Prirocnik Evidentiranje GJI

Evidentiranje
gospodarske
infrastrukture
PRotOK Trg mladosti 6, 3320 Velenje, www.protok.com
PRofessionality tOKen
programska oprema, začetni vnos podatkov, izobraževanje, svetovanje
najboljši
GIS tehnični informacijski
sistemi za komunalna podjetja
V skrbi za vaπo infrastrukturo

Naredite korak bliæe k reπitvi
LGB, geodetski inæeniring in informacijske tehnologije, d.o.o.
JurËkova cesta 231,1000 Ljubljana
T: 01 200 23 00, E: info@lgb.si
(JTEBUBEPP-KVCMKBOB
ÀNBSUJOTLBDFTUB
4*-KVCMKBOB
5
'
XXXHJTEBUBTJ
4LVQJOBTUSPLPWOKBLPWQPEKFUKB(*4%"5"KFVTQFÝOP[BLMKVǏJMBWFǏQSPKFLUPWOBQPESPǏKV[BKFNB
W[ESäFWBOKB BOBMJ[FQPEBULPWPNSFäOFJOGSBTUSVLUVSFUFSW[QPTUBWJUWFTJTUFNB[BQPSPǏBOKF(+*
- Kje se nahaja naše omrežje?
- V kakšnem stanju je naše omrežje?
- Kolikšen del omrežja je starejši od 30 let?
- Kolikšne so proste kapacitete?
7BT[BOJNBKPPEHPWPSJOBUBJO
QPEPCOBWQSBÝBOKB
(*4%"5"DFMPWJUFSFÝJUWF
[BKFNQPEBULPW
0QSFNB[BUFSFOTLJ[BKFNJOW[ESäFWBOKFQPEBULPW
POBQSBWBIJOFMFNFOUJIPNSFäKB LPUTPHFPEFUTLJ
(/44 UBIJNFUSJǏOJJO(*4(14JOTUSVNFOUJ
W[ESäFWBOKFQPEBULPW
4JTUFNJ[BWPEFOKFJOW[ESäFWBOKFHSBöǏOJIJO
BUSJCVUOJIQPEBULPWPPNSFäKVWTLMBEV[
QPTMPWOJNJQSPDFTJJO[BIUFWBNJ(+*
BOBMJ[F
5PQPMPÝLFBOBMJ[F BOBMJ[FQPWF[MKJWPTUJ
LMBTJöLBDJKBQPTUBSPTUJ PNSFäKV NBUFSJBMV
JOUFHSBDJKB
*OUFHSBDJKB[PTUBMJNJ*4WQPEKFUKV LPUTP&31
$31 QMBOJSBOKFW[ESäFWBOKB IJESBWMJǏOJJ[SBǏVOJ
J[EBKBTPHMBTJK
QPSPǏBOKF(+*(634
7PEFOKFQPEBULPWWTLMBEV[QPEBULPWOJN
NPEFMPN(+*JOPSPEKB[BBWUPNBUTLJJ[WP[JO
QPOPWOJWOPT(+**%
1PEKFUKF (*4%"5" KF EFM NFEOBSPEOF TLVQJOF (%J 4ZTUFNT LKFS [BTUPQBNP WPEJMOF
QSPJ[WBKBMDFPQSFNF[B[BKFNJOW[ESäFWBOKFQSPTUPSTLJIJOPTUBMJIQPEBULPWPPNSFäKJI
www.esri.com www.aed-sicad.com www.trimble.com
Evidentiranje
gospodarske
infrastrukture
CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
657.24:338.583
EVIDENTIRANJE gospodarske infrastrukture / [besedilo Nikolaj Šarlah [et al.];

ilustracije Klemen Čadež]. - Ljubljana: Gospodarsko interesno združenje geodet-
skih izvajalcev, 2010
1. Šarlah, Nikolaj
250656512
2 Kazalo 3
Naslov publikacije:
Evidentiranje gospodarske infrastrukture KAZALO
Založilo: 1. Uvod 4
Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev (GIZ GI)
Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
2. Terminologija 6
e-pošta: giz-gi@giz-gi.si, spletna stran: http://www.giz-gi.si 3. Zakonodaja s področja evidentiranja
gospodarske javne infrastrukture 8
Glavna in odgovorna urednika:
mag. Nikolaj Šarlah, univ. dipl. inž. geod., Geodetska uprava Repulike Slovenije 3.1. Obstoječa zakonodaja 8
Andrej Mesner, univ. dipl. inž. geod., Igea, d.o.o. 3.2. Predlog nove zakonodaje 10
Besedilo:
4. Priporočila na področju evidentiranja
mag. Nikolaj Šarlah, univ. dipl. inž. geod., Geodetska uprava Republike Slovenije gospodarske javne infrastrukture 11
Jože Kumer, dipl. inž. geod., Geodetski zavod Celje, d.o.o. 4.1. Osnovna načela evidentiranja 11
Mihael Kuzmič, inž. geod., Energetika Ljubljana, d.o.o. 4.1.1. Splošno 11
Simon Jud, univ. dipl. inž. geod., DFG Consulting d.o.o. 4.1.2. Lokacijska natančnost 11
Andrej Mesner, univ. dipl. inž. geod., Igea, d.o.o. 4.1.3. Metode evidentiranja 12
Jurij Mlinar, univ. dipl. inž. geod., Ministrstvo za okolje in prostor 4.1.4. Transformacije med koordinatnimi sistemi 14
Gregor Klemenčič, univ. dipl. inž. geod., Komunala Novo mesto d.o.o. 4.1.5. Način evidentiranja 14
Luka Šelek, univ. dipl. inž. geod., Ljubljanski geodetski biro d.o.o. 4.1.6. Urejanje podatkov 17
4.1.7. Način vodenja zbirk podatkov 18
Skice: Simon Jud, univ. dipl. inž. geod., DFG Consulting d.o.o.
4.2. Priprava podatkov za vpis v zbirni kataster GJI 19
Ilustracije, prelom: Klemen Čadež, univ. dipl. inž. geod.
Lektoriranje: Tina Kaučič 5. Vrste gospodarskih javnih infrastruktur
Tisk: Pro Grafika d.o.o., Šutna 78, 4209 Žabnica in njihove značilnosti 22
5.1. Prometna infrastruktura 22
Tiskano v 1.500 izvodih.
5.1.1. Ceste 22
Evidentiranje gospodarske infrastrukture 5.1.2. Železnice 32
Vse pravice pridržane. Priročnika ni dovoljeno razmnoževati ali razpošiljati v kakršni 5.1.3. Letališča in pristanišča 40
koli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja Gospodarskega interesnega združe- 5.1.4. Žičnice 48
nja geodetskih izvajalcev (GIZ GI). 5.2. Energetska infrastruktura 54
5.2.1. Elektroenergetska infrastruktura 54
V Ljubljani, april 2010 5.2.2. Zemeljski plin 64
5.2.3. Toplotna energija 74
5.3. Komunalna infrastruktura 80
5.3.1. Vodovod 80
5.3.2. Kanalizacija 90
5.3.3. Ravnanje z odpadki 100
5.4. Druga omrežja v javni rabi 108
5.4.1. Elektronske komunikacije 108
5.5. Ostala infrastruktura 116
5.5.1. Nafta in naftni derivati 116
5.5.2. Vodna infrastruktura 120
4 Uvod Uvod 5
1. Uvod
Publikacija je namenjena vsem, ki se na različnih ravneh sko upravo RS, elektro in komunalnimi podjetji, operaterji
srečujejo z gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljeva- elektronskih komunikacij ter drugimi lastniki in izvajalci
nju GJI) in zbirkami podatkov na tem področju. V njej bodo gospodarskih javnih služb. Zavedamo se, da nismo uspeli
potrebne informacije našli predvsem državni organi, lokal- zajeti vseh podrobnosti, ki bi uporabnike utegnile zanimati,
ne skupnosti, izvajalci gospodarskih javnih služb, investi- zato bomo z vašo pomočjo publikacijo v prihodnje dopolnje-
torji, geodetska podjetja, projektanti ter drugi uporabniki vali na spletni strani www.giz-gi.si.
podatkov o GJI.
Glavni namen publikacije je postavitev strokovnih smernic
za evidentiranje GJI ter s tem pomagati tistim, ki naroča-
jo geodetske storitve evidentiranja GJI ter vodijo zbirke
podatkov GJI na različnih ravneh. S publikacijo želimo iz-
boljšati kakovost geodetskih storitev, zagotoviti večje razu-
mevanje celotnega področja za lastnike infrastrukture in
upravljavce ter zagotoviti uporabnikom večje razumevanje
podatkov o evidentirani GJI. S tem zapolnjujemo vrzel med
zakonodajo, objavljenim izmenjevalnim formatom ter ši-
frantom podatkov o objektih GJI in prakso.
V publikaciji so na enem mestu zbrane vse pomembne za-
konske podlage in drugi akti s področja evidentiranja GJI
ter osnovna priporočila za evidentiranje. Za vsako posame-
zno vrsto infrastrukture so predstavljene posebnosti v be-
sedi in sliki, ki omogočajo lažje razumevanje celotnega po-
dročja. Poudarek publikacije je na evidentiranju objektov za
potrebe zbirnega katastra GJI, pri čemer se zavedamo, da
nismo zajeli nekaterih specifičnih podrobnosti, ki veljajo v
posameznih operativnih in drugih katastrih GJI.
Zbirke podatkov o GJI so bile pomembne v preteklosti, so
pomembne danes in bodo zaradi zasedenosti prostora ter
gospodarjenja z GJI in upravljanja s prostorom še pomemb-
nejše v prihodnosti, zato želimo s publikacijo stopiti korak
na poti k urejenim, kvalitetnim in predvsem uporabnim
zbirkam podatkov na področju GJI.
Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam pomagali z nasveti,
vestno pregledovali zapisano in s tem pripomogli k večji
uporabnosti publikacije. Vsebino smo usklajevali z Geodet-
6 Terminologija Terminologija 7
2. Terminologija
Kratka razlaga v publikaciji uporabljene terminologije: Nadmorska višina - je ortometrična višina, ki jo lahko po-
ljubno poimenujemo tudi nadmorska višina (H). Izhodišče
Gospodarska infrastruktura - je infrastruktura, ki je neje geoid in odraža značilnosti fizičnega površja in gostote
posredno namenjena izvajanju nalog s področja prometa, zemeljskih mas. Ploskev geoida se na področju morij in oce-
energetike, komunalnega gospodarstva, elektronskih ko- anov prilega srednjemu nivoju gladine morja.
munikacij, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi
vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja. GNSS - globalni navigacijski satelitski sistemi so sistemi za
določevanje položaja na podlagi opazovanih razdalj do sa-
Gospodarska javna infrastruktura (GJI) - je gospodar- telitov.
ska infrastruktura, ki je neposredno namenjena izvajanju
nalog gospodarske javne službe državnega ali lokalnega RTK (Real Time Kinematic) - je GNSS metoda izmere,
pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist. V publikaciji v osnovi kinematična metoda izmere, ki temelji na faznih
uporabljamo okrajšavo GJI, ki zajema tudi gospodarsko in- opazovanjih. Za dosego primerne - centimeterske –natanč-
frastrukturo. nosti, morata mobilni in referenčni sprejemnik istočasno
sprejemati signal vsaj štirih satelitov. RTK izmera je pri-
Objekti GJI - so gradbeno inženirski objekti, ki tvori- merna za različne geodetske naloge.
jo omrežje gospodarske infrastrutkure. Objekt GJI je naj-
manjša enota v zbirnem katastru GJI, za katerega veljajo
enake lastnosti (vrednosti atributov).
Zbirni kataster GJI - je zbirka podatkov, ki jo vodi Geo-

detska uprava RS in predstavlja zbirko podatkov vseh GJI
na območju Republike Slovenije. Zbirka v času izida te pu-
blikacije še ni popolna.
Kataster GJI - je zbirka podatkov, ki jo zagotavlja lastnik

GJI in vsebuje podatke o GJI istega lastnika. V katastru GJI
so lahko zbrani podatki o raličnih vrstah GJI.
Operativni kataster GJI - je zbirka podatkov, ki jo pra-

viloma vodi izvajalec gospodarske javne službe in vsebuje
najpodrobnejšo raven podatkov o objektih GJI.
Elaborat sprememb - elaborat sprememb podatkov o

omrežjih in objektih GJI, ki ga določa Pravilnik o vsebini
in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora
(Ur. l. RS, št. 9/2004) - v nadaljevanju Pravilnik.
8 Zakonodaja na področju evidentiranja GJI Obstoječa zakonodaja Zakonodaja na področju evidentiranja GJI Obstoječa zakonodaja 9
3. Zakonodaja kacijah (Ur. l. RS, št. 13/2007). Lastnik javnega komuni-

kacijskega omrežja mora posredovati podatke o objektih
s področja javnega komunikacijskega omrežja neposredno Geodetski
upravi RS v roku treh mesecev po končanju gradnje.
evidentiranja Evidentiranje objektov vodovodnega omrežja podrobneje
gospodarske javne
ureja Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 35/2006,
41/2008), ki določa, da morajo upravljavci javnih vodovo-
infrastrukture dov voditi podatke o vodovodu in zbirne podatke posredo-

vati v zbirni kataster GJI.
Evidentiranje objektov kanalizacijskega omrežja podrob-
3.1. Obstoječa zakonodaja neje ureja Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obve-
zne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čišče-
nja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št.
Krovni predpisi s področja evidentiranja GJI:
109/2007), ki v 20. členu določa, da morajo občine voditi
Zakon o urejanju prostora/ZUreP-1/ (Ur. l. RS, št. 110/2002 podatke o javni kanalizaciji in zbirne podatke posredovati
(8/2003 - popr.), 58/2003-ZZK-1, 33/2007-ZPNačrt) in v zbirni kataster GJI.
Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur. l. RS,
Evidentiranje objektov vodne infrastrukture podrobneje
št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009), ki vzposta-
ureja Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture (Ur. l. RS,
vljata kataster gospodarske javne infrastrukture,
št. 46/2005).
Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/2004-
Evidentiranje gozdnih cest ureja Pravilnik o gozdnih pro-
UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS,
metnicah (Ur. l. RS, št. 4/2009), ki določa, da mora Zavod
111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-
za gozdove Slovenije zaradi usklajevanja z javnim in dru-
286/04-46, 126/2007), ki določa evidentiranje novih
gim cestnim omrežjem ter pregleda celovitega cestnega
objektov v zbirni kataster gospodarske javne infrastruk-
omrežja v Sloveniji podatke iz zbirke podatkov gozdnih
ture,
cest najmanj enkrat letno posredovati v zbirni kataster
Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o GJI.
dejanski rabi prostora (Ur. l. RS, št. 9/2004) podrobneje
Evidentiranje infrastrukture za ravnanje z odpadki bo po-
določa vodenje in vzdrževanje zbirnega katastra GJI, po-
drobneje urejeno s pravilnikom. Osnutek Pravilnika o vo-
deljevanje identifikacijskih oznak objektom GJI ter po-
denju katastra GJI za ravnanje z odpadki in posredovanju
sredovanje podatkov v zbirni kataster GJI.
podatkov v zbirni kataster GJI je v postopku sprejemanja.
Evidentiranje GJI za posamezne vrste infrastrukture po-
drobneje urejajo resorni predpisi.
Evidentiranje objektov javnega komunikacijskega omrežja
podrobneje ureja Pravilnik o katastru javnega komunika-
cijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture (Ur. l. RS,
št. 56/2005 (64/2005 - popr.), ki ga podrobneje določa
četrti odstavek 83. člena Zakona o elektronskih komuni-
10 Zakonodaja na področju evidentiranja GJI Predlog nove zakonodaje Priporočila na področju evidentiranja GJI Osnovna načela evidentiranja 11
3.2. Predlog nove zakonodaje 4. Priporočila

Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti obstoječih zakonskih na področju
evidentiranja
podlag na določenih področjih (mnenje Računskega sodišča
RS), je Ministrstvo za okolje in prostor pristopilo k pripra-
vi krovnega, sistemskega zakona, ki bo vzpostavilo pregle-
dnejšo in celovito pravno ureditev področja evidentiranja gospodarske javne
gospodarske infrastrukture v Sloveniji. Z novim zakonom
za področje gospodarske infrastrukture bo določena:
infrastrukture
obveznost evidentiranja GJI in infrastrukture v zasebni
lasti, ki nima statusa javne infrastrukture, 4.1. Osnovna načela
splošna pristojnost zagotavljanja in obveznost vodenja
katastrov gospodarske infrastrukture ter posredovanja evidentiranja
podatkov v zbirni kataster gospodarske infrastruktu-
Osnovna načela evidentiranja se nanašajo predvsem na
re (katastre zagotavljajo vsi lastniki gospodarske infra-
zbirni kataster GJI, vendar zajemajo vsa pomembna načela
strukture in ne le občine in ministrstva, kot to določa ob-
tudi za raven katastra GJI ter operativnega katastra GJI.
stoječa zakonodaja; evidentiranje lastništva gospodarske
Osnovno izhodišče je, da zadovoljuje kakovostno evidenti-
infrastrukture),
ranje GJI na terenu vse ravnipotreb po podatkih.
vsebina in način vzdrževanja zbirnega katastra gospo-
darske infrastrukture (dopolnjena z objekti infrastruk- 4.1.1. Splošno
ture v zasebni lasti; zbirni kataster GJI preide v zbirni
kataster gospodarske infrastrukture), Če evidentiramo GJI za izdelavo geodetskega načrta, mo-
ramo upoštevati Pravilnik o geodetskem načrtu (Ur. l. RS,
metoda in način dostopa do podatkov (kdo in pod ka- št. 40/2004). Evidentirani morajo biti vsi tisti objekti, ki jih
kšnimi pogoji lahko dostopa do podatkov iz zbirnega ka- predvideva Pravilnik o geodetskem načrtu. Priporočeno je,
tastra gospodarske infrastrukture), da se podatke za geodetski načrt zajema skladno s Pravilni-
vsebina inšpekcijskega nadzorstva in sankcije za prekr- kom o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski
ške, rabi prostora (Ur. l. RS, št. 9/2004) ter izmenjevalnim for-
možnost evidentiranja stvarnih pravic na gospodarski matom in šifrantom datotek elaborata sprememb podatkov
infrastrukturi, o objektih GJI.
evidentiranje stvarnih pravic vsakokratnih lastnikov/ 4.1.2. Lokacijska natančnost

