NAKLONSKI IZRAZI - NAKLONSKI GLAGOLI

Oblike in pomen naklonskih izrazov

Naklonski izrazi so po pomenu tisti, s katerimi lahko izražamo hotenje, zmožnost, dovoljenje, nujnost, ipd. Za
njimi stojijo glagoli v nedoločniku (razen pri izrazu lahko, ki zahteva osebno glagolsko obliko).

– Za rabo je najpreprostejši par želim – ne želim.

Tomi želi postati veterinar. Ne želi biti kuhar.

– Tudi glagolski par hočem – nočem (hoću – neću) navadno ne povzroča težav. Gre za enega od treh glagolov,
ki imajo nikalnico spojeno z glagolom (tako tudi nisem in nimam).

Tomi se hoče vpisati na veterinarsko šolo. Noče več hoditi v gostinsko šolo.

– Glagolski par smem – ne smem po obliki ni zahteven, nujno pa je poznati ustrezno rabo trdilne in nikalne
oblike (kot je s primeri natančneje pojasnjeno na str. 71 SBŽ - 2).

Tomi ne sme misliti, da ga starši ne marajo. = to ni dobro

Med poukom ne smemo govoriti. = prepoved

Smem sesti? = vljudno vprašanje; pomeni tudi A lahko sedem?

Če se v vprašanju rabi glagol smeti (Smem tukaj parkirati?), se lahko odgovori z glagolom smeti (Ja, smete.)
ali z naklonskim izrazom lahko (Ja, lahko.).

Če pa je v vprašanju naklonski izraz lahko (Lahko tukaj parkiram?), navadno odgovorimo le z naklonskim
izrazom lahko (Ja, lahko.).

Največ težav povzročata glagola moči in morati, tudi zato ker ju Slovenci v pogovornem jeziku ne
uporabljamo vedno pravilno. Govori se A boš mogel ostat doma? Namesto A boš moral ostati doma? Gre za
napačno rabo (v pretekliku, prihodnjiku, pogojniku), ki je posledica glasovne podobnosti deležnikov mogel
in moral.

– Glagol morati se rabi samo v trdilni obliki.

Moram se učiti./Včeraj sem se moral učiti.

Ob zanikanju uporabljamo izraz treba ali glagol smeti, odvisno od pomena. Ni se mi treba učiti./Včeraj se
mi ni bilo* treba učiti./Ne smeš se toliko učiti.

* Končnico -o pri deležniku na -l. Logični osebek (subjekat) je namreč izražen z osebnim zaimkom v 3.
sklonu, zato je glagol v srednjem spolu.
Če izraz treba uporabljamo brez osebnega zaimka, se pomen posploši. Tedaj ta izraz lahko uporabljamo tudi
v trdilni obliki:

Treba se je učiti. → Moramo se učiti./Ljudje se morajo učiti.

– Glagol moči uporabljamo samo v nikalni obliki.

Ne morem se učiti, ker me boli glava./Nisem se mogel učiti, ker me je bolela glava.

V trdilni obliki uporabljamo v tem pomenskem polju izraz lahko.

Lahko se učim, ker me glava ne boli več./Lahko sem se učil, ker me glava ni več bolela.

Zelo omejeno se glagol moči uporablja tudi v trdilni obliki: prišel bom, če bom mogel; doma bom, kakor
hitro bom mogel (= lahko).

ŽELETI + NEDOLOČNIK

GLAGOLSKO VREME POTVRDNI OBLIK ODRIČNI OBLIK

SEDANJIK Želim Ne želim

PRETEKLIK Želel(a) sem Nisem želel(a)

PRIHODNJIK Želel(a) bom Ne bom želel(a)

POGOJNIK Želel(a) bi Ne bi želel(a)

HOTETI (HTETI) + nedoločnik

GLAGOLSKO VREME POTVRDNI OBLIK ODRIČNI OBLIK

SEDANJIK Hočem Nočem

PRETEKLIK Hotel(a) sem Nisem hotel(a)

PRIHODNJIK Hotel(a) bom Ne bom hotel(a)

POGOJNIK Hotel(a) bi Ne bi hotel(a)

 SMETI + nedoločnik

GLAGOLSKO VREME POTVRDNI OBLIK ODRIČNI OBLIK

SEDANJIK Smem Ne smem

PRETEKLIK Smel(a) sem Nisem smel(a)

PRIHODNJIK Smel(a) bom Ne bom smel(a)

POGOJNIK Smel(a) bi Ne bi smel(a)

MORATI + nedoločnik TREBA + nedoločnik

GLAGOLSKO VREME POTVRDNI OBLIK ODRIČNI OBLIK

SEDANJIK Moram Ni mi treba

PRETEKLIK Moral(a) sem Ni mi bilo treba

PRIHODNJIK Moral(a) bom Ne bo mi treba

POGOJNIK Moral(a) bi Ne bi mi bilo treba

LAHKO (MOGU) + osebna glagolska oblika (lični glagolski oblik) MOČI + nedoločnik

GLAGOLSKO VREME POTVRDNI OBLIK ODRIČNI OBLIK

SEDANJIK Lahko delam Ne morem

PRETEKLIK Lahko sem delal(a) Nisem mogel/ mogla

PRIHODNJIK Lahko bom delal(a) Ne bom mogel/mogla

POGOJNIK Lahko bi delal(a) Ne bi mogel / mogla