Professional Documents
Culture Documents
1
KATARINA SIENSKA
POGOVOR O BOŽJI
PREVIDNOST
2
SV. KATARINA SIENSKA – POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOSTI
1
V odgovorih na prošnje se vrstni red spremeni in ustrezno tudi v povzetku na
koncu (člen 166). Miselna pot teče od posameznika (to je Katarine in njenega
položaja-l. knjiga) do vsega človeštva (za katero se razvija celotni odrešenjski
božji načrt-2. knjiga) do Cerkve (kot poti in sredstva odrešenja-3, knjiga) in se
nazadnje dvigne k perspektivi, ki je hkrati najširši (celotna božja previdnost)
in najbolj osrednji pogled (redovništvo kot žarišče vsega-4. knjiga).
2
Dominikanec Raymund da Capua.
4
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
5
I. ODGOVOR NA PRVO PROŠNJO - USMILJENJE PROSILKO
7
I. ODGOVOR NA PRVO PROŠNJO - USMILJENJE PROSILKO
Tako boste torej ti in drugi moji hlapci,3 kakor hitro boste spoznali mojo
Resnico, morali prenašati različne stiske, zaničevanja in očitke v besedi
in dejanju do smrti, v čast in hvalo mojemu imenu. Živite v resnični
potrpežljivosti, v bolečini zaradi krivde in v ljubezni, da bi vztrajali v
dobrem. Če tako delate, hočem jaz zadostiti za tvoje grehe in za grehe
mojih drugih hlapcev, da bo vaše trpljenje prestano v moči ljubezni
moglo za vas in za druge poravnati in poplačati krivdo. Sadove življenja
boste vi pobrali, madeži vaše nevednosti naj bodo izbrisani, jaz pa se ne
bom nič več spominjal na to, da ste me žalili. Drugim pa bom vračunal
vašo ljubezen in predanost ter jih po njihovi pripravljenosti obdaroval.
Predvsem bom oprostil krivde in kazni tiste, ki so ponižno in v svetem
strahu pripravljeni sprejeti pouk mojih hlapcev.
Zavoljo svojega hrepenenja bodo prejeli odpuščanje in milostne darove,
če njih zakrknjenost ne bo tolikšna, da bi iz obupa hoteli biti zavrženi
in bi zaničevali moč krvi, s katero so bili tako milostno odkupljeni. In
v čem je sad, ki ga prejmejo? V tem, da jih jaz, ganjen spričo molitev
svojih hlapcev, pričakujem, jim dajem luč in v njih budim vest. Dam
jim življenja in najti veselje v stikih z mojimi hlapci.
Neizmerna ljubezen, s katero sem jih ustvaril, me k temu priganja; pa
tudi molitve, hrepenenje in bolečina mojih hlapcev, kajti ne zaničujem
njihovih solza in njihovega potu ter ponižne molitve, marveč vse to
sprejemam: Jaz sem namreč tisti, ki jih uči ljubiti in žalovati zaradi
pokvarjenosti duš. Vsesplošnim grešnikom odpuščam tedaj krivdo, ne
pa kazni, saj s svoje strani niso voljni sprejeti mojo ljubezen in ljubezen
mojih hlapcev v popolni ljubezni. Ne prenašajo svoje bolečine v
grenkobi popolnega kesanja nad svojo krivdo, marveč samo v
nepopolni ljubezni in nepopolnem kesanju; ker pa so nepopolni, tudi
3
Katarina uporablja besedo "servi", hlapci, da bi označila služeči odnos sebe
in svojih tovarišev in tudi vseh redovnikov in Bogu posvečenih; "služabnike"
("ministri") imenuje izključno duhovnike.
8
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
9
I. ODGOVOR NA PRVO PROŠNJO - USMILJENJE PROSILKO
11
I. ODGOVOR NA PRVO PROŠNJO - USMILJENJE PROSILKO
12
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Krepost razločevanja
§9 Taka so sveta in blaga dela, ki jih zahtevam od svojih hlapcev. Ne
samo tisto dobro, ki je vidno na zunaj in se zgodi s pomočjo telesa ali
obstaja v vseh različnih spokornih vajah, ki so sicer sredstvo za krepost,
ne pa krepost sama. Če bi obstajala samo v tem in ne tudi v zgoraj
navedeni preizkušnji, bi mi le malo ugajala. Če bi duša delala pokoro
brez treznega razločevanja, kar pomeni, da bi svojo vnemo usmerjala v
glavnem na samopremagovanja, bi bila svoji popolnosti v glavnem v
napoto. Svojo gorečnost mora utemeljiti v ljubezni, s svetim studom
nad samo seboj, v resnični ponižnosti in v popolni potrpežljivosti in v
vseh drugih krepostih, združenih s hrepenenjem po mojem
poveličevanju in zveličanju duš.
Z drugimi besedami: Komur je pokora temelj, ta ovira svojo popolnost,
ker se to ne zgodi z razločevanjem v luči samospoznanja in spoznanja
moje dobrote. Ni se ravnal po moji resnici, ker zaradi pomanjkljivega
razločevanja ne ljubi, kar jaz predvsem ljubim, in ne zameta tega, kar
jaz najbolj sovražim. Razločevanje namreč ni nič drugega kakor pristno
13
I. ODGOVOR NA PRVO PROŠNJO - USMILJENJE PROSILKO
14
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
15
I. ODGOVOR NA PRVO PROŠNJO - USMILJENJE PROSILKO
16
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
17
I. ODGOVOR NA PRVO PROŠNJO - USMILJENJE PROSILKO
18
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
19
I. ODGOVOR NA PRVO PROŠNJO - USMILJENJE PROSILKO
21
I. ODGOVOR NA PRVO PROŠNJO - USMILJENJE PROSILKO
22
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
23
I. ODGOVOR NA PRVO PROŠNJO - USMILJENJE PROSILKO
24
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
25
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
ali on in drugi moji hlapci resnično iščejo mojo čast. Nato bo moj
najljubši sin in bo z drugimi počival na prsih mojega edinorojenega
Sina, ki sem ga napravil za most, da bi vi vsi prišli k vašemu cilju in bi
mogli prejeti sad svojih muk, prestanih iz ljubezni do mene.
§21 Kajti jaz sem Besedo, svojega edinorojenega Sina, napravil za
most; in to je resnica. Po Adamovem grehu in neposlušnosti je bila pot
pretrgana, tako da nihče več ni mogel priti v večno življenje, kajti
krivda je zapahnila nebo in vrata mojega usmiljenja. Priklicala je na dan
trnje, in mnogotere težave, in upor se je obrnil zoper človeka samega.
Kajti komaj se je človek uprl zoper mene, se je uprl tudi zoper sebe.
Meso se je takoj začelo upirati duhu; človek je izgubil stanje svoje
nedolžnosti in je postal nečista žival. Vse stvarstvo se je vzdignilo proti
njemu, in vendar bi mu ostalo pokorno kakor na začetku, ko bi ostal v
stanju, v katero sem ga postavil. Ker pa se ni ohranil v njem, se je
pregrešil zoper mene, zoper poslušnost, in si zaslužil večno smrt za telo
in dušo.
Komaj je človek grešil, že se je privalila deroča reka; njeni valovi ga
neprenehoma mečejo sem in tja, mu povzročajo težave in zoprnosti, ki
si jih pripravlja sam ali mu jih pripravljata satan in svet. Vsi bi se bili
utopili, in nihče, naj bi bil še tako pravičen, ne bi mogel priti v večno
življenje. Zato sem vam, da bi vam pomagal iz mnogoterega zla, podaril
most v mojem Sinu, da bi mogli prekoračiti reko, ne da bi se utopili.
Reka je viharno morje vašega mračnega življenja.
§22 Odpri oko duha in videla boš zaslepljene in nevedne, pa tudi
nepopolne in popolne, ki mi sledijo v resnici; poglej, da boš žalostna
zaradi pokvarjenosti nevednih in vesela zaradi popolnosti mojih
ljubljenih otrok. Ugotovila boš, kako ravnajo tisti, ki gredo k luči, in
tisti, ki blodijo v temi.
Še prej pa želim, da opazuješ most mojega edinorojenega Sina; poglej,
kako mogočno se boči iz nebes na zemljo; kajti v njem je dostojanstvo
27
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
Stopnice mostu
§26 Ta most, moj edinorojeni Sin, ima tri stopnice. Dve od teh sta bili
izoblikovani na lesu presvetega križa, tretja pa, ko so mu ponudili žolča
in kisa ter je občutil veliko grenkobo.
28
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
29
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
Sestava mostu
§27 Most je zgrajen iz kamna, da popotniki ne bi bili ogroženi, če pride
dež. Ali veš, kakšni kamni so to? Kamni prave in resnične kreposti. Šele
po trpljenju mojega Sina so bili vstavljeni v zgradbo in pred tem ni
mogel nihče priti na cilj, naj se je še tako trudil na poti kreposti; nebesa
še niso bila odprta s ključem krvi in dež pravičnosti ni nikogar pustil
blizu.
Ko pa so kamni razpokali in so bili na telesu Besede, mojega ljubega
Sina, obklesani, jih je sestavil in vmešal malto s svojo krvjo; malta
njegovega božanstva je bila namreč pomešana s krvjo po vrlini in ognju
ljubezni.
Z mojo močjo so bili vstavljeni kamni kreposti, kajti nobene ni, ki ne bi
bila na njem samem preizkušena; vse črpajo svojo živost iz njega. Tako
more zdaj vsak verujoči kar najhitreje in brez hlapčevskega strahu pred
dežjem pravičnosti prehodit most, kajti prekrit je z usmiljenjem.
Na njem je tudi gostišče v vrtu svete Cerkve, ki oskrbuje kruh življenja,
daruje in daje piti kri, da potujoči romarji, moji utrujeni otroci, ne bi
omagali. Zato je moja ljubezen naročila, da se vam daje kri in telo
mojega edinorojenega Sina, ki je Bog in človek.
Ko prehodimo most, pridemo do vrat; in ta most sam so tista vrata, ki
morajo skoznje vstopiti vsi. Zato je rekla moja Resnica: "Jaz sem pot,
resnica in življenje; prišel sem kot luč na svet, da nihče, ki veruje vame,
ne ostane v temi" (Jn 14,6;12,46).
30
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Kdor hodi po tej poti, je otrok resnice, ker hodi za resnico in stopa skozi
vrata resnice in po poti mojega Sina se združuje z menoj, večno
Resnico, spokojnim morjem. Kdor pa se ne drži te poti, izbere pot
spodaj skozi reko; toda ta ni izoblikovana iz kamenja, ampak iz
vodovja. Ker pa voda nima trdnosti, nihče ne more stopiti na to pot, ne
da bi utonil. Take so zabave in časti tega sveta, kjer se človeško
poželenje ne opira na kamen, ampak v razbrzdani ljubezni na ljudi in
zemeljske stvari, ki jih ljubi in se jih oprijema zunaj mene: te pa so
vedno odtekajoča voda in človek zdrsne z njimi; dasiravno se mu zdi,
kot da se mu izmikajo ljubljene stvari, je vendar on sam tisti, ki se
nenehno poganja nasproti koncu, nasproti smrti.
Sam sebe bi rad obdržal, namreč svoje življenje in stvari, ki so mu
drage, da mu ne bi ubežale in se izgubile, čeprav jih mora zapustiti
zaradi smrti ali po moji odločitvi. Tisti, ki to delajo, sledijo laži, blodijo
na poti laži in so otroci hudiča, ki je oče laži. In ker gredo skozi vrata
laži, bodo večno pogubljeni.
Obe poti
§28 Dve poti sta in obe sta težavni. Poglej, kako veliki sta nevednost in
zaslepljenost tistih, ki hočejo skozi vodo, ko je vendar pripravljena pot,
tako prijetna za tiste, ki hodijo po njej, da jim bo vsaka grenkoba sladka,
vsa težka bremena lahka. Mudijo se v temini telesa, vendar najdejo luč,
v svoji umrljivosti najdejo nesmrtnost; v ljubečem hrepenenju in v luči
vere okušajo večno Resnico, ki tistim, ki se trudijo zame, obljublja
okrepčilo; kajti hvaležen sem in pravičen in vsakomur vračam po
njegovem zasluženju.
Norec je, kdor zaničuje toliko dobrega in v tem življenju raje okuša
predokus pekla, ko izbere spodnjo pot z njenimi mnogimi težavami,
brez okrepčila in olajšanja. Kajti z grehom se je ločil od mene, najvišje
in večne dobrine.
