidimo, da sovrednosli maksimalnih koeficien lov vzgons pri enaker Re-élevilu vedji v vseh_primerih, razen, ko je na krilu somo lurbulator. oeficient upora jew vseh primerih rez irjeme vetjiy primerjavi z gladko povrsino. Nalksimalna finesa je praklitno envaka 1a gladko povrsing in primer 2 tur~ bulalorjem in petimi invigoratorj Railiknje se samo v hilrosti pri Kateri je doseZena, v ostalih primerih pa je slabia Na" sliki 5 so rezullati lestov obeb kril opremijenih z lurbulatorjem in pelimi invigoratorji za razlicna Re~ stevila, Krilo B je ¥ vseh_primerih slabie od krifa A. Najbolsirezultali so bili dosetenis krilom A pri Re=30 000 7 naraéanjem Re-Slevila je opazno poslabsanje laslnosti, Podobna je situacija Ludi v primeru krila B, Kjer je optimum pri Re=50 000, Razlka (00 in Re=70 000 je veliko manjsa, Raalike ¥ doseieni koefi~ cieitlh vagona so do 50% koristkrila A (pri Re=30 000). Omembe je vreden ‘Lut potek sprememb koeficienla upora, ki je po eni strani visok in se v obeh primerif dosti realikuje. Te informacije kaZejo na lo, da se pri profilitiz majlino debelino in velikim uviljem (podobnih B 63560) LETALSKI UODELAR - april 1992. .oan Mauer epozabne dotivlaje na Lem Jelaly opisuje Pierre Closler= man ¥ seoji knjigi Veliki cirkus (knjiga je ‘28le_pri Mladinski knjigh v cbirki Th vrai fontje v leleGih Skallah). Closterman, je sicer na zagetky vojne lelel na Spilfrih a se je pred koncem vojne preolal na Tempesla. in s tem B 63565 | o yrbuldter oS invigardtoy letalom dosegel nejvefje uspehie, Pi Hawker Tempest je sicer polete] fe 1942, pravo veljav pa je dosegel Sele zadnie lelo vojne. Zanimivo je, da $0 se na paradi zmage 12. maja 1946. zaleteli Stirje Tempesti v ara Pierre Closterman je ediniprefivel La ogodek Enosedeine kabina je bila ogre pojovljajo laminarni meburii pri veejih vpadnih’ kolih, jer. bi sicer moral bili tas lelenja najdaljgi. 1) Jaminarni mehurji obgulno vplivajo na rezullale lelenja. $ seznanjanjem 2 rezul tali angleSkih lestov _je pokazeno, kako je _motno negativen utinek _leminarnih mehurjev omejili pri majhnih in srednijih ‘modelih Prevedla in priredila po Clanku v reviji Modelat 9/1989 Slavko Note in Boris Kozuh wana, pokrila 2 enodelnim kapljastim pokrovom 2 ojacenim sprednjim delom. Na letalu je bil oklep_na sedezu, posodi ze gorivo in skledidtu streliva. Lelalo je poganjal motor 2 moéjo 1720 k¥. Do konca vojne so [ih naredili 800, : LETALSRI MODELAR -april 1992“41:40feerctfa iermiki smo ¥ nasi revit 3e piseli. Tokral. bomo spregovo~ rio. lem koko naslaja_ in aki pogoyi so zanjo polrebni. Zemlja. se zaracl songnege obsevania segreve. Zaradi razlitne podiage (cpijanje Zarkov, vlalnost, prevodrnost loplote v globino itd.) la segrevanje ni povsod. enake, Had toplejfimi povrginami se balj segraje Ludi zrak, Nod zemljo se na akin mestih naredi mehr, ali balon Loplege zrake, ToplejSi arsk je lazii od zraéne mase okoli njega. Balon lo- . plega zrake se odlepi od zemlje in se ratne dvigati. Ce so pogoji ¥ mirujogem zrakn ugodni se lo dvi~ ganje latiko nadeliuje do