Primeri Nalog Za Tehnično Risanje Predmeta Tehnike in Tehnologije V 7. in 8. Razredu Osnovne Šole Za Izbran Nabor Cad Programskih Orodij

UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
MATEMATIKA – TEHNIKA
PRIMERI NALOG ZA TEHNIČNO RISANJE

PREDMETA TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE V
7. IN 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE ZA IZBRAN
NABOR CAD PROGRAMSKIH ORODIJ
DIPLOMSKO DELO
Mentor: Kandidatka:
dr. Janez Jamšek, doc. Monika Pepelnjak
Ljubljana, junij 2009

Zahvala
Iskreno se zahvaljujem mentorju dr. Janezu Jamšku za vse nasvete in spodbudne

besede pri pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem se mag. Stanislavu Avscu za
pregled tehničnih risb.
Rada bi se zahvalila tudi staršem, fantu in prijateljicam, ki so mi bili pripravljeni

pomagati v vsakem trenutku, me vzpodbujali in mi vlivali pozitivno energijo.
POVZETEK
Posodobitev učnega načrta za Tehniko in tehnologijo leta 1999 je pomenila spremembo

osnovne naloge tehničnega risanja v osnovni šoli, ki ni več v pridobivanju spretnosti risarskih
veščin, temveč služi podpori razvijanja idej pri oblikovanju novih predmetov in konstrukcij.
Učenci z ročnim tehničnim risanjem osvojijo osnovna pravila, ki jih kasneje uporabijo pri
risanju z izbranim naborom CAD programskih orodij. Programsko orodje ciciCAD je bilo
ciljno razvito za tehnično risanje v osnovnih šolah in je dandanes prevladujoče orodje za
tehnično risanje v osnovnih šolah. V e–gradivih, učbenikih in delovnih zvezkih najdemo malo
primerov nalog za tehnično risanje s pomočjo CAD programskih orodij. Državna komisija za
vodenje nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli je pripravila navodila in konkretne
napotke za sestavo nalog v preizkusih znanja. Naloge za tehnično risanje, ki so se pojavile na
nacionalnih preizkusih znanja iz Tehnike in tehnologije za leto 2007/08, so bile v veliki meri
neustrezne, saj niso upoštevale napotkov Državne komisije in so bile opredeljene v napačno
Bloomovo taksonomsko stopnjo.
V diplomskem delu smo podali primerne primere nalog za področje tehničnega risanja
pravokotne in izometrične projekcije. Primeri nalog so razvrščeni po Bloomovih
taksonomskih stopnjah znanja in imajo pripisan tip naloge, učni cilj, minimalni oziroma
temeljni standard znanja ter navidezno težavnost. Primeri nalog temeljijo na reševanju v
programu ciciCAD. Programsko orodje nudi učencem vse možnosti nastavitev, ki jih
potrebujejo za risanje pravokotne/izometrične projekcije. Določeni primeri nalog zahtevajo
reševanje tudi v programskih orodjih BlockCAD in Google SketchUp, ki omogočata
tridimenzionalno modeliranje predmeta ter hitro in enostavno izdelavo geometrijskega telesa.
KLJUČNE BESEDE: Tehnika in tehnologija, tehnično risanje, pravokotna projekcija,

izometrična projekcija, CAD programska orodja, Bloomova taksonomska stopnja znanja.
I
DESIGN AND TECHNOLOGY CAD PROGRAMME TOOLS TASKS
EXAMPLES FOR 7TH AND 8TH CLASS IN PRIMARY SCHOOL
Design and technology subject curriculum update since 1999 changed in basic objective of
technical drawing in primary schools. It is no longer the acquisition of skills in technical
drawing but rather a support for the development of ideas concerning the modelling of new
objects and constructions. By making technical drawings by hand, pupils adopt the basic rules
of technical drawing, which they later apply to a selected set of CAD programme tools.
CiciCAD programme tool has been developed for use in primary schools and has become the
prevailing tool for technical drawing in primary schools. There are very little examples of
tasks for technical drawing using CAD programme tools in e–materials, textbooks, and
workbooks. National committee for examinations at a national level for primary school has
prepared guidelines and concrete instructions for constructing tasks in examinations. The
tasks for technical drawing in the national examination in Design and Technology subject for
the school year 2007/08 were to a large degree inappropriate because the tasks did not take
into consideration the guidelines by the national committee, and were put into the wrong
domain of Bloom's taxonomy.
Thesis encompases right–angled and isometric projections technical drawing tasks examples.
The examples are arranged according to Bloom's taxonomy and are supplemented with the
type of the task, lesson aims, minimal standards of knowledge, and the level of difficulty.
Further they are prepared to be solved using CiciCAD programme tool. The programme
offers all kinds of settings used for right-angled and isometric projections. In some cases,
BlockCAD or Google SketchUp programme tools are enforced to be used, as they enable 3D
modelling, as well as fast and easy drawing of geometric shapes.
KEY WORDS: Design and Technology, technical drawing, right-angled projection, isometric
projection, CAD programme tools, Bloom’s taxonomy.
II
KAZALO
1 UVOD ...................................................................................................................................................... 1
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ...................................................................... 2
1.2 NAMEN IN CILJI NALOGE............................................................................................................. 2
1.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ................................................................................. 3
1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ .................................................................................. 4
2 TEHNIČNO RISANJE V OKVIRU PREDMETA TIT...................................................................... 5
2.1 VSEBINA PREDMETA TIT ............................................................................................................. 5
2.1.1 6. razred ...................................................................................................................................... 6
2.1.1 7. razred ...................................................................................................................................... 7
2.1.2 8. razred ...................................................................................................................................... 8
3 NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA........................................................................................ 9
3.1 SPLOŠNO O NPZ.............................................................................................................................. 9
3.2 IZHODIŠČA NPZ V OSNOVNI ŠOLI............................................................................................ 10
3.3 NAČELA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA............................................................. 11
3.4 OPREDELITEV ZNANJA .............................................................................................................. 11
3.5 NAPOTKI ZA PRIPRAVO PREIZKUSOV ZNANJA V OSNOVNI ŠOLI.................................... 13
4 REZULTATI NPZ ZA PREDMET TIT ZA LETO 2007/08 ............................................................ 21
4.1 ZASNOVA PREIZKUSA ZNAJA .................................................................................................. 21
4.2 ANALIZA DOSEŽKOV NPZ IZ PREDMETA TIT........................................................................ 22
4.3 ANALIZA NALOG IZVEDENEGA NPZ (R IN N) IZ PREDMETA TIT ...................................... 26
4.3.1 4. naloga R................................................................................................................................ 27
4.3.2 11. naloga R in 13. naloga N .................................................................................................... 27
4.3.3 12. naloga, R in N ..................................................................................................................... 28
4.3.4 18. naloga R.............................................................................................................................. 28
4.3.5 6. naloga N................................................................................................................................ 28
4.3.6 9. naloga N................................................................................................................................ 29
4.3.8 16. naloga N.............................................................................................................................. 29
5 PREGLED OBSTOJEČIH NALOG ZA TEHNIČNO RISANJE.................................................... 31
5.1 PREGLED E–GRADIV................................................................................................................... 31
5.2 PREGLED UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV.................................................................. 33
5.2.1 Učbeniki in delovni zvezki za 7. razred..................................................................................... 34
5.2.2 Učbeniki in delovni zvezki za 8. razred..................................................................................... 36
6 PRIMERI NALOG ZA TEHNIČNO RISANJE V 7. RAZREDU ................................................... 41
6.1POZNAVANJE ................................................................................................................................ 42
6.2 RAZUMEVANJE ............................................................................................................................ 48
6.3 UPORABA ...................................................................................................................................... 52
6.4 ANALIZA........................................................................................................................................ 59
6.5 SINTEZA......................................................................................................................................... 68
6.6 VREDNOTENJE ............................................................................................................................. 77
7 PRIMERI NALOG ZA TEHNIČNO RISANJE V 8. RAZREDU ................................................... 83
7.1 POZNAVANJE............................................................................................................................... 83
7.2 RAZUMEVANJE ............................................................................................................................ 85
7.3 UPORABA ...................................................................................................................................... 89
7.4 ANALIZA........................................................................................................................................ 93
7.5 SINTEZA....................................................................................................................................... 107
7.6 VREDNOTENJE ........................................................................................................................... 120
8 DISKUSIJA ......................................................................................................................................... 125
9 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 129
III
10 LITERATURA IN VIRI.................................................................................................................. 131
11 STVARNO KAZALO....................................................................................................................... 135
12 PRILOGE ...............................................................................................................................................I
12.1 KORAKI GRADNJE PREIZKUSA ZNANJA..................................................................................I
12.2 NALOGE IZVEDENEGA NPZ (REDNI IN NAKNADNI) IZ TIT................................................ II
12.2.1 4. naloga................................................................................................................................... II
12.2.2 11. naloga................................................................................................................................ III
12.2.3 12. naloga..................................................................................................................................V
12.1.4 18. naloga..................................................................................................................................V
12.2.5 6. naloga.................................................................................................................................. VI
12.2.6 9. naloga................................................................................................................................. VII
12.2.7 12. naloga..............................................................................................................................VIII
12.2.8 13. naloga................................................................................................................................ IX
12.2.9 16. naloga..................................................................................................................................X
12.3 PREGLED OBSTOJEČIH NALOG ZA TEHNIČNO RISANJE................................................... XI
12.3.1 Primer naloge in kratke razlage za pravokotno projekcijo v spletni učilnici.......................... XI
12.3.2 Naloga z narisano projekcijo predmeta in fischertechnik modeli .......................................... XII
12.3.3 Naloga s fotografijo predmet, ki zahtevata risanje pravokotne projekcije............................XIII
12.3.4 Primer naloge za izometrično projekcijo ..............................................................................XIII
12.3.5 Primer naloge povezovanja pravokotne in izometrične projekcije predmeta ....................... XIV
12.3.6 Pravokotna projekcija predmeta v programu ciciCAD 2.5................................................... XIV
12.3.7 Nalogi v delovnem zvezku TEHNIKA 7 ................................................................................. XV
12.3.8 Nalogi v delovnem zvezku TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA ................................................... XVI
12.3.9 Nalogi v delovnem zvezku TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 7 ................................................ XVI
12.3.10 Naloga v delovnem zvezku TEHNIKA 8 .............................................................................XVII
12.3.11 Naloga v delovnem zvezku TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA.............................................. XVIII
12.3.12 Nalogi v delovnem zvezku TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 8............................................ XVIII
12.4 MINIMALNI IN TEMELJNI STANDARDI ZNANJA ZA TEHNIČNO RISANJE V 7. IN 8.
RAZREDU........................................................................................................................................... XX
12.4.1 7. razred ................................................................................................................................. XX
12.4.2 8. razred ................................................................................................................................. XX
IV
AKRONIMI IN OKRAJŠAVE
CAD Computer Aided Design

