楓

ゝ
二 .
タ
21θ a認 々

・―

■ □
VI

η □

□
F□と双亘ka己
ロ
ロ
´こ■ IIⅢ ドI「
訟 NIRNO UЮ 閥
嘔 留 ■ 黎 脅 ■ ■ ■ Hm
イ
 BoRovA vLAkNA ア
StovENskA A dvojkA 6
目B AFF● lE jUNiOR 10
ZUPANEkOV pOkAl 12
05丁 ALA ttEkMOVANjA 1lF

MOdEI Al‖ MINI‖ 16

SAM ChAMPS 18

UREDNII(A: Slavko MoZe in Boris KoZuh

TEHUCNI UREDNIK: sasa Kozuh
十 楓

RISBE: SaIa KoZuh

r't7?f#Kl o je interno glasilo
ゝ
ニ

7fAD8,4t4R Letalske nrize Slovenrye

手

Z€DC-4SK'? I l/r.\Y,,h llilarnll,..,,...

′
Vと uH′ lviv:tJ.:1ノ ヽW
I4 I'lnnnti LIり
:4′ rt"ゴ
ll,,htlann lnl'll QIn EEf I l-t -tl ,
lUQJ!l U特 ! ￨￨
7‐ υり
￨￨ :｀
1′

'JllJ:￨｀ ▼

―
 rninulih nekaj Ietih je Ietal L,e vedinorna uporabljajo talrtnimi).
pri5la k
nam wsta novih karbonska vlakna, a borova le Zato se borovo vlakno upo-
rnaterialov. Se pred nekaj izjemoma. rablja za najbolj obremenjene
leti je bila uporaba stek- Specifidna teLa bora je 2,7 dele konstrukcije. Ob zelo
lenih vlaken popolna novost- glcm3. Natezna trdnost je 3,8 majhni teLi omogoda doseganje
danes pa Ze skoraj nihde ne dela GPa, modul elastidnosti 380 velike trdnosti konstrukcije
samo s stek- GPa ln veliko vedje kot jo omogoda
lenko. Vedina karbonsko vlakno. Ker v mod-
Le me5a stek- trdnost elarstvu poraba noben ega
lena vlakna s 1 4 0 tak5nega materiala ni velika (in
karbonskimi in GPa/ノ ker kondno tudi kvalitetna balza
kevlarskimi. cm3. ni ravno poceni) je to vlakno za
Moderne ma- Prolz― nas idealno.
teriale pri nas
ne uporablja-
1 VaJa Se
lz par
Ima pa borovo vlakno pomem-
bno pomanjkljivost: pri nepre-
jo samo vrhunski tekmovalci, ki borovega klorida na razi,ar1eni vidnemu upogibanju se rado
tekmujejo na mednarodnih tekmah. wolframovi niti v vodikovi lomi. Zaradr majhnega premera
Ko smo pred letom v uredni5tvu atmosferi. Za modelarske po- in ostrih lomov je nevarno za
nabavili vedjo kolidino l,rvalitetne trebe je najustreznej5e vlakno rane, saj z lahkoto predre koZo.
epoksi smole so jo kupovali premera 0,1 do 0,L5 mm. Izku5enej5i warijo predvsem
modelarji z vseh kon-
cev. Vrhunec so verjet-
no superlahke cevi za
trupe, ki jih izdelujejo
dovderaj5nji pionirji iz
ljubljanskega aeroklu-
ba: Gradi5ek, Lnidar5id
itd. ee 5e pri5tejemo
vse konstrukcije kril, nosilcev, Poleg teh lastnosti ima boro- pred po5kodbami odi. Drobci
glav za tnrpe in podobno, lahko vo vlakno 5e nekatere pred- vlakna, ki podi, letijo na vse
mirno redemo, da nismo veliko nosti pred ostalimi vlakni: strani in so najbolj nevarni
zaostali za svetom. -ima hrapavo pow5ino in odem. Zato je pri delu z
Med tem so v sretu zaileli ga ni potrebno obdelovati borovimi vlakni nujna uporaba
uporabljati 5e bolj5i material: pred uporabo, odal.
borova vlakna. Borova vlakna so -odlidno se veile z vsemi Znabrlen primer uporabe
eden najtrdnej5ih materialo% ki smolami (epoksi in poliester), borovega vlakna v modelarsfinr
jih je dlovek izna5el. Za*eli so jih -odlidno se lepi (predvsem so sobni modeli Svicarske
uporabljati 2e pred tremi de- z lcvalitetnej5imi lepili: ciano- reprezentance. Vse ojadiwe
setletji. Prvid so jih uporabili pri akrilatnimi in bolj5imi kon- motornega dela trupa so iaredli
gradnji letal L965.
leta. Zaradi zelo vi-
soke cene se niso
raz5irila tako kot stek-
lena ali karbonska.
Tako Se, naprimer,
pri gradnji vseh
najnovej5ih jadralnih