vigin celo ve kilomelrov. Tako nastaja_ter- rnike. Ze mane balone, ki jih vetinoma_lahko korisijo le plisi in modeli zadostuje Ludi mania radlika lemperalie in nili ni wujno da sonce moeno ogreva zemlja. Tud) pod oblagnim nebom, ko ni skora} nobenega segrevanja zemlje se lahko prot lermiko; Ua nomret tudi sicer niso povsod_enako topla Ce je toplejSe_povrsina Lal vefja in be sonce mono segreva zemljo se lahko ustvari velike zaloge toplega areka. Ko se termike sprotilahko v lakem primeru Ludi vee kot'pol ur (veasih pa Se dlje - toda to je redkosl) slalno na istem — mestn najdemo dvigonie, Tekral je dvigonje tudi veliko motnejée in model ¥ nekaj minuiah doseée vet sio metro vikine, Model lahko dvignemo kjerkolh nad starlnim mestom saj je povsod dviganje. Poleg dobrega_terena in motnega sonca so za laksno Lermiko potrebni neki pogoji. v miryjodem czragju. V igi plasteh atmosfere mora temperatura zraka_hitroje padali 2 visino kol obiéajno, Dobro je ludi, Be je erak bolj vladen. Takral se sproda lermike, ki jos. pridom Koristifo tudijedratnipiloli, emajarji in jadralni padalci. ¥ Laksnih dnevih je nebo polno belih kopastih oblakow. ‘To so oblaki podobni. velikiy keram slepene smetane. Visine laksne ler~ mike jn do. haze eblokev .in e vsje = do agornjege robaoblakov. V Aaksnih dnevih je véasth nevarno spusliti medel celo iz roke brea sprozenega lajmerja, Spominjam. se primera, koje na Liubljanskem barju modelarju odneslo’na taken nagin {ekmovolni model FIA ¥" popainern breavelrju je potrebna temperalurna raalika skoraj 4 slop~ inje, da se premaga sila trenja in toplt ara rene navigor. Talo Sev faksnem vremenu termike sproza mani pogosto. 0b zerji se Lopli zrak onici vse dokler razlike. lemnperatur ne, doseée polrebne vrednosli, Ter riéna dviganja se sicer_sprotejo redkeje a so rato obseaneie, rmogacjsa in predvsem ronesjvejfa Spremlja jib pojev roblege ter micnego piso. Ker se na ener mest ; dviga lopli 2rak_prihaje iz okolja na njegotp meslo hledni zak. Ta fermigai vetrié piha vsakokral druge stroni - pae. odvisro od toga ij se je ulrgal balon toplege araka Pri sprozanju_lermike pomaga tudi veter. Veter balone Loplege araka poliske nad temo in Ui se ob prvi oviri,odlepijp, Za to ni potrebna {olikéna raziika temperalur, kot ¥ ‘mirnem zraku. Taksne ovire so labko drevese, skal, hige. odor zemlje ali colo avlomobil in Ide na Harun, V lakem vremenu se Lermika sprota bol} pogosto. inna ge mesh na¥alest so baloni menjsi, dviganja slabsa in bal kralkolrajna. TakSna lormika nag veckral preseneli v dobrein in ¥ slabern Morsikje vill ne naslane prava “irajno” lermika. Toplege areka je premelo in temperalurne razlike so imajhne in se erak dviga Je nekay dose. melrov in uslavi, Veasih je Ludi “ie dovolj, da model astane v-araky dlyajsel sekuumd vee in dase maksimumn. Zato pogosto, Ludi v na pigled popalnoma nelermifnein vre~ menu, nekaleri Lekmovalet_ dosegayo v vsch Lurnasih maksimume. Ob oeieracilem lermicnem vrememy in ne premocnem vetra se Jehko ob kakSni_oviti_stalno sproza_rahlo dviganje in Tabko na