CAM Computer Aided Manufacturing
DOP Naloge dopolnjevanja
DK Državna komisija
DZ Delovni zvezek
ID Indeks diskriminativnosti
InT Indeks težavnosti
IT Izbirni tip naloge
KO Naloge kratkih odgovorov
L Lahka naloga
MSZ Minimalni standardi znanja
N Naknadni rok
NPZ Nacionalno preverjanje znanja
NT Navidezna težavnost
PISA Programme for International Student Assessmant
POV Naloge povezovanja
PRB Problemske naloge
R Redni rok
S Srednje težka naloga
T Težka naloga
TIMSS Trends in International Mathematics and Science Study
TiT Tehnika in tehnologija
TSZ Temeljni standardi znanja
U Učbenik
UC Učni cilj
UR Naloge urejanja
3D tridimenzionalno
V
1 UVOD
Razvoj tehnike in tehnologije in s tem posledično družbe narekuje uporabo računalnika

na vseh področjih družbenih dejavnosti. Uporaba računalnika se je močno razširila tudi
v šolstvu, kjer računalnik srečujemo kot učni pripomoček, učno sredstvo in učno
vsebino. Od osnovno šolskega izobraževanja se dandanes poleg branja, pisanja in
računanja zahteva tudi znanje uporabe računalnika. Strokovni svet za splošno
izobraževanje posodablja učne načrte, spreminjajo se temeljne naloge vsebin in
pomembno je, da se obnavljajo tudi e–gradiva, učbeniki ter delovni zvezki, zato je
potrebno sestaviti kakovostne naloge za nove vsebine.
Za kakovostno sestavo nalog mora biti jasna opredelitev učnih ciljev, jasna opredelitev
standardov znanja in kot posledica tega poznana lestvica vrednotenja teh standardov. Z
nalogami preverjamo standarde znanja, ki so v učnih načrtih na neki zahtevnostni
stopnji načrtovani in so bili med poučevanjem tudi izvedeni. Upoštevamo, da so v
standardih znanja zajete različne vrste znanja in različne taksonomske stopnje. Pri
nalogah različnih tipov in nalogah, opredeljenih po Bloomovi taksonomiji, učenci
izkazujejo različne komponente znanja ter celovit večstopenjski razmislek na višjih
taksonomskih stopnjah.
Pri Tehniki in tehnologiji ima tehnično risanje velik pomen, saj se učenci prvič
seznanijo z risbo, ki ima predpisana pravila risanja in je osnovno sredstvo
sporazumevanja med sodelavci v konstrukciji, proizvodnji ter montaži izdelka. Učenci
lahko prepoznajo svoj talent in interes za risanje tehničnih risb različnih predmetov, ki
so zametki risb v arhitekturi, strojništvu, gradbeništvu in drugih tehničnih vedah.
V tehniki je računalniško podprto risanje tehničnih risb zamenjalo nekdanje

prevladujoče ročno risanje. Naloge za tehnično risanje od učencev zahtevajo poleg
poznavanja osnovnih pravil risanja tudi znanje risanja z izbranim naborom CAD/CAM
programskih orodij. V teh nalogah se lahko izkažejo učenci, ki pravilno logično
razmišljajo in imajo dobro prostorsko predstavo, vendar ne znajo lepo risati z
geometrijskim orodjem in svinčnikom. Učenci lahko s CAD programskimi orodji
1
pokažejo poznavanje tehničnega risanja poleg tega pa imajo njihove risbe pravilen
tehnični videz.
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA
Posodobitev učnega načrta Tehnike in tehnologije (TiT) leta 1999 je spremenila

temeljno nalogo tehničnega risanja. Tako njena naloga ni več v pridobivanju spretnosti
risarskih veščin, temveč služi podpori razvijanja idej pri oblikovanju novih predmetov
in konstrukcij. Učenci z ročnim tehničnim risanjem osvojijo osnovna pravila, ki jih
kasneje uporabijo pri risanju z izbranim naborom CAD/CAM programskih orodji [1].
Za tehnično risanje v osnovnih šolah je bilo leta 2002 razvito slovensko CAD
programsko orodje ciciCAD in je dandanes prevladujoče orodje za tehnično risanje v
osnovnih šolah. CiciCAD je zasnovan za dvodimenzionalno risanje in nudi učencem
vse možnosti nastavitev, ki jih potrebujejo za risanje pravokotne oziroma izometrične
projekcije. Poleg ciciCAD–a vpeljemo v pouk TiT še druga alternativna programska
orodja, ki omogočajo tudi tridimenzionalno (3D) modeliranje, s katerim si učenci
izboljšujejo prostorsko predstavo.
Ob pregledu e–gradiv, učbenikov in delovnih zvezkov zasledimo malo primerov nalog

za tehnično risanje in še manj primerov nalog za tehnično risanje s pomočjo CAD
programskih orodij. Državna komisija (DK) za vodenje nacionalnega preverjanja znanja
(NPZ) v osnovni šoli je pripravila navodila in konkretne napotke za sestavo nalog,
vendar pri predmetu TiT ni še nobeno področje pokrito z nalogami na ta način.
1.2 NAMEN IN CILJI NALOGE
Namen diplomskega dela je podati celovito in celostno zastavljene primere nalog za

tehnično risanje predmeta TiT v 7. in 8. razredu za izbran nabor CAD programskih
orodij. Pri sestavi primerov nalog upoštevamo navodila in konkretne napotke, ki jih
predlaga DK za vodenje NPZ v osnovni šoli.
2
Programsko orodje ciciCAD je bilo ciljno razvito za tehnično risanje v osnovnih šolah.
Zaradi tega dejstva bodo primeri nalog predvideni za reševanje s programskim orodjem
ciciCAD. Nekaj primerov nalog bo zahtevalo reševanje tudi v drugih alternativnih
programskih orodjih, ki omogočajo boljšo prostorsko predstavo predmetov v prostoru.
Cilji:
C1: Predstaviti navodila in konkretne napotke, ki jih predlaga DK za vodenje NPZ v
osnovni šoli, za sestavo nalog v preizkusih znanja.
C2: Analizirati rezultate učencev na NPZ za predmet TiT za leto 2007/08 v zvezi s
tehničnim risanjem v 7. in 8. razredu.
C3: Oceniti primernost nalog na NPZ za tehnično risanje v 7. in 8. razredu.
C4: Ugotoviti pokritost nalog v e–gradivih, učbenikih in delovnih zvezkih za tehnično
risanje.
C5: Sestaviti primere nalog za tehnično risanje v 7. razredu, ki so razvrščeni po
Bloomovi taksonomiji, tipih nalog in težavnosti.
1.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA
Začeli smo s pregledom učnega načrta in izločili vsebinske sklope, ki obravnavajo