31
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
Nauk je pot
§29 Ko se je moj edinorojeni Sin štirideset dni po vstajenju vrnil k meni,
Očetu, sem poslal učitelja, Svetega Duha. Prišel je z mojo oblastjo in
modrostjo mojega Sina in s svojo milino, milino Svetega Duha. On je
eno z menoj, Očetom, in Sinom. Zato je utrdil pot nauka, ki ga je na
zemlji pustila moja Resnica; in čeprav je sama odšla s sveta, ni
odtegnila ne svojega nauka ne kreposti, ki so v nauku utemeljeni
resnični kamni. Nauk je pot, ki vam jo je pripravil sladki veličastni
most. Najprej ga je udejanjal sam in s svojimi deli izoblikoval pot;
priobčil vam je nauk bolj z zgledom kakor z besedami; da, "deloval je,
preden je spregovoril" (prim. Apd 1,1).
To sem ti naznanil, da ne bi nobena temina žalostila duha tistih, ki me
poslušajo, da ne bi morda rekli: Da je Kristusovo telo z zedinjenjem
božje in človeške narave postalo most, to uvidimo, to je resnica. A ta
most se nam je odtegnil in se povzpel v nebesa. On nam je bil pot, ki
nas je učila resnice s svojim zgledom in življenjem. Kaj pa nam je ostalo
zdaj? Kje najdemo pot?
Povem tebi in vsem, ki so zašli v takšno nepoznanje. Njegov nauk je
pot; kot sem povedal, so ga apostoli potrjevali, mučenci zapečatili s
krvjo, luč cerkvenih učiteljev ga je razsvetljevala; spoznavalci so pričali
o njem in evangelisti so ga zapisali: Vsi delujejo kot priče vere v
Resnico v skrivnostnem telesu svete Cerkve. So kakor luč na svetilniku,
da bi kazali pot k resnici, ki vodi v življenje v popolni luči. Kako
oznanjajo resnico? S preizkušnjo. Sami so jo v sebi preizkusili in
dokazali. Vsakega človeka razsvetljujejo za spoznanje resnice, če hoče
in če z razbrzdano sebičnostjo ne jemlje sebi luči razuma. To je resnica,
da je njegov nauk resničen in je ostal pri nas kot čoln, ki naj bi duše
32
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Zahvalna molitev
§30 Tedaj je spregovorila ona duša, ki se kakor pijana ni mogla več
zadržati pokonci pred božjim obličjem: O usmiljenje, ki priteka iz
tvojega božanstva, večni Oče, in skupaj s tvojo močjo vodi celotni
33
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
34
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Pot v reko
Moja želja je bila, da spoznaš moje usmiljenje in človekovo
dostojanstvo, ki sem ti ga prej pokazal, da bi bolj jasno uvidela, kako
okrutni in brezčastni so nizkotneži, ki izberejo spodnjo pot. Odpri oko
duha in opazuj tiste, ki se namenoma utopijo, v njihovem onečaščenju,
v kakršno so padli po svoji krivdi.
Najprej so zboleli; to se zgodi, kadar v svojem duhu spočnejo smrtni
greh; nato ga rode kot dejanje in izgube življenje milosti. In kakor je
mrtvec brezčuten in se sam ne more premakniti, marveč ga morejo
gibati samo drugi, tako so tudi tisti, ki pijejo iz reke neobrzdane svetne
ljubezni, za milost mrtvi. In ker so mrtvi, se njih spomin nič ne spominja
mojih dobrot, niti njih duhovno oko ne vidi in ne spozna moje resnice,
kajti čutenje je mrtvo, ker razum v mrtvi ljubezni svoje počutnosti ne
vidi pred seboj nič drugega, kakor samega sebe. Zato je mrtva tudi volja
za mojo Voljo, saj ljubi samo mrtve reči. Kakor so mrtve tri dušne moči,
tako so tudi njeni učinki, telesni in duhovni, z ozirom na milost mrtvi.
Zategadelj se grešnik ne more braniti pred sovražniki, niti samemu sebi
pomagati brez moje pomoči.
Samemu sebi je postal neznosen. On, ki je hotel obvladati svet, je zdaj
sam obvladan po tistem nekaj, česar ni, namreč po grehu.
35
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
Sadovi zla
§32 Kakor so grehi različni, so različni tudi smrtonosni sadovi tega
drevesa. Med njimi vidiš nekatere, ki služijo za hrano živalim; to so
ljudje, ki žive nečisto in s svojim telesom in duhom ravnajo kakor
svinja, ki se valja v blatu; prav tako se valjajo v umazaniji svoje
mesenosti. O lahkomiselna duša, kje si pustila svoje dostojanstvo? Bila
si sestra angelov, zdaj pa si postala divja žival. Noben greh ni tako
zaničevanja vreden, nobeden tako ne jemlje človeku duhovne luči,
kakor ta. To so spoznali filozofi, seveda ne v luči milosti, narava jim je
posredovala spoznanje, da ta greh zatemnjuje razum. Zato so živeli
vzdržno, da so laže raziskovali.
§33 Druga drevesa prinašajo sadove iz zemlje. To so lakomneži, ki se
kot krti do smrti hranijo z zemljo, in ko pride smrt, ne najdejo izhoda.
Taki v svoji skoposti zaničujejo mojo velikodušnost in razprodajajo
bližnjemu svoj čas. To so oderuhi, ki bližnjega zatirajo in ropajo, ker v
njihovem spominu ni ostalo nič od mojega usmiljenja, saj sicer ne bi
bili tako okrutni do sebe in do bližnjega. Koliko zla prinaša ta prekleti
greh! Koliko umorov, kraj in ropov z nedovoljenim bogatenjem. Koliko
okrutnosti srca in krivičnosti do soljudi! Ubija dušo in jo naredi za
sužnjo bogastva, tako da se ne meni več za božje zapovedi. Tak človek
ne ljubi nikogar, razen iz koristoljubja.
36
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
37
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
Tri obtožbe
§36 Sodba je izrečena trikrat. Prvič, ko je Sveti Duh prišel nad apostole
in so okrepljeni z močjo in razsvetljeni z modrostjo mojega ljubljenega
Sina prejeli v polnosti Svetega Duha vse. Takrat je Sveti Duh, ki je eno
z menoj in mojim Sinom, obtožil svet po ustih apostolov v nauku moje
Resnice. Oni in vsi, ki prihajajo za njim in sledijo Resnici, ki so jo slišali
od njih, obtožujejo svet.
To je vedno trajajoča obtožba, s katero obtožujem svet s pomočjo
Svetega pisma in mojih hlapcev, s tem da polagam Svetega Duha v njih
usta, da bi oznanjali mojo resnico, kakor se hudič postavlja v usta svojih
38
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
39
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
41
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
Sodba
§ 42 Ko se bo ob strašnem glasu: "Surgite mortui, venite ad judicium"
vrnila duša s telesom, takrat bo telo pravičnih poveličano, telo prekletih
pa večno mučeno.
V smrtni uri je bila obtožena samo duša, pri splošni sodbi pa sta
obtožena oba, telo in duša skupaj, kajti telo je bilo v dobrem kakor v
zlem spremljevalec in orodje duše v skladu z njeno voljo. Vsako dobro
in vsako zlo dejanje se izvede s posredovanjem telesa, zato je pravično,
otrok moj, da bodo moji izvoljeni deležni veličastva in večne sreče
skupaj s telesom, v plačilo za trpljenje, ki ga je prenašalo skupaj z dušo;
plačilo krivičnih pa bo večna muka tudi telesa, saj je bilo orodje za zlo.
Ko bodo le-ti zopet oblečeni s telesom, bo pogled na mojega Sina znova
obnovil in povečal njihovo muko. Ko bodo videli, da je njihova narava,
se pravi Kristusova človeškost, zedinjena s čistostjo mojega božanstva,
jih bo le-ta prepričala glede njihove bedne počutnosti in nečistosti, ko
42
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
43
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
44
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
45
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
46
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Zapoved in svèt
§47 Govoril sem ti o takih, ki so iz ljubezni do mene strup lastne
počutnosti odrezali z dvoreznim nožem namreč z odporom do zlega in
z ljubeznijo do dobrega; zlato teh svetnih reči, kolikor jih sploh hočejo
imeti v posesti, so ohranjali, uživali in pridobivali z lučjo duha. Toda
kdor je hotel gojiti veliko popolnost, ta jih je preziral tako v dejanju
kakor v duhu.4 O teh sem ti rekel, da v dejanju in duhu izpolnjujejo svèt,
ki jim ga je dala in zapustila moja Resnica. Tisti pa, ki imajo posest,
izpolnjujejo zapovedi, svetov pa se držijo le v duhu. Toda ker so sveti
povezani z zapovedmi, nihče ne more izpolnjevati zapovedi, če ne živi
vsaj v duhu po svetih; to pomeni, kdor ima v posesti svetne dobrine, naj
jih ima v ponižnosti, ne v ošabnosti; naj gleda nanje tako, kot na
posojilo, ne kot na lastnino, kajti moja dobrota vam jih je dala v vašo
uporabo. Toliko imate v posesti, kolikor vam jaz dam; in toliko
obdržite, kolikor vam jaz pustim, ko vidim, da vam pomaga k vašemu
4
Tradicionalni nauk o izpolnjevanju evangelijskih svetov v strogo
dobesednem spolnjevanju (attuamente) a i samo v duhu In mišljenju
(mentalmente), prim. 1 Kor 7,32 sl. Zadnje je, kot razlaga tudi Katarina, za vse
kristjane obvezno.
47
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
49
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
51
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
53
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
55
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
57
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
58
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
59
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
60
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Tretjič, mene, nevidnega, vi, ki ste vidna bitja, ne morete videti, dokler
ste še v telesu. Nekoč boste mene, svojega Boga, gledali iz obličja v
obličje; v Besedi, mojem Sinu pa me gledate duhovno že tukaj do
vesoljnega vstajenja, ko se bo vaša človeška narava priličila človeški
naravi Besede in se bo v njej radovala. Božjo naravo sem skril pod
tančico vaše človeškosti, da me morete že zdaj videti. Jaz, nevidni, sem
se napravil tako rekoč vidnega, ko sem vam poslal Besedo, svojega
Sina, odetega v oblačilo vaše človeškosti.
§63 Zdaj si videla, kako veliko je dostojanstvo tistega, ki je prišel do
prijateljske ljubezni. Povzpel se je čez nogo ljubečega hrepenenja in je
dospel prav do skrivnosti srca, namreč do druge od treh stopnic, ki so
ponazorjene v telesu mojega Sina. Preden spregovorim o tretji, ti bom
pokazal, kako človek postane prijatelj, kako iz prijatelja sin in kako
doseže otroško ljubezen.
Otroško ljubezen imenujem popolno, ker človek v tej ljubezni sprejme
svoj dedni delež od mene, večnega Očeta z ljubeznijo otroka. Sleherna
popolnost in krepost zraste iz te ljubezni, hrano pa dobiva iz ponižnosti.
Ponižnost pa spet izhaja iz samospoznanja in svetega studa nad lastno
počutnostjo, studa nad samim seboj. Kdor je prišel tako daleč, mora
vzdržati in vztrajati v celici samospoznanja; tu bo v krvi mojega
edinorojenega Sina spoznal moje usmiljenje, ko bo v ljubečem
hrepenenju pritegnil mojo božjo ljubezen k sebi in si bo nenehno
prizadeval, da uniči vsak napačen vzgib zemeljske ali duhovne
samovolje, in se pri tem skrije v lastni hiši. Kakor je storil Peter z
drugimi apostoli, ko je jokal, potem ko je zatajil mojega Sina (prim. Mt
26,75). Njegove solze so bile še nepopolne in so take ostale še štirideset
dni, to je do vnebohoda, potem ko se je moja Resnica v svoji človeški
naravi vrnila k meni. Peter in drugi apostoli so se takrat skrivali v hiši,
da bi pričakali prihod Svetega Duha, ki jim ga je obljubila moja
Resnica.
61
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
V strahu so bili zaklenjeni, kajti duša je tako dolgo polna strahu, dokler
ne pride do resnične ljubezni. Vztrajali so v nočnem bedenju, v ponižni,
vztrajni molitvi, dokler niso končno prejeli nadvse bogato milost
Svetega Duha. Takrat je izginil njihov strah in šli so za križanim
Kristusom ter ga oznanjali.