islem mestu daseiema vec maksimumov zapored in vse na manjai visi, Vse je pa videli {ako kol, da model “danes odliéno planire” Sicer_je v nepremognem velrw treba Uérmiko iskali nad akSnimi lei, ki so primerna za njen naslanek. To so majbolj suka lia ali pa lakina powrSina, ki se odfiéno in hileo segreva. Poiséeme v okolici starlga mesta najbol} su) teren. ¥ vsekem primeru pa bezimo od elaznih, imakrity ali celo x vodo poplaelenih lalNad tekim terenom avetine ne tomo naslidvigonja. Zs naslanck lermike 50. primerna Ula, ki se bilro segrevajo (npr. pescena ll). Tudi nad visoko poraééinimi emi bomo naéli poredke — dvigonje. Naymanj. or noramo vedeti je: TERWIKA SE. NE SPROZA NAXLIUCNO. AL! _KIERKOL! ‘Tadi Lam kjer je pred tremi minulpmi bila dobra termika, je nekej Gesa verjelno ne bo (dokler se spet_ ne nabere dovelj loplege aka}. Tore) aupajmo narevi in njeniim zakoniloslim,, in raje malo. je Irodimo in cio nad primernim lerenom, kot pa da brezupno iemo termiko lam, kjer je skoraj me more bili LETALSRI MODELAR - april 1992sveteuni modeli "WM sdel G-7S Model Ai, ki smo jih dostej objovili v Letalskem —mode~ larju_o bili glede na mere in Loris ipa. "Kompakt" (Sneta motika, L-15, Nojea in Andrej), ali pa ipa “orangulan" Jajce in Cebula). Ja modele preega lipa je anadilna menjga doldna, mani rezpon krila in vodorevnege repa, kralek in visok Lt jun in pogobno; 2a modele drugega tipa pa ali Cudna pblike (npr. Jajce) ali gradnja (npr. Cebula). Tokral smo inbroli nekoliko bol klasicen model. Razpona sicer nima izrazito ve~ likega, je pa v vsem —ostalem * Klosiéen: vitek vodoravni rep velikege rampona, zelo dolg trup in Se posebe) Jjon, klasitha oblika konca kril in i vodoravnega repa, Kasicna grednja vseh delov ilé, Ne veriameme, do (8 veliko modelarjev dela modelo ne~ * lanko po nacrtih iz revi. Yerjeino bo podobna usoda doleLele Lud model 2 : 76. vsak si ga bo_prilagodi nekaliko po svoje. Tudi nas. namen_ pri objavljanju naerlov je Laken, Ino~ vatorjem predlagamo, da ohranijo geomelrijo modela in napeljave. Za nose Lekmovalne rezmere bi bilo dobro malo povisali trup pod krilom in vgradili kljvko za kpodni viek, poencslaviii gradnjo (Se posebe| ‘vodoravnega repa), leseni trap nado— ne mestili scevjo, krmilo smeri bole ali 7 7 drogate pritrdili in Se kaj. Tudi’ raje I-nosilec; sicer pa rajeizberimo i vezane ploite in zekljuci zrebrom nosilec v krily ¥ obliki I~profila bi Skallaslega. “Trdnost I-profila je 5~Tmm. Uska se zacne 2 enakim nadomestil s Skallastim nosilcem in odvisna od natanénosti igdeleve in rebrom 5-7mm in aakljuéi 2 namesto srednje stojine zapr! nosilee lepljenje slojin; trdnost Skallastege. zakljucnim iz mehke balze. Zg rebra od spredaj in od zadaj 2 dvema —nasilca pale od leplenja (de nisc —srednjih delov naredimo dve sabloni slojinama (elej nosilee na Sneli mo- nalantno odrezane sirlijo preko, St, za rebra vuskeh pa se sablono 82 iki, L-15 in Piku xy-14), Vedeli je pa nosilca in jih_obrusimo). : Rebra_za_u8ko izrezemo po glavni Lreba kaj to pomeni dobrega in sla~_. ledelava modela : Zabloni in jth zbrusimo med, Sabl- bega. Trdgosino in po efi je ugodnej&i_Krilo je deljeno in pritrjono 2 deme, onama SI in $2 lako, da se krajkajo in profil Skatlasli nosilee je lsfji 2a ajoneloma 2mm. Za kilo. si lanjsajo. Zgornji_nosilec v uski je indelavo. Glavna razlika je pa v tem, pripravimo osem reber iz vezane Ighko iz_ balze. Zednja lelvica se'v dase nopeke vizdelavi velike bol) plosce I,Smm, 22 reber it balze 1.5~, usksh zoBuje od 2.5x18 ne 2x10mm. poznajo na I-profilu kol na Skal- 2mm, Stiri, rebra iz balie 57mm, 14 Rebra iz balze lepimo z acelonskim lastem nosilcu. Ce imamo res kval~ _reber za uske (la se zmanjsvjejo) in lepilom; rebra 2 yezane plosée pa iletno lepilo in smo sigurni, da bomo se dve 2akljuéni rebriiz mehke balae epoxy lepilom. Uske K srednjemu nalanéno izdelali_stojine naredimo 57mm. Srednji del se zatnerebri _delu. velepimo _ metodo dvojnega ALETALSRI MODELAR april 1992/ vruto2-10/ A f T1 s10" \T2 s.2410 T9 oc. Spendiik 1 | 113 oc. 42 a[oulzn id 30 tL OL Es DUIZNIG"S0 -yA|PUddS-a0Jepljgnja. Polja med rebri iz. vezane plosée plankiramo 2 balzo 2mm. Pri tem so bajoneli viaknjeni v kria Krije oblecemo 2 Mikalento ali debe lefim joponskim papirjem in Jakiramonajmanj_petkral. x nap- enjalnim nilrolakom. Po vsakem Jakiranju puslimo krilo najmanj 24 ur bucikamipripelo na delovna desko. Po zadnjem lakiranje ge pus~ timo dokler niso gotovi vi ostai deli modela Vodoravni rep: jadelamo ga celega i najlavje baze. Polrebujemo 22 reber 1-L.5mm, 11j nosilce 2x2, spredaja letvico 4x in zadnjo letvico 2x10. Polje med sreénjimi rebri plankiramo xrbalzo Imm, Lakiramo ga trikrat in tudi pustimo pripelege ne delovni desk Navpieni rep zbrusimo iz le balze ‘Trup ima glavo iz smreke ali tipe + 2mm, Smerno krmilo je prilepljena Jdmm zodprtino za tajmer isvinee. <= ostki svile (Lo se mi adi slalisa Jz enskogs materiale je Lud baldahin © reSilev od ostalih znanih, na katerem je krilo, Na glavo : Wapeljave naredimo ix. laksa 0,3 ali prilepimo lelvici repa. Med letvici ; 0.4mm. Model » obleZimo in vlepimo rebri T7 in 18 in zakljuéek * uravnovesimo, Obe uski imala negaliv Lupa (vse ia belze). Pred lepljenjem — Simm na koncu. Ce boste dali Larbu~ boénih slronic iz bolze 2mm na- . Intor {nekaleri 2-75 ga imajo, peliemo laks za delermalizotor in 2a nekoleri pa ne) ga dajte 8mm od Rijvko. Baldahin za krilo pripravimo, sprednjega roba. Teta modelo je 225 zbrusimo, nalepimo nanjdve rebri iz - Ker lako, zablevajo ceska pravila vezane plosce, avrlamo luknje za | Vendar e pri izdelayi zadnjega dela bajonele in ga prilepimo ne trup. ° irgpa patimo na lego ne bo skupna Stranice so iz enega kosa balze od: leza modela nié vegja, kot smo je ljuna doreps. Dele izsmreke in vse , vajeni pri nas. Ker naSa_pravila ne ra sprednjem delu trupa lepimo 2 * predpisujejo minimaine tere se splaca epoxy lepilom. Stranice iz balze lato | na lo pazili pri izdelavi modela prilepimo z belin leptom svelo Be 2 st EEE omenjenimi” ijemami pri nporabi sete) rid do bua, izdelaw oldtimerjev. V Anghi Pranolji, Zdrufenih