tehnično risanje. Preučili smo dokumente, ki jih predlaga DK za sestavo nalog v
preizkusih znanja. Z njimi smo ocenili primernost nalog, ki so se pojavile na NPZ iz
TiT za leto 2007/08. Pregledali smo e–gradiva, učbenike in delovne zvezke ter podali
kvantitativno analizo nalog za tehnično risanje. Na podlagi navodil in konkretnih
napotkov DK smo sestavili mrežni diagram nalog za tehnično risanje v 7. in 8. razredu
za vsako Bloomovo taksonomsko stopnjo. Pri sestavi nalog smo izhajali iz učnega
načrta in s tem zagotovili vsebinsko veljavnost. Preverjali smo učne cilje in standarde
znanja, ki jih določa učni načrt. Primeri nalog so razvrščeni po Bloomovih
taksonomskih stopnjah in vsak primer naloge ima pripisan tip naloge, učni cilj,
minimalni oziroma temelji standard znanja ter navidezno težavnost.
3
1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ
Diplomsko delo obravnava primere nalog za tehnično risanje s pomočjo grafičnih CAD
programskih orodij. V drugem poglavju so opisani operativni cilji, minimalni ter
temeljni standardi znanja učnega načrta TiT razvrščeni po razredih in vsebinskih
sklopih, ki obravnavajo tehnično risanje. Tretje poglavje je namenjeno NPZ, opredelitvi
znanja in napotkom za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. V četrtem poglavju
obravnavamo rezultate NPZ iz predmeta TiT za leto 2007/08. Predstavljena je zasnova
preizkusov znanja, analiza dosežkov ter analiza nalog izvedenega NPZ na rednem in
naknadnem roku. S pregledom e–gradiv, učbenikov in delovnih zvezkov se v petem
poglavju seznanimo z obstoječimi nalogami za tehnično risanje. V šestem poglavju so
predstavljeni primeri nalog za tehnično risanje v 7. razredu, ki so razvrščeni po
Bloomovih taksonomskih stopnjah. V sedmem poglavju so po Bloomovi taksonomiji
razvrščeni primeri nalog za tehnično risanje v 8. razredu. Vsak primer naloge ima
pripisan tip naloge, učni cilj, minimalni oziroma temelji standard znanja ter navidezno
težavnost. V osmem poglavju je diskusija o tem, kaj smo ugotovili pri raziskovanju in
kaj smo upoštevali pri sestavi novih primerov nalog za tehnično risanje. V zaključku so
še enkrat podane strnjene ugotovitve diplomskega dela. V prilogi so opisani koraki
gradnje preizkusov znanja, primeri nalog za tehnično risanje na rednem in naknadnem
roku NPZ iz TiT, primeri obstoječih nalog za tehnično risanje ter minimalni in temeljni
standardi znanja za tehnično risanje v 7. in 8. razredu.
4
2 TEHNIČNO RISANJE V OKVIRU PREDMETA TIT
V vsakdanjem življenju se srečujemo s številnimi tehničnimi izdelki od avdio–video

naprav do strojev. Ti tehnični izdelki so rezultat dela mnogih strokovnjakov. Idejo za
izdelek podajo iznajditelji ali projektanti, detajle izdelajo konstruktorji in na osnovi risb
jih lahko skrbno izdelajo strokovni delavci. Risbo, ki ima vse podatke enopomensko in
razumljivo prikazane, imenujemo tehnična risba. Tehnična risba služi kot sredstvo
sporazumevanja in je kot govor med sodelavci v konstrukciji, proizvodnji in montaži
izdelka. Tehnična risba mora ustrezati pravilom tehničnega risanja, ki so v veliki meri
določena s standardi. Izdelava tehničnih risb je odgovorno in zahtevno delo, saj od
tehničnega risanja zahteva red, natančnost, pazljivost, vztrajnost ter samostojno
razmišljanje. Za računalniško risanje tehničnih risb uporabljamo CAD/CAM (Computer
Aided Design/Computer Aided Manufacturing) programska orodja, ki izpolnjujejo
številne kriterije pri skiciranju izdelka, natančno risanje v različnih merilih, izdelavo
dvodimenzionalnih ali 3D risb in druge [2]. V današnji družbi so uporabnost, kakovost,
estetski videz in cena glavni dejavniki, ki odločajo o uspešnosti končnega izdelka na
trgu. Uporaba sodobne tehnologije nam omogoča prihranek časa in materiala, ki pa
močno vplivata na ceno izdelka. Sodobna tehnologija je tesno povezana z uporabo
računalnika, zato je pomembno, da postanemo računalniško pismena družba. V osnovni
šoli se učenci naučijo brati, pisati in računati, sodobni čas pa dodaja še zahtevo po
uporabi računalnika. Vpeljevanje grafičnega orodja v pouk TiT omogoča učencem
pridobitev osnovnih znanj in spretnosti za delo s CAD programskimi orodji in s tem
lažji prehod na katerokoli grafično programsko orodje [3].
2.1 VSEBINA PREDMETA TIT
V učnem načrtu predmeta TiT v 6-8. razredu devetletne osnovne šole je tehnično risanje
zajeto v več vsebinskih sklopih [1]. Različne vsebine predmeta TiT so v učnem načrtu
razporejene tako, da tvorijo zaokrožene sklope, ki jih učenci osvojijo prek projektno
izvedenih učnih ur. Projekt vsebine povezuje v celoto ter nudi možnost pridobivanja
novih znanj in spretnosti. Pomembno je, da učenci ne pridobijo vsega novega znanja že
pred začetkom projekta, temveč tekom projekta, ko to znanje potrebujejo za
5
nadaljevanje dela v projektu. Projekte začnemo s problemom, ki ga lahko predstavi
učitelj ali ga nakažejo učenci. Pri reševanju problema je pomembno, da zna učenec ideje
reševanja prenesti na papir. Zato je v učnem načrtu, ki ga je Strokovni svet za splošno
izobraževanje posodobil leta 1999 [4], velik delež tehničnega risanja namenjen
skiciranju. Temeljna naloga tehničnega risanja ni več v pridobivanju spretnosti risarskih
veščin, temveč služi podpori razvijanja idej pri oblikovanju novih predmetov in
konstrukcij. Ročnemu tehničnemu risanju posvetimo toliko časa, da učenci osvojijo
osnovna pravila, ki jih kasneje uporabijo pri risanju z izbranim naborom CAD/CAM
programskih orodij [1]. Za osnovne šole je bilo v ta namen leta 2002 izdelano slovensko
programsko orodje ciciCAD. Programsko orodje je prilagojena različica AutoCAD-a,
katera za učence osnovnih šol še vedno ni enostavna. Pomanjkljivost ciciCAD-a je
nezmožnost 3D modeliranja, ki ima pri obravnavi pravokotne in izometrične projekcije
pomembno vlogo za dobro prostorsko predstavo. Zato pri pouku TiT predlagamo
uporabo tudi drugih programskih orodij, kot sta na primer Google SketchUp in
BlockCAD [3].
V nadaljevanju so zapisani operativni cilji, minimalni ter temeljni standardi znanja

učnega načrta TiT, ki vsebujejo tehnično risanje po razredih in vsebinskih sklopih [1].
2.1.1 6. razred
Grafično in pisno komuniciranje v tehniki po dogovorjenih pravilih omogoča prenos

idej od načrtovalca in izdelovalca do uporabnika in vzdrževalca. V okviru vsebinskega
sklopa Dokumentacija učenec osvoji osnovna znanja in spretnosti v vlečenju črt,
uporabi dveh trikotnikov in tehničnem označevanju. Osvoji tudi pravila skiciranja in
risanja preprostih likov ter pozna pravila o kotiranju ravnih robov, kroga in loka ter
izdela tehnično in tehnološko dokumentacijo.
Učni sklop: Informacijska tehnologija: Učenec obvlada osnovne ukaze za delo z

računalnikom v okenskem okolju in grafičnim orodjem.
Temeljni standardi znanja (TSZ): Uporabiti osnovne ukaze z grafičnim orodjem.
6
Učni sklop: Papirna gradiva: Učenec utemelji namen standardizacije formatov papirja
(A), razloži namen tehničnega komuniciranja in potrebo po tehničnem risanju, uporabi
pravila skiciranja, uporabi pravila kotiranja, pravilno uporablja pribor za tehnično
risanje, načrtuje izdelavo predmeta iz papirja oziroma tankega kartona, uporabi pravila
kotiranja ravnega roba ter nariše plašč.
Minimalni standardi znanja (MSZ): Razlikovati format in iz opazovanj z

razstavljanjem embalažnega ovitka raziskati plašč.
TSZ: Utemeljiti vrednost in namen standardizacije formatov papirja in razložiti
namen tehničnega komuniciranja in opredeliti pravila skiciranja ter kotiranja
ravnega roba.
Učni sklop: Lesna gradiva: Učenec uporabi črte (debela, tanka, črtkana in črta pika),
kotira ravni rob, krog in lok, pravilno uporablja pribor za tehnično risanje, s tehnično
pisavo napiše črke in številke ter izdela tehnično in tehnološko dokumentacijo.
2.1.1 7. razred
Učni sklop: Pravokotna projekcija: Učenec utemelji pomen risanja predmetov v

pravokotni projekciji, razloži nastanek pravokotne projekcije na projicirni ravnini,
utemelji pomen projiciranja na več ravnin in poišče možnosti uporabe pravokotne
projekcije v praksi.
MSZ: Risati s svinčnikov in grafičnim orodjem CAD.