″ ″ バ′ 2
・
 Pri krilih iz polne
stiropor (styrodur, ro-
hacell itd.) konstrukci-
votlo je prekrite s plankom
こ 砕 撃 華 黎 畢 拳
(bodisi iz steklene tka-
nine ali balze) je posto-
tako, da so nalepili eno borovo prenesejo vse! pek podoben. Na stiroporno
vlakno pod trup. V zadnjem Borova vlakna lahko upora- jedro se 'rzdolL razpona nalepijo
dasu so postopek izbolj5ali: bimo za preprosto ojaditev borova vlakna (rra razmaku
uporabili so tanj5a vlakna in klasidnih kril. To je moZno (z odvisnem od zahtevane trdnosti
nalepili tri (slika 1.). Borova malo irnprovizacije) rrarediti krila) tn Eez to se plankira (slika
vlakna so uporabili tudi names- tudi na krilih, ki temu niso bila 5).
to vseh zunanjih letvic (spred- namenjena. V tern primenr Pri konstrukciji tz stiropora
nja in radnja letnica) na vodor- nalepimo s pomodjo epoksi brez planka je tehnologija nasled-
avnih repih, zz zunanje loke na smole na zunanjo ploskev nja: V stiropornem jedru se
l$ilih, z? upornice kril, obidajnega
za $katlastega ali I- lzrehe uzdoll razpona kanal
zunanji rob elis in podobno. Pri nosilca nekaj vlaken. Ker so Sirine npr. 10 mm in globine in
tern so ugotovili naslednjo do- borona vlakna izredno tanka (5e 2 rnm. Pripravi se letvica iz zelo
bro modelarsko lastnost borovih precej tanj5a od karbonskih) se mehke balze enakih dimenzij
vlaken - 5e bolje kot balza se to ne bo na zunaj preved kot kanal. V kanal se poloZi
veZejo z mikrofilmom. poznalo (slika 2). Pri klasidni ustrezno Stevilo vlaken
(npr. 30 do 60). Glede
華:
na obremenitve ni
potrebno, da so vsa
器Ｊ

vlakna po celem raz-

styrodur ponu. Ce je srednji
del krila dolg 600 mm
拳 導llahkO
polo滋 iI■ o v
korenu nttprtt deSet
Nas predvsem zanima upor- gradnji krila je najbolje upora- vlaken dolgih LzA rnnl, nato 5e
aba borovih vlaken za krila. biti vlakna podobno kot kar- deset 240 dolgih, 5e deset 360
Borovo vlakno narn omogoda bonska. V tem primenr naredi- dolgih itd. Kanal zalijemo s
narediti laLja, trdnej5a in bolj mo prej letvice za nosilce in jih smolo tako, da so vlakna
toga krila. Trdijo, da se pozneje ugradimo v konstrukci- popolnoma pokrita. Nato v
klasidnemu nosilcu ojadanemu jo (slika 3). kanal pritisnemo letvico balze.
z borovirni vlakni poveEa teta Pri sendvid konstrukciji (npr. Balza iztisne vso odvedno srno-
pribliZno za 5 do \Vo, rned tern tanki rohacell larniniran od lo. I.ewico pustimo v kanalu.
ko se mu poveda trdnost za zunaj in od znotraj s smolo in Ko je \rse strjeno obrusimo vso
pribliZno stokrat! 5e bolj kot za tkanino) je najbolje nalepiti balzo, ki Strli iz profila in jedro
modele FLA je to pomembno za borova vlakna od zrrotsaj na z nosilci je gotovo (slika 6). &
radijsko vodene jadralne mod- raztnaku 2-3 mm na celem je tak nosilec 5e dopolnjen z
ele, kjer morajo krila prena5ati sprednjern delu planka, C*z to trnaprej nalepljeno stojino iz
zares ekstrernne sile pri pradkanju nalepimo 5e tanko plast steklen- tankega Spera, doseZemo najved
s pomodjo vitla. Tak5na krila ke (slika 4). kar se da (slika 7).

bolza

styro,Cur

イ ″
 Dosedanje izku5nje so poka- se tega ne zavedajo dovolj. To izstreljevanju nam konstrukcija
zale, da pri uporabi borovih seveda skoraj v enaki meri velja podi prej kot je treba. Ker teZko
vlaken ni potrebno v kon- tudi za karbonska in kevlarska natandno kontroliramo svojo
strukcijo dodajati steklenih vlak- vlakna. Dovolj je ma5doba s hitrost, svoje tekmovalne Zelje
err. Tudi v tern je prednost prstov, da smola ne veLe dobro. in veter ali termiko, pripi5emo
borovih vlaken pred karbon- Konstrukcija je na zunaj dobra lom pad lastnemu pretiravanju
skimi. e" smo borova vlakna in trdna. Ker tako delamo v pradki in ne napaki v
pred uporabo prijemali z go- konstrukcije s precejSnjim konstrukciji. Zato vsa vlakna
limi rokami jih je treba pred preseZkom trnosti te napake ne pred uporabo odistimo z alko-
mazanjem s smolo odistiti z opazimo zlahka. Pri modnej5em holom. Ko smo jih enkrat zal:rli
alkoholom. Mnogi modelarji s smolo je prepozno.