Tako tudi duša, ki je hotela in hoče doseči popolnost. Ko se po velikem
grehu opogumi za resnično samospoznanje, tedaj najprej joče iz strahu
pred kaznijo; potem se vzravna, premišljuje moje usmiljenje in v njem
najde srečo in lasten dobiček. To je še nepopolno; da bi jo pripeljal k
popolnosti, se ji po štiridesetih dneh (to po teh prvih dveh stopnjah)
začnem polagoma odtegovati, ne sicer s svojo milostjo, pač pa glede na
njeno čutenje.
Moja Resnica je to hotela povedati apostolom z besedami: "Slišali ste,
da sem vam rekel, odhajam in spet predem k vam" (Jn 14,28). Vse, kar
je govoril, je bilo najprej namenjeno apostolom, pa tudi vsem takrat
živečim in končno prihajajočim rodovom.
Odtegujem se, da bi dušo napravil ponižno, s tem da bi se vadila
resnično mene iskati, pa tudi da bi jo preizkusil v luči vere z namenom,
da bi dosegla razumnost. Če taka duša resnično ljubi, se pravi ne glede
na sámo sebe, marveč v živi veri in polna odpora do sebe, ostane med
preizkušnjo vesela; nima se za vredno miru in pokoja duha.
Če čuti, da se ji odtegujem, ne obrne glave proč, ampak nadalje ponižno
opravlja svoje duhovne vaje in se zadržuje zaklenjeno v celici svojega
samospoznanja. Tam polna žive vere pričakuje prihod Svetega Duha,
namreč mene, ki sem ta ogenj ljubezni.
Kako čaka? Ne v brezdelju, ampak v budnosti in nenehni sveti molitvi.
In ne samo v telesnem, ampak tudi v duhovnem bedenju, se pravi, ne
zapira očesa duha, ampak bedi z lučjo vere, da bi polna studa iztrgala iz
srca zle misli in čuvala v njem nežnost moje ljubezni, spoznavajoč, da
hočem samo njeno posvečenje. To vam izpričuje kri mojega Sina.
62
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
63
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
65
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
66
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Zato naj duša, ko začuti, da je njen duh pripravljen za moj obisk, opusti
ustno molitev. Če je potem duhovna prevzetost mimo, more, če utegne,
nameravane molitve spet nadaljevati. Če pa nima časa, naj si ne dela
skrbi in naj se zaradi tega ne pusti vznejevoljiti in spraviti v duhovno
zbeganost. Seveda ne velja to za molitev cerkvenih dnevnic, ki so jih
duhovniki in redovniki dolžni opravljati in se, če jih opuste, pregrešijo.
Taki morajo svoje duhovne dnevnice opravljati do smrti. In če bi se za
časa molitvenega bogoslužja čutili v duhu zamaknjene, morajo
poskrbeti za to, da to opravijo prej ali potem, da je s tem zadoščeno
molitveni dolžnosti. Pri vsaki drugi molitvi pa, ki se je duša loti, je treba
začeti z ustno in od tam preiti na notranjo. Če se duh čuti za to
pripravljenega, tedaj mora duša iz imenovanega razloga ono pustiti in
vendarle ne sme opustiti ustne molitve, naj bo tudi kakršnakoli že,
marveč mora ravnati na imenovani način. Potem bo duša resnično
okušala molitev in hrano krvi mojega edinorojenega Sina. Zato sem ti
rekel, da je človek v resnici deležen Kristusovega telesa in krvi, četudi
ne na zakramentalni način, če se v sveti molitvi obhaja (komunicira) z
ljubeznijo, ki jo okuša po sveti molitvi, in sicer deležen malo ali veliko,
po stopnji svoje pobožnosti.
Kdor ravna pri tem z malo razumnosti in brez urejenosti, najde malo;
kdor z mnogo razumnosti in urejenosti, najde veliko. Kajti čimbolj se
duša trudi, da hrepenenje svoje ljubezni odtrga od sveta in se z lučjo
razuma veže name, tem globlje spoznava. Kdor pa globlje spoznava,
tudi globlje ljubi; in ko prisrčneje ljubi, več okuša.
Vidiš: k popolni molitvi človek ne pride z mnogimi besedami, ampak z
ljubečim hrepenenjem, s tem da se v samospoznanju vzravna k meni in
utemelji hkrati obe vrsti molitve. Tako boš imela v posesti obe molitvi,
ustno in notranjo, kajti obe prav tako spadata skupaj kakor dejavno in
kontemplativno življenje. Ker je mogoče ustno in notranjo molitev
razumeti na različne načine, sem ti rekel, da je sveto hrepenenje po
dobri in sveti volji neprestana molitev. Ta volja in želja se oblikuje nato
67
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
zadela; zdi se mi, da sem prej delal več in mirneje in tudi v srcu sem bil
mirnejši kakor sem zdaj.
Take ljudi prevara lastno dobro počutje. Stiska ni kriva, da manj ljubijo
in manj narede, kajti to, kar delajo v času obiskanja, ima enako
vrednost, kakor tisto, kar so storili v času tolažbe; če bi bili potrpežljivi,
bi mogli imeti več dobička.
Godi se jim kot človeku z vrtom. Ker ima veselje z njim, najde v delu
na vrtu razvedrilo. Misli, da razvedrilo izvira iz njegovega dela; toda
vsebovan je v veselju, ki ga ima z vrtom.
§68 Tudi moji hlapci, ki so še v nepopolni ljubezni in me iščejo zaradi
tolažbe in veselja, zapadejo tej prevari.
Ena je v tem, da duša, ki jo premami že prejeta tolažba, išče takšno
tolažbo in najde v tem veselje. Zgodilo se bo celo, da bo ponovno
premerila pot, samo da bi zopet doživela tolažbo in moje obiskanje, če
je to nekako začutila v sebi.
Jaz pa tega ne dajem vedno na enak način, kakor da ne bi imel dati
ničesar drugega, ampak dajem različno, kakor je všeč moji dobroti in
kakor ustreza njeni stiski in njeni potrebi. Če je nespametna, bo iskala
tolažbo samo na en način in ga tako rekoč predpisovala Svetemu Duhu.
Tega ne sme, ampak naj pogumno stopa po mostu križanega Kristusa.
Tam bo prejela tolažbo tisti čas in na tistem kraju, kakor bo všeč moji
velikodušni dobroti. In če je ne dam, tega ne storim iz sovraštva, ampak
iz ljubezni, da bi me duša-v resnici iskala. Če tega ne stori, če si veselje
išče po svoje, ne po moje, občuti trpljenje in neznosno zmedo, kakor
hitro se ji predmet veselja odtegne.
Tako nespametni so včasih ljudje, kadar jih obiščem drugače, kot so
pričakovali, da se uprejo in ne marajo trpeti; hočejo le to, kar so si sami
zamislili. Kriva je njihova lastna strast in duhovni užitek, ki ga je duša
našla v meni; vendar se moti; saj je nemogoče biti vedno v enakem
69
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
71
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
se obrne k polnosti moje ljubezni in spozna ter vidi, daje v moji moči,
da dajem, ne z ozirom na njeno nevrednost, pač pa z ozirom na mojo
lastno čast, ki njo napravi vredno, da me sprejme v milosti, kakor tudi
v doživljanju, saj ne preziram hrepenenja s katerim me kliče. In zato
sprejme ponižno in reče: "Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po
tvoji besedi" (Lk 1,38). In tako polna veselja ter srečnega duha stopi
ven iz svoje molitve in mojega obiskanja; v ponižnosti se ima za
nevredno in spozna v ljubezni, da njeno veselje prihaja od mene.
72
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
73
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
75
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
76
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
77
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
78
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
79
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
80
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
81
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
82
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
83
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
Vlita luč
§85 Z lučjo, ko jo podeljujem očesu duha, me je videl Tomaž5, ki je s
tem pridobil luč velike učenosti. Z mojo resnico razsvetljeni so
Avguštin, Hieronim in drugi moji sveti cerkveni učitelji razumeli in
spoznali mojo resnico sredi teme, se pravi v temnosti Svetega pisma, ki
ga niso razumeli, pa ne zato, ker bi Pismo zatajilo, ampak poslušalec,
ki ga ni razumel. Zato sem poslal te luči, ki naj bi razsvetili slepe in
težko umevajoče. Dvignili so svoje oko duha, da bi v temini spoznali
mojo resnico. In jaz, Ogenj, sem sprejel njihovo daritev in sem jih
dvignil, ko sem jim podaril razsvetljenje, ne naravno, ampak takšno, ki
gre onkraj vsake narave. V temini so prejeli luč in tako spoznali resnico.
Zato je zdaj Sveto pismo, ki se je prej zdelo nejasno, v žareči luči
dostopno vsem ljudem, naj bodo grobega ali pretanjenega razuma.
Vsakdo prejme po svojih sposobnostih in po meri svoje pripravljenosti,
da bi me spoznal, kajti njihove pripravljenosti ne zaničujem. Vidiš torej,
da je oko razuma dobilo onkraj naravne luči še vlito luč, po kateri so
cerkveni učitelji in drugi svetniki spoznali luč v temi; in iz teme je
zasvetila luč; kajti razumevanje je že obstajalo, preden je bilo Sveto
pismo napisano, torej je vednost prišla iz razumevanja, kajti človek
razumeva v duhovnem gledanju.
Tako so gledali in videli sveti očaki in preroki, ki so napovedovali
prihod in smrt mojega Sina. Tako so imeli apostoli po prihodu Svetega
Duha fuč, ki sem jim jo dajal poleg naravne luči. Evangelisti, cerkveni
učitelji, spoznavalci, device in mučenci so jo prejeli. Vsi so bili
razsvetljeni s to popolno lučjo; in vsakdo jo je prejel različno, glede na
potrebe za lastno zveličanje, za zveličanje soljudi in za razlaganje
Svetega pisma, kakor so ga raziskovali sveti cerkveni učitelji v svoji
znanosti, ko so pojasnjevali nauk moje Resnice, pridigo apostolov,
pričevanja evangelistov; mučenci, ko so v svoji krvi oznanjali luč
5
Svetnica si upa uvrstiti Tomaža Akvinskega med največje cerkvene učitelje,
čeprav ga papež še ni razglasil za takega.
84
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
85
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
našel pri mojih hlapcih, ki luč, katero nosijo v sebi, dajejo ljudem, ki so
lačni in hrepenijo po svojem zveličanju.
To sem ti povedal, moj ljubi otrok, da boš razumela popolnost tega
stanja zedinjenja, v katerem ogenj moje ljubezni potegne kvišku oko
duha. V tej ljubezni prejme človek nadnaravno luč. S to lučjo ljubi
mene, kajti ljubezen pride v spremstvu razumevanja, in čim bolj človek
spozna, tem bolj ljubi; tako eno pospešuje drugo.
§86 Vse to sem ti razložil, da bi v tebi rastel ogenj svetega hrepenenja
in sočutja ter bolečina zaradi pogubljenja duš, da bi te bolečina in
ljubezen prisilili, da boš prosila zanje v solzah in znoju. Solze imenujem
ponižno nenehno molitev, ki mi jo daješ v ognju vročega hrepenenja.
In to ne samo v tebi, kajti mnoga druga od mojih ustvarjenih bitij in
hlapcev bo moja ljubezen, ko bodo to slišali, prisilila, da bodo skupaj s
teboj molili in me prosili, da bi se usmilil sveta in skrivnostnega telesa
svete Cerkve.
Kajti povedal sem ti že, da bom uslišal vaše prošnje: okrepil vas bom v
vaših težavah, uslišal boleče prošnje in podelil prenovo svete Cerkve
po dobrih in svetih pastirjih: ne z vojno ne z mečem in grozotami,
ampak v miru in tišini, s solzami in znojem mojih hlapcev, ki sem vam
jih poslal kot delavce za vaše duše in duše bližnjih in za skrivnostno
telo svete Cerkve.
87
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
3. DAR SOLZÁ
Različne vrste solza
§88 Tedaj je rekla najvišja in blaga Resnica, kije Bog: Preljubi in
predragi otrok, prosiš me, da bi izvedela kaj o vzrokih in sadovih solza,
in tvoje želje nisem zavrnil. Dobro odpri oko svojega duha in na stanjih
duha, ki sem ti jih orisal, ti bom pokazal nepopolne solze, ki izvirajo iz
strahu.