TSZ: Utemeljiti risanje v pravokotni projekciji iz vidika poznavanja projekcij in
uporabe pravokotne projekcije v praksi.
Učni sklop: Gradiva in obdelave: Učenec oblikuje in skicira idejo za preprost

predmet, utemelji svojo rešitev, izbere najustreznejšo po dogovorjenih kriterijih ter
izdela tehnično in tehnološko dokumentacijo.
MSZ: Oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, utemeljiti rešitev in izbrati

najustreznejšo.
TSZ: Izdelati tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelek oziroma projekt.
7
2.1.2 8. razred
Učni sklop: Izometrična projekcija: Učenec utemelji risanje predmetov v izometrični

projekciji, opiše nastanek slike predmeta v izometrični projekciji, skicira in nariše
predmet v izometrični projekciji ter poišče možnosti uporabe izometrične projekcije v
praksi.
MSZ: Skicirati predmet v izometrični projekciji in poiskati možnosti uporabe

izometrične projekcije v praksi.
TSZ: Utemeljiti risanje predmetov v izometrični projekciji in opisati nastanek slike
predmeta v izometrični projekciji. Risati projekcije z roko in grafičnim orodjem
CAD.
Učni sklop: Gradiva in obdelave: Učenec oblikuje idejo predmeta ter izdela tehnično
in tehnološko dokumentacijo
MSZ: Izdelati tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelavo preprostega

uporabnega oziroma funkcionalnega predmeta.
Učni sklop: Tehnična sredstva: Učenec ugotovi prednosti povezave med računalniško
podprtim načrtovanjem in računalniško vodenimi stroji.
TSZ: Na modelu opisati sistem CAD/CAM in našteti njegove prednosti.
8
3 NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA
V mnogih državah po svetu in tudi v Sloveniji izvajamo NPZ v osnovni šoli. Učenci
ob koncu triletnih vzgojno–izobraževalnih obdobij osnovnega šolanja rešujejo poseben
izbor nalog, ki pokaže stopnjo osvojenega znanja, predpisano z učnimi načrti. Temeljni
cilj NPZ, kot je zapisano v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli
(Ur.l. RS, št. 59/2001; ZOsn-B) [5], je dodatna informacija o znanju učencev. Ta
informacija je namenjena učencem, njihovim staršem, učiteljem, šolam in sistemu na

nacionalni ravni. Tako pravočasno ugotovimo morebitne pomanjkljivosti in jih sproti
odpravimo, hkrati pa tudi odkrijemo, kje smo še posebej dobri ter kaj podpirati in
razvijati v prihodnje [6].
3.1 SPLOŠNO O NPZ
NPZ je zunanje pisno preverjanje znanja učencev ob koncu drugega in tretjega

triletnega obdobja osnovne šole. NPZ zagotavlja vsem učencem enake možnosti pri
izkazovanju znanja, saj se preverjanje izvaja pod enakimi pogoji in ob istem času za vse
učence v državi. Naloge pripravi predmetna komisija, katere člani so učitelji,
strokovnjaki za posamezne predmete in strokovnjaki za sestavljanje preizkusov znanja.
Preverja se znanje, ki ga vsebujejo učni načrti, in sicer na način, ki ga učenci poznajo iz
vsakdanjega šolskega dela. Naloge se vrednotijo po enotnih, posebej pripravljenih
kriterijih [6].
Cilj NPZ je pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, s katero želimo: prispevati
k boljši kakovosti učenja, poučevanja in znanja, pomagati pri učinkovitem sprotnem
preverjanju kakovosti učnih načrtov, prispevati k zagotavljanju enakih izobraževalnih
možnosti za vse učence, prispevati k bolj enotnim kriterijem učiteljevega ocenjevanja
znanja in razvijati sposobnosti učencev za kritično presojo lastnih dosežkov [6].
NPZ izvajamo ob koncu drugega in tretjega obdobja osnovne šole. Ob koncu drugega
obdobja, to je ob koncu 6. razreda, izvajamo NPZ iz treh predmetov: slovenščine ali
madžarščine ali italijanščine, matematike in tujega jezika (angleščine ali nemščine).
9
Učenci se ga udeležijo prostovoljno in to na dan, ki je določen. Ob koncu tretjega
obdobja, to je ob koncu 9. razreda, izvajamo NPZ prav tako iz treh predmetov, vendar
tokrat iz predmeta slovenščine ali madžarščine ali italijanščine, matematike in tretjega
predmeta. V tem primeru je preverjanje obvezno za vse učence. Tretji predmet določi
minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda
osnoven šole, po predhodni pridobitvi mnenja Strokovnega sveta Republike Slovenije
za splošno izobraževanje, izbere največ štiri predmete, iz katerih se bo v tekočem letu
izvedlo NPZ. V mesecu marcu minister določi, kateri predmet se bo preverjal kot tretji
predmet na posamezni osnovni šoli [7].
3.2 IZHODIŠČA NPZ V OSNOVNI ŠOLI
V Sloveniji smo NPZ znanja začeli uvajati v šolskem letu 2000/2001. Strokovna
posvetovalna skupina je za pripravo NPZ v programu devetletne osnovne šole pripravila
izhodišča, s katerimi so bili določeni glavni cilji in načela, opredelitev znanja in
temeljna vodila za pripravo preizkusov. Tedaj sta bila temeljna cilja izboljšanje znanja
učencev ter izboljšanje kakovosti poučevanja in učenja, ki veljata še danes. Niso se
spremenili pogledi na opredelitev znanja in kriterijev ustreznosti celotnega postopka od
oblikovanja nalog, ki sestavljajo nacionalni preizkus, do njegove izvedbe. Strokovna
merila primernosti ostajajo enaka: veljavnost, zanesljivost, objektivnost in da vselej
merimo različne vrste ter taksonomske stopnje znanja. Prišlo pa je do sprememb zaradi
spremenjene zakonodaje, tako dosežki na NPZ ne vplivajo več na končni uspeh končane
osnovnošolske obveznosti in ne odločajo več o prehodu na višjo raven izobraževanja.
Naloge NPZ bodo zaradi tega lahko sestavili tako, da bomo dobili boljši vpogled na
stopnjo doseganja celotnega spektra standardov znanja, ki jih določajo učni načrti, in
jasnejši vpogled v dolgoročnejše trende. Možne bodo tudi bolj neposredne in
informativno bogatejše primerjave z mednarodnimi primerjalnimi raziskavami, kakršni
sta na primer PISA (Programme for International Student Assessmant) ter TIMSS
(Trends in International Mathematics and Science Study). Z NPZ želimo izboljšati
kakovost učenja in poučevanja ter s tem zagotoviti, da so naši učenci deležni
kakovostnega izobraževanja [8].
10
3.3 NAČELA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA
NPZ mora imeti vnaprej podane pogoje preverjanja znanja. Preverjanje mora biti
veljavno, zanesljivo, objektivno in občutljivo. Temeljiti mora na načelih in dognanjih
stroke. Preverjanje mora biti v korist učencem in nepristransko do vseh učencev.
Učencem mora omogočati, da pokažejo različne vrste in ravni znanja. Pri preverjanju
znanja upoštevamo različne načine preverjanja glede na učne cilje oziroma standarde
znanja in stopnjo izobraževanja. To pomeni uporabo različnih nalog za vrste in ravni
znanja oziroma spretnosti. Učitelje je potrebno čimbolj vključiti v pripravo nalog,
izdelavo meril za vrednotenje pisnih izdelkov in s tem povečati njihov vpliv na NPZ.
Preverjanje znanja z NPZ mora dati uporabne informacije za proces izboljšanja
izobraževalnega sistema. Dosežke NPZ je dovoljeno uporabiti v namene, za katere jih je
mogoče veljavno uporabiti. Potrebna je nenehna evalvacija skladnosti NPZ s cilji in
standardi v učnih načrtih. Trudimo se za zmanjšanje negativnih vplivov na učni proces
in za spodbujanje pozitivnih. NPZ ne sme ožiti spektra poučevanih vsebin, omogočiti
mora različne poti za doseganje ciljev in standardov v učnih načrtih [8].
3.4 OPREDELITEV ZNANJA
Znanje lahko opredelimo v ožjem in v širšem pomenu. Med znanje v ožjem pomenu
sodijo osvojeni podatki, pojmi, zveze med njimi, teorije [8] ... V širšem pomenu pa
znanje zajema procese primerjanja, razvrščanja, analiziranja, abstrahiranja, presojanja,
posploševanja in zavedanja procesov, ki omogočajo osvajanje in različno uporabo
ožjega znanja pri reševanju problemov, še posebno v realnih življenjskih situacijah.
Znanje ni nekaj enotnega, zato obstajajo različne sestavine oziroma vrste znanja.
Členimo ga lahko različno: glede na splošnost, glede na obliko reprezentacije, glede na
informacije vsebovane v znanju, glede na ozaveščenost o znanju itd.
Ena od členitev deli znanje na splošno in specifično. Splošno znanje vključuje

informacije, ki jih lahko uporabimo v različnih situacijah in pri reševanju različnih
problemov. Splošno znanje so tudi širši koncepti, načela, zakonitosti, metode ...
Specifično znanje (podatki, dejstva in druge posameznosti) praviloma uporabljamo pri
11
reševanju specifičnih problemov. Splošno in specifično znanje lahko še naprej delimo
na deklarativno, proceduralno in kondicionalno (strateško) znanje [8]:
Deklarativno znanje so deskriptivne informacije (dejstva, koncepti, sistemi,
sheme, trditve, mnenja, razlage, pesmi, prozni sestavki ipd.).
Proceduralno znanje zajema postopke za uporabo znanja v nekaterih procesih ali
rutinah. Učenci pokažejo proceduralno znanje s praktično dejavnostjo.
Kondicionalno znanje zadeva ugotavljanje, kdaj, kje in zakaj uporabiti
proceduralno in deklarativno znanje. Vključuje tudi načrtovanje strategij za
reševanje.
Poučevanje in učenje v šoli učencem omogoča pridobivanje vseh vrst znanja. Vse vrste
znanja moramo preveriti in oceniti, saj so poučevanje in učenje ter preverjanje in
ocenjevanje znanja med seboj povezani.
Eden od učnih ciljev je tudi pridobivanje različnih spretnosti. Spretnosti so dobro