driawah Amerike in Se marsikje so {udi lekmovenja zelo,razsizjena, ponekod imajo prava drzavna prvenstva. Ker lo niv programu FAl pravila v svetu niso enotna. Mi se boro glede Lega za taielek agledoveli po eskih pravilih, Kaj je splob oldlimer? Najprej je to [ohko,res dovolj star model, narejen Se v Gagih, ki jh predpisujejo pravile in pregivel desellelja na keksnem podstresju ali ¥ zepresenem kolu delavnice. Yender je lo redkost. Pravzaprav so lo novi modeli toda narejeni po slari dokimealacii in iz originalnege materiale. Kako iahko lo razumemo in upoélevamo? Kot ¢a~ sown mejo bamo jemali 20 let. Model ‘mora bili narejen po dokumentaciji slari naman} 90 tel. Zeradi anoint lore se kol dokumentacije Steje le abjara v rewjah, njigah ali po v xakSoin urednih arhivih (lehniskih muzejih in podobno}. Ce nacrt modela in opis yedelave ni bil javno objas}jen se taknemu model uradno ne more priznali status oldlimerja Tagotovila v slilu: “jaz sein a-naerl narisol pred 36 leli, ali nasel sem ga na podstrésju itd” seveds ne velo. Tore) nacrl, naprimer, imamo. Sedaj laciji naredili model iz enakega ° materialov. rmoleriala, ol ge je predvidel kon ~ Pri tem se ni Lrebs driali: nobenih slruklor ali kol je bilizdelon pratotip. : Kalegorij, Ic so namret lakral ilak Seveda to prévilo dovoljuje nujne = bile drugeéne in druge. Pred (ride injeme. To so primeri, kose ne da vee < setimi leti so bila pravile xa FIA dobilioriginalnege maleriala. To se . in AI podobna afi ceto shoraj enaka nanaée na razlicne wste pera, ° kol danes, toda pred Siridesetimi papirja ali svile za oblagenje, ~ in ver pane. Ker ne gre za inrgzilo bambusa, ki se ga praklitno ne dobi ; Lekmovelno kelegorijo_ je opieajno veS ild. Toda lrebs je uporabiti ma~ ° dovoljeno Yekmoyglis kakrsnimkeli Lerial, ki mu je najbolj podoberi,To | modelom slarejsim od 30 Iet praklicno pomeni, da ni moda - Skupaj bi tore; lekmovale A~ senke, uporaba folij za oblaéenje, karbona, ~ A-dvojke, nordijke ali pa kakrsnikoli sleklenth vaken ild. Glede na to, da jadralni modeli (ce se dogovorimo pa se ta pravila ne dejo striktno nili ° tudi npr. gumenjeki_ ile.) nopisali, kaj ele uporabljali je: Gé bo dovalj intergsa home organ= vedno nujna neka loleranca a la je izirali tekmovanja. Ce se ne bodo nash na resnil Lekmovanjih res mini~ * organigatorji, ba lekme organizirala malna. Prav lako ni dovoljeno na srednistvo Lelalskega mdelarja No modelu uporabljeli, moderne tokrel_omo Ludi preslngalina- mehanizacije (vlecne Iijuke, — tancnejsa tekmovalna _ pravila. ramujanje smornega krmila, BUNT Tekmovali bi npr. lahko s 30 ali 50 ali kaj podobnega). Tudi ni dovoljeno ‘metrsko —vrvjo,_—_ustreznim pojacenje kril npr. 2a izstrejevanje. _maksimuipom in na dva ali tri slarte. Dovoljena pa je model apremiti z Nekaj naerlov bomo objavil v revi; delermalizatorjem, Geludl je original nek se jth dobi v_sterih revijoh in ii imel. Za te nemen je dovoljeno knjigah pa $e mogace je. Ljubitelj uporabljati tua tajmerje slarih modelov in slare gratnje n= Skratke: treba je imeli vsaj 30 let