upravljavcev gospodarske infrastrukture na služečih ne-
premičninah. Priporočena lokacijska natančnost izmere (horizontalna in
višinska) je 4 cm (daljša polos standardne elipse zaupanja),
kar pomeni, da je daljša izmed polosi elipse s 95 % zaupa-
njem v koordinati točke krajša od 10 cm. Minimalna pripo-
ročena lokacijska natančnost izmere (horizontalna in višin-
ska) je 12 cm (daljša polos standardne elipse zaupanja), kar
12 Priporočila na področju evidentiranja GJI Osnovna načela evidentiranja Priporočila na področju evidentiranja GJI Osnovna načela evidentiranja 13
pomeni, da je daljša izmed polosi elipse s 95 % zaupanjem v Za obstoječe objekte GJI, za katere že obstaja načrt v ana-
koordinati točke krajša od 30 cm. logni obliki in je le ta ustrezne lokacijske natančnosti, izbe-
Pri vsaki izmeri je potrebno pripraviti ustrezno oceno na- remo metodo skeniranja, geoorientiranja skenogramov in
tančnosti zajema lokacije objekta, ki je dragocen podatek za vektorizacije objektov.
vsakega uporabnika podatkov. Za obstoječe objekte, ki niso bili zajeti z nobeno od navede-
nih tehnik, so na voljo alternativne metode zajema kot so
4.1.3. Metode evidentiranja različni detektorji kovinskih napeljav in georadarji v kom-
binaciji z GNSS ali terestično izmero. Georadar deluje na
Izbira metode evidentiranja je neposredno povezana s pri-
principu oddajanja visokofrekvenčnih impulzov elektroma-
poročeno lokacijsko natančnostjo. Za priporočeno natanč-
gnetnega valovanja v tla ter sprejemanja povratnih odbitih
nost je smiselno uporabiti metodo terenske izmere z ele-
valov od posameznih struktur pod zemljo.
ktronskim tahimetrom (klasična terestrična izmera) ali
najnatančnejšo GNSS opremo, ki omogoča nekaj centimetr- Izbor metode izmere in instrumentarija je odvisen od po-
sko natančnost. Pri izbiri opreme in načina evidentiranja z treb in finančnih zmožnosti, vendar je pri tem potrebna
GNSS metodo nam je v pomoč Navodilo za izvajanje izmere pazljivost, saj je dejanska natančnost izmere zaradi drugih
z uporabo globalnih navigacijskih satelitskih sistemov v dr- dejavnikov (grobi, slučajni in sistematični pogreški, kot na
žavnem koordinatnem sistemu, ki je objavljeno na spletnih primer položaj satelitov, natančnost postavitve prizme, člo-
straneh Geodetske uprave http://www.gu.gov.si/fileadmin/ veška napaka idr.), ki vplivajo na končno natančnost določi-
gu.gov.si/pageuploads/ogs/Navodilo_za_GNSS-izmero-v2. tve položaja, mnogokrat precej slabša, kot jo navaja izdelo-
pdf. V večini primerov se je potrebno posluževati kombi- valec opreme.
nirane metode izmere, torej kombinacije GNSS in klasične Zavedati se je potrebno, da na primer
metode izmere.
z RTK metodo GNSS izmere ni mogoče doseči 1 cm višin-
V nekaterih primerih pride v poštev tudi lasersko skenira- ske natančnosti,
nje iz zraka, ali redkeje, terestrično lasersko skeniranje v
kombinaciji z digitalno fotogrametrijo in GNSS metodo iz- z GNSS sprejemnikom, ki ima po specifikacijah izdelo-
mere. Za nekatere daljinske vode, ki so nad površjem (npr. valca 30 cm natančnost, za vse meritve te natančnosti ne
daljnovodi), je v uporabi tehnika zajema z laserskim skeni- bomo zagotovili,
ranjem iz zraka v kombinaciji z ortofoto posnetkom ter boč- s skeniranjem starih analognih načrtov, za katere nima-
nim fotografiranjem vseh stojnih mest. S to metodo izmere mo podatkov o načinu evidentiranja, ter z napakami,
je mogoče s strokovnim pristopom in sodobno tehnologijo ki jih naredimo v postopkih skeniranja in vektorizacije,
zagotoviti priporočljivo lokacijsko natančnost. tudi pri merilu analognih načrtov v merilu 1:1000 težko
Terestrični laserski skenerji zagotavljajo možnost hitrega zagotovimo 30 cm natančnost,
zajema podatkov, relativno visoke natančnosti podatkov potrebujemo za zagotovitev minimalne priporočene na-
in možnosti zajema velike gostote prostorskih podatkov tančnosti zajema z georadarskim zajemom v kombinaciji
zemeljske površine. Rezultat enkratnega zajema podatkov z GNSS ali terestično izmero izredno izkušenost.
je oblak točk, ki ga je mogoče obdelati ter izvesti zelo na-
tančne meritve razdalj, površin in volumnov v 3D realnem
prostoru.
4.1.4. Transformacije med Z

koordinatnimi sistemi Pokrov
Pri izmeri objektov GJI z GNSS metodo je potrebna trans-
formacija v državni koordinatni sistem, kar vpliva tudi na
spremenjeno natančnost položaja. Pri tem je potrebno upo- Pokrov
DIM_Z
števati natančnost izvedene transformacije. Za pomoč pri
načinih izvedbe transformacij med koordinatnimi sistemi
je smiselno uporabljati smernice iz Navodil za izvajanje iz- Jašek Jašek
mere z uporabo globalnih navigacijskih satelitskih sistemov
v državnem koordinatnem sistemu, objavljenih na spletnih Stranski in tlorisni pogled velikega jaška. Evidentira se s poligonom.
straneh Geodetske uprave http://www.gu.gov.si/fileadmin/
gu.gov.si/pageuploads/ogs/Navodilo_za_GNSS-izmero-v2. V kolikor je objekt sestavljen iz več
pdf. delov, od katerih se en del nahaja na Z
površju, drugi pa nad ali pod njim,
4.1.5. Način evidentiranja se v primeru, da se objekt evidenti- Pokrov
Geodetska izmera novozgrajene GJI, ki je pod površjem (vo- ra kot točka, evidentira središče dela
dovod, toplovod, kanalizacija itd.) se izvaja pred zasutjem, objekta, ki leži na površju.
DIM_Z
saj lahko le na ta način zagotovimo ustrezno natančnost in V nekaterih primerih se objekt GJI
zanesljivost podatkov. (npr. trafo postaja, radijska postaja
itd.) nahaja v delu stavbe, ki ni objekt
Horizontalni položaj objekta se evidentira s središčno točko
GJI. V takem primeru je prostor že Jašek
(sredina cevi, sredina jaška itd.), višina se evidentira s te-
zaseden s stavbo, zato se priporoča,
menom objekta (najvišja točka objekta), položaj se podaja v da objekt GJI evidentiramo le točk-
državnem koordinatnem sistemu. ovno znotraj stavbe, vsekakor pa ga
Posnete morajo biti vse lomne točke vodov (Y,X,h), vsi mon- je možno evidentirati kot poligon. Pokrov
tažni elementi ter druge karakteristične točke. Vsak linij-
ski ali poligonski objekt mora imeti posnete vse pripadajoče DIM_YX
lomne točke, ki vsebujejo tudi nadmorsko višino temena D D D
Z
objekta. Lomne točke linijskih objektov se izmerijo na vsa-
ki točki, kjer vod spremeni smer, naklon ali je na linijskem Jašek
objektu spoj. V kolikor gre za enakomeren padec in isti
smerni kot, se lomna točka posname najmanj vsakih 20 m. Stranski in tlorisni pogled malega
DIM_Z
Objekt predstavlja zunanji obod vseh delov objekta, ki se jaška. Evidentira se s točko.
lahko nahajajo na zemeljskem površju, pod in nad njim. DIM_YX = 2*D.
Priporočljivo je, da se objekti GJI evidentirajo kot poligoni,

v kolikor površina objekta presega 2 m2. Linijski objekti se
ne glede na širino evidentirajo kot linijski objekti, kjer se
Svetilka na drogu javne razsvetljave
poda širina objekta »DIM_YX«.
V nekaterih primerih je objekt GJI stavba, ki jo je po zako- naročnikom določiti ustrezno raven podrobnosti podajanja
nodaji potrebno evidentirati tudi v kataster stavb. Ne glede vrst objektov.
na evidentiranost v katastru stavb jo kot objekt GJI eviden-
tiramo tudi v zbirnem katastru GJI. 4.1.6. Urejanje podatkov
V primerih, ko gre za večinoma ograjene objekte GJI (vodo- Podatki morajo ustrezati dejanskemu stanju objektov GJI
hran, merilno regulacijska postaja, odlagališče itd.) je pri- na terenu ter morajo biti topološko urejeni (brez prekrivanj,
oritetno, da se območje objekta evidentira kot poligonski objekti se morajo med seboj stikati, položaj višinskih točk
objekt. Kadar je območje ograjeno z ograjo, se evidentira se mora ujemati s položajem lomnih točk objektov) ne glede
obod le te, pri čemer višino predstavlja teme ograje, višina na format, v katerem so podatki pripravljeni.
»DIM_Z« pa predstavlja višino ograje (na spodnji sliki). Če
Višinske točke za potrebe zbirnega katastra GJI za linijske
se znotraj območja nahaja še kakšen objekt, ga evidentira-
in poligonske objekte se podajajo tako, da se posebej pri-
mo posebej. Pri poligonskem objektu (npr. stavbi) je prekri-
pravijo podatki v 2D, višinske točke vseh lomnih točk pa
vanje poligonskih objektov območja in objekta znotraj ob-
se podajo v ločenem sloju višinskih točk. Sloja morata biti
močja dovoljeno oz. v tem primeru nujno.
med seboj usklajena. Na mestu, kjer se stika N linij je tudi N
Z višinskih točk.
Z
D2
D
A
A2 B1 B
DIM_Z
B2 D1
A1
C1
DIM_Z
C
Objekt
C2
ta Višinske točke linijskih objektov. Z(B2)=Z(C1)=Z(D1).
objek
očje
Obm
V primeru, da linijski
Objekt z ograjo
objekt izvennivojsko
seka samega sebe (pri-
Atribut višina objekta »DIM_Z« predstavlja višino med naj- mer ceste, elektro itd.) je
nižjo in najvišjo točko določenega objekta. Pri okrogli cevi potrebno zaradi tehnič-
je to na primer zunanji premer cevi, pri drogu pa višina od nih omejitev program-
tal do temena droga. skih orodij tak objekt
Na terenu je potrebno zajeti vse potrebne podatke za po- razdeliti v dva dela.
trebe operativnega katastra GJI, katastra GJI lastnika ter V primeru, da iz objek- Izvennivojsko sekanje linijskega objekta
zbirnega katastra GJI. Pri tem je potrebno opozoriti na to, tivnih razlogov ni mo-
da šifrant vrst objektov GJI, ki je predpisan za zbirni kata- goče pridobiti točnega podatka o kakšnem atributnem po-
ster GJI za vse infrastrukture, ne zadošča vsem ravnem vo- datku, poizkušamo najprej pridobiti najboljšo možno oceno
denja zbirk podatkov o GJI, zato je potrebno v sodelovanju z podatka. V kolikor je tudi to nemogoče (npr. leto izgradnje
18 Priporočila na področju evidentiranja GJI Osnovna načela evidentiranja Priporočila na področju evidentiranja GJI Priprava podatkov za vpis v zbirni kataster GJI 19
kanalizacije), se v izjavi odgovornega geodeta, ki je priloga

elaborata za vpis v zbirni kataster GJI, natančno zapišejo
4.2. Priprava podatkov za
razlogi, zakaj določen atribut manjka oz. je navedena ocena vpis v zbirni kataster GJI
kakovosti podanega atributnega podatka.
V primeru večih lastnikov istega objekta (npr. odlagališče, Lastniki GJI in drugi subjekti, ki so dolžni posredovati po-
vodovod itd.), se objekt evidentira le enkrat, v atributnih datke o GJI v zbirni kataster GJI, morajo le te oziroma nji-
podatkih (posebna tabela lastnikov s končnico IUA) pa se hove spremembe v obliki elaborata sprememb posredovati
navedejo vsi lastniki objekta. V dodatni tabeli se navedejo Geodetski upravi RS. V skladu z zakonodajo morajo biti vse
matične številke vseh lastnikov, v osnovni atributni tabeli spremembe na objektih posredovane v zbirni kataster GJI
pa ostane polje »MAT_ST« prazno. najkasneje v 3 mesecih od njihovega nastanka, v (opera-
tivni) kataster pa vpisane najpozneje v 15 dneh po dnevu
4.1.7. Način vodenja zbirk podatkov pravnomočnosti uporabnega dovoljenja.
Geodetska uprava RS je v skladu s 16. členom Pravilnika do-
Glede na naravo podatkov o GJI je potrebno za njihovo ob-
ločila izmenjevalne formate datotek elaborata sprememb in
delavo in shranjevanje izbrati ustrezno tehnologijo in pro-
izhodnih datotek iz zbirnega katastra GJI s pripadajočimi
gramsko orodje, ki bosta omogočala osnovne funkcionalno-
šifranti, ter način oštevilčenja elaboratov sprememb s stra-
sti:
ni GU, kar je podrobneje razloženo v dokumentih:
vodenje grafičnih in atributnih podatkov na enem mestu,
izmenjevalni formati in šifranti datotek elaborata spre-
topološko urejanje podatkov, memb podatkov o objektih gospodarske javne infra-
osnovne GIS analize. strukture http://e-prostor.gov.si/fileadmin/gji/elaborati/
format_sifrant_3.02.pdf
V osnovi je potrebno izbrati tehnologijo in programsko
opremo iz družine GIS orodij. Danes je teh na trgu zelo veli- dodatna pojasnila k izmenjevalnemu formatu elaborata
ko, tako da se je potrebno odločiti na podlagi funkcionalno- sprememb http://e-prostor.gov.si/fileadmin/gji/elabora-
sti, ki jih pri svojem delu potrebujemo. Veliko izdelovalcev ti/dodatna_pojasnila_1.012.pdf
opreme je že razvilo zelo specializirane programske pakete, Zgoraj navedene povezave do dokumentov se lahko v priho-
ki ne le da podpirajo vodenje podatkov o GJI, temveč podpi- dnje zaradi objave nove verzije dokumenta spremenijo. Do
rajo tudi vodenje procesov pri lastnikih in upravljavcih GJI. aktualnih informacij je mogoče dostopiti preko povezave
http://e-prostor.gov.si/index.php?id=240
V elaboratu sprememb se posredujejo grafični in atributni
podatki o objektih GJI. Grafični podatki o objektih GJI se
podajajo bodisi z linijo, točko ali poligonom. Atributne po-
datke sestavlja 16 osnovnih in 9 posebnih atributov. Od vr-
ste objekta GJI je odvisno, katerim posebnim atributom je
potrebno določiti vrednost.
Predpisane datoteke elaborata sprememb, ki predstavljajo t.i.
vhodne datoteke v zbirni kataster GJI, so identične izhodnim
datotekam za izdajo podatkov iz zbirnega katastra GJI.
20 Priporočila na področju evidentiranja GJI Priprava podatkov za vpis v zbirni kataster GJI Priporočila na področju evidentiranja GJI Priprava podatkov za vpis v zbirni kataster GJI 21
Elaborat sprememb, s katerim lastnik posreduje podatke ali za vse objekte enake topološke oblike, ne glede na šifro vr-
spremembe podatkov o objektih ste objekta GJI (znotraj ene osnovne šifre vrste, npr. 3200)
GJI oziroma Geodetska uprava RS izdaja podatke, vsebuje v isti datoteki. Podatki o nadmorskih višinah točkovnih
naslednje izmenjevalne datoteke: objektov pa so sestavni del obveznih atributov, vodenih v
datoteki atributnih podatkov točkovnih objektov GJI.
Osnovna datoteka je obvezna datoteka vsakega elabora-
ta ter izdajanja podatkov iz zbirnega katastra GJI in pred- Primeri izmenjevalnih datotek in izdelanih elaboratov
stavlja krovno datoteko, nekakšen metapodatek, ki vsebuje sprememb so na voljo na: http://e-prostor.gov.si/index.
informacije o vseh datotekah, ki so vsebovane v elaboratu. php?id=431.
Datoteka lokacijskih podatkov o območju elaborata Opozoriti velja, da se v zbirnem katastru GJI stvarne pra-
sprememb je poligonski sloj, s katerim se določi območje, vice zaenkrat še ne evidentirajo. Lastnik, ki se evidentira v
na katerem se podatki ene vrste GJI (npr. ceste, vodovod atributu »MAT_ST« je informativnega značaja, tega podat-
itd.) spreminjajo. Območje mora biti definirano tako, da ne ka ob vpisu ni potrebno dokazovati z uradnimi dokumenti.
seka nobenega že obstoječega objekta iste vrste in istega la- Z vpisom v zbirni kataster GJI ne rešujemo težav, poveza-
stnika v zbirnem katastru GJI. Območje lahko seka že ob- nih z neurejenim lastniškim razmerjem z lastniki zemljišč,
stoječe omrežje iste vrste in istega lastnika v vozlišču, kjer na katerih leži GJI.
se stikajo objekti ali pa območje zajema zaključeno enoto,
v kateri je celotno omrežje. Atributni podatki za območje
niso potrebni.
Datoteka lokacijskih in atributnih podatkov pred-
stavlja objekte, ki imajo isto topološko obliko (točka, linija
ali poligon) in se po šifrantu vrste objektov GJI uvrščajo v
isto skupino (skupino predstavlja najpodrobneje določena
šifra, objavljena v Pravilniku oziroma objekti, ki imajo po
šifrantu identični prvi dve številki v šifri vrste objekta GJI
– npr. 1100 ceste, 3100 vodovod). Pri posredovanju vsake
spremembe podatka je potrebno posredovati tako atributne
kot lokacijske podatke, kar pomeni, da mora imeti vsaka
datoteka lokacijskih podatkov pripadajočo datoteko atri-
butnih podatkov ter obratno. Število datotek lokacijskih in
atributnih podatkov v elaboratu sprememb je torej odvisno
od števila različnih vrst objektov GJI in njihovih topoloških
oblik.
Datoteke podatkov o nadmorskih višinah objektov
predstavljajo podatke o absolutnih nadmorskih višinah
najvišjih točk objektov GJI. V primeru poligonskih in linij-
skih objektov se zapišejo v posebne ločene datoteke loka-
cijskih in atributnih podatkov o višinskih točkah, in sicer
22 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Prometna infrastruktura Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Prometna infrastruktura 23
5. vrste gji in
njihove značilnosti
24 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Ceste Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Ceste 25
Splošno Dogovor glede postopka vpisa občinskih cest v zbirni ka-

taster gospodarske javne infrastrukture, v skladu s spre-
Cestno omrežje sestavljajo kategorizirane državne in občin- jemanjem odlokov o kategorizaciji občinskih cest in po-
ske ceste ter nekategorizirane ceste (nekategorizirane ceste sredovanju podatkov v banko cestnih podatkov (2008)
z izjemo gozdnih cest se ne vpisujejo v zbirni kataster GJI).
Cestno omrežje lahko predstavimo na makro in mikro ni- Predmet zajema cestne infrastrukture
voju:
Predmet zajema objektov cestne GJI je definiran v spo-
makro nivo; cestno omrežje, potek ceste med kraji, dnjem objektnem katalogu.
mikro nivo; potek končne digitalne osi glede na cestišče
Tabela: Objektni katalog objektov cestne infrastrukture
(položaj osi).
OBJEKT ŠIFRA OPIS GRAFIČNI TIP
Pri občinskih cestah morajo biti grafični podatki usklajeni
z veljavnim občinskim odlokom o občinskih cestah, ki ga Pododsek ceste je najmanjša enota
sprejme občinski svet in je objavljen v Uradnem listu RS. Os ceste 1101 kategorizirane ceste, za katero lastnik Linija
vodi podatke.
F E Objekti so most, nadvoz, podvoz,

Objekti cestne
1102 tunel, železnica (če je na nadvozu), Linija
os ceste infrastrukture
viadukt, galerija.
C križišče
ces t D Drugi objekti Pločniki, prometna signalizacija idr. Točka/
a AB
A cestne 1199 trenutno še niso zajeti v zbirnem Linija/
B infrastrukture katastru GJI Poligon
Shematski prikaz makro in mikro nivoja cestnega omrežja