organizirani in utrjeni vzorci ravnanja, ki gladko potekajo, da bi dosegli določen cilj. Pri
učencih razvijamo, preverjamo in ocenjujemo predvsem naslednje spretnosti:
komunikacijske spretnosti, računske spretnosti, vizualne in opazovalne spretnosti,
domišljijske spretnosti, učne spretnosti, organizacijske spretnosti, gibalne in praktične
spretnosti, socialne spretnosti in spretnosti reševanja problemov.
Bloom (1956) je različne vrste znanja in spretnosti opredelil s taksonomskimi

stopnjami. Na spoznavnem področju razlikuje naslednje stopnje [8]:
Poznavanje se kaže kot prepoznava ali obnova (priklic) dejstev, podatkov
oziroma informacij, izrazov in simbolov, pravil in postopkov. Sem prištevamo
obnavljanje razlag in interpretacij, če so te nepredelana ponovitev že prej
danega. Znanje na stopnji poznavanja je zapomnitev.
Razumevanje, kjer učenec ponotranji–predela in sistematizira znanje. Za
razumevanje je značilno dojemanje smisla oziroma bistva sporočila. To stopnjo
znanja Bloom pojmuje kot razumevanje v ožjem smislu, kot osnovno oziroma
najnižjo stopnjo razumevanja v širšem smislu, ki je vključeno v višje
taksonomske stopnje.
Uporaba se kaže v aplikaciji abstrakcij (splošnih idej, teorij, principov,
zakonitosti, pravil, postopkov, metod ...) v konkretnih situacijah oziroma v
12
novih primerih. Na tej stopnji so problemi in situacije lahko podobni tistim pri
pouku, vendar z nekaterimi novostmi. Problem ne sme biti rešljiv rutinsko.
Pomembno je tudi, da so problemi videti realistični in smiselni, ne pa umetni.
Analiza je razstavljanje sporočila v sestavne elemente ali dele tako, da so jasni
odnosi med njimi pa tudi njihova organiziranost oziroma relativna hierarhija.
Bistvo je, da uvidimo strukturo oziroma ideje, ki so za sporočilom.
Sinteza je povezovanje delov in elementov v novo celoto, njihovo urejanje in
kombiniranje tako, da sestavljajo vzorec ali strukturo, ki do tedaj še ni obstajala
ali ni bila razvidna.
Evalvacija ali vrednotenje je presoja idej, argumentov, rešitev, izdelkov,
materialov in metod v skladu z nameni oziroma kriteriji. Združuje vse prejšnje
stopnje znanja in jih presega. To je sistematično vrednotenje, ki izhaja iz
globljega razumevanja in analize v skladu z nekaterimi kriteriji. Kriteriji so
lahko notranji (npr. presoja primernosti podatkov, zanesljivosti opazovanj) ali pa
tudi zunanji (npr. primerjava z drugim relevantnim delom, presoja po danih
kriterijih ali standardih) [8].
3.5 NAPOTKI ZA PRIPRAVO PREIZKUSOV ZNANJA V OSNOVNI

ŠOLI
Ena od najpomembnejših aktivnosti NPZ v osnovni šoli je sestava preizkusov znanja.

Od njihove kakovosti je odvisno ali bomo dosegli cilje, ki jih določa Zakon o osnovni
šoli (Ur.l. RS, št. 12/1996, s spr; ZOsn) [5]. Postopek sestavljanja preizkusov znanja
lahko razdelimo v pet osnovnih faz [8]:
I. Določitev učnih ciljev oziroma standardov znanja in učnih vsebin, ki jih bomo
preverjali s preizkusom znanja. Določitev števila nalog v okviru vsakega cilja in
določene vsebine (mrežni diagram). Pri določitvi ciljev in standardov je
pomembno, da upoštevamo njihove taksonomske ravni. Vsebine izberemo glede
na njihovo reprezentativnost. Za število nalog pa se odločimo na osnovi
pomembnosti tako učnih ciljev kot tudi učnih vsebin. Izhajamo iz učnega načrta, s
čimer zagotovimo ustrezno vsebinsko veljavnost preizkusa znanja.
II. Določitev deleža različnih taksonomskih ravni. DK je priporočila naslednje deleže
taksonomskih ravni: poznavanje 30 %, razumevanje in uporaba 35 % in
13
samostojno reševanje novih problemov, samostojna interpretacija, vrednotenje 35
%.
III. Določitev tipa nalog. Tip nalog za preizkus znanja (izbirne naloge, naloge s
krajšim odgovorom ali naloge z obširnejšim odgovorom) izberemo predvsem
glede na učne cilje in standarde, ki jih bomo preverjali.
IV. Analiza nalog. V tej fazi ugotavljamo težavnost nalog, njihovo diskriminativnost
in privlačnost posameznih odgovorov pri izbirnem tipu nalog. Sestavljavci nalog
lahko brez podatkov o odgovorih učencev ocenijo te značilnosti nalog le na osnovi
subjektivne presoje, ki je potrebna, vendar ne zadošča. Izvesti je treba tudi
statistično analizo odgovorov učencev. Težavnost ugotavljamo tako, da za vsako
nalogo izračunamo odstotek učencev, ki so nalogo pravilno rešili. Višji kot je
odstotek, lažja je naloga. Diskriminativnost nam pove, kako posamezne naloge
rešujejo učenci z višjimi skupnimi dosežki v primerjavi z učenci z nižjimi
skupnimi dosežki. Naloga je s tega vidika ustrezna, če jo učenci z višjimi dosežki
na splošno bolje rešujejo kot učenci z nižjimi dosežki. Visoka stopnja
diskrimintivnosti torej pomeni, da določeno nalogo reši pomembno več učencev z
višjimi skupnimi dosežki kot učencev z nižjimi; nizko pa, da je nalogo na
preizkusu znanja rešilo pomembno več učencev z nižjimi skupnimi dosežki kot
učencev z višjimi. Privlačnost možnih odgovorov pri nalogah izbirnega tipa
presodimo na osnovi odstotka učencev, ki so izbrali posamezne odgovore.
V. Preverjanje merskih karakteristik preizkusa znanja. Najpomembnejše merske
karakteristike, ki jih imajo dobri preizkusi znanja, so: veljavnost, zanesljivost,
objektivnost in občutljivost. Razlikujemo več vrst veljavnosti, vendar je glede na
omenjene cilje NPZ najpomembnejša vsebinska veljavnost. Preizkus znanja je
vsebinsko veljaven, če preverja učne cilje oziroma standarde znanja iz učnega
načrta. Zanesljivost preizkusa znanja se kaže v doslednosti izkazanih dosežkov.
Če bi čez čas ponovno izvedli isti preizkus znanja istih učencev in bi dobili enake
ali podobne dosežke, je preizkus znanja zanesljiv (pod pogojem, da se v vmesnem
času znanje učencev ni spremenilo). Za zanesljivost skrbimo z natančno
izdelanimi kriteriji vrednotenja odgovorov učencev. Objektivnost se kaže v
nepristranskem vrednotenju odgovorov učencev. Računsko jo določimo tako, da
primerjamo število točk, ki so jih istim učencem dodelili različni ocenjevalci. Ta
vrsta objektivnosti preizkusa znanja je najbolj odvisna od tipa nalog. Naloge, pri
katerih učenec izbira odgovor, imajo praviloma višjo objektivnost kot tiste, pri
14
katerih učenec sam oblikuje odgovor. Ustrezno občutljivi so tisti preizkusi znanja,
ki vsebujejo različno težke naloge; od tistih, ki jih rešijo vsi ali skoraj vsi učenci,
do takih, ki jih rešijo le redki posamezniki.
Ob upoštevanju ciljev NPZ in strokovnih zahtev pri sestavi preizkusov znanja so v DK