bolza

styrodur

I
V uredniStvu Letalskega modelarja smo nabavili stekleno tkani-
r:.o za prostoletede modele. Tkanina je Siroka 110 cm in tehta 50
gramov na kvadratni meter. Zatoje uporabna na vseh delih mod-
ela:zaojadanje planka na krilih,zaizdelavo glave trupa, zaizdelavo
cevi za rep, za vse spoje med deli in podobno. Stro5ki so 250 SIT
za tekodi meter.
Narodite jo lahko po telefonu (061) 349-551 ali pa s pismom na
naslov ur-edniStva (Koluh, Maroltova 1 2, 61000 Ljubljana).

″ 5
 a― oMkije nastal okdi
leta 1973。 Konsmiral
gaje m可 oこ e Mattta Za
mednarodno tehovan‐
je "Kup republike" v Zagrebu.
Hotel je tekmovati pa ni imel
modela, zato je moral v treh
dneh, ki jih je 5e imel na
razpolago, izdelati novega. Na-
redil je zelo enostaven model,
dovolj modne konstnrkcije, ki se
je pozneje pokazal kot izredno
uspe5en tako v modnem vetnr
kot tudi v brenretrju. Radovdid
Nikola, s katerim je bil skupaj
na sluZenju voja5kega roka, mu
je dal fotokopije profilov. Izbral
je profil Kaczanowski-CLfl. Tako
je nastal model s pravokotno
obliko kril, globine 150 mm in
razpona nekaj manj kot 2 m.
Rodica trupa je 700 ffiffi,
globina repa 80 ffiffi, razpon
repa 540 mm. Model je dobil
votel trup iz balze z navadno
Bil je prekrit s
bodno kljuko.
drnim japonskim papirjem.
Dokondan je bil le nekaj ur
pred tekmovanjeffi, vendar pa je
pripomogel k ekipni zmagl
Ljubliang (ekipa VidenSek,
Hribar, Znidar5id).
Kasneje je sam izdelal 5e ved
kot 10 modelov, ki jim je
dogradil francosko kljuko. Vse
kasnej5e iwedenke so imele
plastiden sprednji del trupa
(tiberglass glej eno izmed
prejSnjih Stevilk) lepo
aerodinamidno oblikonan in lesen
zadnji del, zbruSen iz votle
Skatle balza - smreka. Nekaj
modelov je imelo smernik na
koncu ffupa za vi5inskim stabi-
lizatorjem, dva modela sta bila
s T repom, najved pa "nor-
malnih" - takih, ki so imeli
smernik pred vi5inskim stabiliza- bili narejeni od L973. Ieta pa
torjem vsaj 2,5 cm. En model je do danes, ugotovimo, da je
imel globino krila 160 mm in bilo narejenih Ze ved kot
trapezne u5ke. Trapezne u5ke so dvajset modelov tega tipa.
imeli le trije modeli. USke so bile Za tiste dase je bila to kar
najvedkrat kar brez nosilca, ker ni napredna konstrukcija, saj se
potreben. Med ranrojem je model 5e danes zlahka kosa z
doZivel 5e eno modifikacijo, to je: modernimi modeli v ozkih
za 6 cm skraj5an trup. Trup se je termidnih stebrih in v slabem
namred na koncu zlomil in tako wemellu.
sta bila smernik in vi5inski stabi- Pozabil sem 5e opisati
lizator prestavljena naprej, rodica nritje. ZYitje je imel vsak
pa se je skraj5ala na samo 64 cm. model malo drugadno, vedno
Pri poizkusnih letih pa je model pa je teZilo k temu, da bi bila
letel bolje kot kdajkoli. Bolje je cela krila enakomerno wita
izravnaval pri metu v spiralo, pa (desno v pozitiv, levo v
tudi v termidnih stebrih se je bolje negatrv) predvsem do u5k,
zasukal kot katerikoli model. Vsi u5ke pa ne preved. Bolj je
kasnej5i so bili narejeni z rodico imel model nrtta krila, bolje
64 cm. Nekaj modelov je imelo na je kroZil v termidnem stebru,
krilih napis KACZAI\IOWSK[, vendar pa s tem ne smemo
zato ga tukaj predstavljam pod pretiravati. Sam sem zelo
tem imenoffi, saj drugega nikdar zadovoljen s temi modeli, ker
ni imel. Ode ima doma na policah so dokaj enostavni za izdela-
Ie 5e Stiri ali pet modelov vo in odlidno lete. Morda se
KaczanowsH, ker so vsi ostali u5li bo kdo od vas odlodil za
v vetnr in termiki. Nekaj tak5nih izdelavo, ker nima dovolj
modelov (kakih pet) so naredili Easa za izdelavo modelov
tudi modelarji iz Slovenj Gradca komplicirane konstrukcije, ki
in so bili z njimi zelo zadovoljni. pa ne letijo nid bolje, de so
To je starej5a iaredba modela. zakomplicirane. Naj me poklide
Sedaj pa k novej5i ianedbi. Sam na telefon A6Ll346-405 v
sem izdelal Stiri modele Kacza- Ljubljano ali pa rrui mi pi5e
nowski (dva starej5e ianedbe in na naslov: Luka Znidar5iE
dva novej5"). Krila so ostala skoraj Ulica aktivistov 3, 61113
enaka: z malo vedjim razponom in Ljubljana-B ehigrad. ee pa
s trapeznimi u5kami (zato, da sem si ga nihde ne bo izbral in
izkoristil 5e nekaj dodatne dovoljene se spravil k gradnji, pa tudi
povr5ine, kar ni bistveno). Rep je nid hude EZ, vaLno je, da se
ostal popolnoma enak, le trup je ne pozabi, kaj je nekod pri
sedaj nekoliko modnej5i s karbon- nas letelo. S skrivanjem
sko cevjo in s karbonskim kljunom wojih nadrtov uspe5nih mod-
(prej5nji modeli so imeli kljun Ie elov delamo samo Skodo, saj
iz steklene tkanine). Hkrati sem je tudi to na5a tehnidno-
vgradil rusko kljuko z nastaviwami kulturna dedi5dina. I-epo bi
na fgornii strani trupa. bilo, de bi tudi drugi objavili
Ce se5tejemo vse modele, ki so woje nadrte.
″
 も﹃匈