dei, Uirednistvo Lelalskega modelerja slaro dokumeniacjo. izdelali model japoveduje prvo lekmo za lelo 1993 po njej tako, de je po proflih in - in. sicer ob zakljuéni tekmi 3 geomelriji —enak original, po Jupanekovega pokala na Psati_ pri malerialih pa. kar najbolj podoben. —ubljan opija moro biti zvesla originehu 2 AETALERY UODELAR april 1992Prrolno gio nemerarali objeiti mete store natrie (priserbela sia jh Peter Kovadié in Joze Zrimfek). Yendar ge je inkorao, do je kopiranje takih naésiov predrego, pomanjSevanje na formal. A$ pa ima posebnega. ssl. so s0 5 ong najni naerti ne formalih AZ in Al in se vediih(nekatericelo no ve¥ taki listi), Os bi vabudili zanimanje in spodbudii praditeje homo venderle objewal notre, toda le formalo Ait sori revi in knjig. Teko si lahko byelci stverijo bolfo predslavo o tem Keksni_ so spich ti mode Ker pe Lakin ner vereing ne Bodo dovol} 23 grainje, imamo riley indi liste, ki se bodo resno zanimali za star in’ sami nario nimejo, V ureiniftvw mama trenuino sedem nafs str jadralnih modeloy domete rednje, Kdor bo Heel doiti nace ma iahko demo kopirali kakSnega v merilu 11 ino bo tal a cen flab, Rer se to stascma nabralo. fe vee natrtav bomo ¥ naslednjih revjah dopolnjevali sear Natsti urednistru Itaéetnfki jaa model "CBN" eonelruklor ~ DySen —Cener, 1946, roxpetina 1400, dlzine 800, labina Rrila 170, ee 400g. 2Nedel AL “TARMIGAR TCC-1": kon~ slruktor . Slresberger, 1958. reapelina 1200, dodine 880, lone ka 13D, en, ‘STekmovali jadralai_ model “SP.2 Konstruklor StaS Pelen, 1947, reapetina 192, éodine 870, plobinaRrila 70, teks 580 g 4 sokosposobni jedrlni model “FE 62 onsiuklor Emit Fes), 1942, raapetina Fry dina 810 elbinn kn 6, tela neanana, ‘S.ladralni_ model ."CD-16": konstruklor DukanCener, 1947 rhpeline 2200, dolla 4060, lotna kil 20, Bs 780 Sadralni- model WEY — 18" kon struktorja Nenad in Ernest Velikonja, str objonljen 1942, pre lela) 1989, feapetina 2740, dollina 1900, globine fils 290, tea neanans {kris chee meniter 16-18 p/dm2), ‘Tekmovslni_ mode) “BONDUR™ kon struklor 8. Carevié in 4. Diordesie, 1249, remplina 2450, dolfine M2). alobing. krle 270, eta 900 ALETALSRI MODELAR -april 1992mph abu vtamwonin Deo, 0 brian into wicha Trap t9t na ete Poon Becton Crean tin he! yy eerend a Sut Ra Hels Kyte, ebiety, pel RC sora, ptt kom souplavo ln Slaby magnet «see i zpldbel tam kam jsem chit. Sakorec wie v notiehe taaéet ne 60 agna- Sub Sorta oom sete ope ati 8 Bo wee ‘stain mye y,mebio amet jae by ert Zap Prat “ast rmoeeistanou georee odely Ye aly" padesven iaeah Polograta pied ns ‘eta mir sate schoo esocuscen ity Tae eoey tet eel Sl etd 86 ona Yaka Maio hoy nde ha tn ov Citek Lit kamen Dehwenice L I I “eeuKovi allt 1 df Sumotsoss | A zarizen ha r2daihnt 1 fos LETU ‘fon ab i 2} erak store (ER. 8 a ie a Bee Es g DENY ~ sobreeni KLUZAK No ZEMROVICE 2 i ia Yost 86) J ° MS amen Hehrovce SESEESES = 4 MODELAR - 611989 - 169 9rea | : ER ALOK: STRAKA S. 22 konstrukce > P.KYNEL 1952 350 MODELAA «1/1088 «7eezultati sedma tekma: Novo mesto, 15.2.1992. INCAR Primo, 90 90 90 90 90 450.25 90 99 90 90 66 426 :20 90 67 90 90 70 407-15 ALRGENIC Aosljan 70 M4 90 72 90 406-12 SUTITAN Joze % 78 90 55 8 396.10 B.DOVIC bo . 