za vodenje NPZ v osnovni šoli pripravili konkretne napotke (I.–XXII.) [8]:
I. Pri sestavljanju preizkusa znanja je potrebno izhajati iz učnega načrta.
II. Preizkus znanja vključuje vse ravni standardov znanja, ki so predpisani v učnih
načrtih.
III. Smiselno je, da je na začetku preizkusa znanja več manj zahtevnih nalog in so
zahtevnejše naloge razporejene proti koncu. Takšna razvrstitev nalog pozitivno
vpliva na počutje in motivacijo učencev, hkrati pa zmanjšuje možnost, da bi se
učenci predolgo zadrževali pri bolj zahtevnih nalogah in bi jim zato zmanjkalo
časa za reševanje manj zahtevnih.
IV. Naloge v preizkusu znanja naj bodo razvrščene po tipih nalog in ne po vsebini. S
tem se učenci izognejo pogostemu preskakovanju iz enega načina reševanja na
drugi, kar jih lahko ovira pri osredotočenju na same naloge.
V. Preizkus znanja naj ne vsebuje preveč različnih tipov nalog. Če je preveč različnih
tipov nalog, se lahko zgodi, da bodo učenci bolj razmišljati o navodilih za
reševanje, kot o nalogah. Ni pa dobro uporabiti samo en tip nalog, saj preizkus
znanja preverja različne učne cilje, za katere so primerni različni tipi nalog.
Priporočamo tri ali največ štiri različne tipe nalog v preizkusu znanja.
VI. Naloge v obliki vprašanja so večinoma ustreznejše kot naloge v obliki
nedokončanega stavka, še zlasti kadar gre za naloge tipa kratkih odgovorov.
Naloge v obliki vprašanj so običajno bolj enoznačne, poleg tega pa je takšna
komunikacija z učenci bolj naravna, saj jim tudi učitelj v razredu zastavlja
vprašanja in ne nedokončanih stavkov.
VII. Pri nalogah izbirnega tipa naj ne bo manj kot tri in ne več kot štiri do pet možnih
odgovorov. Če je odgovorov manj, potem je prevelika možnost ugibanja, večje
število smiselnih odgovorov pa običajno težko najdemo, pa tudi učenci težko
razlikujejo med prevelikim številom odgovorov.
VIII. Izbirni tip nalog z več možnimi odgovori ni primeren za preverjanje zelo
zahtevnih ali lahko dosegljivih učnih ciljev oziroma standardov (za katere na
primer domnevamo, da jih bo doseglo več kot 90 % učencev ali manj kot 20 %).
15
Zahtevne ali lažje cilje je bolje preverjati z odprtim tipom nalog, kjer učenec sam
oblikuje odgovor.
IX. Pri nalogah izbirnega tipa je treba paziti, da so vsi odgovori približno enako dolgi
(obsežni). Ne sme se zgoditi, da je pravilni odgovor vedno daljši od napačnih,
kajti v tem primeru bodo nekateri učenci reševali naloge bolj po principu iskanja
daljšega odgovora kot na podlagi miselne presoje in znanja.
X. Pravilne odgovore pri nalogah izbirnega tipa je treba razvrstiti po slučajnem
vrstnem redu. Paziti moramo, da pravilni odgovori ne bodo vedno na začetku, v
sredini ali na koncu. Če bi se to zgodilo, bi lahko na reševanje nalog vplivalo
takšno razvrščanje pravilnih odgovorov.
XI. Pri strukturiranih nalogah naj bodo besedilo, skica, itd. pred vprašanji oziroma
nalogami in ne obratno. Bolj smiselno je namreč, da učenec najprej pogleda
uvodno informacijo in šele nato vprašanja oziroma naloge.
XII. Pri nalogah kratkih odgovorov, kjer učenec sam oblikuje odgovor, je dobro
določiti mesto, kamor ga bo napisal (npr. s črto in ustreznim opozorilom v
navodilu). To bo olajšalo vrednotenje odgovorov učencev v preizkusu znanja.
XIII. Pri oblikovanju vprašanj ne smemo uporabljati enakih formulacij, kakršne so v
učbeniku, ali jemati vprašanj direktno iz učbenika. Pri odgovarjanju na takšna
vprašanja namreč pogosto pride v veljavo spominsko znanje, čeprav vprašanje
morda zahteva zgolj višjo raven znanja.
XIV. Bolje je uporabljati trdilno kot nikalno obliko vprašanj. Nikalnico v vprašanju
lahko učenci hitro spregledajo. Zlasti nejasne so naloge z dvakratnim zanikanjem
(npr. z nikalnico v vprašanju in v odgovoru pri izbirnem tipu nalog). Če se že
odločimo za nikalna vprašanja, je dobro nikalnico na nek način poudariti.
XV. Pri nalogah tipa povezovanja mora biti v enem stolpcu (običajno v desnem) več
postavk kot v drugem. Predlagamo dve do tri postavke več, s čimer zmanjšamo
možnost slučajnega reševanja, saj se tako učenec tudi pri zadnji povezavi, ki mu
ostane, še vedno odloča med več možnostmi. Naloge naj bodo sestavljene tako, da
učenci pripišejo črko, ki označuje izbiro v desnem stolpcu, k ustrezni številki, ki
označuje izbiro v levem.
XVI. Za vsak tip nalog je treba na začetku preizkusa znanja navesti navodilo, v katerem
mora biti učencu razumljivo razloženo, za kakšen tip nalog gre, koliko pravilnih
odgovorov naloga vsebuje (npr. pri izbirnem tipu nalog) in način reševanja.
16
Izjema so naloge tipa povezovanja in urejanja, kjer ima vsaka naloga svoje
posebno navodilo.
XVII. Pri vezanih nalogah ne smemo učencev večkrat kaznovati z ne dodeljenimi
točkami. Če je učenec npr. prvo nalogo napačno rešil, naslednjo, ki izhaja iz prve,
pa je glede na uporabljeni napačni odgovor iz prve naloge smiselno reševal,
odgovor na drugo nalogo ovrednotimo pozitivno.
XVIII. Točkovanje preizkusa znanja naj bo čim bolj preprosto, tako da bo razumljivo
tudi učencem in staršem. Zato odgovorov ne vrednotimo z decimalkami
(polovičnimi točkami ali celo s četrtino točke), ampak s celimi števili.
XIX. Če neko nalogo zaradi njene kompleksnosti točkujemo z več kot eno točko,
morajo biti točkovani tudi delno pravilni odgovori. Naloge, ki ne zahtevajo širših
odgovorov naj se točkujejo z eno točko.
XX. V nalogah ne zastavljamo vprašanj ali zahtevamo primerov, ki posegajo v
intimnost učencev. Nekateri učenci na takšna vprašanja neradi odgovarjajo, zato
slab odgovor ni nujno posledica njihovega neustreznega znanja, ampak psihološke
zavore. Poleg tega lahko podvomimo v etičnost takšnih vprašanj.
XXI. Učenci morajo imeti za reševanje preizkusa znanja dovolj časa. Preizkusi znanja
NPZ niso hitrostni preizkusi.
XXII. Predlagamo, da maksimalno število točk, ki jih lahko učenec doseže pri
posameznem preizkusu znanja, ne preseže 60 točk. Preizkusov znanja ni smiselno
ovrednotiti z večjim številom točk glede na njihov vsebinski in časovni obseg (60
minut) in naj bodo preizkusi znanja s predlaganim številom točk ustrezno
občutljivi.
Za NPZ uporabljamo izraz zunanji preizkusi znanja in so sestavljeni ter uporabljeni po

standardnih postopkih. Namen zunanjega preverjanja znanja je omogočiti enake pogoje
preverjanja znanja in primerljivost ocen oziroma dosežkov. Izkazani dosežek učenca pri
takšnem preverjanju znanja ne sme biti pod vplivom različnih subjektivnih dejavnikov.
Temeljne značilnosti zunanjega preverjanja znanja so: da vsi učenci rešujejo iste ali
primerljive naloge, da imamo enotne kriterije administracije preizkusa in da so
preizkusi vsaj do neke stopnje metrično preverjeni [9].
17
Poznamo več vrst preizkusov znanja: Revizijski, inventurni, diagnostični in
prognostični preizkusi znanja [9]:
Revizijski preizkusi znanja pregledno in reprezentativno zajamejo cilje,
standarde znanja večjega obsega (polletno, celoletno ali še daljše obdobje) in se
običajno ne spuščajo v podrobnosti.
Inventarni preizkusi znanja preverjajo cilje, standarde znanja manjšega obsega
(npr. ugotavljanje predznanja, ki je potrebno za osvajanje novega gradiva).
Diagnostični preizkusi znanja diagnosticirajo napredek, odlike, težave ali
pomanjkljivosti v posameznikovem znanju pri doseganju ciljev. Preizkusi
ponavadi v podrobnosti zaobsežejo učno gradivo.
Prognostični preizkusi znanja skušajo z rezultati napovedati učenčev uspeh pri
prihodnji dejavnosti.
Zunanji preizkusi znanja pri treh predmetih ob koncu drugega in tretjega vzgojno-
izobraževalnega obdobja so revizijski preizkusi z nekaterimi lastnostmi diagnostičnih
preizkusov.
Sestavljavci zunanjih preizkusov znanja lahko izbirajo med različnimi vrstami nalog, pri
katerih mora učenec:
izbrati pravilen odgovor (naloge zaprtega tipa, npr. alternativnega tipa, pri
katerih izbira med dvema možnostma; naloge izbirnega tipa, pri katerih med več
možnostmi izbira ustrezen odgovor; naloge urejanja, pri katerih mora urediti
odgovore po nekem pravilu; naloge povezovanja, pri katerih mora smiselno
povezati dva ali več odgovorov itd.);
napisati ustrezen krajši odgovor (naloge polodprtega tipa, npr. naloge
dopolnjevanja, pri katerih mora smiselno dokončati misel oziroma stavek, ali
naloge, pri katerih mora dati odgovor v eni ali več kratkih besedah ali v stavku);
odgovarjati tako, da z obširnejšim besedilom, z risbami, z grafi ali kako drugače
razloži neko vsebino, področje in zakonitost ali pojasni svoj postopek reševanja
(naloge odprtega tipa, naloge esejskega tipa, problemske naloge).
Pri ugotavljanju dosežkov učencev v šoli so priljubljeni zaprti tipi nalog. Kot smo že
omenili, lahko z njimi bolj objektivno preverimo znanje in zagotovimo visoko
zanesljivost. Poleg tega je merjenje s temi nalogami manj zahtevno, saj je dokaj lahko
zagotoviti standardne okoliščine preverjanja znanja, stroški izvedbe niso tako visoki in
18
lahko uporabimo sodobno tehnologijo pri kodiranju in vnašanju podatkov v računalnik.
Vendar z nalogami zaprtega tipa težko preverimo nekatere pomembne komponente
znanja. S sestavljenimi, strukturiranimi nalogami in z različnimi vrstami nalog odprtega
ali polodprtega tipa lahko pridobimo odgovore, ki izkazujejo celovit večstopenjski
razmislek na višjih taksonomskih stopnjah. Te naloge nas privedejo do težav, ki so
povezane predvsem s kakovostjo vrednotenja znanja. Pri tem mislimo predvsem na
usposobljenost oziroma kompetentnost točkovalcev, na dimenzionalnost točkovanja, na
moderacijo navodil za točkovanje itd.
Pri izdelavi zunanjih preizkusov znanja se držimo korakov (I.–XII.), priloga 12.1, ki
omogočajo pripravo zanesljivih in vsebinsko veljavnih preizkusov za preverjanje in
vrednotenje znanja. Včasih smo prisiljeni katerega od korakov opustiti ali pa je
potrebno katerega ponoviti dvakrat ali večkrat. Opisanih korakov je veliko in so
kompromis med idealno postavitvijo načrta izdelave zunanjega preizkusa znanja ter
dejanskimi izvedbenimi možnostmi pri sestavljanju preizkusov na področju vzgoje in
izobraževanja. Pri pripravi zunanjega preizkusa znanja upoštevamo tudi naslednja
dodatna priporočila:
Vsak preizkus znanja naj preverja splošno znanje, razumevanje preprostih
besedil, samostojnost učenca pri reševanju, zanesljivost in natančnost pri
izvajanju reševalnih postopkov, transfernost, uporabnost znanja v nestereotipnih
situacijah.
Poleg nalog, ki ne odstopajo od šolske prakse, naj bodo v preizkusih tudi naloge,
ki posebej preverjajo razumevanje pojmov, njihovo povezovanje, uporabo
naučenega v konkretnih primerih, reševanje konkretnih problemov v različnih
situacijah.
Sugestije učiteljev naj bodo sestavljene tako, da vsebina bolj določa odgovor
kakor oblika povedi. Raven zahtevnosti bralnega razumevanja naj bo nizka
(razen če je to preizkus bralnih veščin).
Odločiti se je treba, po kakšnem načelu bodo naloge razvrščene v preizkusu: po
vsebinskih področjih, po tipih oziroma vrstah nalog, po zahtevnosti, ali kako drugače.
19
20
4 REZULTATI NPZ ZA PREDMET TIT ZA LETO
2007/08
NPZ iz predmeta TiT preverjamo ob koncu tretjega izobraževalnega obdobja oziroma