κ4ε ⅣθWSだ /
Kol1/s rRuKroR; -un iutOnB iii ″対
(prsnLLuKnil
F_/A
〃々ノ
乙′1・
尺rρ i Sκ c″ 〃ο :

‐ Z′ f イ各 歿 υ θ―イ ′J グ釣
・
ρθ/々 s/力η:2g・ 2“ 〆 イ32まm2 32° ∫′ご 2
“
//lkQS/」 /3 ♂ア
ヽ通

′′占′N↓ノa見 F:8[R6ι 4SS

°
ヨ
■ θ6=∫ θ%

ざ
`θ
 //―
燿ご だ 〃
切′′
∠%ケ ′ Sκ 解 ルク
狛

μ た′f 々どρr sκ ノρ〃θ

「

ノF』 F′ f
角 θ
′ 孝′θ′
・ 2 子 ・
ρθ/々 sl力4= ′′3ど 3′ ima gョ im2
“ ・ `′
/ノ πκθムフ
rf
イ3・ θア
`

κ′′ 〃
`θ κ′々gο 〃

″′CZ′ ⅣOW′Sκ ′―
 ビ
ノ
/″ ιζ
ζノ

〓
い
”一
︹．
Ｑ

9
／
ご6ぞ

﹄。
０． 颯 じ 褻
Ｏ Ｈ︼ ∽ｒ ｏ”  一
之″

餞０ ヽ．
つ 駄Ｘもヽ´
く
θ

ム ￨
一
′

８Ｈ
〃ノ

Ｏ．Ｈ
〇 ．︼
′
″′
“

R
3θ χ/“

０ ．∝
Ｌｎ 卜．
”

8
a ttε

_・
ん。

６．０
〃 ︱シ
ゝ

∞．ｎ Ｈ．０

8
登

燿 ∞
Ｈ． 守 ．守
０ト ｎＦ Ｏヾ
″
、 IR1811

ヽ”
N
輌

ｎ卜．
守
h

8
,い

″
′

′
〃

D//r KtZ//[,l// //f(Z/J/ Ptotr/l4 4 (oilct A{r

Ｈ．Ｏ Ｈ ｎ
０．
●
専．

iR
〃

KACZANOW「 SKI G.F.6

々″

０”
０． ｎ
い． めヾ
∞．０

尋
“
′″″

″2〃

Ｏｎ つざＨ ふ ヾ
ヽ

Ｏｍ ∞．● ｎＮ 守
/戸 /θ
わ。

．
守ヾ
√ ル ゴ″

ｎＨ ｎ劇

13

￨
■ｏ

GF‐ 6
ＯＮ い ０ ” ｎ ＯＮ “ 一６
． ．
写ア
ｎＨ
。
０ ０ ０ ．６ ｎＨ ｎ．∞ ＬＱ
`毬濠 へ‰子 ＯＨ ふド ＯＨ ヽト
′ いヽ︻