Z »Dogovorom glede postopka vpisa občinskih cest v zbirni
kataster GJI, v skladu s sprejemanjem odlokov o kategori-
Zakonodaja zaciji občinskih cest in posredovanju podatkov v banko ce-
stnih podatkov«, ki je bil sklenjen leta 2008 med Direkcijo
Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje cest:
RS za ceste, Geodetsko upravo Republike Slovenije ter Zavo-
Zakon o javnih cestah /ZJC/ -UPB1 (Ur. l. RS, št. 33/2006) dom za gozdove Slovenije je bilo dogovorjeno, da Geodetska
Pravilnik o načinu označevanja javnih cest in o evidencah uprava RS vzpostavi in vzdržuje točkovni sloj križišč. Ta
o javnih cestah in objektih na njih (Ur. l. RS, št. 47/1997 sloj križišč sicer ni del zbirnega katastra GJI, vendar služi
in 2/2004) kot podlaga za topološko usklajenost med cestami različnih
lastnikov oz. upravljavcev. Obstajata dva točkovna sloja kri-
Pravilnik o gozdnih prometnicah (Ur. l. RS, št. 4/2009) žišč, in sicer:
Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (Ur. l. RS, Sloj križišč na državnih cestah, ki predstavlja vse toč-
št. 49/1997) ke križišč na državnih cestah, na katere je potrebno pri-
Uredba o kategorizaciji državnih cest (Ur. l. RS, št. peti vse ceste (občinske ter gozdne ceste). Koordinate so
33/1998) zaokrožene na centimeter natančno. Sloj vzdržuje Direk-
Občinski odloki o kategoriziranih občinskih cestah cija RS za ceste in ga posreduje Geodetski upravi RS.
Sloj križišč na občinskih cestah, ki predstavlja vse

točke križišč cest posamezne občine, na katere je potreb-
no pripeti vse ceste (gozdne ceste ter vse nove občinske os ceste
ceste) ter vse točke stikanj med dvema sosednjima obči-
nama. Koordinate so zaokrožene na centimeter natanč-
no. Sloj vzdržuje Geodetska uprava RS na osnovi dogovo-
rov o stikanjih med posameznimi občinami in Zavodom Primer položaja osi ceste z dvema smernima voziščema
za gozdove Slovenije.
Oba sloja križišč sta objavljena na spletnih straneh Geodet- Za os ceste za potrebe zbirnega katastra GJI ni potrebno
ske uprave RS in sta javno dostopna na spodnji povezavi podajati atributa »DIM_YX«, kot je to zahtevano pri banki
(http://e-prostor.gov.si/index.php?id=240&no_cache=1&tx cestnih podatkov.
_simpltabs_pi1[tab]=428#tabs). Pri zajemu osi ceste je po- V primeru ceste z dvema fizično ločenima voziščema, cesto
trebno upoštevati objavljena križišča. zajamemo z dvema osema po sredini obeh vozišč, če je fi-
zična ovira daljša od 250 m. En del tako določene osi ima
Način zajema objektov cestne nasprotno usmerjenost in ne prispeva k skupni dolžini od-
infrastrukture seka.
Os ceste se določa po sredini vozišča oz. po sredinski črti,
> 250m < 250m
osnovni grafični objekt (pododsek) pa poteka od križišča do
križišča in se v svojih krajiščih na njih navezuje. Predvsem
v bližini križišč pogosto prihaja do dvoumnih oz. različnih
interpretacij iste situacije. V nadaljevanju so navedeni ne-
kateri tipični primeri in pravila za določevanje poteka osi Določanje osi fizično ločenih osi ceste
ceste, križišč ter objektov cestne infrastrukture. Pravila so
bila definirana za potrebe vzdrževanja osi državnih cest
(Metodologija vzdrževanja sloja osi državnih cest, Direkcija Os in križišča
Republike Slovenije za ceste, marec 2007), apliciramo pa jih Poleg vzdrževanja osi ceste so predmet vzdrževanja tudi
lahko na vse kategorije cest. pripadajoča križišča. Križišče je točka, ki določa stičišče
treh ali več grafičnih elementov osi (izjemoma tudi manj,
Os ceste npr. križišča na državnih cestah). Na ta način je zagotovlje-
Os ceste se določa po končani gradnji in poteka po sredini na topološka povezanost osi v homogeno cestno omrežje.
vozišča oz. po sredinski črti, ki ločuje smerna vozišča. Na- Velja pravilo, da se križišče pozicijsko ne spreminja, razen
tančnost določitve položaja osi ceste naj ne bo slabša od 0,5 kadar gre za dejansko spremembo v prostoru. Potrebno se
m. Najboljši način za vzpostavitev in vzdrževanje pravega je zavedati, da so lahko na isto križišče “pripete” tudi osi
položaja je prav gotovo mobilni kartirni sistem. Iz GPS traj- drugih lastnikov, zato moramo pri določevanju položaja osi
ektorije vozila lahko določimo geometrično os ceste kot sre- ceste in križišč upoštevati tudi obstoječo situacijo v okolici.
dnjo linijo med vožnjama vozila v eno in drugo smer. Gra-
fična usmerjenost osi mora biti skladna s smerjo naraščanja
stacionaže odseka.
a) Enostavna križišča.
<X <X <X >X
Vse osi se stikajo v eni točki – križišču.
<Y
>Y
Generalizacija krakov v križiščih (X=10 m, Y=25 m)
d) Krožna križišča.
Krožno križišče je predstavljeno z dejansko geometrijo, če
Primer poteka osi v enoosnem (levo) in večosnem (desno) križišču ima premer večji od 20 m. Kadar je premer krožnega križi-
šča manjši od 20 m, ga opišemo z eno točko – s križiščem.
b) Zamaknjena
križišča.
Če je razdalja med
osema na glavni osi
< 20 m
> 20 m
manjša od 5 m, se
postavi eno križi-
šče, če pa je ta raz-
dalja večja od 5 m,
je potrebno postavi- < 5m > 5m
ti dve križišči.
Potek osi in postavitev križišč Generalizacija krožnih križišč
v zamaknjenih križiščih
Objekti cestne infrastrukture

c) Kraki v križiščih.
Objekti na cestah se za potrebe zbirnega katastra GJI poda-
Fizično vzpostavljene krake v križiščih generaliziramo, če je: jajo kot linijski objek-
dolžina kraka krajša od 25 m ali pa je širina ovire ožja od ti. Če objekt poteka
10 m, vzdolž osi (most, tu-
nel), ga zajamemo po os ceste os objekta
dolžina kraka krajša od 25 m ali pa deli vozišče v isti
osi ceste (leži na osi),
smeri.
sicer pa zajamemo
V vseh ostalih primerih je potrebno križišča opisati z dejan- njegovo lastno os ozi-
sko geometrijo. roma položaj. Prikaz načina zajema objekta na cesti
Določitev atributov v izmenjevalnem Tabela: Šifranti posebnih atributov

formatu ŠIFRANT
VREDNOST
POMEN VRSTA
ATRIBUTA
V nadaljevanju je opisan način določevanja posebnih atri- 1 Avtocesta Državna cesta
butov za posamezne vrste objektov cestne infrastrukture. 2 Hitra cesta Državna cesta
3 Glavna cesta I. reda Državna cesta
Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov
4 Glavna cesta II. reda Državna cesta
cestne infrastrukture
5 Regionalna cesta I. reda Državna cesta
DIM_ DIM_ 6 Regionalna cesta II. reda Državna cesta
OBJEKT ŠIFRA OPU ATR1 ATR2 ATR3 ATR4 ATR5 OPIS
YX Z
7 Regionalna cesta III. reda Državna cesta
Cesta
1101 da da da* da* da da 8 Turistična cesta Državna cesta
(os ceste)
9 Lokalna cesta Občinska cesta
ATR1 – šifrant
Objekti cestne 10 Javna pot Občinska cesta
1102 da da da da da kategorije
infrastrukture 11 Glavna mestna cesta Občinska cesta
ceste
Drugi objekti Zbirna mestna ali
12 Občinska cesta
cestne 1199 da da krajevna cesta
infrastrukture 13 Mestna ali krajevna cesta Občinska cesta
* Atribut ATR2 in ATR3 se podaja samo za državne ceste. 14 Daljinska kolesarska pot Državna cesta
15 Glavna kolesarska pot Državna cesta
16 Javna pot za kolesarje Občinska cesta
Tabela: Vsebina posebnih atributov za posamezne vrste objektov ce- 17 Gozdna cesta Gozdna cesta
stne infrastrukture Nekategorizirana
18 Nekategorizirana cesta
ATRIBUT ŠIFRA IN IME OBJEKTA OPIS ATRIBUTA cesta
1101: Cesta (os ceste) ATR2 – šifrant tipa 1 Stacionaža upravnega tipa
ATR1 1102: Objekti cestne Kategorija ceste stacionaže (samo za 2 Dodana stacionaža
infrastrukture državne ceste) 3 Navidezna stacionaža
1101: Cesta (os ceste) Tip stacionaže (državne ceste) 1 Most
ATR2 1102: Objekti cestne 2 Nadvoz
Vrsta objekta ATR3 – šifrant vrste
infrastrukture 3 Podvoz
objektov cestne
ATR3 1101: Cesta (os ceste) Začetna stacionaža (državne ceste) infrastrukture 4 Železnica, če je na nadvozu
1101: Cesta (os ceste) Šifra odseka 5 Viadukt
ATR4 1102: Objekti cestne 6 Predor, galerija
Šifra objekta iz BCP
infrastrukture
ATR5 1101: Cesta (os ceste) Ime odseka
34 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Železnice Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Železnice 35
Splošno Zakonodaja
Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, po- Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje železnic:
trebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prome- Zakon o železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 44/2007)
ta ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi
namenski rabi. Javna železniška infrastruktura je grajeno Signalni pravilnik (Ur. l. RS, št. 42/2002, 123/2007)
javno dobro v lasti države, ki gaupravlja Direkcija Republi- Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabil-
ke Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infra- nih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV
strukturo Ministrstva za promet. (Ur. l. RS, št. 56/2003)
Država lahko zaradi javne koristi del javne železniške infra- Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževa-
strukture izroči (javna železniška infrastruktura ostane dr- nje železniškega telekomunikacijskega omrežja (Ur. l. RS,
žavna last) v uporabo lokalni skupnosti, ki potrebuje to javno št. 30/2003)
infrastrukturo za zadovoljevanje potreb prebivalcev svojega
Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrže-
območja po javnem prevozu ali zadovoljevanje potreb svojega
vanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur. l. RS, št.
gospodarstva, ki ga prevoznik noče ali ne more zagotoviti.
14/2003)
Sestavne dele javne železniške infrastrukture navaja Zakon
Uredba o kategorizaciji prog (Ur. l. RS št. 4/2009 in
o železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 44/2007), med katere
5/2009)
sodijo tudi:
Navodilo za pripravo in izdajo tehničnih specifikacij za
tiri in progovno telo, zlasti nasipi, useki, drenaže, odvo-
proge in sestavne dele prog ter za železniška vozila in nji-
dni jarki in kanali, obložni zidovi, nasadi za zaščito po-
hove sestavne dele in naprave (Ur. l. RS, št. 53/2005)
bočij itd.,
zgornji ustroj, zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, ve-
zni in pritrdilni material, greda vključno s tamponskim
slojem, kretnice, križišča, okretnice in prenosnice (razen
tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam),
potniški peroni,
grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predo-
ri, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zašči-
to pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave,
signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave
na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah,
vključno z napravami za njihovo napajanje z električno
energijo in prostori za te naprave, tirne zavore,
ranžirne postaje s pripadajočimi napravami.
Predmet zajema železniške ločamo tri posebne podatke in sicer elektrificiranost proge
infrastrukture kot atribut »ATR1«, kategorijo proge kot atribut »ATR2« ter
številko proge kot atribut »ATR4«.
Predmet zajema objektov železniške GJI je definiran v spo- Potniški peron je objekt, ki je zgrajen v sklopu železniške
dnjem objektnem katalogu. postaje in se evidentira kot linijski ali poligonski objekt.
Tabela: Objektni katalog objektov železniške infrastrukture Priporočljivo je, da se objekti GJI evidentirajo kot poligo-
ni, v kolikor površina objekta presega 2 m2 (glej: poglavje
OBJEKT ŠIFRA OPIS GRAFIČNI TIP 4.1.5). Ranžirna postaja je mesto, kjer se sestavljajo vlaki in
Železniška Glavne, regionalne železniške proge ter indu- razporejajo lokomotive po različnih tirih in v različnih sme-
1201 Linija
proga strijski tiri.
reh. Evidentira se kot linijski objekt.
Potniški peron je objekt, ki je zgrajen v okviru
Potniški peron 1202 Linija/Poligon Med grajene objekte uvrščamo objekte kot so most, prepust,
železniške postaje.
Ranžirna postaja je mesto, kjer se sestavljajo nadhod, podhod in predor. Vse evidentiramo kot linijske
Ranžirna po-
1203 vlaki in razporejajo lokomotive po različnih Linija objekte in objekte za zaščito, ki so lahko v nekaterih prime-
staja
tirih in v različne smeri. rih evidentirani kot poligon. V posebnem atributu »ATR1«
Grajeni objekt 1204
H grajenim objektom se uvršča most, prepust, Točka/ Linija/ se navede tip grajenega objekta na železnici.
nadhod, podhod, predor, objekt za zaščito. Poligon
Signalno-varnostne naprave so naprave, namenjene varno-
Signalno-var-
So naprave namenjene varnosti v železni- sti v železniškem prometu, ki se evidentirajo kot točkovni
nostna napra- 1205 Točka
škem prometu. objekti. V posebnem atributu »ATR1« se navede tip signal-
va
Drugi objekti no-varnostne naprave. Širino zapornice na železniškem
Točka/ Linija/
železniške 1299 prehodu »DIM_YX« pred-
Poligon
infrastrukture stavlja dvakratna razda-
Z
lja od središča zajema do
Način zajema objektov železniške največje zunanje tlorisne
dimenzije, višino zuna-
infrastrukture nja vertikalna dimenzija
Železniška proga se evidentira kot linijski objekt s šifro vr- objekta »DIM_Z« in atri-
ste železniške infrastrukture 1201. Linija poteka po geome- but »Z« nadmorsko višino
trijski sredini med dvema tirnicama. Železniški progi do- temena (najvišja točka),
ki jo predstavlja dvignje-
DIM_Z
os železnice na zapornica.
os objekta peron
DIM_YX
peron D
Zapornica na železniškem prehodu

Železniška proga, objekt na progi in peron (DIM_YX = 2*D)

formatu ŠIFRANT
VREDNOST
POMEN
ATRIBUTA
V nadaljevanju je opisan način določevanja posebnih atribu- 1 diesel vlak
tov za posamezne vrste objektov železniške infrastrukture. 2 3 kW sistem elektrifikacije
ATR1 – ŠIFRANT
Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov že- 3 15 kW sistem elektrifikacije
ELEKTRIFICIRANOSTI PROGE
lezniške infrastrukture 4 25 kW sistem elektrifikacije
99 elektrificirana drugo
OBJEKT ŠIFRA DIM_ DIM_Z OPU ATR1 ATR2 ATR3 ATR4 ATR5 OPIS
1 most
YX
2 prepust
Železniška
1201 da da da da da da 3 nadhod
proga
ATR1 – ŠIFRANT TIPOV
Potniški 4 podhod
1202 da da da GRAJENIH OBJEKTOV ŽELEZNICE
peron 5 predor
Ranžirna 6 objekti za zaščito
1203 da da da
postaja 99 drugo
Grajeni 1 zapornica
1204 da da da da da
objekt 2 Andrejev križ
Signalno- SIGNALNO VARNOSTNIH NAPRAV 3 semafor
varnostna 1205 da da da da da
naprava 99 drugo
Drugi ob- 1 glavna proga
jekti želez- ATR2 – ŠIFRANT 2 regionalna proga
1299 da da da
niške infra- KATEGORIJE PROGE 3 industrijski tir
strukture 4 postajni tir
Tabela: Vsebina posebnih atributov za posamezne vrste objektov žele-

zniške infrastrukture
ATRIBUT ŠIFRA IN IME OBJEKTA OPIS ATRIBUTA
1201: Železniška proga Elektrificiranost proge
ATR1 1202: Grajeni objekti Tip grajenega objekta na železnici
1205: Signalno-varnostna naprava Tip signalno-varnostne naprave
ATR2 1201: Železniška proga Kategorija proge
ATR4 1201: Železniška proga Številka proge
42 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Letališča in pristanišča Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Letališča in pristanišča 43
Splošno Zakonodaja
Letališče je določena kopenska ali vodna površina (vključ- Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje letališč in pri-
no z objekti, napravami in opremo), ki je v celoti ali deloma stanišč:
namenjena pristajanju, vzletanju in gibanju zrakoplovov. Zakon o letalstvu (Ur. l. RS, št. 18/2001)
Letališča so lahko civilna, vojaška ali mešana. Civilna leta-
lišča so javna in za lastne potrebe. Letališča se razvrščajo Pomorski zakonik (Ur. l. RS, št. 26/2001)
glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter
glede na obseg zračnega prometa. Infrastrukturni objekti, Predmet zajema letališke in
naprave in sredstva oziroma tako imenovana letališka in- pristaniške infrastrukture
frastruktura na letališčih so:
Predmet zajema objektov letališke GJI je definiran v prvem,
vzletno pristajalne in vozne steze, pristaniške pa v drugem objektnem katalogu.
ploščadi, Tabela: Objektni katalog objektov letališke infrastrukture
svetlobni navigacijski objekti, naprave in sredstva ter OBJEKT ŠIFRA OPIS GRAFIČNI TIP
objekti, naprave in sredstva za nadzor prometa, Evidentira se območje letališča, ki
je praviloma ograjeno (npr. ograja).
potniški terminali,
Območje letališča 1301 Prav tako se evidentirajo objekti Poligon
pripomočki za letalski tovor, znotraj tega območja, vrsta pa se
določi po šifrantu vrst.
objekti in naprave za zagotavljanje zemeljskega transpor-
Vzletno pristajalne in
ta, notranjih prometnih tokov in parkirišča, 1302 Vzletno pristajalne in vozne steze Linija/Poligon
vozne steze
pomožni objekti, naprave in sredstva, potrebna za obra- Letališke ploščadi 1303 Letališke ploščadi Poligon
tovanje letališča, Objekti, naprave in Objekti, naprave in sistemi naviga-
Točka/ Linija/
sistemi navigacijskih 1304 cijskih služb so objekti, namenjeni
objekti in naprave za letalska goriva in maziva, služb varnosti v letalskem prometu.
Poligon
objekti in naprave varovanja, Drugi objekti letališke Točka/ Linija/