ob koncu 9. razreda devetletne osnovne šole. TiT smo na NPZ prvič preverjali v
šolskem letu 2007/2008, kjer so bile naloge popolnoma primerne ter navodila dovolj
jasna, natančna in enoznačna.
4.1 ZASNOVA PREIZKUSA ZNAJA
Podlaga za preizkus je učni načrt, TiT za 7. in 8. razred, 1999, ki je ciljno in projektno

zasnovan [10]. Preizkus sestavljajo naloge, ki se med seboj razlikujejo po vsebinah iz
učnega načrta, tipih nalog in taksonomskih ravneh. Predmetna komisija v mrežnem
diagramu za vsako nalogo določi cilj in standard, ki ga preverja posamezna naloga, ter
poskuša predvideti uspešnost reševanja posamezne naloge (navidezno težavnost).
Vsebine iz učnega načrta za TiT se v šolah obravnavajo v 6., 7. in 8. razredu. V
preizkuse znanja iz TiT so v rednem roku (R) in naknadnem roku (N) 2008 uvrščeni le
vsebinski sklopi iz učnega načrta za 7. in 8. razred, saj se večina učencev, ki so v tem
šolskem letu opravljali NPZ, zaradi postopnega uvajanja devetletne osnovne šole s
predpisanimi vsebinami iz učnega načrta za 6. razred ni seznanila. Vsebine iz učnega
načrta za TiT so v mrežnem diagramu zaradi preglednosti združene v štiri sklope:
Človek in ustvarjanje, Ekonomika (5 %–deleži posameznih vsebin v preizkusu znanja);
Informacijska tehnologija, Dokumentacija (30 %); Gradiva in obdelave (35 %);
Tehnična sredstva, Prometna sredstva (30 %). Deleži posameznih vsebin v preizkusu
znanja za R 2008 so od izhodišč v mrežnem diagramu odstopali minimalno (največ 2
%) [11]. Preizkus znanja sestavlja 20 nalog, prvih 10 nalog je izbirnega tipa (naloge
ABCD) in vsaka naloga je ovrednotena z 1 točko. Drugih 10 nalog gradijo naloge
dopolnjevanja, kratkih odgovorov, razvrščanja, povezovanja, naloge s slikovnim
odgovorom in strukturirane naloge, v tem primeru so naloge ovrednotene glede na
število stopenj reševanja z dvema ali s tremi točkami. Skupno število točk v preizkusu
je 33 [10]. Deleži po taksonomskih ravneh so razporejeni enakomerno (I. taksonomska
21
raven: 33 %, II. taksonomska raven: 33 %, III. taksonomska raven: 33 %). V mrežnem
diagramu so opredeljeni tudi deleži minimalnih in temeljnih standardov, ki so določeni
v učnem načrtu za 7. in 8. razred (49 % minimalnih in 51 % temeljnih). Glede na
poznavanje šolske prakse in izkušenj so za posamezne naloge predvideli tudi uspešnost
reševanja (21 % lahkih, 49 % srednje zahtevnih in 30 % zahtevnejših) [11].
4.2 ANALIZA DOSEŽKOV NPZ IZ PREDMETA TIT
Preizkus znanja iz TiT je na R opravljalo 4841 učencev iz 121 šol. Število nalog je bilo
20. Maksimalno možno število točk je bilo 33, povprečno doseženo število točk pa 18,4
(55,8 %), kar predstavlja solidno oziroma dobro stanje za predmet, ki je bil tokrat prvič
preverjen na NPZ in se poleg tega ne poučuje v 9. razredu. Standardni odklon je bil
precej velik, in sicer 17,4 %, iz česar sklepamo, da so razlike v znanju. Indeks
težavnosti, ki nam pove, kako uspešno so preizkus reševali učenci, je 0,56 in je enak
povprečnemu doseženemu številu točk v odstotkih. Indeks zanesljivosti preizkusa je
0,83.
V preglednici 4.1 so podane naloge preizkusa znanja za vsebinsko področje

Dokumentacija. Za vsako nalogo so v okviru vsebinskega področja podani cilji, ki jih z
nalogo preverjamo, taksonomska raven, indeks težavnosti (InT) in indeks
diskriminativnosti (ID). Minimalni cilji so pisani ležeče, temeljni pa navadno [11].
Preglednica 4.1: Dosežki po parametrih iz mrežnega diagrama, kjer pomeni indeks težavnosti (InT) in
indeks diskriminativnosti (ID).
DOKUMENTACIJA: PRAVOKOTNA IN IZOMETRIČNA PROJEKCIJA

Naloga Cilj Takson. raven InT ID
4 Prepozna pravokotno projekcijo. II 0,73 0,32
11.1 Razume pravokotno projekcijo in jo zna uporabiti. II 0,42 0,42
11.2 Pozna projekcije. I 0,84 0,35
12.1 Opiše nastanek slike (dimenzije). II 0,65 0,52
12.2 Delno skicira predmet v izometrični projekciji. III 0,68 0,56
12.3 Pravilno skicira celoten predmet v izometrični projekciji. III 0,46 0,52
18.1 Delno zna narisati pravokotno projekcijo. II 0,68 0,49
18.2 V celoti zna narisati pravokotno projekcijo. II 0,30 0,44
Uspešnost pri nalogah, ki so preverjale znanje o Dokumentaciji (naloge 4, 11.1, 11.2,