●
“

N
。
““
3″

ｎ．ト
ｎド い．Ｈ
s.ム ′

￨
s.イ θズ

ヽ
∞
０．０ ∞ざ
∞ざ

烏 ￨ム
ｎ
い．

崎
“

０．６ ■●
∞ヾ 守ざ
グ琳

″∠

6
ｎｄ．Ｈ

″θ

O
ん_22ノ 算

０．ｎ

O
．●ヽ一ヽ

““

べ13
式1 3
 、ｏ
  Ｎざ  一

10
一 一

RI二
丁一

/δ ////ご
S.3x子

｀
＼
一 ・
ヽ

で
θ
 jadralnimi prostoletedimi tudi za na5e juniorje (d" se bo
modeli je preprosto. kje kak5en na5el). lzdelava trupa
eeprav nam modelarji Trup je v sprednjem delu cev
ne po5iljajo prav na Gradnja modela iz karbonske in kevlarske tka-
veliko svoje nadrte, pa vendar I.zdelaYa krila nine. Cev zadnjega dela trupa
naprosimo dovolj, da v reviji ni Iftilo z enojnim lomom na se proti koncu zoluje in je
samo tuja pamet. Telje je z u5kah (U-lom) je narejeno iz narejena le iz kevlarske tka-
ostalimi kategorijami. dveh delov in spojeno z dvema nine. Baldahin za krilo je rz
bajonetoma 3 mm iz duralumi- upognjenih letvic balze.
nija. Obremenitve v krilih gu-
Gumenjaki menjaka niso tako velike in so Izdelava motorja
Ker nam naZ,alost modelar- bajoneti iz duraluminija dovolj Elisa ima premer 560 rnm in
ji, ki izdeluj"jo gumenjake modni (po teLi so pa veliko spremenljiv korak 700-720-750-
premalokrat po5ljejo kak5en nadrt ugodnej5i od jeklenih). Spredn- 720 mm na oddaljenosti 100-
smo prisiljeni tudi jemati ja letvica je iz balze 6x5 mm, L50-200-250 mm od sredine.
predvsem iz tujih virov. Skoda zadnja tudi iz balze 25x3 mm. Kraki elise iz balze 2 mm so
je, da ne moremo objaviti vseh Glavni nosilec je smrekova oblikovani na kalupu. Sprednji
domadih modelov; prenekateri letvica 5x3 mm. Za za5dito pred rob kraka je ojadan z najlonsko
model bo Sel v pozabo (pu udarci v tr5e ovire je na nitjo 0,5 mm. Os elise je
detudi je naprimer konstrukcija sprednjo letvico prilepljena nagnjena dve stopinji dol in dve
zelo uspe5na). Ali se res ne bo tanka letvica iz smreke 2xL. stopinji na desno. Motor je
na5el noben "g,r*enjakzt", ki bi Podobno je ojadan tudi zadnji sestavljen iz Stirinajstih niti FAI
skrbel za mladi nara5duj pri nas rob zadnje letvice. Celo krilo je gume prereza 6,35xL rnrn. Motor
in nadaljevanje tradicije ? Ali od zgoraj plankirano zbalzo L,5 dela 30 sekund.
bo ta kategorija pri nas popol- mm; ta se v u5kah stanj5uje na
noma zamrla ? Na eni ljubljan- 0,8 do 4,6 mm. Krilo je Timer Tomy
ski osnovni Soli (Kette-Murn) obledeno z tankim barvnim Se zlasti je zanimiv timer saj
od leto5njega leta v kroZku japonskim papirjem. Po predzad- je taklnih vse ved . Timer je LZ
izdelujejo tudi modele na gumo. njem lakiranju je na krilo otro5ke igrade Tomy (made in
Sicer ne velikih modelov, pad prilepljen turbulator 1z volnene Taiwan). Sama igrada je cenej5a,
pa male modeldke; bolj za niti 0,6 mm (8 mm za sprednjim kot sicer obidajni timer. Timer
spoznavanje modelov na gumo. robom). Krilo je montirano upravlja krmilo, ki je s
Pa vendarle: morda bo kdo od tako, da ima konstruktivni Sivanjem pritrjeno na navpidni
teh pionirjev kdaj pozneje nad- vpadni kot plus dve stopinji. rep. Dokler motor dela in se
aljeval z vedjimi gumenjaki in propeler wti je krmilo v
morda celo z modeli kategorije IzdelaYa repa poloZaju eno stopinjo na levo,
F1B! Vodoranni rep je pu5dica v prostem letu pa tri stopinje na
nazaj; narejen je iz de5dic zelo desno.
lahke balze 2 mm. Sprednji rob
Affole junior je (podobno kot na krilu) T eZa modela
Tokrat smo izbrali za objavo ojadan s smrekovo letvico 1xL Posam ezni sestavni sklopi
model F1B francoskega juniorja mm. Rep ima V-lom. Montiran modela imajo naslednjo tei,o:
Francoisa Ducassouja. Pred tre- je na trupu pod kotom minus krilo tehta 60 g, vodoravni rep
mi leti je z njim tekmoval na 1 stopinjo. 8 E, trup z timerjem vred 85
mladinskem svetovnem prvenst- Spodnji navpiEni rep je E, elisa z glavo 35 g in ostalo
vu v Mostarju. Model j" precej narejen iz 3 mm balze. Obleden 5 g; skupna teLa modela je tako
preprost in bi morda prav pri5el je z japonskim papirjem. L93 gramov.