Še prej ti bom spregovoril o solzah krivičnikov v svetu. To so solze
pogubljenja.
Druga vrsta solza so solze iz strahu pred kaznijo, tretjo vrsto solza
prelivajo tisti, ki vstanejo iz greha in me začnejo okušati. Njih jok je
nežen in začno mi služiti. Njihova ljubezen je še nepopolna, zato so
nepopolne tudi njihove solze.
Četrto stanje dosežejo tisti, ki ljubijo svojega bližnjega, ne oziraje se
nase. Jočejo in njihov jok je popoln. Peto stanje se ujema s četrtim; tu
se pretakajo solze velike nežnosti; orisal ti jih bom obširneje.
Opisal bom tudi ognjene solze, ki ne pritekajo iz očesa; te se tičejo
tistih, ki večkrat prosijo za solze, a jih ne morejo dobiti. Vedi, da so
lahko vsa stanja v eni duši, če se vzdigne iz stanja strahu in nepopolne
ljubezni in doseže popolno in zedinjujočo ljubezen.
88
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
89
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
90
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
§90 Vendar je res: hudič nikoli ne spi in daje s tem nauk vam, lenim,
vam, ki v času zasluženja spite. Gorečim pa njegovo bedenje ne more
nič, kajti hudič ne more prenesti žara ljubezni in ne vonja zedinjenja, v
katerega je duša vstopila v meni, morju miru; in dokler je združena z
menoj, je ne more prevarati. Izogiba se je kakor muha kipečega lonca,
ker se boji, da bi se opekla. Če bi bila mlačna, se ne bi bal ampak bi
drezal vanjo, čeprav tudi tam večkrat propade, ker najde več žara, kakor
si je predstavljal.
Zato naj se veseli vsaka duša, ki občuti mnogo stisk, kajti te so pot, po
kateri pride v ono blago poveličano stanje. V nobenem času ne spozna
tako dobro, da sem v njej, kakor v času mnogih bojev. Zakaj? Povedal
ti bom. Če se sredi boja ne more niti osvoboditi niti se uspešno upirati,
potem dobro spozna sama sebe: seveda se more zavestno upirati in ne
privoliti, toda česa več ne more. Tako vidi, da sama ni nič: kajti če bi
kaj bila sama po sebi, bi se otresla tega, česar ne mara. Tako se ponižuje
v pravem samospoznanju in hiti k meni v luči najsvetejše vere, k meni
večnemu Bogu; in po moji dobroti čuti, da je sposobna ohraniti dobro
in sveto voljo, ki ji v času bojev ne dovoljuje, da bi podlegla v
nadlegujoči bedi.
Ognjene solze
§ 91 Zdaj pa bom, da bi zadostil tvoji prošnji, govoril o tistih, ki si želijo
daru solz, a jih očitno ne morejo dobiti. Res obstaja vroče jokanje iz
resničnega in svetega hrepenenja, ki se použiva v ljubezni. Tak človek
bi rad rešil svoje življenje jokaje iz studa nad samim seboj in za
zveličanje duš, a se zdi, da ne more. Povem ti: taki imajo ognjene solze,
v katerih Sveti Duh joka pred menoj zanje in za njihovega bližnjega.
Moja božja ljubezen vnema s svojim plamenom dušo, ko mi prinaša
svoje goreče želje brez solz. Resnično, so ognjene želje, zato tudi
pravim, da joka Sveti Duh. Ker človek ne more pretakati solz, mi iz
ljubezni prinaša voljo in željo po solzah. In če ljudje odpro svoje
duhovno oko, lahko vidijo, da Sveti Duh joka v vsakem mojih hlapcev,
91
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
92
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
93
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
95
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
97
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
98
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
99
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
100
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
101
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
102
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
nič drugega kot vaše dobro; in jaz vam vse podarjam in dopuščam zato,
da bi se v meni posvetili.
Če je duša spoznala to resnico in se odela z njo, misli samo na to, kako
bi ohranila to visoko stanje in v njem napredovala v čast in hvalo
mojemu imenu. Svoje oko duha odpre in ga v luči vere usmeri h
križanemu Kristusu, mojemu edinorojenemu Sinu, ljubi njegov nauk,
ki je za popolne in nepopolne pravilo in pot, in se ravna po njem. In ko
opazi, kako ji ljubezen Jagnjeta, moje Resnice, daje nauk popolnosti,
zagori v ljubezni do nje. V tem je popolnost: videla in dojela je sladko
ljubeznivo Besedo, mojega edinorojenega Sina; hranila se je z mize
svetega hrepenenja in pri tem mislila le na čast mene, večnega Očeta,
in na vaše zveličanje. Enako hrepeneče je šel moj Sin željno smrti na
križu naproti in je izpolnil, kar sem mu naložil jaz, Oče. Ni se bal ne
truda ne sramote; ni ga odvrnila ne vaša nehvaležnost ne neumnost, ker
niste spoznali dobrote, ki vam jo je izkazal; ni ga odvrnilo, ko so ga
preganjali Judje, niti zasmehovanje, podlosti, norčevanje in vpitje
ljudstva. Vse to je premagal kot pravi vojskovodja in vitez, ki sem ga
poslal na bojno polje, da bi vas z bojem iztrgal iz rok hudiča in končno
rešene in proste najsramotnejšega hlapčevanja, v kakršno ste lahko
zašli, poučil o svoji poti, svojem nauku in pravilu, tako da bi s ključem
njegove dragocene, s takšno ljubeznijo prelite krvi, s studom in nevoljo
zaradi svojih grehov, prišli do mojih vrat, vrat večnega življenja. Kakor
bi vam moj Sin govoril te ljubeznive besede: "Glejte, zdaj sem vam
pripravil pot in odprl vrata s svojo krvjo!" Ne bodite torej malomarni,
hodite po tej poti, nikar se ne ustavljajte v samoljubju in ne pozabite na
pot s tem, da hočete služiti po svoje, samovšečno, ne po moje, ki sem
vam uravnal pot s svojo večno Resnico, učlovečeno Besedo, in jo utrdil
s krvjo. Na pot torej za njim, kajti nihče ne pride k meni, Očetu, razen
po njem. On je pot in vrata, in skoznje pridete k meni, v morje miru.
Tako delajo tisti, ki žive v blagi luči, zato so vedno mirni in nihče jim
ne povzroča neprijetnosti; jeziti bi jih mogla le njihova samovolja, to pa
so odstranili iz sebe. Zalezovanjem se izogibajo, naj prihajajo od hudiča
103
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
105
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
daleč, saj sem jaz, ki jim dajem hrano življenja, brez vsake
pomanjkljivosti.
Zaenkrat začne duša gladovati po moji časti, po časti večnega Boga, in
po jedi reševanja duš; in ker gladuje, se tudi nasičuje: hrani se z
ljubeznijo do bližnjega, po kateri gladuje in hrepeni (in ki je zanjo
hrana, katere se nikoli ne naveliča); nenasitljiva je namreč in zato nikoli
ne neha gladovati. In kakor je ara (predujem) prvo zagotovilo, ki ga
človek daje v smeri na kasnejše izplačilo, tako torej vroče ljubeča in z
naukom moje Resnice oblečena duša, ki je tu doli sprejela vase aro
(predujem) moje ljubezni in ljubezni do bližnjega, še ni dovršena,
ampak polnost nesmrtnega življenja pričakuje.
O svarjenju bližnjega
§102 Zdaj prisluhni, predragi otrok, da ti postane bolj jasno, glede česar
si me vprašala. Govoril sem o splošni luči, ki jo morate imeti vsi,
kateregakoli stanu ste; to povem za tiste, ki so v splošni ljubezni.
Govoril sem ti tudi o takih, ki stoje popolni luči katero sem razlikoval
v dve: luč tistih, ki so zapustili svet in so skušali mrtviti telo, in luč
drugih, ki so svojo voljo v vsem umrtvili; in ti so bili oni popolni, ki so
se nahranjali pri mizi svetega hrepenenja.
Zdaj hočem govoriti tebi čisto posebej; in ko to delam, govorim tudi
vsem drugim in izpolnjujem tvojo željo.
Predvsem želim, da delaš zlasti troje, da tvoje nepoznavanje ne bi
oviralo popolnosti, h kakršni sem te poklical, in da hudič ne bi nahranjal
(pod plaščem ljubezni do bližnjega) korenin prevzetnosti v tvoji duši.
Kajti s tem bi bila zapeljana k napačnemu sojenju. Zdelo bi se ti sicer,
da sodiš pravično, in vendar bi bila krivična, ker bi sledila samo
lastnemu uvidevanju. Hudič bi ti dal večkrat spoznati vse mogoče
resnice, da bi te zapeljal v laž in k temu, da bi se dvignila kot sodnik
nad ljudi in presojala nad mišljenjem in nameni ljudi, glede česar, kakor
rečeno, pristoji sodba samo meni.
106
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
107
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
108
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
109
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
110
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
111
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
112
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
6
Gre za njenega spovednika, Tommasa della Fonte in Raymonda da Capua.
113
II. ODGOVOR NA DRUGO PROŠNJO - USMILJENJE CELOTNI SVET
114
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
115
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
kri sonce, povsem Bog in povsem človek, kajti on je eno z menoj in jaz
z njim. Moje mogočnosti ni mogoče ločiti od njegove modrosti, in žar
ter ogenj Svetega Duha ni ločen ne od mene, Očeta, ne od njega, Sina,
kajti Sveti Duh je eno z nama, ker izhaja iz mene, Očeta, in njega, Sina;
eno samo Sonce smo.
Telo mojega edinorojenega Sina je sonce. Ne more vam biti ponudeno
brez krvi, kri ne brez duše te učlovečene Besede, in duša in telo ne brez
mojega božanstva, božanstva večnega Boga, ker je eno od drugega
neločljivo. Kajti božja narava se nikoli ne odtrga od človeške, ne s
smrtjo ne s čim drugim. V tem sladkem zakramentu prejmete v belem
kruhu celotno božjo bitnost. In kakor se sonce ne da deliti, tako tudi
Bog in človek v beli hostiji ne. Denimo, da se hostija deli, in iz nje bi
bilo mogoče narediti tisočkrat tisoč koščkov: v vsakem koščku bi bil
celotni Bog in celotni človek tako, kakor se v deljenem ogledalu pokaže
vedno celotna podoba.
Ali - če vzamemo drug primer - kakor ostaja ogenj nedeljen. Denimo,
da bi ti nosila prižgano luč in bi ves svet pristopil, da bi si prižgal ob
njej: luč bi se ne zmanjšala, in vendar bi vsakdo imel luč v celoti. Sicer
si eden vzame več kakor drugi, pač glede na gorivo, ki ga prinese s
seboj. Recimo, da bi veliko ljudi prineslo sveče, ta za unčo, drugi za
dve ali šest, spet drugi svečo za več funtov, oni še težjo, in prišli bi k
plamenu, da bi si sveče prižgali: na vsaki sveči bi videli, na veliki kakor
na mali, vedno celoten plamen, kar zadeva žar, barvo in svetlost.
Vendar boš rekla, da ima tisti, ki prinese svečo za unčo, manj ko tisti s
svečo za funt.
Tako se godi tudi tistim, ki prejmejo ta zakrament: vsak prinese s seboj
svečo, namreč sveto hrepenenje, s katerim ga prejme. Sama po sebi je
njegova sveča brez luči, s prejemom zakramenta pa se prižge. Brez luči,
pravim, ker vi sami iz sebe niste nič, čeprav je res, da sem vam dal snov,
s katero morete v sebi nahranjati in vzdrževati to luč. Vaša snov je
ljubezen, kajti ustvaril sem vas iz ljubezni in zato brez ljubezni ne
morete živeti.
116
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
117
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
118
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
119
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
121
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
123
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
125
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
pasel vas, ovce, in po moji želji za vas dal življenje. Hodili so za njim
in zato opozarjali vernike, niso jih pustili propasti zaradi pomanjkljivih
graj, ampak so jim z balzamom milosti in z ostrino izžarevajočega ognja
ljubeznivo ozdravljali rane greha, z opominjanjem in pokoro, ustrezno
teži greha. V tej službi graje in govorjenja resnice se niso bali smrti. Bili
so brez strupa grešne krivde, v njih je domovala pravičnost in jim je
dajala moč, da so moško in brez strahu opozarjali. In vedi: iz nobenega
drugega razloga ni prišlo na svetu do tolikšne teme in razkola med laiki
in redovniki, med kleriki in pastirji svete Cerkve kakor zato, ker je
ugasnila pravičnost in nastopila tema nepravičnosti.