1399
infrastrukture Poligon
drugi objekti in naprave, namenjeni varnemu zračnemu
prometu in obratovanju letališča. Tabela: Objektni katalog objektov pristaniške infrastrukture
Pristanišče je vodni in priobalni prostor, ki obsega sidri- OBJEKT ŠIFRA OPIS GRAFIČNI TIP
šče, grajene ali negrajene dele obale, valolome, naprave in Območje pristanišča 1401 Evidentira se območje pristani- Poligon
objekte, ki so namenjeni privezovanju, zasidranju in var- šča, ki je praviloma ograjeno (npr.
stvu ladij, izgradnji in vzdrževanju plovil, vkrcavanju in iz- ograja). Prav tako se evidentirajo
objekti znotraj tega območja, vrsta
krcavanju oseb in tovora, skladiščenju in drugim opravilom
pa se določi po šifrantu vrst.
z blagom, proizvodnji, oplemenitenju, kontroli in dodelavi
Svetilnik 1402 Svetilnik je naprava, ki z oddaja- Točka/ Poligon
blaga ter drugim gospodarskim aktivnostim, ki so s temi njem svetlobnih signalov ladjam
dejavnostmi v medsebojni gospodarski, prometni ali tehno- omogoča orientacijo. Postavljeni so
loški zvezi. Grajeni deli obale, namenjeni privezovanju la- v navigacijsko najpomembnejših
dij, vkrcavanju in izkrcavanju oseb in tovora, so operativne orientacijskih točkah ter na mestih
obale. nevarnosti.
OBJEKT ŠIFRA OPIS GRAFIČNI TIP V primeru, da znotraj območja letališča ali pristanišča evi-
Signalne in radijske 1403 Signalne in radijske postaje so Točka/ Linija/ dentiramo še kakšno območje ali objekt kot poligonski ele-
postaje naprave, namenjene komunikaciji Poligon ment, je prekrivanje območja z območjem in objektom do-
in varnosti. voljeno oz. v tem primeru nujno. V nekaterih primerih je
Optične, zvočne, 1404 Optične, zvočne, električne, elek- Točka/ Linija/ objekt GJI stavba, ki jo je po zakonodaji potrebno evidenti-
električne, elektronske, tronske, radarske in druge naprave Poligon rati tudi v kataster stavb. Ne glede na evidentiranost v kata-
radarske in druge so naprave, ki prav tako služijo ko-
stru stavb, se objekt GJI evidentira tudi v zbirnem katastru
naprave munikaciji v pomorskem prometu.
GJI.
Drugi objekti pristani- 1499 Točka/ Linija/
ške infrastrukture Poligon
svetilnik
Način zajema objektov letališke in sv eti

ln
svetilnik
pristaniške infrastrukture
ik
dok 2
dok 3
dok
Terenski zajem zaobsega območje in objekte, ki pripadajo le-
1
tališču ali pristanišču in sicer:
Območje letališča ali pristanišča evidentiramo kot poligon.
Območje letališča ali pristanišča je najpogosteje ograjeno območje pristanišča
z ograjo s šifro vrste letališke oziroma pristaniške infra-
strukture 1301 oziroma 1401, evidentira se obod le te (glej:
poglavje 4.1.5). Znotraj letališča lahko obstajajo različna Pristanišče
območja, kot na primer območje letališke ploščadi, vzletno
pristajalne in vozne steze, ki se lahko prav tako evidentira- Svetilnik, ki ga evidentiramo kot točkovni objekt s šifro
jo kot poligonski objekti znotraj območja letališča. vrste pristaniške infrastrukture 1402, predstavljata sve-
tilo in drog skupaj. Velikost objekta predstavljata atributa
Pri objektih znotraj posameznih območij (letališki ter-
»DIM_Z« kot največja zunanja vertikalna dimenzija objekta
minal, kontrolni stolp) se izmerijo oglišča objekta. Pre-
in »DIM_YX« kotdvakratna razdalja oddaljenosti od sredi-
mičnih objektov (kontejnerji) se ne evidentira..
šča zajema do največje zunanje tlorisne dimenzije, medtem
ko atribut »Z« predstavlja nadmorsko višino temena svetil-
nika.
obj
letališka ploščad e kt
kontrolni stolp
vzletno pristajalne steze
območje letališča
Letališče
Določitev atributov v izmenjevalnem Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste elementov
formatu pristaniške infrastrukture
DIM_
OBJEKT ŠIFRA DIM_Z OPU ATR1 ATR2 ATR3 ATR4 ATR5 OPIS
V nadaljevanju je opisan način določevanja posebnih atri- YX
butov za posamezne vrste objektov letališke in pristaniške Območje
1401 da da
infrastrukture. pristanišča
Svetilnik 1402 da da da da
Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste elementov le- Signalne in ra-
tališke infrastrukture 1403 da da da da
dijske postaje
DIM_ Optične, zvoč-
OBJEKT ŠIFRA DIM_Z OPU ATR1 ATR2 ATR3 ATR4 ATR5 OPIS ne, električne,
YX
Območje elektronske, 1404 da da da da
1301 da da radarske in
letališča
druge naprave
Vzletno
pristajalne in 1302 da da da Drugi objekti
vozne steze pristaniške 1499 da da da
infrastrukture
Letališke
1303 da da
ploščadi
Objekti, naprave
in sistemi
1304 da da da da
navigacijskih
služb
Drugi objekti
letališke 1399 da da da
infrastrukture
50 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Žičnice Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Žičnice 51
Splošno s fiksno ali vklopljivo prižemko.

Vlečnica je žičniška naprava, ki s pomočjo vlečne naprave
Žičniška naprava je naprava za prevoz oseb v vozilih ozi-
vleče osebe na smučeh ali drugi primerni opremi po vlečni
roma za vlečenje z vlečnimi napravami, ki jih nosi oziroma
poti; pritrditev vlačila na vrv je lahko s fiksno ali vklopljivo
vleče ena ali več vrvi in ni dvigalo (lift) ali poševno dviga-
prižemko.
lo. Žičnica je žičniška naprava, pri kateri vozila nosi ena ali
več vrvi. Pojem žičnice je neodvisen od načina premikanja Tovorne žičnice so namenjene za prevoz rude iz rudnikov
in funkcije vrvi, načina priključevanja vozil na vrv ter vrste ali lesa iz gozdov in opreme za oskrbo planinskih koč.
vozil. Vozilo je sestavljeno iz kabin, sedežev ali vlečnih na-
prav, nosilnih sklopov, pogonskih naprav ter prižemk. Zakonodaja
Žičniške naprave za prevoz oseb se glede na tehnološke zna- Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje žičnic:
čilnosti delijo na:
Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (Ur. l. RS, št.
vzpenjače, 126/2003)
žičnice: Pravilnik o žičniških napravah za prevoz oseb (Ur. l. RS,
- nihalne žičnice, št. 36/2005)
- krožne žičnice, Pravilnik o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč in
- žičnice, ki pozimi delujejo kot vlečnice, in zaščitnih sredstvih (Ur. l. RS, št. 127/2003)
vlečnice:
Predmet zajema žičniške
infrastrukture
- stalne vlečnice (fiksno postavljene na neki lokaciji),
- začasno postavljene (montažne vlečnice z nizko vode-
no vrvjo). Predmet zajema objektov žičniške GJI je definiran v spod-
njem objektnem katalogu.
Žičniške naprave so glede na obratovalno tehnične in vzdr-
ževalno tehnične zahteve sestavljene iz podsistemov vrvi in Tabela: Objektni katalog objektov žičniške infrastrukture
vrvnih zvez, pogonov in zavor, strojne opreme, napenjalne OBJEKT ŠIFRA OPIS GRAFIČNI TIP
naprave, pogonske postaje in opreme proge. Sem sodijo nihalne žičnice, krožne
Vzpenjača je žičniška naprava, pri kateri se vozila s pomoč- žičnice, žičnice, ki pozimi delujejo kot
Žičnica 1501 Linija
jo ene ali več vrvi vlečejo po vozišču na tleh ali trdni kon- vlečnice, vlečnice ter ostale žičnice.
Evidentira se os žičnice.
strukciji; praviloma se vozila premikajo na kolesih različnih
Drog žičnice 1502 Točka/ Poligon
izvedb, ki so prilagojena vozišču.
Drugi objekti žični- Točka/ Linija/
Nihalna žičnica je žičnica, pri kateri vozila vozijo med po- 1599
ške infrastrukture Poligon
stajami na nihalni način; nihalne žičnice so običajno opre-
mljene z dvema zaprtima voziloma ali dvema skupinama
vozil, ki so trajno pritrjene na vlečno oziroma transportno
vrv.
Krožna žičnica je žičnica, pri kateri se vozila premikajo
vedno v isti smeri; pritrditev vozil na vrv je lahko izvedena
52 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Žičnice Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Žičnice 53
Način zajema objektov žičniške Določitev atributov v izmenjevalnem

infrastrukture formatu
Žičnica se evidentira kot linijski element s šifro vrste žič- V nadaljevanju je opisan način določevanja posebnih atri-
niške infrastrukture 1501, medtem ko se drogovi pravilo- butov za posamezne vrste objektov žičniške infrastrukture.
ma evidentirajo kot točkovni elementi s šifro vrste žični-
ške infrastrukture 1502. Širino žičnice predstavlja največja Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov žič-
razdalja med žicami »DIM_YX«. Dodatni atribut »ATR1« niške infrastrukture
predstavlja tip evidentirane žičnice. »DIM_YX« (širino) dro- OBJEKT ŠIFRA
DIM_
DIM_Z OPU ATR1 ATR2 ATR3 ATR4 ATR5 OPIS
ga predstavlja dvakratna razdalja od središča zajema do naj- YX
večje zunanje tlorisne dimenzije, višino zunanja vertikalna Žičnica 1501 da da da da
dimenzija objekta »DIM_Z« in atribut »Z« nadmorsko viši- Drog žičnice 1502 da da da da
no temena droga ali stebra. Drugi objekti
žičniške 1599 da da da
infrastrukture
DIM_YX (drog)
DIM_YX (žičnica)
Z Tabela: Vsebina posebnih atributov za posamezne vrste objektov žični-
ške infrastrukture
ATR1 1501: Žičnica Tip žičnice
Tabela: Šifranti posebnih atributov

DIM_Z
VREDNOST
ŠIFRANT POMEN
ATRIBUTA
1 nihalna žičnica
ATR1 – ŠIFRANT 2 krožna žičnica
TIPOV ŽIČNIC 3 žičnica, ki pozimi deluje kot vlečnica
4 ostale žičnice
Steber žičnice
54 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Energetska infrastruktura Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Energetska infrastruktura 55
56 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Elektroenergetska infrastruktura Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Elektroenergetska infrastruktura 57
Splošno Predmet zajema elektroenergetske

Področje elektroenergetske infrastrukture se deli na: infrastrukture
proizvodnjo električne energije Predmet zajema objektov elektro energetske GJI je defini-
ran v objektnem katalogu v nadaljevanju.
prenos električne energije ter
distribucijo električne energije
Tabela: Objektni katalog objektov elektroenergetske infrastrukture
Med infrastrukturo za proizvodnjo električne energi-
je spadajo elektrarne z nazivno močjo nad 10 MW, naprave GRAFIČNI
OBJEKT ŠIFRA OPIS
TIP
za soproizvodnjo električne energije in toplote z nazivno
Obsega objekt v celoti od odponskega portala
močjo nad 10 MW(e) ter njihovi sestavni deli.
Prostozračni enega objekta do odponskega portala drugega
Infrastruktura za prenos električne energije so dalj- daljnovod
2101
objekta, vključno z odponsko izolatorsko veri-
Linija
novodi in kablovodi nazivne napetosti 110 kV in več, razde- (nadzemni go. Del daljnovoda so tudi telekomunikacijski
vod) vodi v strelovodni vrvi (OPGW) ter telekomu-
lilne transformatorske postaje, razdelilne postaje, transfor-
nikacijski vodi v faznem vodniku (OPPC).
matorske postaje, center vodenja in drugi objekti, naprave
Polizolirani
ter omrežja, ki so potrebni za izvajanje gospodarskih javnih daljnovod Električni vod v zraku, praviloma nad 1 kV na-
služb na področju prenosa električne energije, ter njihovi 2102 Linija
(nadzemni petosti z delno izoliranimi vodniki.
sestavni deli. vod)
Infrastruktura za distribucijo električne energije so Kabelski
Omrežje za oskrbo z električno energijo, ki ga
daljnovod
daljnovodi in kablovodi nazivne napetosti 110 kV in manj, 2103 sestavljajo kabli v zraku nad 1 kV napetosti, iz- Linija
(nadzemni
razdelilne transformatorske postaje, razdelilne postaje, vedeni z izoliranimi vodniki.
vod)
transformatorske postaje (v nadaljevanju vse RTP), energet- Kablovod
ski transformatorji, distribucijski center vodenja ter drugi Električni vod v zemlji, izveden z izoliranimi
(podzemni 2104 Linija
vodniki.
objekti, naprave in omrežja, ki so potrebni za izvajanje go- kabelski vod)
spodarskih javnih služb na področju distribucije električne Signalni ali
energije, ter njihovi sestavni deli. krmilni vod
2105 Vod za signalizacijo in krmiljenje sistema. Linija
(spremljevalni
Prenos in distribucija električne energije sta obvezni držav- vod)
ni gospodarski javni službi. Objekti in naprave, namenjeni javni razsvetlja-
Omrežje javne
2106 vi javnih površin vseh kategorij cest, naselij itd. Linija
Zakonodaja razsvetljave
(napajalni vod, krmilni vod).
Objekt, namenjen kombinirani proizvodnji to-
Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje električne plotne in električne energije, predstavlja proi-
energije: Točka/Linija/
Kogeneracija 2107 zvodnjo električne energije z istočasnim kori-
Poligon
ščenjem odpadne toplote, katera se sicer izgubi
Energetski zakon (Ur. l. RS, št.79/1999, 8/2000, 51/2004,
v industrijskih procesih.
118/2006, 9/2007, 70/2008, 22/2010)
Razdelilna
Skupina naprav, ki omogoča transformacijo na- Točka/
Uredba o energetski infrastrukturi (Ur. l. RS, št.62/2003, transforma- 2108
petosti in napajanje razdelilnega omrežja. Poligon
88/2003) torska postaja
GRAFIČNI
OBJEKT ŠIFRA OPIS Z
TIP
Razdelilna Skupina naprav, ki omogoča napajanje razdelil- Točka/
2109 DIM_YX
postaja nega omrežja. Poligon D D
Stebri različnih konstrukcij in oblik (Enojni Z

Steber ali drog 2110 Točka
drog, A-drog, H-drog).
Vir razsvetljave, ki služi osvetljevanju temnih
DIM_Z
Svetilo 2111 Točka
površin.
Evidentira se območje kateregakoli objekta ele-
Območje
ktrične energije, ki je ograjeno (npr. ograja) in je
objekta
2112 zato dostop do tega območja omejen (npr.elek- Poligon
električne
trarna). Prav tako se evidentirajo objekti znotraj
energije
DIM_Z
tega območja, vrsta pa se določi po šifrantu vrst.
Transformatorska postaja je objekt, namenjen
Transforma- transformaciji električne napetosti in se lahko Točka/
2113
torska postaja nahaja na železnih stebrih oziroma v zaprtih Poligon
gradbenih objektih.
Drugi objekti
Točka/
elektro-
2199 Linija/
energetske
Poligon
infrastrukture DIM_YX
Način zajema objektov Prostozračni daljnovod Drog ali steber
elektroenergetske infrastrukture Pri evidentiranju javne razsvetljave za potrebe zbir-

DIM_YX
Prostozračni daljnovod (nadzemni vod) se evidentira kot nega katastra GJI se pojavljata predvsem dva pri- D D
linijski element s šifro vrste elektroenergetske infrastruk- mera. Z
ture 2101 (slika: prostozračni daljnovod), medtem ko se ste- Pri prvem primeru evidentiranja javne razsvetljave
bri in drogovi praviloma evidentirajo kot točkovni elementi (slika: Svetilo na drogu javne razsvetljave) predsta-
s šifro vrste elektroenergetske infrastrukture 2110. Širino vljata svetilo in drog skupaj en objekt, ki ga evidenti-
prostozračnega daljnovoda (nadzemnega voda) predstavlja ramo s šifro vrste elektroenergetske infrastrukture
razdalja med žicami na celotni trasi »DIM_YX«, višino naj- 2111. V zbirni kataster GJI se torej ne evidentirata
večja zunanja vertikalna dimenzija objekta na celotni trasi dva točkovna objekta temveč samo eden, drog in
DIM_Z
»DIM_Z« in atribut »Z« nadmorsko višino temena (najviš- svetilo hkrati, ki seveda pripadata enemu lastniku.
ja točka) prostozračnega daljnovoda (nadzemnega voda). Velikost objekta predstavljata atributa »DIM_Z« kot
Dodatna atributa »ATR1« in »ATR2« predstavljata število največja zunanja vertikalna dimenzija objekta ter
sistemov v posneti osi ter nazivno napetost daljnovoda. »DIM_YX« kot dvakratna razdalja oddaljenosti od
»DIM_YX« (širino) droga predstavlja dvakratna razdalja od središča zajema do največje zunanje tlorisne dimen-
središča zajema do največje zunanje tlorisne dimenzije, vi- zije, medtem ko predstavlja atribut »Z« nadmorsko
šino zunanja vertikalna dimenzija objekta »DIM_Z« in atri- Svetilo na drogu
višino temena droga in svetila. Zaželen je atribut
javne razsvetljave
but »Z« nadmorsko višino temena droga ali stebra. »OPIS«, kjer se lahko navede opis in tip svetila.
V drugem primeru, kjer je svetilo pritrjeno na objekt, žico, Določitev atributov v izmenjevalnem
drog visoke ali nizke napetosti drugega lastnika, s šifro vrste
formatu
elektroenergetske infrastrukture 2111 evidentiramo samo
svetilo. Velikost svetila predstavljata atributa »DIM_YX« in V nadaljevanju je opisan način določevanja posebnih atri-
»DIM_Z«, medtem ko predstavlja atribut »Z« nadmorsko vi- butov za posamezne vrste objektov elektroenergetske in-
šino temena svetila. Zaželen je atribut »OPIS«, kjer se lahko frastrukture.
natančneje opiše vrsta svetila javne razsvetljave, npr. sveti-
Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov ele-
lo na žici, svetilo na objektu ali svetilo na drogu.
ktroenergetske infrastrukture
DIM DIM
_YX _Z
Prostozračni
Z daljnovod 2101 da da da da da da
(nadzemni vod)
DIM_Z
Z
Polizolirani
daljnovod 2102 da da da da da da
DIM_Z
(nadzemni vod)
DIM_YX
Kabelski daljnovod
DIM_YX 2103 da da da da da da
(nadzemni vod)
Kablovod (podze-
2104 da da da da da da
mni kabelski vod)
Signalni ali
krmilni vod 2105 da da da da
Svetilo na električnem drogu Svetilo na žici
(spremljevalni vod)
Omrežje javne
2106 da da da da
razsvetljave
Kogeneracija 2107 da da da da
Razdelilna
transformatorska 2108 da da da da da
postaja
Razdelilna postaja 2109 da da da da
Steber ali drog 2110 da da da da
Svetilo 2111 da da da
Območje objekta
2112 da da da
električne energije
Transformatorska
2113 da da da da da
postaja
Drugi objekti
elektroenergetske 2199 da da da
infrastrukture
Tabela: Vsebina posebnih atributov za posamezne vrste objektov elek- Tabela: Šifranti posebnih atributov
troenergetske infrastrukture
VREDNST
ŠIFRANT POMEN
ATRIBUT ŠIFRA IN IME OBJEKTA OPIS ATRIBUTA ATRIBUTA
2101: Prostozračni daljnovod 1 ena
2102: Polizolirani daljnovod 2 dva
Število sistemov v posneti osi
2103: Kabelski daljnovod
ATR1 – ŠIFRANT 3 tri
2104: Podzemni kabelski daljnovod
ŠTEVILA SISTEMOV 4 štiri
2107: Kogeneracija
ATR1 5 pet
2108: Razdelilna transformatorska postaja
Nazivna moč 6 šest
2109: Razdelilna postaja
2113: Transformatorska postaja 1 do vključno 100 kVA
Vrsta območja objekta elektro- 2 od 100 kVA do vključno 200 kVA
2112: Območje objekta električne energije
energetske infrastrukture 3 od 200 kVA do vključno 300 kVA
2101: Prostozračni daljnovod 4 od 300 kVA do vključno 400 kVA
ATR1 – ŠIFRANT
2102: Polizolirani daljnovod
ATR2 Nazivna napetost NAZIVNE MOČI 5 nad 400 kVA do vključno 500 kVA
2103: Kabelski daljnovod
2104: Podzemni kabelski daljnovod 6 nad 500 kVA do vključno 600 kVA
7 nad 600 kVA do vključno 700 kVA
8 nad 700 kVA
1 območje hidroelektrarne
ATR1 – ŠIFRANT VRSTE 2 območje termoelektrarne
OBMOČJA OBJEKTA 3 območje nuklearne elektrarne
ELEKTRIČNE ENERGIJE 4 območje vetrne elektrarne
99 območje drugega objekta
1 400 kV
2 220 kV
3 110 kV
ATR2 – ŠIFRANT 4 35 kV
NAZIVNIH NAPETOSTI
ELEKTROVODOV 5 20 kV
6 10 kV
7 6 kV
8 0,4 kV
66 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Zemeljski plin Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Zemeljski plin 67
Splošno Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in

vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov
Plinovodno omrežje je sistem cevovodov, ki prenašajo medij (Ur. l. RS, št.60/2001, 54/2002)
(plin) od dobavitelja do uporabnikov z vso pripadajočo opre-
mo in postajami do izstopnega mesta. Plinovodno omrež- Uredba o energetski infrastrukturi (Ur. l. RS, št.62/2003,
je je v osnovi sestavljeno iz prenosnega in distribucijskega 88/2003)
omrežja. Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega
Prenosno plinovodno omrežje je plinovodno omrežje, ki plina (Ur. l. RS, št.89/2005)
prenaša zemeljski plin od sosednjih prenosnih omrežij do
vključno ločitvenega elementa distribucijskega omrežja ali Predmet zajema plinovodnega omrežja
končnega odjemalca. V zbirnem katastru GJI se evidentirajo podatki o:
Distribucijsko plinovodno omrežje je plinovodno prenosnih, distribucijskih in priključnih plinovodih,
omrežje, ki prenaša zemeljski plin od prenosnega plinovo-
objektih in napravah na prenosnih, distribucijskih in
dnega omrežja do končnih uporabnikov.
priključnih plinovodih.
Merilno regulacijska postaja je postaja, kjer se za ene-
Predmet zajema objektov plinovodne GJI je definiran v spo-
ga ali več odjemalcev izmeri predana količina zemeljskega
dnjem objektnem katalogu.
plina in je opremljena z napravami ter opremo za čiščenje,
merjenje in regulacijo pretoka, tlaka in temperature zemelj-
skega plina. Tabela: Objektni katalog objektov plinovodne infrastrukture
GRAFIČNI
Kompresorska postaja je postroj, sestavljen iz vstopnega OBJEKT ŠIFRA OPIS
TIP
in izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov
Objekti za daljinski prenos plina do uporabnika
in opreme, ter se uporablja za dvig tlaka plina prenosnega (magistralni, regionalni; objekti višjega reda ter
sistema v nadzorovanem procesu. Plinovod 2201 objekti nižjega reda, ki jih upravljajo distribucij- Linija
Regulacijska postaja je postroj, sestavljen iz vstopnega in ska podjetja kot primarne, sekundarne, priključ-
ne, ulične objekte).
izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in
Posoda ali prostor za skladiščenje zemeljskega Točka/
opreme, ki se uporablja za regulacijo tlaka plina in zaščito Skladišče 2202
plina. Poligon
pred preseganjem nastavljenega tlaka plina v nadzorova-
Je postroj, sestavljen iz vstopnega in izstopnega
nem procesu. cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in
Regulatorska Točka/
2203 opreme, ki se uporablja za regulacijo tlaka plina
Zakonodaja postaja
in zaščito pred preseganjem nastavljenega tlaka
Poligon
plina v nadzorovanem procesu.
Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje plinovodnega Je postroj, sestavljen iz vstopnega in izstopnega
omrežja: cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in
Merilna Točka/
Energetski zakon (Ur. l. RS, št.79/1999, 8/2000, 51/2004, 2204 opreme, vgrajene v ohišju postaje, ki se uporablja
postaja Poligon
za merjenje parametrov plina v nadzorovanem
118/2006, 9/2007, 70/2008) procesu.
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in Merilno Objekt, postaja z napravami in opremo za mer-
Točka/
vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do regulatorska 2205 jenje in regulacijo pretoka, tlaka in temperature
Poligon
vključno 16 barov (Ur. l. RS, št.26/2002, 54/2002) postaja plina, tehnološko povezana s plinovodom.
OBJEKT ŠIFRA OPIS

GRAFIČNI Način zajema objektov plinovodnega
TIP
omrežja
Mejna merilno
Točka/
regulatorska 2206 Plinovod je sistem cevovodov in objektov na njem. Vse iz-
Poligon
postaja mere plinovodnega omrežja se vršijo pri odprtem jarku,
Je postroj, sestavljen iz vstopnega in izstopnega ko so vidni vsi objekti in elementi omrežja. Geodetsko se
Kompresorska cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in Točka/
2207 izmeri teme cevi na plinovodih, v točkah, kjer cevovod ho-
postaja opreme, ki se uporablja za dvig tlaka plina v nad- Poligon
zorovanem procesu. rizontalno in vertikalno spremeni smer, pri etažah ter pri
Katodna zaščita je metoda zaščite vkopanih ko- redukcijah.
Katodna Točka/
2208 vinskih instalacij proti elektrokemijski koroziji. V Objekt za skladiščenje plina je v večini primerov podzemno
zaščita Linija
osnovi obstajata dve vrsti katodne zaščite.
skladišče z določenimi gabariti. Z geodetsko izmero je po-
Odorirna naprava je namenjena dodajanju odorir- trebno zajeti tlorisne obrise objektov med gradnjo. Za ti-
Odorirna nega sredstva v zemeljski plin z namenom hitrej- Točka/
naprava
2209
šega zaznavanja prisotnosti zemeljskega plina z Poligon
ste, ki bodo zasuti, je potrebno tlorisni obris izmeriti pred
vohom. zasutjem. Vstopno izstopna čistilna naprava se prav tako
So del plinovodov, ki spadajo v skupino armatur. evidentira kot poligon, kjer se evidentira tlorisni obris. Re-
Služijo za zapiranje pretoka plina na posameznih gulatorska, merilna, merilno regulatorska, mejna merilno
Zaporni
odsekih oz. sekcijah plinovodov ter priključnih regulatorska ter kompresorska postaja so vse del objekta za
2210 plinovodov. Običajno gre za krogelne pipe, lahko Točka skladiščenje plina. Izmerijo se v okviru tlorisa objekta in se
elementi
pa so tudi raznovrstni zasuni oz. ventili. Njihova
priporočljivo evidentirajo kot točke znotraj objekta.
posluževalna vretena se običajno zaključijo v t.i.
cestni kapi, lahko pa imajo tudi nadzemni del. Odorirna naprava je del merilno regulatorske postaje ter se
Odzračevalna pipa, sifon, »fajfa«, izpihovalna lahko evidentira kot točkovni element znotraj regulatorske
pipa. Je del plinovodov, ki spada v skupino arma- postaje. Zaporni elementi (zaporni ventili) služijo zapiranju
Odzračevalna tur oz. je del armature imenovana odzračevalna delov cevovodov. Merijo se po vgradnji na cevovod, ko so
2211 Točka
pipa cev. Služi za odzračevanje oz. razplinjanje posa-
meznega odseka plinovoda preko odzračevalne
še vidni. Po zasutju so vidni z železno kapo, skozi katero se
cevi. ventili zapirajo.
Vstopno izstop- Čistilna postaja s potrebno armaturo in napra- Območje objekta plinovodnega omrežja je celotna površina,
Točka/
na čistilna 2212 vami služi pošiljanju in sprejemanju čistilnikov namenjena za varovanje in vzdrževanje objekta in je ločena
Poligon
naprava cevovoda.
od okolice ter praviloma ograjena. Zajame se kot poligon ob-
Izparilna Točka/
2213 močja objekta s šifro vrste plinovodne infrastrukture 2214
naprava Poligon
(glej: poglavje 4.1.5).
Evidentira se območje kateregakoli objekta plino-
Območje vodnega omrežja, ki je ograjeno (npr. ograja) in je Katodna zaščita se nahaja ob cevovodu, ki je iz jekla in slu-
objekta zato dostop do tega območja omejen (npr. meril- ži kot njegova aktivna zaščita pred korozijo. Sestavljena je iz
2214 Poligon
plinovodnega no regulatorska postaja). Prav tako se evidentirajo več delov, ki se vsi izmerijo glede na lego. Zakopani v zemljo
omrežja objekti znotraj tega območja, vrsta pa se določi po
šifrantu vrst.
se pomerijo pred zasutjem (električni vodi katodne zaščite),
Drugi objekti
deli, ki ležijo na površju pa se izmerijo, ko se zgradijo in sicer
Točka/ točkovno. Električni vod katodne zaščite se evidentira kot li-
infrastrukture
2299 Linija/ nijski element s šifro vrste elektroenergetske infrastrukture
zemeljskega
Poligon
plina 2104, čeprav je del plinovodnega omrežja. Informacija o la-
stništvu voda se zapiše v atribut »MAT_ST«, v atribut »GJI« Določitev atributov v izmenjevalnem
se zavede, da ne gre za javno infrastrukturo.
formatu
Odzračevalna pipa se izmeri ob montaži, položaj cevi pipe
se po zasutju določi s pomočjo železne kape, s katero je mo- V nadaljevanju je opisan način določevanja posebnih atri-
žno odzračiti cevovod. butov za posamezne vrste objektov plinovodnega omrežja.
Sifoni na najnižjih delih plinovodnega omrežja se uporablja- Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov pli-
jo za izpust kondenčne vode. Izmera se izvede pri vidnem novodnega omrežja
omrežju in posname kot točkovni element na cevovodu. Po DIM DIM
zasutju se cev izvede do nivoja terena ter se zaščiti z železno _YX _Z
kapo. Plinovod 2201 da da da da da da da da
Širino posameznega elementa (slika: Sifon in zaporni ventil Skladišče 2202 da da da da da
na cevi plinovoda) določa njegova zunanja tlorisna dimen- Regulatorska
2203 da da da da da
postaja
zija objekta »DIM_YX«, višino zunanja vertikalna dimenzija
objekta »DIM_Z« in nadmorsko višino teme posameznega Merilna postaja 2204 da da da da da
elementa »Z«. Merilno
regulatorska 2205 da da da da da
postaja
Z Mejna merilno
Z
regulatorska 2206 da da da da da
postaja
Kompresorska
2207 da da da da da
Zaporni ventil
postaja
Sifon
Katodna zaščita 2208 da da da

DIM_Z
DIM_Z
P linsk a ce Odorirna naprava 2209 da da da da da

v
Zaporni elementi 2210 da da da
Odzračevalna pipa 2211 da da da
Vstopno izstopna
2212 da da da da da
Sifon in zaporni ventil na cevi plinovoda čistilna naprava
Izparilna naprava 2213 da da da da da
Redukcija so objekti na cevovodih, v katerih cevovod spre- Območje objekta
plinovodnega 2214 da da
meni dimenzijo. Te točke je potrebno izmeriti pred zasu- omrežja
tjem cevovoda.
Drugi objekti
infrastrukture 2299 da da da
zemeljskega plina
Tabela: Vsebina posebnih atributov za posamezne vrste objektov plino- Tabela: Šifranti posebnih atributov
vodnega omrežja
VREDNST
ŠIFRANT POMEN
ATRIBUT ŠIFRA IN IME OBJEKTA OPIS ATRIBUTA ATRIBUTA
2201: Plinovod ATR1 – ŠIFRANT VRSTE 1 zemeljski plin
2202: Skladišče PLINA 2 utekočinjen naftni plin
2203: Regulatorska postaja
2204: Merilna postaja 1 omrežni plinovod
2205: Merilno regulatorska postaja SEGMENTA PLINOVODA
ATR1 Vrsta plina 2 priključni plinovod
2206: Mejna merilno regulatorska postaja
2207: Kompresorska postaja ATR2 – ŠIFRANT 1 do vključno 6000 m3/h
2209: Odorirna naprava KAPACITETE
2212: Vstopno izstopna čistilna naprava PLINOVODNEGA 2 nad 6000 m3/h
2213 : Izparilna naprava OBJEKTA
2201: Plinovod Tip segmenta 1 polietilen visoke gostote (PE 80, PE 100, ...)
2202: Skladišče ATR3 – ŠIFRANT 2 jeklo
2203: Regulatorska postaja MATERIALA
PLINOVODA 3 polovinilklorid
2204: Merilna postaja
4 drugo
ATR2 2205: Merilno regulatorska postaja
Kapaciteta plinovodnega 1 do vključno DN 32
2206: Mejna merilno regulatorska postaja
objekta
2207: Kompresorska postaja 2 od DN 32 do vključno DN 63
2209: Odorirna naprava 3 od DN 63 do vključno DN 90
2212: Vstopno izstopna čistilna naprava ATR4 – ŠIFRANT 4 od DN 90 do vključno DN 110
2213 : Izparilna naprava NAZIVNIH
5 od DN 110 do vključno DN 160
ATR3 2201: Plinovod Material plinovoda PREMEROV
PLINOVODA 6 od DN 160 do vključno DN 225
ATR4 2201: Plinovod Nazivni premer plinovoda
Maksimalni obratovalni
ATR5 2201: Plinovod 8 od DN 250 do vključno DN 315
čas (v barih)
9 nad DN 315
76 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Toplotna energija Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Toplotna energija 77
Splošno OBJEKT ŠIFRA OPIS

GRAFIČNI
TIP
Vročevodno omrežje je sistem cevovodov, ki služi za prenos Objekt, namenjen prenosu pare po sistemu (pri-
vroče vode iz vira toplotne energije do toplotne postaje. Parovod 2303 marno, sekundarno). Sistem se uporablja v glav- Linija
Toplovodno omrežje služi distribuciji tople vode od toplotne nem v industrijske namene.
postaje do končnega uporabnika in se imenuje sekundarno Gradbeni objekt, namenjen zaščiti toplovodnega
omrežja pred atmosferskimi in mehanskimi vplivi. Linija/
vročevodno omrežje. Kineta 2304
Ločimo povozno in nepovozno ali pohodno in Poligon
Parovodno omrežje služi distribuciji pare med kotlovnico in nepohodno kineto.
končnim uporabnikom. Kotlovnica oz.
So naprave, ki spreminjajo primarno energijo goriv Točka/
vir toplotne 2305
v toplotno. Poligon
Zakonodaja energije
So naprave, kjer toplota iz vročevodnega sistema
Toplotna Točka/
Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje toplotnega postaja
2306 preko toplotnega izmenjevalnika ogreva toplovo-
Poligon
omrežja: dni sistem.
Gradbeni objekt za potrebe vzdrževanja in upra- Točka/
Energetski zakon (Ur. l. RS, št.79/1999, 8/2000, 51/2004, Jašek 2307
vljanja. Poligon
118/2006, 9/2007, 70/2008) Točka/
Kolektor 2308
Uredba o energetski infrastrukturi (Ur. l. RS, št.62/2003, Poligon
88/2003) Območje
Evidentira se območje kateregakoli objekta toplo-
tne energije, ki je ograjeno (npr. ograja) in je zato
Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrež- objekta
2309 dostop do tega območja omejen (npr.kotlovnica). Poligon
toplotne
je za oskrbo s toploto za posamezno geografsko območje Prav tako se evidentirajo objekti znotraj tega ob-
energije
močja, vrsta pa se določi po šifrantu vrst.
Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in
Drugi objekti
toplotnih postaj Točka/
infrastrukture
2399 Linija/
toplotne
Predmet zajema toplovodnega omrežja energije
Poligon
Predmet zajema objektov infrastrukture toplotne energije

je definiran v spodnjem objektnem katalogu. Način zajema objektov toplovodnega
omrežja
Tabela: Objektni katalog objektov infrastrukture toplotne energije
GRAFIČNI Toplovod, vročevod in parovod so sistemi cevovodov in
OBJEKT ŠIFRA OPIS objektov na njih. Vse izmere omrežja se vršijo pri odprtem
TIP
Objekt, namenjen prenosu toplotne energije po jarku, ko so vidni vsi objekti in elementi omrežja. Geodet-
toplovodnem sistemu (primarno, sekundarno, sko se izmeri teme cevi, v točkah, kjer cevovod horizontalno
Toplovod 2301 priključni vod, ločimo jih tudi po legi omrežja na Linija in vertikalno spremeni smer, pri etažah ter pri redukcijah.
podzemni ali nadzemni). Sistem je namenjen da- Cevovod se evidentira kot linijski objekt oziroma se eviden-
ljinskemu prenosu ogrevanja.
tira os, v posebnem atributu »ATR3« se navede število pri-
Objekt, namenjen prenosu po vročevodnem siste-
padajočih cevi k posneti osi.
mu (primarno, sekundarno, priključni vod). Sistem
Vročevod 2302 Linija
je namenjen daljinskemu oskrbovanju uporabni- Kineta je gradbeni objekt, namenjen zaščiti toplovodnega
kov z vročo vodo. omrežja pred atmosferskimi in mehanskimi vplivi. Kineta
78 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Toplotna energija Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Toplotna energija 79
se evidentira kot linij- DIM DIM

ski objekt s šifro vrste _YX _Z
toplotne infrastruktu- Kolektor 2308 da da da
Z
re 2304. Širino kine- Območje objekta
2309 da da
te določa njena zuna- toplotne energije
et a
nja tlorisna dimenzija Drugi objekti
Kin »DIM_YX«. Nadmorska infrastrukture 2399 da da
višina temena linijske- toplotne energije
DIM_YX
Kineta ga objekta se podaja z
Tabela: Vsebina posebnih atributov za posamezne vrste objektov toplo-
višinskimi točkami.
vodnega omrežja
Območje kateregakoli objekta toplotne energije, ki je ogra-
jeno in je zato dostop do tega območja omejen, se zajema
2301: Toplovod
kot poligon območja s šifro vrste toplotne infrastrukture
ATR1 2302: Vročevod Lega voda
2309 (glej: poglavje 4.1.5). Znotraj posameznega območja
2303: Parovod
se lahko nahajajo objekti (kotlovnica ali toplotna postaja),
2301: Toplovod
ki se evidentirajo tako, da se izmerijo ogljišča objektov.
ATR2 2302: Vročevod Nazivni premer voda
Jašek se zajame kot točka, širino jaška predstavlja zunanja 2303: Parovod
tlorisna dimenzija objekta »DIM_YX«, višino oziroma globi- 2301: Toplovod
no zunanja vertikalna dimenzija objekta »DIM_Z« in atri- ATR3 2302: Vročevod Število pripadajočih cevi k posneti osi
but »Z« nadmorsko višino pokrova jaška. 2303: Parovod

formatu ŠIFRANT VREDNOST ATRIBUTA POMEN
1 v zemlji
V nadaljevanju je opisan način določevanja posebnih atri-
2 v kineti
butov za posamezne vrste objektov toplovodnega omrežja. ATR1 – ŠIFRANT
3 v kabelski kanalizaciji
LEGE VODA
Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov to- 4 prosto/vidno
plovodnega omrežja 5 v stavbi
DIM DIM 1 do vključno DN 25
OBJEKT ŠIFRA OPU ATR1 ATR2 ATR3 ATR4 ATR5 OPIS 2 od DN 25 do vključno DN 50
_YX _Z
Toplovod 2301 da da da da da da 3 od DN 50 do vključno DN 80
Vročevod 2302 da da da da da da ATR4 – ŠIFRANT 4 od DN 80 do vključno DN 100
NAZIVNIH 5 od DN 100 do vključno DN 125
Parovod 2303 da da da da da da
PREMEROV
Kineta 2304 da da da VODA TOPLOTNE 6 od DN 125 do vključno DN 150
Kotlovnica oz. vir ENRGIJE 7 od DN 150 do vključno DN 200
2305 da da da
toplotne energije 8 od DN 200 do vključno DN 240
Toplotna postaja 2306 da da da 9 od DN 240 do vključno DN 300
Jašek 2307 da da da da 10 nad DN 300
80 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Komunalna infrastruktura Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Komunalna infrastruktura 81
82 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Vodovod Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Vodovod 83
Splošno Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega

vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in
Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku.
vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, Upravljalec javnega vodovoda mora voditi zbirko podatkov
črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodo-
priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja vod ter trasah teh priključkov. Priključek stavbe na javni
deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen vodovod je v lasti lastnika stavbe.
od drugih vodovodov.
Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij
Javni vodovod je vodovod, sestavljen iz enega ali več se- skupaj, ki ga posamezni vodovod oskrbuje s pitno vodo .
kundarnih vodovodov, lahko pa tudi iz enega ali več pri-
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in na-
marnih ali transportnih vodovodov in je kot občinska
prave, s katerimi se voda dovaja od vira za oskrbo z vodo do
gospodarska javna infrastruktura namenjen opravljanju
zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požarov ali
storitev javne službe.
se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni pri- prenosne gasilne črpalke.
ključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je name-
Upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom
njen transportu vode na večje razdalje od vodnih virov do
občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju,
primarnega vodovoda.
pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi pove- zaradi opravljanja storitev javne službe, ter oseba, ki so jo
zani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vo- prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebival-
dohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode cev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vo-
od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. dovodom.
Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovo-
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema
da so občinska gospodarska javna infrastruktura.
so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi prebivalcev s pitno vodo.
povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje
ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na Zakonodaja
sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno
priključevanje stavb na posameznem poselitvenem ob- Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje vodovodnega
močju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovo- omrežja:
dno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/2006, 70/2008)
omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženir-
Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007,
ski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
70/2008-ZVO-1b)
GJI.
Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1,
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava pora-
2/2004-ZZdrl-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008)
ba pitne vode posameznega porabnika. Na posamezno odje-
mno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 35/2006,
če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagoto- 41/2008)
vljena porazdelitev stroškov med njimi. Tehnični pravilniki o javnem vodovodu občin
Navodilo za vsebine in način poročanja o načinu izvaja- Tabela: Objektni katalog objektov vodovodnega omrežja
nja javne službe oskrbe s pitno vodo GRAFIČNI
OBJEKT ŠIFRA OPIS
Odloki o oskrbi s pitno vodo v občinah TIP
Vodooskrbna Vodooskrbna cev vključuje vse vode, ki so v
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 35/2006, cev
3101
funkciji vodooskrbe.
Linija
41/2008) občinam nalaga vodenje katastra javnega vodo- Objekt za hranjenje vode. V primeru vo-
voda v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, Vodohran 3102 dohrana s prečrpalno postajo se posebej Točka/Poligon
graditev objektov in geodetsko dejavnost. evidentirata vodohran in črpališče.
Spremembe podatkov v katastru javnega vodovoda, ki bi Objekt, v katerem so nameščene črpalne
naprave, namenjene črpanju vode (prečr-
pomenile tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru
Črpališče 3103 pališče). V primeru vodohrana s prečrpalno Točka/Poligon
GJI, mora občina posredovati v roku treh mesecev od na- postajo se posebej evidentirata vodohran in
stanka spremembe. črpališče.
Razbremenil- Naprava za zmanjšanje vodnega tlaka v
Predmet zajema vodovodnega omrežja nik
3104
dovodnih ceveh.
Točka/Poligon
Navpičen cevast prostor za dostop do vodo-