4 54 90 90 90 369. 9 TKOPRNIKAR Primoz 56 50 90 90 80 3661 8 AGRADISEK Malevi = 74-90 44 90 53 351° 7 S.SKERLAVAI Anze 53.90 26 90 90 349: 6 HOTBRLEP Danije} 3 90 90 90 45 346° 5 HF ROGMAN rene 0:90 9 90 47 aT. 4 12.NOZE Slavko. 90 1 6 7% 90 36-9 SBKOPRIVHKK Dejan 65.81 44 48 DD. 300: 2 14.KOZUH Saka 90 53 50 42 68 303: F \S.VERTOT Mion 0 80 42-45 97 204 I6.BREIC Kristjan 7 18 62 49 90 290 J2RUSTIA K 27 37 2B 90 90 272 18.0314 Dejan 3015 55 90 55. 265 JO.KRAMARIC Bernard 431 28 YM 44 150 Osma lekma: Murska Sobola, 22.2.1992, {.VIDENSEK Tone 90 90 99 90 $0 4508270 25 2SENCAR Primo 90 90 90 90 90 4504223 20 SLEGENIC Bostjan, 90 90 90 90 90 4504112 15 A'GRADISEK Malev 90 83 90 78 436 12 S.NBRTOT Milan @ 90 72 90 424. . 10 6.TITAN Jove 57 90 90 90 90 417. 9 TROZU Saka 82 90 GI AD ADB”. Bw BNOZE Slavko 7 90 48-90 57 1 SITERLEP Danijel M90 68 GH 73 369° «6 JOXRAMARIC Bernard = BI 44 60:90 7 3505 11 ROZIC Bostjan 64 55 75 90 60 BM 4 2°77TAN Bojan 9 59 55 37 19 420k I3.BUSTIA Kristjan M90 54 67 50 305 ' 2 wskeriai ance M90 7 5 4 MOF I FSKOPRIUNIK Dejan 7553.79. 288 IS.DOVIC Ivo 41 30 85 48 90. 274 IZOSIA! Dejn 621 42 73 90 25H 18iN 85 SM 48 46 29 252 I9SINIC:Sa0 38 61 72 26 45 240 20 INC Milan 27 30 42 19 9 208, 24.2160 Martin AEM AS BL 4 18g ALETALSRI MODELAR -april 1992Devela tekma: PSata, 15.3.1992. 1. SENCAR Primo’, 9090 80 90 90 450 25 2, BARDORPER Ales 90 90 79 90 90. 438 20 3. LEGENIC Bo8tjan 90 66 90 90 90 426 15 4, VIQENSEK Tone 85 90 9 90 90. 425 12 5. KOZUH Boris 90 90 87 90 67. 424 10 6. OSLAI Dejan 90 90 58 90 90 418 9 7 i 90 18 99 99 90 378 8 6, Kod 54 90 90 99 42-366 7 9. ZNIDARSIC Luka 33 90 99 90 53, 356 6 O.DOVEC Ivo 41 68 89 67 90° 385 5 JLMOZE Slavko 54 90 90 3 60 g29 4 12.I0TAN Joie 58 90 90 0 90° 328 3 13.TERLEP Danijel 90 63 AD 45 44. 922 2 I TASANTAYEC Branko 31 90 71 80 46 318 14.GRADJSEK Malev 60 3 7% 90 90° 318 IGARSIC Grade 33 90 40 52 90 205 T7KRAMARIC Bernard 39 32-90 90 45° 295 AB.RUSTIA Kristjan 36 71 90 4% 23° 265 19 BATISTIC Peter 18 52 22 61: 90. 243 20.KEBQUAR, Rok V7 56, 92, 27 21,ROZIC Bostjan 8 45° 90 231 22NERTOT Milan 45 Me 43, 203 23 HAIDINIAK Andre} 90 22 26 197 24 KOPRIVNIK Dejan 4 ae 161 KONCNI REZULTATI ZUPANEKOVEGA: POKALA 1 VIDENSEK Tone 25 15 25 15 25 25 20 12 160 2 SPNCAR Primo’ 5 0 15 20.20 42 25 20 25 137 3. GRADISHK Mat 70 202-5 .9 712 1 8 4. ROGUII Roris, 5 21206 715 01 7% 5. KOZUH SaSa 3.2 0 2:0 151 87 63 6. LEGENIG Bodtjan 00 0 0°9.4 12 15 15 56 7 INIDARSIC Luke 0 1°6 6.12.0 096 53 8. TITAN Joze 08 00 1010 10 9 3 50 9. BARDORFER Ale’ 012 00:75 0 020 44 JO.SKERLAVAI Ande 90 0 0-10 61 8 35 ILBRATUSA Ivan 62% 5 0:00 0 0:0 36 T.BREIC Kristjan 20 8 12:00 0 00. 