Nobene službe ne po svetni ne po božji postavi ni mogoče opravljati
brez svete pravičnosti v stanju milosti; kdor namreč ni grajan in ne
graja, je kakor ud, ki je začel gniti: če mu ga slab zdravnik samo
premaže z balzamom, namesto da bi rano izžgal, zajame gniloba vse
telo in telo propade. Tako dela cerkveni nositelji ali siceršnji
predstojniki, ki so jim ljudje podrejeni: če opazijo, da se je eden njim
podrejenih udov okužil z grehom, a uporabijo potem kot zdravilo samo
balzam laskanja, brez graje, ne bo nikoli ozdravel, ampak okužil še
druge ude, ki so povezani z njim v istem telesu pod istim pastirjem. Ce
pa je kdo resničen in dober dušni zdravnik - kakor oni slavni pastirji -
ne bo uporabil balzama brez ognja kazni. Denimo, da ud trmasto vztraja
v zlem; takrat ga bo odstranil iz občestva, da ne bi še naprej okuževal
drugih z gnilobo smrtnega greha.
Danes pa ne ravnajo tako; pastirji delajo, kakor da bi ničesar ne videli.
Ali veš zakaj? Ker je v njih živa korenina sebičnosti, iz katere raste
napačni hlapčevski strah: iz strahu, da bi izgubili svoj položaj,
zemeljsko posest ali duhovna dostojanstva, ne grajajo; obnašajo se
kakor slepci in zato ne spoznajo, kako je treba službo opravljati. Če bi
razumeli, da jo morajo opravljati s pomočjo svete pravičnosti, bi te ne
opustili. Ker so oropani resnične luči, jih čutna strast in pohlep po
gospostvu in duhovnih dostojanstvih vodijo na krivo pot.
126
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
127
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
128
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
129
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
130
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
131
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
muke vesti za tiste, katere odtegnejo milosti in poti resnice ter jih vržejo
na pot laži in greha.
In vendar: kdor jim sledi, ni brez krivde, saj ga v greh niso prisilili ne
vidni ne nevidni hudiči. Torej naj se nihče ne zgleduje po njihovem
življenju ali posnema njihovo početje, kakor vas moja Resnica opozarja
v evangeliju (prim. Mt 23,3); delajte to, kar vam rečejo: po nauku, ki
vam je dan v skrivnostnem telesu svete Cerkve in v Svetem pismu po
posredovanju pridigarjev, ki oznanjajo mojo besedo. Pustite njim
njihovo slabo življenje in oklenite se nauka, grajo pa prepustite meni,
kajti jaz sem blagi večni Bog, ki vse dobro poplača in vsako krivdo
kaznuje.
§123 Iz sebičnosti so svojo čutnost povzdignili za gospo in njihova
pomilovanja vredna duša je postala sužnja, medtem ko sem jo jaz
osvobodil s krvjo mojega Sina, ko je bil ves človeški rod ob splošnem
osvobojenju rešen hlapčevstva in oblasti hudiča. To milost je prejelo
vsako razumno bitje; te pa, ki sem jih mazilil, sem rešil tudi iz
hlapčevstva svetu in jih določil za službo meni, večnemu Očetu, da bi
podeljevali zakramente sveti Cerkvi. Tako svobodne sem jih naredil, da
nisem hotel in nočem, da bi jim sodil kak svetni vladar.
§ 124 Na njih ni le takšne nečistosti in slabosti, h kakršni se zaradi svoje
slabotne narave naravno nagibajo (čeprav razum, če to zahteva
svobodna volja, ta upor narave pomirja); ti bedneži počno še hujše
stvari in delajo prekleti greh zoper naravo. In kot slepi norci, katerih
razum je skaljen, ne zaznajo gnilobe in bede, v kakršnima tičijo. Gnusna
ni samo meni, (celo tako gnusna, da sem zaradi tega edinega greha
uničil po svoji božji sodbi pet mest, ker ga moja pravičnost ni hotela
več prenašati), ki sem najvišja in večna Čistost, ampak celo hudim
duhovom.
V taki temi so, da tudi Sveto pismo, ki je vendar polno svetlobe - ker so
jo moji izvoljeni z nadnaravno lučjo prejeli od mene, resnične luči -,
zaradi svoje napihnjenosti in prevzetnosti in ker so nečisti in nasladni,
132
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Če odpovedo redovniki
Vse te grdobije, predragi otrok, se dogajajo zato, ker pastirji ne
pričujejo z lepim in s svetim življenjem. Zakaj ne? Ker so zaslepljeni s
svojo sebičnostjo, v njej koreninijo vse njihove hudobije. Mislijo samo
na to, kako bi se vdajali razvratnim nasladam in zabavam, tako
podrejeni kakor pastirji, kleriki in redovniki. Joj, moj dragi otrok, kje je
ostala pokorščina redovnikov; kot angeli so bili postavljeni v svoj sveti
stan, a so postali slabši ko hudič. Poklical sem jih, da bi oznanjali mojo
besedo z življenjem in naukom, oni pa izvajajo le veliko grmenje z
besedami in zato v srca poslušalcev ne prinašajo nobenega sadu.
Pridigajo bolj zato, da bi ugajali ljudem in njihovim ušesom kakor meni
v čast; ne prizadevajo si za lepo življenje, ampak za izbrušeno govorico.
133
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
134
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
srečal z njim ob skromni mizi v obednici. Raje je tam, kjer se lahko baše
z mesom in si moči grlo.
Za take je nemogoče, da bi upoštevali tretjo obljubo vzdržnosti, kajti
poln želodec ne očisti duha; razbrzdani postanejo in padajo iz greha v
greh. Njihova posest je vzrok številnih nesreč, kajti če ne bi imeli
ničesar, ne bi živeli tako neurejeno in ne bi imeli tako nenavadnih
prijateljstev. Kajti kdor ne more ničesar ponuditi, si tovrstne ljubezni
in prijateljstva ne more privoščiti, saj se opira samo na raž darila ali
kakega drugega veselja ali užitka, ki ga izvabljajo drug od drugega, ne
pozna pa čiste ljubezni.
O bedneži, po svoji krivdi tako globoko ponižani, jaz pa sem jih
povzdignil k takemu dostojanstvu! Izogibajo se skupni molitvi kakor
strupu. In če se je udeležijo, njihov glas kriči, a njihovo srce je daleč od
mene. Navadili so se pristopati k oltarju brez vsake priprave, kakor da
bodo uživali telesno hrano. Vse to pohujšanje in mnoga druga
povzročajo slabi pastirji, ki odpovedo, ki napak svojih podrejenih ne
grajajo in ne kaznujejo; ne skrbijo, da bi upoštevali pravila reda, in ne
store ničesar, saj jih tudi sami ne upoštevajo. Sicer pa bremenijo s
predpisi tiste, ki se želijo držati pravil, in jih celo kaznujejo za napake,
ki da so jih storili. Vse to delajo, ker v njih ne sije biser pravičnost,
ampak nepravičnost. Zato dajejo tistemu, ki si zasluži milost in
naklonjenost, po krivici pokoro in ga sovražijo; tistim pa, ki so, kakor
oni sami, hudičevi udje, izkazujejo naklonjenost, prijaznost in prednost
s tem, da jim podeljujejo službe v redu. Kakor slepci živijo, kakor slepci
delijo službe in vladajo podrejenim. In če se ne poboljšajo, bodo v tej
slepoti prišli v temo večnega pogubljenja in bodo morali pred menoj,
najvišjim sodnikom, dati obračun o dušah svojih podrejenih; obračun
se bo zelo slabo končal in tako bodo od mene po pravici prejeli, kar so
si zaslužili.
135
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
137
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
139
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
140
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Smrt pravičnega
§131 Ker sem ti rekel, da so grešnika obtožili svet, hudič in lastna
čutnost, naj temu še nekaj dodam, da boš občutila do njih še globlje
sočutje in videla, kako zelo se bôji duše pravičnega razlikujejo od bojev
grešnika, kako različna je njuna smrt in kako mirno umira pravični, tem
mirneje, čim popolnejša je njegova duša.
141
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
142
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Smrt nepravičnega
§132 Predragi otrok, naj so ti moji služabniki še tako visoko postavljeni,
beda onih nesrečnikov je še večja. Strašna in temna je njihova smrt! V
143
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
145
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
147
III. ODGOVOR NA TRETJO PROŠNJO - USMILJENJE ZA SVETO CERKEV
Odpri torej, odpahni in zlomi zakrknjena srca svojih bitij, ne zaradi njih,
ki ne trkajo, marveč stori to zaradi svoje neskončne dobrote in iz
ljubezni do svojih hlapcev, ki trkajo namesto njih. Usliši jih, večni Oče,
ki jih vidiš stati pred vrati Resnice in prositi. In za kaj prosijo? Za kri
teh vrat, tvoje Resnice. S krvjo si izmil Adamov prestopek in odstranil
gnilobo njegovega greha. Kri je naša, ker si nam iz nje pripravil kopel:
ne moreš in nočeš je odkloniti tistemu, ki te iskreno prosi za to. Daj
torej svojim bitjem sad krvi, vrzi ceno krvi svojega Sina na tehtnico, da
peklenski hudiči ne bodo ugrabljali tvojih ovac. Ti si dobri pastir, ki si
jim dal pravega pastirja, svojega edinorojenega Sina, ki je iz pokorščine
do tebe dal svoje življenje za tvoje ovce in nam iz svoje krvi pripravil
kopel. Za to kri koprneče prosijo tvoji hlapci pred tvojimi vrati; po tej
krvi te prosijo, da se usmiliš sveta, Cerkev pa naj z dišečim cvetjem
dobrih in svetih pastirjev nanovo vzcveti in s prijetnim vonjem prežene
smrad zlih in gnijočih rož.
Ne obotavljaj se torej, obrni oko svojega usmiljenja k nam in odgovori,
saj si nam z glasom svojega usmiljenja pripravljen odgovoriti, še preden
te kličemo.
Odpri vrata svoje neizmerne ljubezni, ki si nam jih dal z vrati Besede.
Da, vem, odpreš nam, še preden potrkamo. Kajti v ljubezni, ki si jo dal
svojim hlapcem, trkajo in kličejo k tebi in prosijo za tvojo čast in
zveličanje duš. Daj jim torej kruha življenja, sad krvi tvojega
edinorojenega Sina. Očitno ti bo več časti in slave prinesla rešitev tvojih
stvaritev, kakor pa če bi jih prepustil njihovi trmi in zakrknjenosti. Tebi,
večnemu Očetu, je vse mogoče; ustvaril si nas brez nas; rešiti pa nas
nočeš brez nas. Tako te torej prosim, da narediš silo njihovi volji, česar
nočejo. Za to goreče prosim od tvojega neskončnega usmiljenja.
Ustvaril si nas iz nič; zdaj, ko smo, se nas usmili in naredi posode nove,
kakor si jih oblikoval po svoji podobi in sličnosti. Prenovi jih milostno,
v usmiljenju in krvi svojega Sina.
148
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
149
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
150
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
151
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
152
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
153
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
155
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
157
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
158
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
zgodi v službi duše, da bi rasla v luči vere, upala vame, opustila upanje
vase in uvidela in spoznala, da sem jaz tisti, KI SEM in da morem in
hočem skrbeti za njene potrebe in za njeno zveličanje.
Duši sem podaril zakramente svete Cerkve kot hrano, da bi si ohranjala
življenje; ne tisti kruh, ki se daje telesu, kajti nesnovna duša živi od
moje Besede. Zato pravi moja Resnica v svetem evangeliju: "Človek ne
živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz božjih ust"
(Mt 4,4). To se pravi, naj duhovno gladuje po nauku učlovečene
Besede, ki vam po moči krvi podarja življenje z zakramenti.
Zakramenti so torej duhovni in so namenjeni duši; in četudi se
izvršujejo in delijo po posredovanju telesa, bi vendar to zakramentalno
dogajanje samo duši ne moglo podeliti življenja milosti, če ne prejme
zakramentov v duhovni pripravljenosti in pristnem svetem hrepenenju.