V zbirnem katastru GJI se evidentirajo podatki o: Jašek 3105 oskrbnega omrežja pod površjem, največkrat Točka/Poligon
objektih in napravah sekundarnega, primarnega in tran- pokrit s pokrovom.
sportnega vodovoda, Med opremo sodijo manjši objekti na
vodooskrbnem omrežju, kot so hidrant,
hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz Oprema 3106 Točka/Poligon
ventil, zračnik, blatnik, regulacijski ventil in
javnega vodovoda, podobno.
priključkih na vodovod ter Evidentira se območje kateregakoli objekta
vodooskrbnega omrežja, ki je ograjeno (npr.
zasebnih vodovodnih omrežjih. Območje objek-
z ograjo) in je zato dostop do tega območja
ta vodooskrb- 3107 Poligon
omejen (npr. črpališče). Prav tako se eviden-
Predmet zajema objektov vodovodnega omrežja je definiran nega omrežja
tirajo objekti znotraj tega območja, vrsta pa
v spodnjem objektnem katalogu. se določi po šifrantu vrst.
Čistilne napra- Naprave in objekti, ki vplivajo na kakovost
ve za pripravo 3108 pitne vode (kloriranje, razne filtracije, ozoni- Točka/Poligon
pitne vode ranje idr.).
Zajetja so vodnjaki (vrtani, kopani) in različ-
na zajetja površinskih in podzemnih voda, iz
Zajetje 3109 Točka/Poligon
katerih se v vodovodni sistem iz vodonosni-
ka ali vodotoka dovaja voda.
Objekt za Objekti za bogatenje vodnega vira so objekti
bogatenje ali zajetja, transporta in napajanja vodnega
3110 Točka/Poligon
aktivno zaščito vira, ki služijo bogatenju vodonosnika ali
vodonosnika njegovi aktivni zaščiti.
Drugi objekti
Točka/Linija/
vodovodne in- 3199
Poligon
frastrukture
Način zajema objektov vodovodnega Širino nadzemnega hidran-

omrežja ta predstavlja zunanja tlo- DIM_YX
risna dimenzija objekta

Z
Terenski zajem vodovodnega omrežja pomeni izmero vseh »DIM_YX«, višino zunanja
objektov vodovoda, ki tvorijo omrežje. Vse izmere vodovo- vertikalna dimenzija objek-
dnega omrežja se vršijo pri odprtem jarku, ko so vidni vsi ta »DIM_Z« in atribut »Z«
objekti in elementi omrežja. Vsi elementi posameznega vo- nadmorsko višino temena
dovodnega sistema (točke, linije, poligoni) se morajo med hidranta.
seboj stikati in tako tvoriti topološko povezano omrežje. Informacija o lastniku po-
DIM_Z
a) Cevovod in montažni elementi sameznega vodovoda ali
Pri cevovodih se geodetsko izmeri vsak spoj oz. lom cevovoda objektu oziroma elementu
(horizontalno in vertikalno). Izmerijo se tudi vodovodni ele- vodovoda se vodi preko ma-
menti (lok, odcep, reducirka, hidrant, zračnik, blatnik itd.). tične številke lastnika, ki se
Pri vsaki spremembi lastnosti cevovoda (sprememba debeli- zapiše v atribut »MAT_ST«.
ne, materiala, itd. ) je potrebno ustvariti nov linijski element. Vrednost atributa »MAT_
Priključki se evidentirajo prav tako kot linijski objekti, kjer ST« za vodovodni priključek,
se v atributu »ATR4« vrste omrežja določi terciarno omrežje. ki je v lasti uporabnika, se v
zbirnem katastru GJI vodi Hidrant
Širino posameznega vodovodnega elementa, vodovodne kot 9999999.
cevi, jaška ali ventila določa njegova zunanja tlorisna di-
menzija objekta “DIM_YX”, višino zunanja vertikalna di- V zbirnem katastru GJI se evidentirajo tudi zasebna vodo-
menzija objekta “DIM_Z” in nadmorsko višino teme posa- vodna omrežja po identičnih pravilih kot veljajo za javna
meznega elementa “Z”. vodovodna omrežja.
V primeru solastništva vodovoda se uporabi dodatna izme-
Z
njevalna datoteka »IUA« (glej: poglavje 4.1.6).
Z b) Objekti
Vodovodni objekti (vodohran, črpališče, zajetje itd.) so
Z objekti, ki imajo določene gabarite. Za tiste, ki bodo zasuti,
Z
je potrebno z geodetsko izmero med gradnjo zajeti tlorisne
DIM_Z
DIM_Z
obrise objektov. Vse ostale objekte se izmeri po končani gra-

DIM_Z
DIM_Z
Cev (φ2) Cev (φ1) dnji. Pri ograjenih objektih se zajame tudi območje objekta s
Ventil
šifro vrste vodovodnega omrežja 3107 (glej: poglavje 4.1.5).
Električni vod, ki povezuje črpališče in električno omrežje,
Jašek
se evidentira kot linijski element s šifro vrste elektroener-
getske infrastrukture 2104, čeprav služi za delovanje vodo-
DIM_YX vodnega omrežja. Informacija o lastništvu voda se zapiše v
DIM_YX atribut »MAT_ST«, v atribut »GJI« se zapiše, da ne gre za
javno infrastrukturo.
Shematski prikaz montaže vodovoda v jašku
Določitev atributov v izmenjevalnem Tabela: Vsebina posebnih atributov za posamezne vrste objektov vodo-
formatu
vodnega omrežja
V nadaljevanju je opisan način določevanja posebnih atri- ATR1 3101: Vodooskrbna cev Material vodovoda
butov za posamezne vrste objektov vodovodnega omrežja. 3101: Vodooskrbna cev
3102: Vodohran
Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov vo- 3103: Črpališče
dovodnega omrežja 3104: Razbremenilnik
DIM DIM ATR3 3108: Čistilne naprave za pripravo Leto izgradnje oz. zadnje obnove
_YX _Z pitne vode
Vodooskrbna cev 3101 da da da da da da da 3109: Zajetje
Vodohran 3102 da da da da da da 3110: Objekt za bogatenje
Črpališče 3103 da da da da da da vodonosnika
Razbremenilnik 3104 da da da da da da ATR4 3101: Vodooskrbna cev Vrsta omrežja
Jašek 3105 da da da da da Identifikacijska številka vodovodnega
ATR5 3100: Vodovod (vsi objekti)
Oprema 3106 da da da da da sistema upravljalca
Območje objekta Tabela: Šifranti posebnih atributov
vodooskrbnega 3107 da da da
omrežja VREDNST
ŠIFRANT POMEN KRATICA
Čistilne naprave ATRIBUTA
za pripravo pitne 3108 da da da da da 1 Azbest cement AC
vode 2 Beton (vse vrste) BET
Zajetje 3109 da da da da da 3 Jeklo in nerjaveče jeklo JE
Objekt za bogate- 4 Kamen KA
nje ali aktivno za- 3110 da da da da da 5 Keramika KER
ščito vodonosnika 6 Lito železo LZ
Drugi objekti 7 Nodularna litina NL
vodovodne 3199 da da da da 8 Opeka (zidani kanali) OP
infrastrukture ATR1 – ŠIFRANT
9 Pocinkano železo PC
MATERIALA VODOVODA
* Atribut »DIM_YX« se podaja pri točkovnih in linijskih grafičnih tipih, ne pa tudi pri poligonskih. 10 Polietilen PE
11 Polivinil klorid PVC
12 Obloga kanala (insitufom) RE
13 Svinec SV
14 Armirana poliestrska cev TE (GRP)
15 Polipropilen PP
98 Neznano NEZ
99 Drugo DRUG
1 Magistralno omrežje
ATR4 – ŠIFRANT 2 Primarno omrežje
VRSTE OMREŽJA 3 Sekundarno omrežje
4 Terciarno omrežje
92 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Kanalizacija Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Kanalizacija 93
Splošno Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda

v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in
Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in
Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z
Komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna na-
njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge
prava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odva-
naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih
janju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne od-
padne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kana- Mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna
lizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo naprav.
v komunalni ali skupni čistilni napravi. Nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s
Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne
(v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem ka- vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
nalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov Greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
(npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpa- snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih či-
vanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju stilnih naprav.
komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njego-
vem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunal- Območje izvajanja javne službe je območje celotne ali
ni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacij- dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata
sko omrežje. biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja jav-
ne službe.
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije
in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do Zakonodaja
vključno prvega revizijskega jaška na parceli na kateri stoji
ena ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo, ali Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje kanalizacij-
do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni mogoče po- skega omrežja:
staviti. Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je v Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/2006, 70/2008)
lasti lastnika stavbe.
Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007,
Komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda 70/2008-ZVO-1b)
Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1,
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
2/2004-ZZdrl-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008)
Padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda
Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne ob-
činske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja ko-
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
munalne in padavinske odpadne vode
Obvezno navodilo za vsebine in način poročanja o načinu GRAFIČNI

OBJEKT ŠIFRA OPIS
izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne TIP
odpadne in padavinske vode Med opremo sodi vsa oprema, ki je vgrajena zunaj
Oprema 3207 objektov, vpliva pa na rabo prostora - zapornica, Točka
Odloki o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske zračnik in podobno.
vode občin Evidentira se območje kateregakoli objekta kanali-
Območje
zacijskega sistema, ki je ograjeno (npr. z ograjo) in
Predmet zajema kanalizacijskega objekta ka-
3208 je zato dostop do tega območja omejen (npr. črpa- Poligon
nalizacijske-
omrežja ga sistema
lišče). Prav tako se evidentirajo objekti znotraj tega
območja, vrsta pa se določi po šifrantu vrst.
V zbirnem katastru GJI se evidentirajo podatki o: Objekt, ki služi uravnavanju vodnih količin v kana-
lizacijskem omrežju z namenom nižanja konic pre-
objektih in napravah sekundarne in primarne javne ka- Zadrževal- Točka/Poli-
3209 tokov. Nahaja se v okviru kanalizacijskega omrežja,
nalizacije, nik gon
pogosto v povezavi z razbremenilnikom ali pred
priključkih na javno kanalizacijo. vstopom v kanalizacijski sistem.
Drugi objek-
Predmet zajema objektov kanalizacijskega omrežja je defi- Točka/
ti kanaliza-
niran v spodnjem objektnem katalogu. 3299 Linija/
cijske infra-
Poligon
strukture
Tabela: Objektni katalog objektov kanalizacijskega omrežja
OBJEKT ŠIFRA OPIS

GRAFIČNI Način zajema elementov
kanalizacijskega omrežja
TIP
Vsi vodi, ki so v funkciji odvajanja in čiščenja
fekalnih in meteornih odpadnih voda, vključno Terenski zajem kanalizacijskega omrežja pomeni izmero
Kanalizacij-
3201 s priključki ter odvodi meteorne kanalizacije od Linija
ski vodi
požiralnikov in cestnih kanalov do odprtih kanalov
vseh objektov, ki tvorijo omrežje. Kanalizacijsko omrežje
(kanalizacijska cev, kanalizacijski vod itd.). se izmeri po zasutju, razen v primeru tlačne kanalizacije in
Objekt, v katerem so nameščene črpalne naprave, Točka/Poli- lomov brez jaškov. V teh primerih se izmere vršijo pri odpr-
Črpališče 3202 tem jarku, ko so vidni vsi objekti in elementi omrežja. Vsi
namenjene črpanju odpadne vode. gon
Razbremenilniki so objekti, s katerimi se v času objekti posameznega kanalizacijskega sistema (točke, linije,
Razbreme- Točka/Poli-
3203 padavin iz kanalizacijskega sistema nadzorovano poligoni) se morajo med seboj stikati in tako tvoriti topolo-
nilnik gon
odvajajo presežne vodne količine. ško povezljivo omrežje.
Čistilna Čistilna naprava se evidentira kot območje čistilne
naprava za naprave (npr. območje ograje). Prav tako se evi- Točka/Poli-
a) Cevovod in elementi
3204
odpadno dentirajo objekti znotraj nje, vrsta pa se določi po gon Pri cevovodih se geodetsko izmeri vsak lom cevovoda (hori-
vodo šifrantu vrst. zontalno in vertikalno), ki je običajno v jašku. Izmerijo se tudi
Izpust iz kanalizacijskega sistema, ki je v lasti enega drugi elementi na kanalizaciji (jaški, zadrževalniki, oprema
Izpust iz ka-
lastnika. Izpust je lahko speljan v kanalizacijski sis-
nalizacijske- 3205 Točka itd.). Izpust iz kanalizacijskega sistema se evidentira kot točk-
tem drugega lastnika, v vodotok, podzemno vodo
ga sistema ovni element (slika: Kaskadni jašek). Izpust je lahko speljan v
ali na čistilno napravo.
Navpičen cevast prostor za dostop do kanalizacij- kanalizacijski sistem drugega lastnika, v vodotok, podzemno
Točka/Poli- vodo ali na čistilno napravo, v vsakem primeru se evidentira s
Jašek 3206 skega omrežja pod površjem, praviloma pokrit s
gon
pokrovom. šifro vrste infrastrukture kanalizacijskega omrežja 3205.
Širino kanalizacijskega jaška predstavlja zunanja tlorisna kor površina objekta presega 2 m2. Za tiste, ki bodo zasuti
dimenzija objekta “DIM_YX”, višino oziroma globino zu- in njihov obris po končanju gradnje ne bo viden, je potrebno
nanja vertikalna dimenzija objekta “DIM_Z” in atribut »Z« z geodetsko izmero med gradnjo zajeti obrise objektov. Vse
nadmorsko višino pokrova jaška. Kaskadni jaški predsta- ostale objekte se geodetsko izmeri po končani gradnji (glej:
vljajo posebnost v smislu evidentiranja dodatnih višinskih poglavje 4.1.5).
točk, kjer je višina izpusta nižja od višine pritoka. Nadmor- c) Čistilna naprava
ske višine pritoka in iztoka evidentiramo z višinskima toč-
kama, ki se horizontalno nahajata na istem mestu. Običajno je območje čistilne naprave ograjeno z ograjo, ki
se evidentira s šifro vrste infrastrukture kanalizacijskega
Potrebno je opozoriti na razliko vodenja višin kanalizacij- omrežja 3204, evidentira se poligon kot obod le te. Podobno
skih cevi v zbirnem katastru GJI in operativnem katastru se evidentira območje kateregakoli objekta kanalizacijskega
GJI. V zbirnem katastru GJI se vodi višina temena cevi, sistema, ki je ograjeno (npr. z ograjo) in je zato dostop do
medtem ko se v operativnem katastru GJI vodi niveleta tega območja omejen (npr. črpališče). Objekti znotraj obmo-
cevi, ki predstavlja dno cevi. Do razlike prihaja zaradi na- čja čistilne naprave, ki se lahko nahajajo nad in pod zemljo,
mena vodenja obeh zbirk podatkov. Pri evidentiranju in po- se geodetsko izmerijo že med gradnjo, da se evidentirajo vsi
sredovanju sprememb v zbirni kataster GJI je potrebno biti potrebni gabariti objekta, ki bodo zasuti. Vrsta objekta se
pozoren na to razliko in jo tudi upoštevati. določi po šifrantu vrst (glej: poglavje 4.1.5).
Z V primeru solastništva se uporabi dodatna izmenjevalna

datoteka »IUA« (glej: poglavje 4.1.6).
Izmenjevalni format zbirnega katastra GJI ne predvideva
Z atributa razvrstitve kanalizacijskega omrežja po hierarhiji
Z
(magistralno, primarno, sekundarno in terciarno omrežje),
DIM_Z
zato predlagamo, da se ta podatek zapiše v atribut »OPIS«.