ゴθ
″
 ノゴ
FlB AFFOLE JUN10R―

ｅ
―

″
ｎｗ ｕ
■ ︱ ︱ ︱ ︱ Ｉ
Ｊ

「rl
︱ ︱ ︱
， ︱ ︱ ︲ ︲ ︲ ︲ ′
︲
′ ′
′
′
′
′
，

:
￨ ￨
￨ ,
 Lupanokcv pokal
DRUCA TEKMA: Murska Sobota, 13. ngvembra 1993.

７
︲

９
０

７
６
1. Titan JoLe

２
５
237
2. Dani

８
０

９
０

４
０

２
０
PrimaL 210

６
０

７
︲

６
︲
3. Vogrin Andrej

５
１
L92

６
５

９
０

９
０
4. Sendar Primol

２
︲
185
４
２

４
０

８
２
5. Sinic Borut

・
０
６ 164
０

４
０

４
０
6. Sinic SaSo

９
140
３
０

５
7. Pelcl Samo ５

１
６

８
101
３
８

︲
７

３
２
8. Florvat

７
Sebastjan 87
２
７

9. ０

６
Gomboc Dejan 72
２

５
10. Neme5 Mitja 2

Rezultati v kategoriji "ucencl osnovne Sole":

It v .
８
０

９
０

４
０

1. Dani Primoi, 210

２
５
６
０

７
︲

６
︲

2. Vogrin Andrej
２
０

192
４
２

４
０

８
２

3. Sinic Borut
１
５

764
６
０

４
０

4. Sinic SaSo
４
０

２
︲

140
３
０

５
５

5. Pelcl Samo
１
６

︲
０

101
３
８

︲
７

３
２

6. Horvat Sebastjan
９

87
２
７

7. Gomboc Dejan
８

72
２

8. Neme5 Mitja
７

kmc
Tretja tekma bo v soboto 19. februarja ob deseti uri v Novem Mestu (skupaj
s tekmo Memoriala stojana Kranj ca). organizator bo poslal razpis,

Ceftta tekma bo v soboto 5. marca v Novi Gorici. Organizator je KMT Nova

Gorica. Tekma se zadne ob deseti uri. To obvestilo velia kot razpis.
wraaruffi
 D⊇UC● DΠ賓‖● p熟電N8W●
MLI)IH TEHH Z MODELI A-1
1 Vogrin Andrej 85 90 90 265
Zitnik Pcter 76 88 90 254
Sё tinc Gaζ per 71 90 90 251
4. Zlatoper SreEko 48 90 90 228
Dolinζ ck Rok 47 90 90 227
6. Polajnar Borut 70 80 60 210
7. Pelcl Sarno 90 58 60 208
9。 Granc Mitja 90 21 90 201
Lesko5ek Matic 90 55 58 203
10。 (adei Klemen 42 68 90 200
Furman fuidrej 90 49 50 189
12. Husar Dolmmk 61 90 162
12. Dreu Marko 74 61 27 162

14. KambiI Gorazd 60 63 30 153

Mohar Rok 90 00 61 151

16。 Kora6in BlaZ 57 40 41 138

16。 Muご iこ Jan 07 41 90 138
18. Klenov5ek Marko 76 137
19. Mleku2 Aljo5a 27 85 124
20. Ba.it Alei 01 61 47 109
Aljandid Janez 90 05 05 100
22. Kn〔 』iざ Miha 46 14 19 79