Da bi v njej povečal lakoto in sveto hrepenenje, ji včasih dam, da želi
prejeti zakrament, ne da bi ga dejansko mogla prejeti. S tem raste njena
lakota in z lakoto tudi njeno samospoznanje, tako da se ima v ponižnosti
za nevredno zakramenta. Tako jo naredim vrednejšo in ji zakrament
priskrbim na različne načine7.
To naj ti zadošča, preljubi otrok, da boš spoznala mojo previdnost do
duš, ki hrepenijo po tem blaženem zakramentu. Prav tako naklanjam
svojo blago previdnost tudi vsem drugim, kolikor jo potrebujejo. Zdaj
7
Katarina v nadaljevanju pripoveduje o več takih čudovitih dogodkih iz
svojega življenja, ki se tičejo svetega obhajila: kako ga je kljub začetnemu
trdovratnemu upiranju končno od duhovnika dosegla; kako ga je, ko so ji ga
ljudje branili, v zamaknjenju prejela od samega Boga; kako je nekoč med sveto
mašo košček hostije skozi cerkev prišel do nje in je bila tako obhajana.
Duhovni Raymund da Capua, je pogrešal ta košček, ki ga pa ni mogel najti, in
ko je po maši o tem govoril s Katarino, mu je povedala, kaj se ji je pripetilo.
159
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
161
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
8
Mišljena je v naslednjem duhovna ljubezen do duhovnega voditelja, ki vzgaja
za Boga.
163
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
toliko tolažbe; ali če mora ugotoviti, da imajo drugi prednost pred njim,
tedaj ga to boli; ta bolečina mu omogoča, da se v samospoznanju v sebi
poglobi.
Če hoče, napreduje razsvetljeno in modro, kakor je treba, tedaj bo do
onega posredovalca imel še popolnejšo ljubezen, ker se s
samospoznanjem in z izrazito nezaupnostjo do lastnega čutenja
osvobodi nepopolnosti in doseže popolnost. Ko je postal popolnejši, bo
do ustvarjenih bitij sploh in zlasti do tistega enega, ki mu ga je moja
dobrota dala kot sredstvo, gojil še popolnejšo in večjo ljubezen, kolikor
ni tako nespameten, da bi se v času bolečine brezdelno prepustil
zmedenosti, naveličanosti in srčni žalosti. To bi bilo nevarno, saj bi se
lahko preobrnilo v pogubo in smrt tisto, kar sem mu dal za življenje.
Naj ne ravna tako, marveč naj se ima za pripravljenega in v ponižnosti
nevrednega, da bi prejel, to kar je zaželjeno. V želji in hrepenenju, da
bi v slavo in čast mojega imena prenašal sleherno trpljenje, naj z
razsvetljenim občutjem skrbi za to, da dobro, zaradi katerega mora
tistega človeka predvsem ljubiti, v njem ne bo kopnelo. Tako bo izpolnil
mojo voljo v sebi in dosegel sad popolnosti, zaradi katere sem dopustil
boje, posredovalca in vse drugo.
165
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
Prispodoba o mreži
§146 Orisal sem ti svojo splošno in posebno previdnost nad svojimi
ustvarjenimi bitji; kar sem ti povedal, je manj kakor hlap vodne kapljice
v primeri z morjem. Za hudobnega skrbim, da bi ga pripeljal nazaj v
stanje milosti, za nepopolnega, da bi ga usmerjal k popolnosti, za
popolnega, da bi povečal popolnost in da bi ga naredil za dobrega in
popolnega posredovalca med tistim, ki je v boju podlegel, in menoj.
Kajti s posredovanjem mojih hlapcev hočem svetu izkazati usmiljenje
in z njihovim trpljenjem prenoviti svojo nevesto.
Ti se v resnici smejo imenovati drugi križani Kristus, moj edinorojeni
Sin, ker so prevzeli njegovo službo. V stiskah postanejo posredovalci z
molitvijo, z besedo in s svojim dobrim in svetim življenjem. Mrežo
mečejo z desnico (prim. Jn 21,6), ne z levico, kakor je moja Resnica po
vstajenju naročila Petru in drugim apostolom, kajti leva roka samoljubja
je v njih mrtva, desna pa živi v resnični, čisti, osrečujoči božji ljubezni,
s katero mečejo mrežo svetega hrepenenja vame, morje miru. Poveži ta
ribolov po Gospodovem vstajenju s poročilom o prejšnjem (prim. Lk
5,4-8), pa boš videla, kako se jim je posrečil lov na duše, ko so potegnili
mrežo v pravem samospoznanju, da morajo poklicati na pomoč
tovariše, saj jih sami ne bi mogli spraviti iz mreže. Pri metanju mreže
in njenem dviganju je potrebna pomoč resnične ponižnosti.
Da je to res, vidiš in spoznaš na mojih hlapcih: teža duš, ki so se ujele
v mrežo njihovega hrepenenja, se jim zdi tako velika, da kličejo na
pomoč tovariše; radi bi, da bi jim pomagalo vsako razumno bitje, saj se
166
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
167
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
9
Prim. ČI. 47. Katarina torej tukaj izjavlja, da je najpopolnejši apostolat tisti,
ki se dobesedno ravna po evangeljskih svetih, kajti merilo učinkovitosti
ljubezni do bližnjega je enako merilu križane božje ljubezni.
168
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
169
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
sreče malega in mali sreče velikega. Mali pravim samo glede na mero,
ne kakor da mali ne bi bil enako izpolnjen kakor veliki. Torej uživa
vsakdo v ljubečem veselju dobrine drugega ter z radostjo in veseljem
vriskajo v meni brez sleherne žalosti, v radosti brez sleherne grenkobe,
ker so me že v življenju in umiranju ljubeče okušalil v svoji ljubezni do
sočloveka.
Kdo je to tako uredil? Moja modrost v občudovanja vredni in blagi
previdnosti. In če se obrneš k vicam, najdeš tudi tam mojo neizmerno
blago previdnost v tistih ubogih dušah, ki so po nespameti zapravljale
svoj čas; zdaj, ko so ločene od telesa, nimajo več časa, da bi si pridobile
zasluženje. Zato jim po moji previdnosti prihaja pomoč od vas, ki ste še
v umrljivem življenju in imate čas zanje; z miloščino in sveto daritvijo,
ki jo naročate pri mojih služabnikih, s postom in z molitvijo v stanju
milosti jim skrajšujete trpljenje in jim posredujete moje usmiljenje.
Vse to, kar moja previdnost dela v notranjosti duše v vaše zveličanje,
sem ti opisal zato, da zagoriš v ljubezni, se odeneš z lučjo vere, se v
trdnem prepričanju v mojo previdnost popolnoma razdaš v vsem, kar
moraš storiti, in upaš vame brez slehernega hlapčevskega strahu.
170
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
10
Sveta Neža iz Montepuilciana, dominikanka in sodobnica Katarine, ki jo je
zelo spoštovala in dvakrat obiskala v Montepulicianu.
171
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
172
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
173
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
175
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
177
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
O POKORŠČINI
Izvor in kraj pokorščine
§154 Tedaj je najvišji, večni in usmiljeni Oče obrnil oko svojega
usmiljenja in miline k njej in spregovoril:
O predragi in preljubi otrok, sveto hrepenenje in pravične prošnje
morajo biti uslišane, zato bom jaz, najvišja Resnica, izpolnil svojo
besedo in obljubo, ki sem jo dal tebi in tvojemu hrepenenju. In če me
vprašaš, kje najdeš pokorščino, kaj ti jo vzame in po čem spoznaš, ali
jo imaš ali ne, ti odgovarjam, da jo v polni meri najdeš v blagi in ljubeči
Besedi, mojem edinorojenem Sinu. V njem je bila ta krepost tako živa,
da je hitel v sramotno smrt na križ, da bi jo do kraja izpolnil.
Kdo ti jo vzame? Poglej prvega človeka in spoznala boš, kaj ga je
oropalo pokorščine, ki sem mu jo naložil jaz, večni Oče: napuh je bil,
ki je izviral iz sebičnosti in zadovoljstva nad njegovo tovarišico in ga je
iz popolnosti pokorščine pahnil v nepokorščino; izgubil je življenje
milosti in zapadel v smrt, ko je izgubil nedolžnost in zašel v nečistost
in v veliko bedo; vendar ne sam, s seboj je potegnil ves človeški rod.
Znamenje, da je v tebi ta krepost, je potrpežljivost; nepotrpežljivost pa
ti kaže, da ni v tebi te kreposti. Toda poglej: v pokorščini se vadiš na
dva načina. Eden je popolnejši kakor drugi, vendar nista ločljiva, ampak
sta eno, kakor sem ti že povedal glede zapovedi in svetov. Prvi način je
dober in pravilen, drugi je v najvišji meri popoln. In nihče ne more
doseči večnega življenja, če ni pokoren, nihče brez pokorščine ne bo
mogel vstopiti vanj, kajti s ključem pokorščine bo odprto, kar je
Adamova nepokorščina zaklenila.
Moja neskončna ljubezen me je gnala k temu. Ko sem videl, da se
človek, ki sem ga tako ljubil, ni vrnil k meni, svojemu cilju, sem vzel
ključ pokorščine in ga položil v roko blage in ljubeče Besede, moje
Resnice. Bila je vratar, ki je odprl nebeška vrata, in brez tega ključa in
vratarja, moje Resnice, nihče ne pride noter. Zato je rekla v svetem
178
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
179
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
181
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
Nepokorščina je bedna
§156 Povem ti pa, predragi otrok, vse to je storila moja dobrota in moja
previdnost; poskrbela je, da je Beseda popravila in obnovila ključ
pokorščine. Vendar se ljudje v svetu ne ravnajo po tem. Ker jim manjka
ograja pokorščine, begajo kakor divje živali iz hudega v hujše, iz greha
182
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
183
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
O redovniški pokorščini
§ 158 Duša, ki se ljubeče skloni pod jarem pokorščine zapovedim in se,
držeč se vodila moje Resnice, vadi v tej vsesplošni pokorščini, pride z
isto lučjo, ki jo je privedla do prve pokorščine, tudi do druge. Kajti v
luči svete vere je v krvi ponižnega Jagnjeta spoznala mojo Resnico in
neizrekljivo ljubezen, ki jo imam do nje, kakor tudi svojo nezmožnost
za to, da bi tej ljubezni primerno ustrezala.
S to lučjo odide, da bi poiskala način življenja in kraj, v katerem bi mi
- povrnila to, kar mi dolguje, poteptala z nogami svojo slabost in
zlomila samovoljo. Razgledujoč se v luči vere najde tak kraj: sveti
redovniški stan. Utemeljil ga je Sveti Duh in ga postavil tja kot čoln, ki
naj sprejema duše, ki hočejo hiteti naproti oni popolnosti in jih vodi v
pristanišče zveličanja. Gospodar čolna je Sveti Duh, in pri čolnu samem
nikoli ne bo pomanjkljivosti, če tudi posamezen član odpove in krši
svoje redovno pravilo; tak član škoduje kvečjemu samemu sebi. Seveda
je čoln priveden v vihar, če odpove krmar, to so slabi in klavrni pastirji,
predstojniki, ki jih je postavil gospodar čolna. Sam po sebi pa je čoln
tako osrečujoč, da tvoj jezik tega ne more opisati.
Če je ta duša v vedno bolj gorečem hrepenenju in svetem odporu do
same sebe, bo v luči vere sama sebi našla ta kraj popolnosti, tedaj vstopi
vanj kot umrtvena, kolikor je resnično pokorna, kolikor je namreč
doslej zvesto izpolnjevala vsesplošno pokorščino. Če pa vstopi kot
nepopolna, tedaj to ne pomeni, da ne more doseči popolnosti, saj vendar
pride zato, da bi izvrševala pokorščino. Večina je takih, ki pridejo kot
nepopolni: ta pride zaradi popolnosti, drug iz mladostnega navdušenja
ali strahu, tretjega prižene bolečina, četrtega napačno upanje.
Pomembno je samo to, da si potem prizadevajo za krepost in vztrajajo
do smrti. Ni jih mogoče presojati po nagibu za njihov vstop, ampak
samo po vztrajnosti. Kajti mnogi so se zdeli ob vstopu popolni in so
184
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
kljub temu obrnili svojo glavo nazaj ali pa so ostali v svojem redu v
veliki nepopolnosti.