Z
Z
Izpust
Kaskadni jašek Določitev atributov v izmenjevalnem
formatu
DIM_YX
V nadaljevanju je podana obveznost posredovanja posebnih
Kaskadni jašek
atributov za posamezne vrste objektov infrastrukture za
ravnanje z odpadki.
b) Objekti (črpališče, razbremenilnik itd.)
Kanalizacijski objekti so objekti, ki imajo določene gabarite
in se praviloma nahajajo pod zemljo. Vidni so samo pokrovi
(eden ali več). V kolikor se del objekta nahaja na površju,
drugi del pa nad ali pod njim, se v primeru, da se objekt evi-
dentira kot točka, zajame središče dela objekta, ki leži na
površju, položajno in višinsko se izmerijo pokrovi. Priporo-
čljivo je, da se objekti GJI evidentirajo kot poligoni, v koli-
Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov ka- Tabela: Šifranti posebnih atributov
nalizacijske infrastrukture VREDNOST
ŠIFRANT POMEN KRATICA
DIM DIM ATRIBUTA
_YX _Z 1 mešani vod
ATR1 – ŠIFRANT
Kanalizacijski vodi 3201 da da da da da da da da VRSTE 2 fekalni vod
Črpališče 3202 da da da da da da KANALIZACIJSKEGA 3 meteorni vod
Razbremenilnik 3203 da da da da da da VODA 4 drugi vod
Čistilna naprava ATR2 – ŠIFRANT TLAČ- 1 gravitacijski
3204 da da da da da da da
za odpadno vodo NIH TIPOV KANALI- 2 tlačni
Izpust iz kanaliza- ZACIJSKEGA VODA 3 podtlačni
3205 da da da da da da
cijskega sistema
1 Azbest cement, vlaknocement AC
Jašek 3206 da da da da da
2 Beton (vse vrste, tudi centrifugirani) BET
Oprema 3207 da da da da da
3 Jeklo in nerjaveče jeklo JE
Območje objekta
4 Kamen KA
kanalizacijskega 3208 da da da
sistema 5 Keramika KER
Zadrževalnik 3209 da da da da da 6 Lito železo LZ
Drugi objekti 7 Nodularna litina NL
kanalizacijske 3299 da da da da 8 Opeka (zidani kanali) OP
infrastrukture ATR3 – ŠIFRANT
9 Pocinkano železo PC
MATERIALA
KANALIZACIJSKEGA 10 Polietilen PE
Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov ka- VODA 11 Polivinil klorid PVC
nalizacijske infrastrukture 12
Obloga kanala po metodi insitu-
RE
form
13 Svinec SV
Specifična karakteristika 1 –
ATR1 3201: Kanalizacijski vodi Armirane centrifugirane poliestrske
Vrsta voda 14 TE (GRP)
cevi
ATR2 3201: Kanalizacijski vodi Specifična karakteristika 2 – Tlak
15 Polipropilen PP
ATR3 3201: Kanalizacijski vodi Material cevi
98 Neznano NEZ
3204: Čistilna naprava za odpadno vodo Nazivni populacijski ekvivalent
99 Drugo DRUG
3201: Kanalizacijski vodi
3202: Črpališče
ATR4 3203: Razbremenilnik Leto izgradnje oz. zadnje obnove
3204: Čistilna naprava za odpadno vodo
3205: Izpust iz kanalizacijskega sistema
Identifikacijska številka kanaliza-
ATR5 3200: Kanalizacija (vsi objekti)
cijskega sistema upravljavca
102 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Ravnanje z odpadki Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Ravnanje z odpadki 103
Splošno varne snovi, ki pokriva zelo široko področje ravnanja z raz-

ličnimi vrstami odpadkov.
Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in od-
Uredba o ravnanju z odpadki, ki določa obvezno ravnanje z
stranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh po-
odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, trgovanja,
stopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju. Upravne akte
predelave odpadkov in obveznost poročanja Evropski komi-
na področju ravnanja z odpadki v Slovenji izdaja Agencija
siji, nadomešča dosedanji Pravilnik o ravnanju z odpadki,
Republike Slovenije za okolje, ki vodi tudi zbirke podatkov
uvedenih pa je nekaj novosti in novih pojmov. Ključni cilj
predelovalcev in odstranjevalcev odpadkov.
Uredbe je preusmeritev odpadkov iz odlagališč v predelavo.
Zbiranje in transport odpadkov sta opredeljena kot zbiranje
Računsko sodišče Republike Slovenije, ki je v sklopu svo-
odpadkov, ki ga izvajajo javne komunalne službe ali poobla-
jih pristojnosti revidiralo projekt vzpostavitve, vodenja in
ščenci za zbiranje ter zajema:
vzdrževanja zbirnega katastra GJI v letu 2006, je ugotovilo,
transport odpadkov na kraj ravnanja z odpadki ali njiho- da mora Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi osmega
vega odlaganja, odstavka 152. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS,
ločeno zbiranje zaradi lažje predelave, št. 110/2002, 8/2003) izdati Pravilnik o vodenju katastra
gospodarske javne infrastrukture za ravnanje z odpadki in
transport nevarnih odpadkov ter način posredovanja podatkov v zbirni kataster gospodarske
čiščenje ulic in javnih površin. javne infrastrukture, ki žal v trenutku izdaje priročnika še
ni sprejet. Pravilnik določa zavezance za vodenje katastra
Zakonodaja objektov in naprav za ravnanje s komunalnimi odpadki, ka-
teri podatki se vodijo v katastru in kaj se šteje med objekte
Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje ravnanja z od-
in naprave za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki se evi-
padki omrežja:
dentirajo v katastru objektov in naprav za ravnanje s ko-
Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/2006, 70/2008) munalnimi odpadki. V Pravilniku je določen rok za uskla-
Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/2008) ditev vodenja katastra javne komunalne infrastrukture za
ravnanje z odpadki z določbami Pravilnika ter rok za po-
Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališča (Ur. l. RS, sredovanje podatkov v zbirni kataster GJI. Lastniki objek-
št. 32/2006) tov in naprav za ravnanje s komunalnimi odpadki morajo
Pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki (Ur. l. SRS, št. posredovati spremembe podatkov v katastru objektov in
20/1986, 4/1989, 39/1996) naprav za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki bi pomenile
Na osnovi Zakona o varstvu okolja so bili izdani še neka- tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru GJI, v roku
teri predpisi, ki urejajo posamezna področja ravnanja z od- treh mesecev od nastanka spremembe organu, pristojnemu
padki (Odpadki iz zdravstvene dejavnosti, Uredba o emisiji za geodetske zadeve.
snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov itd.). Iz obdobja pred
osamosvojitvijo Slovenije in sprejetjem Zakona o varstvu Predmet zajema objektov
okolja je še vedno veljavnih in v uporabi nekaj predpisov, ki infrastrukture za ravnanje z odpadki
obravnavajo posamezne vrste odpadkov (odpadki usnjarske Predmet zajema objektov infrastrukture za ravnanje z od-
in usnjarsko predelovalne industrije, odpadna olja itd.) in padki je definiran v spodnjem objektnem katalogu.
Pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo ne-
Tabela: Objektni katalog objektov infrastrukture za ravnanje z odpadki Način zajema objektov ravnanja z
OBJEKT ŠIFRA OPIS
GRAFIČNI odpadki
TIP
Območje odlagališča, ki je ograjeno (npr. z ogra- Točka/ Pri evidentiranju je potrebno zajeti območje in objekte, ki
Odlagališče 3301 pripadajo odlagališču in sicer:
jo), s čimer je omejen dostop do tega območja. Poligon
Območje kompostarne, ki je ograjeno (npr. z Območje odlagališča evidentiramo kot poligon. Območje
Točka/
Kompostarna 3302 ograjo), s čimer je omejen dostop do tega obmo-
Poligon odlagališča je najpogosteje ograjeno z ograjo s šifro vrste
čja.
infrastrukture za ravnanje z odpadki 3301, evidentira se
Območje sežigalnice, ki je ograjeno (npr. z ogra- Točka/
Sežigalnica 3303 obod le te (glej: poglavje 4.1.5). Znotraj odlagališča obsta-
jo), s čimer je omejen dostop do tega območja. Poligon
Območje sortiranega zbiranja odpadkov, ki je
jajo različna območja (kot na primer območje kompostar-
Točka/ ne, sežigalnice zbirnega centra), ki se prav tako evidentira-
Zbirni center 3304 ograjeno (npr. z ograjo), s čimer je omejen dostop
Poligon
do tega območja. jo kot poligonski objekti znotraj območja odlagališča.
Objekt ali naprava za sortiranje različnih vrst Točka/ Pri objektih znotraj posameznih območij (sežigalnica, bi-
Sortirnice 3305
odpadkov. Poligon
oplinarna, tehtnica itd.) se izmerijo oglišča objekta. Pre-
Objekt z napravami za proizvajanje bioplina iz Točka/
Bioplinarne 3306 mičnih objektov (kontejnerji) ne evidentiramo.
odpadnih organskih snovi. Poligon
Naprave za
mehansko-bio- Naprave za mehansko in biološko obdelavo od- Točka/
3307
loško obdelavo padkov. Poligon
odpadkov
Naprave za ter-
Točka/
mično obdelavo 3308 Naprave za termično obdelavo odpadkov.
Poligon
odpadkov
Evidentira se območje kateregakoli objekta
zbirni center
kompostarna
Območje objek- ravnanja z odpadki, ki je ograjeno (npr. ograja) in
Točka/
ta ravnanja z 3309 je zato dostop do tega območja omejen (npr. seži- območje odlagališča
Poligon
odpadki galnica). Prav tako se evidentirajo objekti znotraj
tega območja, vrsta pa se določi po šifrantu vrst.
Območje ločenih odpadnih frakcij, kjer se zbirajo
določene vrste odpadkov, ki so ločeno zbrani in
Zbiralnice loče- pripravljeni za odvoz na enem mestu. Točka/
3310
nih frakcij Opomba: Objekt obstaja definiran v objektni sku- Poligon
pini, vendar se v zbirnem katastru GJI objekti ne Prikaz evidentiranja objektov odlagališča
evidentirajo.
Območje zbiralnice nevarnih frakcij, kjer se Kadar znotraj območja evidentiramo še kakšno območje ali
Zbiralnice ne- zbirajo okolju nevarni odpadki. Opomba: Objekt Točka/
3311 objekt kot poligonski objekt, je prekrivanje območja z ob-
varnih frakcij obstaja definiran v objektni skupini, vendar se v zbir- Poligon
nem katastru GJI objekti ne evidentirajo. močjem in objektom dovoljeno oz. v tem primeru nujno. V
Drugi objekti Točka/ nekaterih primerih je objekt GJI stavba, ki jo je po zako-
za ravnanje z 3399 Linija/ nodaji potrebno evidentirati tudi v kataster stavb. Ne glede
odpadki Poligon na evidentiranost v katastru stavb se objekt GJI evidentira
tudi v zbirnem katastru GJI.
Kadar je odlagališče v solastništvu, se evidentira le enkrat. Tabela: Vsebina posebnih atributov za posamezne vrste objektov infra-
V atributnih podatkih (posebna tabela lastnikov s končnico strukture za ravnanje z odpadki
IUA) se navedejo vsi lastniki tega odlagališča (več v poglav-
ju: 4.1.6).
ATR1 3301: Odlagališče Vrsta odlagališča
Določitev atributov v izmenjevalnem
formatu Tabela: Šifranti posebnih atributov
V nadaljevanju je podana obveznost posredovanja posebnih ŠIFRANT VREDNOST ATRIBUTA POMEN

atributov za posamezne vrste objektov infrastrukture za ATR1 – ŠIFRANT 1 odlagališče za nevarne odpadke
ravnanje z odpadki. VRSTE 2 odlagališče za nenevarne odpadke
ODLAGALIŠČA 3 odlagališče za inertne odpadke
Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov in-
frastrukture za ravnanje z odpadki
DIM DIM
_YX _Z
Odlagališče 3301 da da da da
Kompostarna 3302 da da da
Sežigalnica 3303 da da da
Zbirni center 3304 da da da
Sortirnice 3305 da da da
Bioplinarne 3306 da da da
Naprave za
mehansko-biološko 3307 da da da
obdelavo odpadkov
Naprave za
termično obdelavo 3308 da da da
odpadkov
Območje objekta
3309 da da
ravnanja z odpadki
Zbiralnice ločenih
3310 da da da
frakcij
Zbiralnice nevar-
3311 da da da
nih frakcij
Drugi objekti za
3399 da da da
ravnanje z odpadki
108 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Druga omrežja v javni rabi Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Druga omrežja v javni rabi 109
110 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Elektronske komunikacije Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Elektronske komunikacije 111
Splošno Pravilnik določa vodenje in vsebino katastra javnega komu-

nikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture. Določen
Elektronsko komunikacijsko omrežje so prenosni sistemi je način posredovanja podatkov o vrstah omrežij in objektov,
in, kjer je to primerno, komutacijska ali usmerjevalna opre- ki so del javnega komunikacijskega omrežja oziroma pripa-
ma in drugi viri, ki omogočajo prenos signalov po vodnikih dajoče infrastrukture in jih mora lastnik le tega posredovati
z radijskimi valovi, po optičnih ali drugih elektromagnetnih neposredno Geodetski upravi Republike Slovenije za vpis v
sredstvih, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno kataster javnega komunikacijskega omrežja. Kataster jav-
in paketno komutirana, vključno z internetom) in mobilnimi nega komunikacijskega omrežja se lahko v skladu s četrtim
prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se odstavkom 83. člena Zakona o elektronskih komunikacijah
uporabljajo za prenos signalov, omrežji za radijsko in televi- vodi neposredno v sklopu zbirnega katastra GJI.
zijsko radiodifuzijo ter omrežji kabelske televizije, ne glede
na vrsto prenesenih informacij. Elektronska komunikacijska Predmet zajema infrastrukture
oprema so pripadajoče naprave elektronskih komunikacij- elektronskih komunikacij
skih omrežij, ki omogočajo elektronske komunikacijske sto-
ritve. Med drugim vključujejo komutacijsko ali usmerjalno Predmet zajema objektov infrastrukture elektronskih ko-
opremo ali vse vrste baznih postaj ali električne kabelske munikacij je definiran v spodnjem objektnem katalogu.
sisteme, kadar se uporabljajo za prenos signalov pri izvajanju
elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z radijsko in Tabela: Objektni katalog objektov infrastrukture elektronskih komuni-
televizijsko radiodifuzijo ter kabelsko televizijo in kabelski- kacij
mi komunikacijami, ne glede na vrsto prenesenih informacij. GRAFIČNI
OBJEKT ŠIFRA OPIS
TIP
Zakonodaja Telekomunikacijski vod je celotna podzemna
ali nadzemna povezava med dvema ali več
Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje elektronskih Telekomuni- točkami, po kateri je možna enosmerna, dvo-
6101 Linija
komunikacij: kacijski vod smerna ali obojesmerna komunikacija. Teleko-
munikacijski vod se smatra kot trasa enega ali
Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. več telekomunikacijskih vodov.
13/2007) Kabelska kanalizacija je horizontalni gradbeni
Pravilnik o katastru javnega komunikacijskega omrež- Kabelska ka- inženirski objekt, sestavljen iz kanalov, cevi in
6102 Linija
nalizacija podobnega, ki omogoča postavitev in vzdrže-
ja in pripadajoče infrastrukture (Ur. l. RS, št. 56/2005,
vanje telekomunikacijskih vodov.
64/2005)
Antenski stolp je gradbeni inženirski objekt,
Točka/
Zakon o elektronskih komunikacijah določa, da mora la- Antenski stolp 6103 na katerega je pritrjena ena ali več anten s
Poligon
stnik javnega komunikacijskega omrežja oziroma pripa- pripadajočo opremo.
dajoče infrastrukture podatke o vrstah in legi omrežij ter Je prostor, v katerem je nameščena vsa pripa-
Objekt bazne Točka/
objektov, kolikor so ti del pripadajoče infrastrukture, po- 6104 dajoča oprema bazne postaje. Kot samostojen
postaje Poligon
objekt je to največkrat zabojnik.
sredovati neposredno organu, pristojnemu za geodetske
Radijska postaja je eden ali več oddajnikov ali
zadeve, za vpis v zbirko podatkov infrastrukturnih omrežij
sprejemnikov ali kombinacija oddajnikov in
ter objektov skladno s predpisom, ki ureja vpis v to zbirko Radijska Točka/
6105 sprejemnikov vključno s potrebno opremo, ki
podatkov. Vsaka sprememba teh podatkov se posreduje pri- postaja Poligon
so na enem fiksnem mestu potrebni za izvaja-
stojnemu organu v roku treh mesecev od njenega nastanka. nje radiokomunikacijske storitve.
GRAFIČNI Vsak lastnik posameznega

OBJEKT ŠIFRA OPIS
TIP voda pa evidentira svoj te-
Antena je naprava, ki služi izsevanju radiofre- lekomunikacijski vod s ši-
kvenčnega signala, opremljenega z informaci- Z
fro vrste elektronskih ko-
Antena 6106 jo, v odprt prostor oziroma sprejemu takšnega Točka munikacij 6101. V kolikor
signala in je pritrjena na stavbo ali gradbeni
DIM_Z
ima en lastnik v trasi več
inženirski objekt.
telekomunikacijskih vo-
Jašek je vertikalni gradbeni inženirski objekt,
Točka/ dov, se ti evidentirajo v eno
Jašek 6107 ki omogoča dostop do telekomunikacijskih
Poligon DIM_YX linijo, ki predstavlja traso
vodov v kabelski kanalizaciji.
Javna teleko- Javne telekomunikacijske terminalske napra- Kabelska kanalizacija vodov. Širina trase se poda
munikacijska ve so javne telefonske govorilnice in druga Točka/ z atributom »DIM_YX«.
6108
terminalska telekomunikacijska terminalska oprema, Poligon
naprava nameščena na javnosti dostopnih površinah. Pri evidentiranju infrastrukture elek-
Evidentira se območje kateregakoli objekta tronskih komunikacij antene in anten- Z
Območje elektronskih komunikacij, ki je ograjeno (npr. skega stolpa za potrebe zbirnega kata-
objektov z ograjo) in je zato dostop do tega območja stra gospodarske javne infrastrukture
6109 Poligon
elektronskih omejen (npr. antena). Prav tako se evidenti-
nastopata predvsem dva primera.
komunikacij rajo objekti znotraj tega območja, vrsta pa se
določi po šifrantu vrst. Prvi primer evidentiranja antenskega
Drugi objekti za potrebe elektronskih komu- stolpa in antene, ki sta v lasti enega
Drugi objekti
nikacij, kot so na primer komutacijski cen-
Točka/
lastnika, evidentiramo kot dva točkov-
tri, telekomunikacijske razdelilne omarice, na elementa. Antenski stolp je mogoče
elektronskih 6199 Linija/
ojačevalna mesta telekomunikacijskih vodov, evidentirati kot poligon, če so njegove
komunikacij Poligon Z
objekti za namestitev naprav in druge podob-
zunanje tlorisne dimenzije neprimer-
ne naprave in oprema.
DIM_Z
ne za točkovni element (glej: poglavje
DIM_Z
4.1.5). Antenski stolp evidentiramo s
Način zajema objektov elektronskih šifro vrste elektronskih komunikacij
komunikacij 6103. Velikost antenskega stolpa pred- DIM_YX
stavljata atributa »DIM_Z« kot največja