23. Lampert Andrej 27 26 68

24. F五可andざ Danlel 00 08 55 63

25. Kores Ivan 12 20 20 52

26. Ga5per$id Davor 12 01 30 43

26. Oblak Pavle 38 03 02 43

28. Miklo2iざ Krisuan 26 08 06 40

29. PangerJid Deian 23 08 08 39

30. Benje Marko 00 04 03 07

Skoda lgor 00 00 00 00

Furlan Marko 00 00 00 00

Trgo Jasmin 00 00 00 00

Prirnc Peter 00 00 00 00

″
 red osmimi leti je v skih pravljicah). Za u5ke moramo
de5koslova5ki reviji Mod- pa izbrati zelo lahko balzo, re
elar (71L985) iz5el nadrt glede na trdnost, Pazimo torej
nalega modela kategorije predvsem na tei,o.
A-1. S tremi tak5nimi modeli
sta tekmovala Vasja in SaSa na
pionirskih tekmah v tistih letih.
Mini j. bil zami5ljen za mirno
vreme in dobro planiranje. V
resnici pa je svoje najbolj5e
polete naredil v modnejSem
vetru in raztrgani termiki. V
mirnem zraku ni hotel najbolje
centrirati termike. Glavn i razlog
jc bil verjetno v majhnih u5kah
ali 5e bolj v majhnih negativih
na u5kah. Takrat o aritju u5k
5e nismo veliko vedeli; teoretidno
5e-5e, toda praktidnih izku5enj
pa nismo imeli. Konstrukcija je
preprosta ter lahka za izdelavo
in popravljanje; model je zelo
trpelen in lahko z njim tekmu-
jemo tudi v razdlenjenem ter-
enu. Pozneje smo iz Minija
ranrili model Super Mini, ki pa
ni bil v nobeni katcgoriji.
Naredili smo ga prijateljem LZ
Berlina za zabavo. Zato je bil
prevelik za ,A.1 in premali za
A2. Ker pa je dudovito letel in
se dal odlidno pradkati smo
konstrukcijo 5e naprej razvijali
in pomanj5ali na velikost za A1,.
Tako je nastala Le znana
Cebula.
Predvsem na modelu Mini pri
tzdelavi skoraj nid ne moremo
narediti narobe; zato je prime-
ren tudi za zad,etnika. Treba je
pa posebej paziti pri izboru
balze, 5e zlasti za u5ke. Balza
za krila mora biti srednje teLka
in srednje trdna. Najbolje bi
bilo de bi bila lahka in zelo
trdna, toda tak5na je redkost
(obstaja predvsem v modelar-
ノ6
Rebra v korenu so LZ Spera 7,2
mm. V teh rebrih sta vlepljeni
dve cevki za bajonete (kovinske
cevke od kemidnega svindnika).
Polje med prvima rebroma je
lzdelava izpolnjeno s polnim blokom
Trup ima glavo iz tr5e balze balze. Ker na tem mestu tcZa
10 ffiffi, ki je z obeh strani nii ne Skoduje, lahko izberemo
prelepljena z bodnicami iz Spera. srednjo ali trSo balzo. Krilo je
Zadnji del trupa je kvadratna bilo obledeno s sintetidno tkani-
cev (15x1.5 za zailetku in 1.0x10 no Viatex (podobna je japon-
na koncu) iz letvic balze 2 mm. skemu papirju). Ker tega sedaj
Prvi Mini je imel okroglo cev ne bomo dobili, oblecimo mod-
iz balze L mm a se je rada el z navadnim japonskim papir-
lomila. Zaradi laLje izdelave jem. Papirni trakovi so oZji od
smo naslednje trupe naredili iz krila: balze nismo prevlekli s
ravnih letvic. V glavi sta dva papirjem. Danes se nam zdi, da
bajoneta 2,5 mm. je to nepotrebno vardevanje s
Navpiini rep je zbru5en iz teZo. Morebiti se to splada le na
polne balze 2 mm. Na kvadratni u5kah. Zakljudna rebra na
trup smo ga prilepili s trikotni- u5kah so iz zelo lahkc balze
mi paldkamibalze z obeh strani debele 3 mm in Siroke "J,2 mm.
(da se ne bi krivil). Na repu je Na krilu je turbulator: 3 mm
prilepljen trak aluminija za Sirok trak brusnega papirja, ki
reglaZo po smeri (glej nadrt je prilepljen na zadnjem koncu
modela Cebula). polnega dela krila (hrapava
Vodoravni rep je ves iz stran navzgor).
balze. Rebra so debela 1 ffiffi, Desni srednji del ima pozitiv
ostalo je vidno z nadrta. Spred- 3 ffiffi, obe u5ki pa negativ 3
nja in zadnja letvica sta na mm. Negative in pozitive nare-
sredini v dolZini 2 cm na vsako dimo z malo po5evnim lepljen-
stran, ojadani s ffakorrr steklene jem u5k na srednje dele. Lahko
tkanine. pa jih naredimo podobno kot
trkilo ima poln sprednji del pri Cebuli: z lepljenjem zadnje
na katerega je navpidno nale- letvice pod razlidnimi koti.
pljena smrekova leWica 1,5 mm Zaradi trdnosti krila je witje z
(proti koncu se stanj5uje na 0,7 napenjanjem papirja manj
mm). I-etvica je samo v sred- udinkovito.
njem delu krila. Prvi Mini je Medna kljuka je bodna,
imel na sprednjem delu profila model j" za determo imel fitilj.
letvico iz tr5e balze; iz enake Pozneje smo dodali v glavo
balze je tudi sprednji del zadnje tajmerje. Po izku5njah smo tudi
letvice. Poznej5i Miniji so imeli pozneje prestavili teZiSde za dva
ves sprednji del iz enega kosa. milimetra naprej (model smo
Polni del je iz mehkej5e (a ne malo dodatno obteZili. Tudi
najmehkej5e) balze, 5e zlasti v prehod glava-trup smo pozneje
u5kah. Rebra so iz balze 2 mm. ojadali s stekleno tkanino.
″
 MODEL KAttECORIE Al
MINI Al
〇
・
KONSttR∪ KCE:B.KOZ∪ H
LrD
N