Čoln je bogato opremljen, tako da si podrejenemu ni treba delati skrbi
za to, kar potrebuje v duhovnem in časnem pogledu. Če je resnično
poslušen in izpolnjuje svoja redovna pravila, bo zanj skrbel gospodar
čolna, Sveti Duh. V čolnu najdeš polno svetih navodil, s katerimi so
čoln v veliki urejenosti in uvidevnosti oskrbeli tisti, ki jih je Sveti Duh
izvolil za svoje templje. Poglej Benedikta, s kakim čutom za red je
opremil svoj čoln.
Poglej Frančiška, kako dovršeno je čoln svojega reda okrasil z vonjem
uboštva in biseri kreposti ter ga usmeril k visoki popolnosti; in kot prvi
je sam ravnal po tem in dal svojim sinovom resnično in sveto revščino
za nevesto, ki si jo je izbral za samega sebe, ko je objel ponižanje; celo
hrepenel je po tem, da bi bil v svetu poniževan; zatiral je svoje telo,
mrtvil svojo samovoljo in vzel nase obleko sramote, trpljenja in
obtoževanj iz ljubezni do ponižnega Jagnjeta, s katerim se je bil pribil
na križ tako zelo, da so kot posebna milost na njegovem telesu zasijale
rane moje Resnice in se je tako na krhki posodi njegovega telesa
izkazala ljubezen njegove duše.
Tako se je v ubogega Frančiška vtisnila podoba resničnega uboštva; in
Frančišek je ljubezen do uboštva povzdignil v temeljni zakon svojega
čolna, v strogi redovniški disciplini za popolne in ne za navadne ljudi,
za maloštevilne in dobre. Maloštevilne pravim, kajti te popolnosti si ne
izberejo mnogi; zaradi svojih pregreškov so se sicer po številu
pomnožili, glede na krepost pa ravno narobe. In to ne po krivdi čolna,
temveč po krivdi nepokornih podrejenih in slabih predstojnikov.
In če pogledaš še čoln tvojega očeta Dominika, mojega ljubljenega sina:
tudi on ga je napravil v popolni urejenosti in ni hotel dati svojim
sinovom nobenega drugega cilja kakor to, da z lučjo znanosti skrbijo za
mojo čast in za zveličanje duš. To luč je hotel postaviti za svoj temeljni
185
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
186
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
187
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
189
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
190
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
191
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
§162 Predragi otrok, kolikeri se pač danes mudijo v tem čolnu? Številni,
toda le malokateri so resnično poslušni. Med temi pravimi in onimi
usmiljenja vrednimi jih je veliko, ki žive kot povprečneži, niti popolno,
kakršni bi morali biti, niti slabo, ker svoje vesti ne obtežujejo ravno s
smrtnimi grehi, toda njihovo srce je mlačno in mrzlo. In če se ne
ojunačijo, da bi ravnali po redovniških predpisih, se znajdejo v resni
nevarnosti. Velika gorečnost bi jim bila potrebna, ne bi smeli spati,
dvigniti bi se morali iz svoje mlačnosti, kajti če bodo ostali v njej, so na
tem, da padejo. In tudi če ne bi prišlo tako daleč, bi vendarle živeli bolj
po svojem občutju in kakor je njim všeč. Zaradi svoje majhne
uvidevnosti so nagnjeni k temu, da godrnjajo zoper tiste, ki bolje žive
po pravilu reda kakor oni, pri zunanjostih pa so nasprotno manj
dlakocepski.
Na vsak način jim je v škodo, da vztrajajo v tej povprečni pokorščini,
se pravi, da ubogajo brez notranje udeleženosti, kar jim prinaša samo
težave in veliko bolečin. Kajti mrzlemu srcu je vse preveč, in mnoge
muke, ki jih prestajajo, jim prinašajo malo sadu; taki kršijo popolnost
stanu, v katerega so vstopili in v skladu s katerim so dolžni živeti. In
tudi če store manj narobe kakor prej opisani, delajo vendarle narobe, saj
sveta niso zapustili zato, da bi se zadovoljili s ključem vsesplošne
pokorščine, ampak zato, da bi s ključem redovniške pokorščine odprli
nebesa; in za to ga je treba trdno držati v roki žareče ljubezni.
Vedi, dragi otrok, da bi bili le-ti pač sposobni doseči visoko popolnost,
ko bi le hoteli, kajti bližje so ji kakor oni bedneži. In vendar: v drugem
oziru je zanje teže iztrgati se iz povprečnosti kakor pa za hudobneža
otresti se svoje podlosti. Ali veš zakaj? Ker hudobnež jasno uvidi, da je
ravnal zgrešeno, njegova vest mu to pove; le njegova sebičnost pa ga je
tako oslabila, da se sploh nič več ne trudi, da bi grehu ubežal; po naravni
uvidevnosti ve, da dela zlo. Ce bi ga kdo vprašal: "Ali ne delaš s tem
krivice?" tedaj bi odgovoril: "Gotovo, toda moja slabost je tako velika,
da tega očitno ne morem opustiti." S tem seveda ne pove resnice, kajti
z mojo pomočjo bi se mogel osvoboditi. Mlačneži pa, ki niti ne grešijo
192
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
193
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
195
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
Sklep in povzetek
§166 Tako sem, preljubi in predragi otrok, ustregel tvoji želji, od
začetka in prav do tega zadnjega, to je glede pokorščine. Če se prav
spominjaš, si mi na začetku v hrepeneči želji izrekla štiri prošnje (in jaz
sam sem ti dal prositi, da bi v tvoji duši pomnožil ogenj svoje ljubezni).
Eno si izrekla zase; tej sem ustregel, ko sem te razsvetlil s svojo resnico
in ti pokazal, kako jo moreš spoznati ti, ki si hrepenela po tem, da bi jo
uvidela: v spoznanju same sebe in mene in v luči vere si prišla do tega
spoznanja Resnice.
Z drugo si me prosila, da bi se usmilil sveta.
Tretjo si izrekla za skrivnostno telo svete Cerkve, ko si me prosila, da
bi ji odvzel temo in preganjanje in za tisto, kar je v njej nepravilnega,
kaznoval tebe. Ob tem sem ti povedal, da nobena muka kot takšna ne
more v tem končnem času zadostiti za krivdo, storjeno zoper mene,
neskončno dobroto. To se more zgoditi samo, če je povezana s
hrepenenjem duše in srčnim kesanjem: kako je to mogoče, sem ti
pojasnil. Rekel sem ti tudi, da se bom sveta usmilil, saj sem usmiljen.
Iz usmiljenja in nedopovedljive ljubezni do človeka sem poslal Besedo,
svojega edinorojenega Sina, ki sem ti ga predstavil v prispodobi mostu,
ki se boči od nebes na zemljo - na osnovi zedinjenja moje božje narave
z vašo človeško.
197
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
198
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Zato pozivam tebe in ostale svoje hlapce k žalujoči tožbi in zaradi vaše
tožbe in vaše ponižne ter nenehne molitve se hočem usmiliti sveta. Hiti
naprej po tej poti resnice, ko si odmrla sebi, da ne bi bila obtožena, da
si se ustavljala, kajti zdaj se bo od tebe zahtevalo več, ker sem se ti
razodel v svoji resnici. Varuj se, da ne boš stopila ven iz celice
samospoznanja; v njej shranjaj in podarjaj zaklad, ki sem ti ga dal. To
zaklad je vodilo resnice, ki temelji v živi skali Kristusu, krotkem
Jezusu, in je odeta z lučjo, ki prodre v to, kar je temnega. S tem se
obleci, ljubljeni in dragi otrok, v Resnici.
199
IV. ODGOVOR NA ČETRTO PROŠNJO - USMILJENA BOŽJA PREVDNOST
SKLEPNA MOLITEV
§167 Ko je zdaj ona duša z duhovnim očesom in lučjo najsvetejše vere
spoznala resnico in zaznala v svojem čutenju odličnost pokorščine ter
jo okusila v ljubezni, tedaj se je v bolečem hrepenenju potopila v zrenje
božjega veličastva in se božjemu veličastvu zahvalila, ko je govorila:
Hvala, hvala ti, večni Oče, da nisi prezrl njega, ki si ga ustvaril, da
svojega obličja nisi odvrnil do njega in nisi zavrnil njegovih želja. Ti,
Luč, nisi gledal na mojo temo, ti Življenje, nisi pustil, da bi te ovirala
moja smrt, tudi tebe, Zdravnik, ni ustrašila moja huda slabotnost, tebe,
večna Čistost, vsa moja umazanija in beda; Neskončni si prišel k meni
končni, ti Modrost k meni neumnici. Iz tvoje luči sem prejela luč. V
tvoji modrosti sem spoznala resnico, v tvoji blagosti sem našla ljubezen
do tebe in do bližnjega.
Prav ista ljubezen te je pripravila do tega, da si razsvetlil oko mojega
duha z lučjo vere, da bi razumela tvojo meni sporočeno resnico. Daj, da
bi bil moj spomin sposoben se spominjati tvojih dobrot in da bi moja
volja plamenela v ognju tvoje ljubezni. Naj kri mojega telesa v tem
ognju postane rodovitna in se razlije, da bi s to krvjo, prelito iz ljubezni
do (Kristusove) krvi, in s ključem pokorščine odpahnila nebeška vrata.
Isto te iz srca prosim za vsako duhovno bitje, v splošnem in posebej; in
za skrivnostno telo svete Cerkve. Priznavam in ne tajim, da si me ti
ljubil, preden sem bila, in da me nedopovedljivo ljubiš, kakor
nespametnež, zaljubljen v svojo stvaritev.
O večna Trojica! O božanstvo; to tvoje božanstvo, tvoja božja narava
je tista, ki podeljuje ceno krvi tvojega Sina! Trojica, brezdanje morje,
čim globlje se pogrezam vate, tem bolj po notranje te najdevam, in čim
bolj po notranje te najdevam, tem globlje te iščem.
Ne morem se te nasititi, in duša, ki se nasiti ob tvojem breznu, ni nikoli
utešena, marveč kar naprej gladuje po tebi in je tebe žejna. Večna
Trojica, duša hrepeni po tem, da bi z lučjo gledala tebe v tvoji luči
(prim. Ps 35,10). Kakor jelen hrepeni po studencu (prim. Ps 42), tako
200
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
201
ORIS ŽIVLJENJA
ORIS ŽIVLJENJA
(Ellen Sommer-von Seckendorff)
Kmalu bo minilo šeststo let, odkar je Enej Silvij Piccolomini, papež Pij
II., razglasil Katarino Siensko, sestro dominikanskega tretjega reda, za
svetnico. Češčenje, ki gaje bila deležna barvarjeva hči iz Contrade
delľOca v Sieni že za življenja in še bolj po svoji smrti, jo je povzdignilo
v veliko svetnico krščanstva. Pij IX. jo je 1866. leta imenoval za "drugo
zavetnico Rima" za prvaki apostolov. V Rimu je umrla, za Rim se je
bojevala in trpela.
Kot žena srednjega veka je Katarina vplivala na sodobnike čisto
nenavadno. Preprosto življenje, ki ga je sprva posvetila samo revnim in
bolnim, je zbudilo pozornost in občudovanje someščanov. Kdor se je
srečal z njo, se ni mogel odtegniti moči njene besede. To zaslutimo ob
branju njenih 373 ohranjenih pisem. Namenjena so dvema papežema,
duhovnim in svetnim dostojanstvenikom, someščanom, duhovnikom,
redovnikom in redovnicam. Ta pisma so v pravem pomenu besede biseri
italijanske literature in prepričevalna moč njene besede še vedno najde
pot do srca.
Svoje pravo življenjsko delo pa je Katarina videla v "Knjigi" ("Il
Libro"), ki nam je ohranjena kot "Knjiga božje previdnosti", ali krajše
"Dialog": pogovor med Bogom in dušo. V njej je zapisala globoka
mistična spoznanja pridobljena v letih meditacije; to je bila duhovna
dediščina svoji družini ("famiglia"), velikemu krogu učencev in
prijateljev, ki jim je bila namenjena tudi poslednja misel na smrtni
postelji. Tukaj razvite misli izhajajo iz spoznanja, daje Bog ustvaril
človeka iz ljubezni, zato človek brez ljubezni ne more živeti.