3 13MOZE Slavko 803500 374 2% 14 DOYC Wo 00 09:20 905 2% 1S. KOZUH,Yasja oo 77:00 000 % 1B.VALENCIC Goran 40 2 1:30 000 2 !2TBRLEP Danijel 000.400 562 17 18.0SLAI Dejan 0700050 06009 16 19.NERTOT Milan 09 6°003 0100 13 2OSUHADOLNIK Simon =o D0 OOM DO 21.KBRCMAR Rok 900 008 O09 & 2taRsic Grade = 2 OO 2 000 B 21 KOPRIVWKAR Primo = 0:0 0100 8 OO 8B 24 PAYLIN Crlomir 000 006 000 6 25 KRAMARIC B oo0 000050 5 2GROZIC Bost} 000 000040 4 2T.RUSTIA Kristjan ooo 000020 2 27.OPRINIK Dejan 000 000200 2 27 SANTAVEC Branka ooo 001001 2 4LETALSKI MODELAR -april 1992Danijel Tertep Y) Enaindvajsclegn marca lelos je acroklub Novo Mesto, pod pokrovileljstvoin delavne organi tacije YELEMA doo, iz Novega Mesla organiziral Prvi Velema _pokal. Tekmovanje naj bi bilo v wseh Ureh FAL kalegorijan 1 ABC, vendar tekmovaleev s_penji ni bio, ‘gumenjabi pa sta bila le eva fpa ge la va iz domagega kluba). Tekmovanje jebilov lepem, sonénem in breavet romem wremenu. —Zaradi pokro~ ULTATI t. VELEMA POKALA KATEGORUA Pla: {| tien starlnine. Zbrali_smo se pred ~ hangarjem a: nas je pokrovitelj takn} ‘cxlpeal x goslilno na Lopel aj (zjulra namreé Se ni bilo prave vrotine). Ko smo se pogreli smo se odpeljeli na ‘anil del vzielne sleze in lokma se je zatcla. Yse je polekalo brex KakrSnibkoli zepletov inv dobrem vadulju (na slartnem mestu smo imeli Gaj in motnejse dodatke). 0° sijainem vremenu priéa dejslvo, da je fly-off polekal, vse do 6-minulnega maksimuma ae lakral ni bilo treba dalet po model (najvee do 300 molrov’). Po tekmi nas je pokrovite}} peljal na bogato kosilo ¥ lelalifko restavracijo. Po Kosity so bili razgla¥eni rezullali in podeljene prakl nagrade: zemagovalec je poleg pokalg dobil trenerko, drugi in {relji pa pizame. Na la nécin se pokrovileljz Velemi in predslavmiku Damjanu ulicu 2a Jepe nagrade in kosilo. se 10 ahvaliti ajenemu rmodelerje pa Ze 21a] vabimo na Drugi Velema pokal prihodnje Ito kolegorija FQ LSENGAR P. 1260 + 240.4 990 + 960 1 STANKOVIC D130 180 180 {70 175 111 180 1126 2. ROSIE. 1260 + 240 + 300 + 95 2. UNC D. 121157179 110 0 0 0 567 S.TERLEP D126 + 240-4 300 + 45 4, ROZMAN T. 1260 + 2404 201 5. VIDENSEK T. 180 180 180 180 180 158 190 6 BUTKOVIC M. 180 180 190 ¥72 180 180 151 7 NECEMgR T. 121 101 155 180 158 180 186 8. BRATUSA 180 180 68 137 180 25 180 9, MUUC D, 10 000000 10. BREJC K. 1B OS D i ef : t é kalegorija FIA kategorija ‘A-1 z SENCAR P 1260 + 240 1. LEGEQIC B. WH 84 90 72 90 407 2. PODPADEC 3. 1260 + 215 2. DOWIC 4. 45 54 90 $0 90 369 3. VIDENSEK 177 100 100 180 180 180 180 1257 ‘3. KOPRIVNIKAR «56 50 90 90 AO AGG 4, KOSIR D 170 180 180 180 180 180 180.1250 4, SKERLAVAI A, 53.90 26 90 90 349 5. ROZNAN B. 165 180 180 180 180 180 180 1245 5. KOPRIVNKK D. 65 61 44 48 90 308 6. ZUUC D 180 180 190 100 166 180 112.1176 GRUSWAK. 27 37 28 90 90 272 7, BRATUSA I 180 180 156 [80 139 180 138 1153 7. OSLAI D.. 30 95 55 90 55 265 6. NECBMAR 158 180 166 160 123 160 180 J147 8. KRAMARIC B. 43-1 2B 34 44150 9. TERLEP D. 94 91 180 180 180 {80 180 1005, 10, SUHADOLNIK S. 180° 91 180 100 145 180 178 1062 11. TITAN J, 180 {80 125 105 180 180 85 1039 12. BREIC XK. 26 180 112 180 180 180 140 998 19. KOZUE S 71 100 190 180 180 180 95 986 14.9% 012i 81 180 95 180 151 909 LETALSRI MODELAR - april 1992Propel a das ” LETALSRI MODELAR april 1992