ROZPE丁 ￨:1500 PLOCHA KR」 15“

・
DELKA: 780 PL00HA VOP:2郎

く I

″ ゴ 7
 V
eprav Le leto ali dve starosti, velikosti, kategorijah in in ni bilo fly-offa. Z modeli
napovedujemo start prvih podobnem zelo razlldna od razpona do 40 palcev je zmagal
oldtimerjev pri nas, se to deZele do deZele. Tam kjer J. Down z rezultatom 7 min 59
naLalost 5e ni zgodilo. In pravila imajo, S0 zagotovo sec, z modeli nad 40 palcev pa
seveda AngleZi so nas drugadna kot kj" drugie. Pa G. Beal z rezultatom Bmin
prehiteli. Po vseh svojih dose- vendar: kdorkoli pride z oldtim- LOsec.
danjih tekmovanjih so kondno erjem bo njegov model sigurno Vsi modeli so bili lepi,
organ rzirali letos tudi pn/<> priSel v kak5no kategorijo. Le najpisanej5e pa so vendarle bile
EVR.OPSI(O PR\/ENST- nikjer na svetu ne Stejejo kod makete voja3kih letal na gumo.
VO. Malo se s prehitevanjem oldtimerje konstrukcije mlaj5e Sponzor v tej kategoriji je bila
Salimo, malo pa mislimo tudi od 30 let. Obidajno pa je 5e sama letalska baza, kjer je
zares. No kar se tide oldtimerjev, posebna kategorija za modele potekalo tekmovanje. Makete
kot jih poznajo v svetu, smo res starej5e od 50 let. so tudi dudovito letele. Bili so
daled zadaj. Toda pozor to so In
povejmo 5e najved je tam od najstarej5ih 5e iz prve
modeli starej5i od 30 let. In pred
vendarle kategorij modelov na svetovne vojne: trokrilci Fokker
tridesetimi Ieti smo bili pred gumo. In prav je tako: s in Sopwith, pa do znanih letal
Angl eZr, eehi in 5e marsikom, Penaudovim gumenjakom se je iz druge svetovne vojne: Jak-3,
ki danes kaj pomeni na oldtim- zad,ela zgodovina modelarstva. Spittire in 5e novej5ih Thunder-
erski sceni. Marsikj. 5e leZi Tekmovanje se je zad,elo s boltov.
kak5en model iz tistega dasa, pa tekmovanjem Wakefieldov. Z Napovedali so i,e, da bo
tudi kak5en dober nadrt. modeli Wakefield do L73,4 g je naslednje evropsko pryenstvo v
Torej, prvo evropsko prvenst- tekmovalo 41, tekmovalcev. Stir- istih dneh naslednj ega leta na
vo "SAM Champs" je bilo letos je AngleZi so dosegli po tri istem mestu.
julija na voja5kem Ietali5du v maksimume in odlodili o pryaku Zato bomo 5e naprej objav-
majhnem mestu Middle Wallop v fly-offu. Zmagal je na koncu Ijali nadrte oldtimerjev. V nekaj
v Angliji. Kategorij je bilo V. Godden. V glavni Wakefield letih bomo morda le dodakali
ne5teto in jih bomo le zaradi kategorij i (226,8 g) je tekmov- tudi pri nas polete in morda
zanimivclsti nekaj na5teli: ma- alo 45 modelarjev. Tu jih je celo tekmovanja starih mode-
kete voja5kih letal, modeli na nastopilo v fly-offu pet: Zmagal lov. Tudi mi smo obljubljali, da
gumo z razponom najved 36 je I{. Cooper s dasom 6min bomo naredili kak5en model, pa
palcev, jadralni modeli z razpon-12sec. Za hidrogumenjake so 5e zadeli nismo. e. se bo le
om manj5im od 40 palcev in naredili zadasni ribnik za polet- dalo bomo to zimo vendarle
modeli z razponom vedjim od 40 anje. Zmagal je P. Giggle z stvar premaknili z mrtve todke.
palcev, helikopterji na gumo, rezultatom 5min L9sec. Tek- Za zad,etek bomo naredili old-
hidroplani in podobno. movanje v kategoriji jadralnih timer kategorije r\1 saj bo prav
Zaenkrat je s temi tekmovanji modelov je potekalo zadnji dan, pri5el tudi za popestritev tekem
problem v tem, da so pravila o ko vreme ni bilo ved tako dobro Zupanekovega pokala.

OldtimclcvCi∬ Ch dcЙ ci zdruЙ itc SCI

Zborno mcstO jc 27.do 99」 ulga 1994 V
Middlc V ・
算
ノ′ ″