Prepričanje, da je varna v božji ljubezni, daje Katarini moč, ki jo tako
blagodejno in ozdravljujoče izžareva na svoje ljudi. "Vse, kar
dopuščam, kar vam dajem, preizkušnje ali tolažbe, bodisi duhovne
bodisi posvetne, vse se zgodi le v vaš največji blagor, da bi bili v meni
posvečeni in bi jaz izpolnil v vas svojo resnico", pravi na koncu njene
202
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
11
R. Fawtier: S. Catherine de Sienne, Essai critique des sources, Bd. 1 (1921).
12
P. Mandonnet: S. Catherine de Sienne et la critique historique, in: Année
Dominicaine 1923, 6-17, 43-52; E. Jordan: La date de naissance de S.
Catherine. Anal. Bollandiana 40 (1922) 365f.
203
ORIS ŽIVLJENJA
204
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
205
ORIS ŽIVLJENJA
206
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
207
ORIS ŽIVLJENJA
208
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
209
ORIS ŽIVLJENJA
210
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
211
ORIS ŽIVLJENJA
212
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
213
ORIS ŽIVLJENJA
214
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
ORIS NAUKA
(Hans Urs von Balthasar)
Katarinina "Knjiga" mora govoriti sama zase in tudi govori. V
poročilih sodobnikov o njenem življenju mrgoli pripovedi o čudežih:
nadnaravni post (da ne omenjamo strašnega krvavega mrtvenja);
čudežno priučenje branja, poznavanje srca, trajna zamaknjenja,
levitacije, videnja, prikazovanja, doživetje mistične poroke s Kristusom,
pri čemer ji ostane nataknjeni prstan, ki ga vidi le ona; zamenjava src,
telesna stigmatizacija, ki na njeno prošnjo ostane nevidna; vrsta
evharističnih čudežev, številne čudežne ali na čudež meječe
spreobrnitve trdovratnih grešnikov. Toda sama je vedela, da ima vse to
smisel, vrednost in overitev, če to izžareva iz enovitega središča luči
kakor razpršene barve, ki vedno morejo biti privzete nazaj v središče.
Središče vere, ki so njeni stavki in resnice spet osredinjene v nečem
najenovitejšem; v neskončni, vedno večji ljubezni Boga v Kristusu,
ljubezni do sveta, in v zrcalni podobi tega središča: v ljubečem
odgovoru človeka, ki je vse stavil na karto božje ljubezni. Katarinina
"knjiga" izpričuje to integracijo tako preprosto in s takšno močjo
razumnosti, s takšno prosojno jasnostjo in s tako žarečim zanosom, da
vzdrži vsak preizkus pristnosti in izniči sleherni sum glede narejenosti.
"Nauk" je preprost kljub vseobsegajočim perspektivam, hranljiv je in
uporaben. Pregledno in sistematično povzema vse, kar je tudi sicer
Katarina razvijala v svojih številnih pismih in kakor je tudi še enkrat
preprosto povzela v svojih "Molitvah" iz zadnjega časa (1376-1380).
Kako je bila "Knjiga" - zasnovana med zadnjim bivanjem v Sieni 1378
- sestavljena v podrobnostih, ni povsem prozorno: večinoma jo je
svetnica vsekakor narekovala svojim zaupnikom prijateljem v stanju
zamaknjenosti; v tem dobimo razlago za dolgoveznost in mnogotera
ponavljanja, od katerih pa je marsikatero mogoče pripisati tudi dodatni
redakciji, ki je oddelke med seboj usklajevala tudi po zunanje in z
215
ORIS NAUKA
13
R. Fawtier et Louis Canet: La double expérience de Catherine Benincasa
(1948) 188.
14
Nadalje navajamo po členih knjige. 106. 313.
15
13.
16
66.
216
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
17
Garrigou-Lagrange: La Foi selon S. Catherine de Sienne, v: Vie spirituelle,
december 1935.
18
Prim. člen 158 in druge v Življenjepisih (Vitae) pripovedovana videnja o
Dominiku.
19
75.
20
135.
217
ORIS NAUKA
21
17.
22
18.
23
10, 51.
24
7.
25
148.
26
11.
218
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
27
11.
28
64.
29
46.
30
11.
31
13.
32
219
ORIS NAUKA
33
85.
34
14.
35
4, 35, 109.
36
100.
37
21.
220
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Bog Oče razlaga Sina. In razlaga skrivnost, kije bila za Katarino vse
življenje središčna očarujoča kri. To je stvarna, tekoča človeška kri, ki
curlja iz srčne rane. To je pa božječloveška kri, ki spravlja božjo
ljubezen v neskončno pretakanje. To je tekoča prvina milosti in
odrešenja. Kri opere človeka v krstu, a tudi v spovedi, 38 nahranja v
evharistiji, pretaka se naprej v mučencih in omogoča tudi krst želja; Kri
je opijanjajoča vinska klet svete Cerkve, 39 katere hierarhija ni nič
drugega kot oskrbništvo krvi, in katere zakramenti vsi skupaj "žive od
te krvi". 40 Celotni Kristus je, kakor je vedno znova zabičano,
telesnoduševno-božji zakrament odrešenja; nikjer ni pri Katarini
zaslediti kakršnekoli filozofske sovražnosti do telesa; realistična je,
kakor so to bile Hildegarda, Mehtilda in Gertruda, kakor je pozneje
bila Ivana Arška, vendar ne, da bi v telesu videla kaj več kakor orodje
in možnost za izražanje brezpogojne ljubezni. V "krvi" more tudi ljubeči
človek postati "utekočinjen", tako kakor je Bog v njej postal
"utekočinjen " za svet. Kri je luč, in luč je ogenj: luč uvida, žar ljubezni
- to dvoje je v krvi eno.41
V Sinu vidi Oče svet: v njem vidi strahotnost greha, toda ta pogled v
nenašminkano strahoto je vedno že pogled sočutja. Če Katarina v
hrepeneči ljubezni prosi za to, da bi smela globlje spoznati greh sveta
in Cerkve42 - in ta prošnja ji je bridko uslišana - potem je to zaradi
tega, da bi rastla v ljubezni in sočutju. Tako postane to glavni del vodila
Boga Očeta njej kakor tudi njenega vodila svojim: o grehih ljudi,
duhovnikov, redovnikov, ne smemo govoriti nikoli "obsojajoče",
"marveč zmeraj v svetem sočutju"43 vsi morate imeti sočutje drug za
38
75.
39
115.
40
119.
41
110.
42
108.
43
100.
221
ORIS NAUKA
44
106.
45
102. Greh ..
46
Prim. o tej kreposti…
47
95.
48
77, 95,100.
49
8.
50
76, 89, 95. 119.
51
78.
52
100, 155.
53
107.
54
155.
222
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
55
166.
56
154.
57
155, 158.
58
164.
223
ORIS NAUKA
59
155.
224
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
marveč hoče nje vse: dobre hoče, da bi ji pomagali polniti njeno mrežo;
nepopolne hoče, da bi postali popolni; hudobne, da bi postali dobri,
odpadle, da bi se vrnili. Duša hoče vse, naj bodo katerega koli stanu,
kajti nje vse zagleda v meni, ustvarjene od velikega plamena ljubezni
moje dobrote, in vse odkupljene s krvjo križanega Kristusa.60
S strani Boga, ki vse daje, ureja in določa tudi v hrepeneči duši, je tukaj
vedno bolj vesoljno odkrivanje njegove previdnosti in v tem njegovega
očetovskega srca. To odkrivanje je vedno znova orisano kot potopitev
pogleda v brezmejno luč: oko razuma (intelletto) zre z zenico dejanja
vere v globine, kakršne pripadajo vsebini, vere, ki se njene dogme
vedno enoviteje stekajo skupaj v smeri k vse utemeljujoči in presegajoči,
vse v sebi shranjajoči Očetovi ljubezni. Sicer ima tudi pekel svoj prostor
v Dialogu, in Katarina ga je gledala v videnjih; toda pekel bolj uteleša
absolutno resnobo človeške odločitve, kakor pa da bi morda bil
eshatološko neovrgljivo "dejstvo", katerega je treba (kakor Péguyjeva
Ivana Arška) uporniško napadati. Očetov glas je tako zelo majestetična
ljubezen, da pri Katarini protesti sploh ne pridejo v poštev. "V teminah
pekla sveti tvoje usmiljenje", pravi v eni od molitev.61 Naloga, za katero
gre, se ne imenuje spekulacija, ampak spremljanje grešnika prav do
smrtne postelje, tako kakor je Katarina spremljala mladega plemiča z
imenom Nicola Toldo do krvniškega odra in dosegla, da je upornik
izrekel Bogu da. Čudovit je opis smrti grešnika, kateremu Bog še enkrat
ponudi roko milosti: če upa na usmiljenje - na prav tisto, katero je v
življenju tako pogosto zlorabil -, mu bo dano v delež, samo obupati ne
sme. Božja milost je dovolj mogočna, da v skrivnosti križa vse
preoblikuje: "Iz niča krivde, tega trnovega grma, ki ranja dušo,
izvlečem nepredvidoma rožo njegove rešitve".62 In tako more verujoči
človek hoditi skozi temni svet, v katerem bi mu moglo vse biti v
60
146.
61
30.
62
132.
225
ORIS NAUKA
63
143.
64
100
65
140.
66
1761 je izšel prevod P, H. Preissig, OP, v Bambergu: izbor je 1808 oskbel
Friedrich Leopold Graf zu Stolberg v Münstru: izšlo je več izdaj. Majhen izbor
je izdal P. Sigisbert Oberholzer, Dialog über die Vorsehung (Dialog o
previdnosti) v zbirki Verpflichtendes Erbe 25/26 v Rex - verlag 1951.
226
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
227
BESEDA NA POT SLOVENSKI IZDAJI
228
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
229
BESEDA NA POT SLOVENSKI IZDAJI
230
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
KAZALO
UVOD - ŠTIRI PROŠNJE DUŠE 3
231
KAZALO
Nauk je pot 32
Zahvalna molitev 33
2. DAR HOJE ZA KRISTUSOM 35
Pot v reko 35
Sadovi zla 36
Tri obtožbe 38
O trpljenju pogubljenih in sreči blaženih 40
Sodba 42
Hudič je izvrševalec sodbe že v tem življenju 43
Sodba tu doli se vrši v skušnjavah in težavah 45
Zapoved in svèt 47
Vrnitev v samospoznanju in spovedi: Kristusove noge 49
Tri stopnice simbolizirajo tri duševne moči 51
Tri stanja popolnega življenja 56
Hlapčevski strah nepopolnih 56
Nepopolna ljubezen tistih, ki iščejo tolažbe 58
Božji odgovor na ljubezen popolnih 59
Kdor Boga ljubi nepopolno, ljubi nepopoln bližnjega 63
Pot do ljubezni brez pridržkov: molitev 64
Ustna in notranja molitev 65
Nepopolni ljubi molitev zaradi lastne tolažbe 68
Prevare tistih, ki iščejo tolažbo 70
Prijatelj in sin gleda bolj na podaritelja kakor na dar 72
Znamenja popolne ljubezni 72
Krst v vodi in v krvi: Kristusova rana 73
Hrana zveličanja duš: Kristusova usta 76
Sad resnične ljubezni: potrpežljivost, srčnost in vztrajnost 77
Sad zedinjenja z Bogom 78
Popolna duša zazna božje veličastvo v vseh ustvarjenih bitjih 80
Hrepenenje po razvezi in potrpežljivost v trpljenju 82
Vlita luč 84
Prošnja za razlago solzá 86
3. DAR SOLZÁ 88
Različne vrste solza 88
Solze smrti in strahu 88
Solze nepopolne in popolne ljubezni 89
232
SV. KATARINA SIENSKA - POGOVOR O BOŽJI PREVIDNOST
Ognjene solze 91
Sad zlih solza 93
Sad solza iz strahu in nepopolnosti 95
Sad solza ljubezni 97
Zahvalna molitev in prošnja za pojasnitev nekaterih težav 98
4. DODATEK K ODGOVORU NA PRVO PROŠNJO - DAR
RAZLOČEVANJA 100
Vsakdo, ki želi služiti Bogu, potrebuje luč razuma 100
Splošna in posebna luč razločevanja 101
Najpopolnejša luč: spoznanje v ljubezni 102
Ara za plačilo: Hrepenenje po božji časti in zveličanju duš 105
O svarjenju bližnjega 106
O sodbi glede drugega v molitvi 107
Popolnost ne obstaja v telesni strogosti in pokori 108
Znamenje resničnega božjega obiskanja 110
Bog izpolni hrepenenje 111
Zahvalna in prosilna molitev 112
233
KAZALO
KAZALO 231
235