Terenski zajem podatkov o elektronskih komunikacijah po- zunanja vertikalna dimenzija objekta,
meni izmero vseh objektov, ki tvorijo omrežje, ter pripada- »DIM_YX« kot zunanja tlorisna dimen-
joče opreme. Vse izmere elektronskega omrežja se vršijo pri zija, medtem ko atribut »Z« predstavlja
odprtem jarku, ko je vidna vsa oprema ter elementi omrež- najvišjo nadmorsko višino temena stol-
ja. Metoda evidentiranja je odvisna od zahtevane lokacijske pa. Velikost antene predstavljata atri-
natančnosti, primerno je uporabiti metode, ki so opisane v buta »DIM_YX« in »DIM_Z«, medtem
poglavju 4.1. Osnovna načela evidentiranja. ko atribut »Z« predstavlja nadmorsko DIM_YX
Kabelska kanalizacija je horizontalni gradbeni inženirski višino temena antene s šifro vrste elek-
tronskih komunikacij 6106. Antenski stolp in antene
objekt, sestavljen iz kanalov in cevi, v katerih lahko poleg
vodov lastnika gostujejo tudi drugi lastniki s svojimi teleko- V drugem primeru, kjer je antena pritrjena na antenski
munikacijskimi vodi. Kabelska kanalizacija se evidentira kot stolp drugega lastnika, evidentiramo samo anteno s šifro
linijski objekt s šifro vrste elektronskih komunikacij 6102. vrste elektronskih komunikacij 6106. Velikost antene pred-
stavljata atributa »DIM_YX« in »DIM_Z« , medtem ko atri- Tabela: Vsebina posebnih atributov za posamezne vrste objektov infra-
but »Z« predstavlja nadmorsko višino temena antene. Infor- strukture elektronskih komunikacij
macija o lastniku posamezne antene se vodi preko matične ATRIBUT ŠIFRA IN IME OBJEKTA OPIS ATRIBUTA
številke lastnika, ki se zapiše v atribut »MAT_ST«.
ATR1 6101: Telekomunikacijski vod Lega voda
Električni vod, ki povezuje radijsko postajo (ta se evidentira 6101: Telekomunikacijski vod
kot točkovni element s šifro vrste elektronskih komunika- 6102: Kabelska kanalizacija
cij 6105) in električno omrežje, se evidentira kot linijski ele- 6103: Antenski stolp
6104: Objekt bazne postaje
ment s šifro vrste elektroenergetske infrastrukture 2104,
6105: Radijska postaja
čeprav služi delovanju radijske postaje. Informacija o lastni- 6106: Antena Vrsta elektronskega
štvu voda se zapiše v atribut »MAT_ST«. ATR2
6107: Jašek komunikacijskega omrežja
6108: Javna telekomunikacijska
Določitev atributov v izmenjevalnem terminalska naprava
6109: Območje objektov elektronskih
formatu komunikacij
6199: Drugi objekti elektronskih
V nadaljevanju je opisan način določevanja posebnih atri- komunikacij
butov za posamezne vrste objektov infrastrukture elek-
tronskih komunikacij. Tabela: Šifranti posebnih atributov
Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov in- VREDNST
ŠIFRANT POMEN
frastrukture elektronskih komunikacij ATRIBUTA
DIM DIM 1 v zemlji
OBJEKT ŠIFRA OPU ATR1 ATR2 ATR3 ATR4 ATR5 OPIS 2 v kineti
_YX _Z
ATR1 – ŠIFRANT LEGE
Telekomunika- 3 v kabelski kanalizaciji
6101 da da da da da da VODA
cijski vod 4 prosto/vidno
Kabelska 5 v stavbi
6102 da da da da da
kanalizacija 1 satelitsko omrežje
Antenski stolp 6103 da da da da da 2 fiksno prizemno omrežje
Objekt bazne 3 mobilno prizemno omrežje
6104 da da da da da ATR2 – ŠIFRANT VRSTE
postaje
ELEKTRONSKEGA 4 električni kabelski sistem
Radijska postaja 6105 da da da da da OMREŽJA omrežje za radijsko in televizijsko
Antena 6106 da da da da da 5
radiodifuzijo
Jašek 6107 da da da da da 6 omrežje kabelske televizije
Javna telekomu-
nikacijska termi- 6108 da da da da da
nalska naprava
Območje objektov
elektronskih 6109 da da da
komunikacij
Drugi objekti
elektronskih 6199 da da da da
komunikacij
116 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Nafta in naftni derivati Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Nafta in naftni derivati 117
5.5. Ostala infrastruktura OBJEKT ŠIFRA OPIS

GRAFIČNI
TIP
Točka/
Črpališče 2407
5.5.1. Nafta in naftni
Poligon
Točka/
derivati
Pretakališče 2408
Poligon
Evidentira se območje objekta naftovodnega
Območje
omrežja, ki je ograjeno (npr. ograja) in je zato
Splošno
objekta
2409 dostop do tega območja omejen (npr. skladišče). Poligon
naftovodnega
Prav tako se evidentirajo objekti znotraj tega
omrežja
Naftovodno omrežje je sistem cevovodov, ki služi za tran- območja, vrsta pa se določi po šifrantu vrst.
sport nafte in tekočih goriv z vso pripadajočo opremo in Drugi objekti Točka/
objekti. naftne 2499 Linija/
infrastrukture Poligon
Zakonodaja
Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje naftovodnega Način zajema objektov naftovodnega
omrežja: omrežja
Energetski zakon (Ur. l. RS, št.79/1999, 8/2000, 51/2004,
Cevovod naftovoda se evidentira kot linijski objekt, podob-
118/2006, 9/2007, 70/2008)
no kot cevovod toplovoda, oziroma se evidentira os. V po-
Predmet zajema naftovodnega sebnem atributu »ATR1« se navede nazivni premer naftovo-
da, v »ATR5« se navede maksimalni obratovalni tlak.
omrežja
Območje kateregakoli objekta naftovoda, ki je ograjeno in
Predmet zajema objektov naftne infrastrukture je defini- je zato dostop do tega območja omejen, se zajema kot poli-
ran v spodnjem objektnem katalogu. gon območja s šifro vrste naftne infrastrukture 2409 (glej:
poglavje 4.1.5). Znotraj posameznega območja se lahko na-
Tabela: Objektni katalog objektov naftne infrastrukture hajajo objekti (skladišče), ki se evidentirajo tako, da se iz-
GRAFIČNI merijo oglišča objektov.
OBJEKT ŠIFRA OPIS
TIP
Naftovodi so med seboj spojeno zaporedje cevi Določitev atributov v izmenjevalnem
Naftovod 2401 Linija
za transport nafte in tekočih goriv. formatu
Zaporni ele-
2402 Točka
ment naftovoda V nadaljevanju je opisan način določevanja posebnih atri-
Točka/ butov za posamezne vrste objektov naftne infrastrukture.
Pokrov jaška 2403
Poligon
Katodna zaščita 2404 Linija
Skladišče so objekti za shranjevanje nafte in
Skladišče 2405 Poligon
tekočih goriv.
Rezervoar je posoda za uskladiščevanje nafte in
Rezervoar 2406 Poligon
tekočih goriv.
118 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Nafta in naftni derivati Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Vodna infrastruktura 119
Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov naf-

tne infrastrukture
5.5.2. Vodna infrastruktura
DIM DIM
OBJEKT ŠIFRA
_YX _Z
OPU ATR1 ATR2 ATR3 ATR4 ATR5 OPIS Splošno
Naftovod 2401 da da da da da
Vodna infrastruktura so grajeni objekti na vodah (vodni
Zaporni element
2402 da da da objekti), ki imajo odločbo o pridobitvi statusa vodne infra-
naftovoda
strukture. Tako ločimo grajene objekte na vodah v grobem
Pokrov jaška 2403 da da da
na:
Katodna zaščita 2404 da da da
Skladišče 2405 da da vodne objekte brez statusa in
Rezervoar 2406 da da vodne objekte s statusom vodne infrastrukture.
Črpališče 2407 da da da
Med vodne objekte sodijo objekti in naprave ali ureditve,
Pretakališče 2408 da da da
namenjene urejanju voda, zlasti visokovodni nasip, jez,
Območje objekta
prag, zadrževalnik, zbiralnik, črpališče, odvodni in dovodni
naftovodnega 2409 da da
omrežja kanal, vključno z objektom ali napravo, namenjeno njiho-
Drugi objekti naft-
vemu neposrednemu varstvu pred škodljivim delovanjem
2499 da da da voda. Za vodno infrastrukturo se šteje tudi vodotok, ki je
ne infrastrukture
nastal zaradi prestavitve naravnega vodotoka ali njegove
Tabela: Tabela: Vsebina posebnih atributov za posamezne vrste objek- ureditve, ali vodni zbiralnik, ki je nastal z zajezitvijo teko-
tov naftne infrastrukture čih voda ali zaradi drugega posega v prostor, če je namenjen
izvajanju javnih služb.
ATR1 2401: Naftovod Nazivni premer naftovoda Zakonodaja
ATR5 2401: Naftovod Maksimalni obratovalni tlak (v barih)
Zakonodaja in drugi akti, ki urejajo področje vodne infra-
strukture:
Tabela: Šifranti posebnih atributov
Zakon o vodah - ZV-1; (Ur. l. RS, št. 67/2002, 110/2002,
ŠIFRANT VREDNOST ATRIBUTA POMEN
2/2004, 41/2004, 57/2008)
1 do vključno DN 32
2 od DN 32 do vključno DN 63 Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture (Ur. l. RS, št.
46/2005)
ATR4 – ŠIFRANT 4 od DN 90 do vključno DN 110 Zakon o vodah določa, da se vodni objekti vodijo v vodnem
NAZIVNIH katastru Agencije RS za okolje. Pravilnik o določitvi vodne
PREMEROV
NAFTOVODA 6 od DN 160 do vključno DN 225 infrastrukture podrobneje določa vrste vodnih objektov
7 od DN 225 do vključno DN 250 (priloga pravilnika) ter določa, da posreduje Agencija RS za
8 od DN 250 do vključno DN 315 okolje vodne objekte za vpis v zbirni kataster GJI Geodetski
9 nad DN 315 upravi RS v treh mesecih po vpisu v vodni kataster.
120 Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Vodna infrastruktura Vrste gospodarskih javnih infrastruktur in njihove značilnosti Vodna infrastruktura 121
Predmet zajema vodne infrastrukture Določitev atributov v izmenjevalnem

Predmet zajema objektov vodne infrastrukture je definiran formatu
v spodnjem objektnem katalogu. V nadaljevanju je opisan način določevanja posebnih atri-
Tabela: Objektni katalog objektov naftne infrastrukture butov za vodno infrastrukturo.
OBJEKT ŠIFRA OPIS GRAFIČNI TIP Tabela: Določitev posebnih atributov za posamezne vrste objektov vo-
Vodna
Vodna infrastruktura so pragovi, jezovi,
Točka/Linija/
dne infrastrukture
4000 drče, zapornice, pregrade, jezbice, zavaro-
infrastruktura Poligon DIM DIM
vanja, regulacije, visokovodni nasipi idr.. OBJEKT ŠIFRA OPU ATR1 ATR2 ATR3 ATR4 ATR5 OPIS
_YX _Z
Vodna
Način zajema objektov naftovodnega infrastruktura
4000 da da da da
omrežja
Grajene objekte vodne infrastrukture lahko evidentiramo
kot točkovni, linijski ali poligonski objekt. Priporočljivo
je, da se vodni objekti, v kolikor površina objekta presega
2 m2, evidentirajo kot poligoni. Pri evidentiranju vodne in-
frastrukture je potrebno jasno razmejiti med grajenimi in
naravnimi objekti, zaradi česar je potrebno izmero objektov
izvajati takoj po zaključeni gradnji. V primeru evidentiranja
vodnih objektov, ki nimajo statusa vodne infrastrukture, se
v atribut »GJI« zavede, da ne gre za javno infrastrukturo. V
zbirnem katastru se evidentirajo vsi objekti pod šifro vrste
4000.
bre
je z ž i na
al i
na
si p
Jez in brežina
Video snemanje prometnic z mobilnim kartirnim sistemom WideoCar
 Digitalna 3D os prometnice
 Geolocirani video posnetki prometnic (Video Almanah)
 Banka cestnih podatkov
 Kataster prometne signalizacije
Glavna referenca: Direkcija RS za ceste
Terestrično lasersko skeniranje

 Zajem vseh objektov na območjih ravnanja z odpadki
 Zajem infrastrukture za gospodarjenje z drugimi vrstami
naravnega bogastva ali varstva okolja (kamnolomi,
peskokopi, rudniki)
Glavna referenca: Deponija nenevarnih odpadkov Barje
Zajem geopodatkov gospodarske javne infrastrukture (GJI)

 Prenos podatkov in sprememb v ZK GJI iz obstoječih
analognih evidenc s postopki skeniranja, geolociranja in
vektorizacije
 Energetska in komunalna infrastruktura
 Elektronske komunikacije
Glavna referenca: Telekom Slovenije, d.d.
DFG CONSULTING, d.o.o. Pivovarniška 8 SI-1000 Ljubljana

T: +386 1 4321 350 F: +386 1 4322 281 E: info@dfgcon.si www.dfgcon.si
Družba IGEA d.o.o. sodeluje pri nastajanju zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture že od vsega začetka.
Naše aktivnosti so bile usmerjene v vzpostavitev sistema, zajem
podatkov in nenazadnje v učinkovito uporabo teh podatkov pri
gospodarjenju z nepremičninami.
VZPOSTAVITEV ZBIRNEGA KATASTRA GJI NA DRŽAVI
Na področju zbirnega katastra GJI sodelujemo z Geodetsko upravo RS pri naslednjih projektih:
• raziskovalni projekti razvoja zbirnega katastra GJI
• razvoj informacijskega sistema zbirnega katastra GJI
• podpora vodenju zbirnega katastra GJI
• povezovanje zbirnega katastra GJI z drugimi evidencami
ZAJEM PODATKOV IN VZPOSTAVITEV SISTEMOV NA LOKALNI RAVNI
Sodelovali smo pri izvedbi regionalnih projektov in projektov na občinski ravni v naslednjih
okoljih:
• Koroška
• Zgornje Podravje
• jugovzhodna Slovenija
• občina Piran
POMOČ PRI GOSPODARJENJU IN UPRAVLJANJU S PROSTOROM
Izvajamo projekte za Direkcijo RS za ceste, Družbo za avtoceste RS, Mobitel, GVO, občino Maribor,
Mariborski vodovod ter druge občine in manjše lastnike.
Upravljajmo s prostorom – skupaj !

GEOGRAD, d.o.o., Ljubljana
Podjetje za geodetske storitve
1. Inženirska geodezija
- geodetske zakoličbe za potrebe izgrad-
nje avtocest
- geodetske zakoličbe pri izgradnji predo-
rov 2. GPS meritve
- meritve pomikov terena in objektov med Na področjih geodezije in geoinformatike gradimo temelje za bodočnost!
in po izgradnji 3. Kataster
- izdelava posnetkov terena in izdelava - ureditev meje
podlog za potrebe projektiranja - parcelacije Za vas urejamo nepremičnine in evidentiramo objekte
- izračun količin izvedenih zemeljskih del - izravnava meje gospodarske javne infrastrukture.
- izmera in izris situacije novega stanja po - ugotavljanje dejanske rabe zemljišč
določilih Zakona o graditvi objektov - stavbni kataster Veselimo se našega skupnega sodelovanja!
- geodetski nadzor nad del v nizko in - izdelava identifikacijskih potrdil
visokogradnji, ter pri najzahtevnejših ob- - izdelava geodetskih načrtov
jektih (predori, mostov, viadukti, galerije) - zakoličba objektov
- skeniranje objektov - izmera in zakoličba dolžinskih objektov Geodetski zavod Slovenije d.d., Brodišče 30, 1236 Trzin
. info@gzs-dd.si
telefon: + 386 1 600 28 00, faks: + 386 1 600 28 91, e-pošta:
Pohorska cesta 15, Slovenj Gradec
tel. (02) 88 21 320
www.geomeritve.si
strokovnjaki s tridesetletnimi izkušnjami in podjetje s petnajstletno tradicijo

Kakovost s tradicijo!
Knežak 3, 6253 KNEŽAK, SLOVENIJA
Mob.: 041 733 290, tel.: 05/7880-512, fax.: 05/7880-485
www.merkantil.si, E-mail: merkantil@siol.net
BB Biro Budja d.o.o.
Geodetske storitve in svetovanje
Tyrševa ulica 15
2000 Maribor
t: 02 250 15 80
f: 02 250 15 81
www.budja.si | info@budja.si
Geo
hiša Bodite korak pred
konkurenco!
GEOHIŠA d.o.o.
Panonska ulica 19, 9231 Beltinci
Mobi: 051-378-037
info@geohisa.si
http://www.geohisa.si
GEOIZMERA d. o. o.
Izdelava elaboratov GJI www.gps-topcon.si

Z NAJDALJŠO TRADICIJO
V POMURJU
Izvajamo:
DELITEV PARCEL VRIS OBJEKTOV
OBNOVA MEJ ETAŽNA LASTNINA
GEODETSKI POSNETKI KATASTER STAVB
ZAKOLIČBE OBJEKTOV KATASTER GJI
Cvetkova 18 A, Murska Sobota

tel.: 02/ 521 11 15 | gsm: 051 350 151 | fax: 02/ 535 12 01
E-mail: geotim@siol.net
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . .
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova ulica 64, p.p. 2591, 1001 Ljubljana, Slovenija
tel (01) 3602 400, fax (01) 3602 401, info@luz.si, www.luz.si

Prirocnik Evidentiranje GJI

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Prirocnik Evidentiranje GJI

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Evidentiranje

programska oprema, začetni vnos podatkov, izobraževanje, svetovanje

V skrbi za vaπo infrastrukturo

- Kje se nahaja naše omrežje?

- V kakšnem stanju je naše omrežje?

- Kolikšen del omrežja je starejši od 30 let?

- Kolikšne so proste kapacitete?

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

EVIDENTIRANJE gospodarske infrastrukture / [besedilo Nikolaj Šarlah [et al.];

Zbirni kataster GJI - je zbirka podatkov, ki jo vodi Geo-

Kataster GJI - je zbirka podatkov, ki jo zagotavlja lastnik

Operativni kataster GJI - je zbirka podatkov, ki jo pra-

Elaborat sprememb - elaborat sprememb podatkov o

3. Zakonodaja kacijah (Ur. l. RS, št. 13/2007). Lastnik javnega komuni-

infrastrukture dov voditi podatke o vodovodu in zbirne podatke posredo-

3.2. Predlog nove zakonodaje 4. Priporočila

evidentiranje stvarnih pravic vsakokratnih lastnikov/ 4.1.2. Lokacijska natančnost

4.1.4. Transformacije med Z

Priporočljivo je, da se objekti GJI evidentirajo kot poligoni,

kanalizacije), se v izjavi odgovornega geodeta, ki je priloga

Splošno Dogovor glede postopka vpisa občinskih cest v zbirni ka-

F E Objekti so most, nadvoz, podvoz,

Shematski prikaz makro in mikro nivoja cestnega omrežja

Sloj križišč na občinskih cestah, ki predstavlja vse

Objekti cestne infrastrukture

Določitev atributov v izmenjevalnem Tabela: Šifranti posebnih atributov

Zapornica na železniškem prehodu

Določitev atributov v izmenjevalnem Tabela: Šifranti posebnih atributov

Tabela: Vsebina posebnih atributov za posamezne vrste objektov žele-

objekti in naprave varovanja, Drugi objekti letališke Točka/ Linija/

Način zajema objektov letališke in sv eti

vzletno pristajalne steze

Splošno s fiksno ali vklopljivo prižemko.

Način zajema objektov žičniške Določitev atributov v izmenjevalnem

Tabela: Šifranti posebnih atributov

Splošno Predmet zajema elektroenergetske

Stebri različnih konstrukcij in oblik (Enojni Z

Način zajema objektov Prostozračni daljnovod Drog ali steber

elektroenergetske infrastrukture Pri evidentiranju javne razsvetljave za potrebe zbir-

linijski element s šifro vrste elektroenergetske infrastruk- mera. Z

Splošno Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in

OBJEKT ŠIFRA OPIS

Katodna zaščita 2208 da da da

P linsk a ce Odorirna naprava 2209 da da da da da

Splošno OBJEKT ŠIFRA OPIS

Predmet zajema objektov infrastrukture toplotne energije

se evidentira kot linij- DIM DIM

Določitev atributov v izmenjevalnem Tabela: Šifranti posebnih atributov

Splošno Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega

Navpičen cevast prostor za dostop do vodo-

Način zajema objektov vodovodnega Širino nadzemnega hidran-

risna dimenzija objekta

obrise objektov. Vse ostale objekte se izmeri po končani gra-

Splošno Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda

Obvezno navodilo za vsebine in način poročanja o načinu GRAFIČNI

OBJEKT ŠIFRA OPIS

Z V primeru solastništva se uporabi dodatna izmenjevalna

zato predlagamo, da se ta podatek zapiše v atribut »OPIS«.

Splošno varne snovi, ki pokriva zelo široko področje ravnanja z raz-

V nadaljevanju je podana obveznost posredovanja posebnih ŠIFRANT VREDNOST ATRIBUTA POMEN

Splošno Pravilnik določa vodenje in vsebino katastra javnega komu-

GRAFIČNI Vsak lastnik posameznega

stavljata atributa »DIM_Z« kot največja