12.2, 12.3, 18.1 in 18.2), je precej nihala od relativno nizke (naloga 18.2) do zelo visoke
22
(naloga 11.2). Iz dosežkov je mogoče povzeti, da učenci poznajo značilnosti pravokotne
in izometrične projekcije ter znajo skicirati in risati predmet v obeh projekcijah. Slabša
rezultata sta bila pri preverjanju razumevanja in uporabe pravokotne projekcije (naloga
4) ter pri pravilnem dokončanju celotne pravokotne projekcije (naloga 18.2) [11].
Slika 4.1: Porazdelitev odstotnih točk pri predmetu TiT (NPZ, 3. obdobje, 2008, N=4841), s piko je
označen povprečni slovenski dosežek. V histogramu pomenijo zeleno območje: učenci, katerih skupni
dosežki določajo mejo spodnje četrtine dosežkov, to pomeni 10 % učencev, z dosežki višjimi od spodnjih
20 % in nižjimi od 70 % preostalih dosežkov; rumeno območje: učenci, katerih skupni dosežki določajo
mejo med polovicama dosežkov, to pomeni 10 % učencev z dosežki višjimi od spodnjih 45 % in hkrati
nižjimi od 45 % preostalih dosežkov; rdeče območje: učenci, katerih skupni dosežki določajo mejo
zgornje četrtine dosežkov, to pomeni 10 % učencev z dosežki višjimi od spodnjih 70 % in nižjimi od 20
% preostalih dosežkov; modro območje: učenci, katerih skupni dosežki določajo mejo zgornjih 10 %
dosežkov, to pomeni 10 % učencev z dosežki višjimi od 90 % dosežkov. Za vsako od navedenih območij
so določili naloge, ki so jih učenci reševali uspešno – uspešnost reševanja pomeni, da je dano nalogo
pravilno rešilo vsaj 65 % učencev z dosežki v danem območju. Za dosežke (svetlo modri stolpci) zunaj
izbranega območja v splošnem velja, če ima učenec dosežek pod zelenim območjem, lahko rečemo, da z
nižjo verjetnostjo (to je manj kot 65 %) izkazuje znanje, uvrščeno v zeleno območje; če ima dosežek med
dvema območjema, lahko rečemo, da z visoko verjetnostjo (to je več kot 65 %) izkazuje znanje, ki je
uvrščeno v spodnje območje, in z nižjo verjetnostjo (to je manj kot 65 %) izkazuje znanje, uvrščeno v
zgornje območje [12, str. 43].
V histogramu, slika 4.1, so podane odstotne točke preverjanja znanja pri predmetu TiT
[12]. Zeleno območje: Učenci v tem območju prepoznajo manjkajočo projekcijo
23
stranski ris (11.b). Uspešno rešujejo naloge I. kognitivne ravni [12]. Rumeno območje:
Učenci poznajo značilnosti pravokotne projekcije in prepoznajo posamezno projekcijo
(4), razumejo posamezne projekcije v pravokotni projekciji, znajo prenesti posamezne
dimenzije v izometrično projekcijo (12, točka 12.1), znajo posamezno projekcijo
skicirati v izometrični projekciji (12, točka 12.2), razumejo izometrično projekcijo in
znajo vsaj en pogled predmeta v izometrični projekciji skicirati v pravokotni projekciji
(18, točka 18.1). Učenci v rumenem območju uspešno rešujejo predvsem naloge II.
kognitivne ravni iz vsebinskega področja Dokumentacija (vse naloge, razen 2. naloge);
učenci razumejo značilnosti risanja v pravokotni in v izometrični projekciji, imajo
prostorsko predstavo o predstavljenem predmetu (4, 12, točki 12.1 in 12.2, 18, točka
18.1), delno pa obvladajo transformacijo ploskovno prikazanega predmeta v prostorsko
projekcijo in obratno (12, točka 12.3 in 18, točka 18.2). Učenci v rumenem področju
poleg nalog II. kognitivne ravni uspešno rešujejo tudi večino nalog I. kognitivne ravni
[12]. Rdeče območje: Učenci imajo dobro prostorsko predstavo o narisanem predmetu,
poznajo značilnosti pravokotne in izometrične projekcije ter znajo v pravokotni
projekciji predstavljeni predmet skicirati v celoti v izometrični projekciji (12, točka
12.3). Učenci v rdečem območju že znajo predmet v celoti pravilno skicirati v
izometrični projekciji, uspešno pa rešujejo tudi nekaj nalog III. kognitivne ravni (12.3)
[12]. Modro območje: Učenci znajo v celoti pravilno narisati ali dopolniti posamezne
projekcije pravokotne projekcije (11.a, 18.b). Učenci v celoti obvladajo transformacijo
ploskovno prikazanega predmeta v prostorsko projekcijo (12) in obratno (18) – v
rumenem območju transformacijo obvladajo le delno [12].
Primer analize 12. naloge [12]. Naloga je razdeljena na tri ravni pravilnega reševanja
in vsaka raven je ovrednotena z eno točko. V rumeno območje sta uvrščeni tudi točki
12.1 in 12.2, točka 12.3 je uvrščena v rdeče območje. Učenci so dobili točko 12.1, če so
pravilno določili dolžino, širino in višino, eno točko 12.2, če so pravilno skicirali vsaj
en pogled v pravokotni projekciji. Točko 12.3, ki je uvrščena v rdeče območje, so učenci
dobili, če so predmet v celoti pravilno skicirali v izometrični projekciji.
Kognitivno področje: razumevanje in uporaba (12.1), analiza in samostojno reševanje

novih problemov (12.2 in 12.3). Na sliki 4.2 (a) je narisan predmet v pravokotni
projekciji. V predlogi tridimenzionalne mreže 4.2 (b) nariši risbo danega predmeta v
izometrični projekciji. Mere so dane v enotah mreže.
24
(a) (b)
Slika 4.2: (a) Predmet v pravokotni projekciji in (b) tridimenzionalna mreža [12, str. 48].
Glede na prikazane dosežke učencev in ob pregledu uspešnosti reševanja nalog v

preizkusu smo ugotovili, da so bile naloge ter preizkus znanja ustrezno sestavljeni.
Učenci niso imeli težav pri reševanju posameznih tipov nalog v preizkusu, prav tako
nismo zaznali problemov pri razumevanju besedil in navodil za reševanje. Pri
sestavljanju nalog smo upoštevali, da učenci v 9. razredu nimajo redne ure pouka tega
predmeta. Učenci so pokazali solidno tehnično–tehnološko znanje in predmetna
komisija za TiT je z izkazanim znanjem zadovoljna. Z uspešnostjo reševanja nalog se je
potrdila pravilna konceptualna usmerjenost TiT, ki v okviru uporabe učnih strategij
razvija smisel za razumevanje tehnike, razvija spretnosti in delovne navade ter oblikuje
odnos do vrednotenja rezultatov in dosežkov lastnega dela. Pravilno razumevanje
preverjanja znanja, poglobljeno in korektno izvajanje projektnega ter socialno
konstruktivističnega načina dela sta tisti strategiji dela, ki bosta tudi v prihodnje
zagotavljali ustrezna znanja učencev v okviru TiT [11].
Učenci 9. razreda, ki se zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov niso mogli

udeležiti NPZ v R, so lahko preizkuse opravljali v N. Preizkus znanja iz TiT je na N
opravljalo le 37 učencev, kar je 82,2 % od vseh prijavljenih. Tudi na N je bilo število
nalog 20, maksimalno možno število točk pa 33. Povprečno doseženo število točk je
bilo 17,11 (51,8 %), kar predstavlja precej slabši rezultat uspešnosti učencev kot na R
[13].
25
4.3 ANALIZA NALOG IZVEDENEGA NPZ (R IN N) IZ PREDMETA
TIT
Pri analizi nalog NPZ iz predmeta TiT so nam v pomoč navodila za vrednotenje [15,
17] in opisi o dosežkih učencev 9. razreda [12]. V analizo smo vključili naloge NPZ iz
vsebinskega področja Dokumentacije, ki obravnavajo samo pravokotno in izometrično
projekcijo.
V preglednici 4.2 so razvrščene naloge R in N NPZ. Nalogam so pripisane taksonomske

ravni, vrednost nalog v točkah, tip naloge, InT, težavnost z oznakami (T, S in L) in ID.
Težke naloge (T) so naloge, ki jih pravilno reši od 0 do 40 % učencev. Naloge srednje
težavnosti (S) so naloge, ki jih reši od 40 do 60 % učencev. Lahke naloge (L) pravilno
reši od 60 do 100 % učencev. Brez podatkov o odgovorih učencev lahko ocenimo te
značilnosti nalog na osnovi subjektivne presoje, ki je potrebna, vendar ne zadošča. Za
naloge N smo le predvideli težavnost nalog.
Preglednica 4.2: Analiza nalog za vsebinski sklop Dokumentacija na rednem in naknadnem roku NPZ iz
TiT, kjer pomeni indeks težavnosti (InT) in indeks diskriminativnosti (ID).
NPZ Naloga Takson. raven Točke Tip naloge s slikovnim gradivom InT ID
4 I 1 Izbirnega tipa. 0,73 L 0,32
11.1 II 2 Naloga dopolnjevanja. 0,42 S 0,42
11.2 I Izbirnega tipa. 0,84 L 0,35
12.1 III 3 Problemska naloga. 0,65 L 0,52
12.2 III Problemska naloga. 0,68 L 0,56
12.3 III Problemska naloga. 0,46 S 0,52
18.1 II 2 Naloga dopolnjevanja. 0,68 L 0,49
18.2 II Naloga dopolnjevanja. 0,30 T 0,44
6 I 1 Izbirnega tipa. L
9 II 1 Izbirnega tipa. S
12.1 III 3 Problemska naloga. L
12.2 III Problemska naloga. L
12.3 III Problemska naloga. S
13.1 II 2 Naloga dopolnjevanja. S
13.2 I Izbirnega tipa. L
16.1 II 2 Naloga dopolnjevanja. S
16.2 II Naloga dopolnjevanja. S
26
4.3.1 4. naloga R
Cilj naloge, priloga 12.2.1, je prepoznati eno od projekcij narisanega predmeta, kar po
Bloomovi taksonomiji kognitivnih ciljev sodi v I. kognitivno raven (poznavanje).
Naloga je na NPZ napačno uvrščena v II. kognitivno raven. Glede na cilj je primeren
izbirni tip naloge in tudi vrednost naloge v točkah. Učenec lahko izbira med štirimi
približno enako dolgimi odgovori, kar je priporočljivo število danih možnih odgovorov.
Naloga je pravilno zgrajena, saj je risba narisanega predmeta pred zastavljenim
vprašanjem, tako da učenec najprej pogleda uvodno informacijo (risbo) in za tem sledi
navodilo reševanja. V nalogi manjkajo smeri koordinatnih osi in oznake osi (x, y in z).
V splošnem so lahko posamezne projekcije predmeta poljubno razporejene v
ravninskem kartezičnem koordinatnem sistemu in s tega stališča je naloga tehnično
nepopolna ter zaradi tega neprimerna za NPZ.
4.3.2 11. naloga R in 13. naloga N
Nalogi, priloga 12.2.2 in priloga 12.2.8, sta sestavljeni iz dveh delov, in sicer je naloga
v prvem delu naloga dopolnjevanja, v drugem pa izbirnega tipa. V navodilih reševanja
se razlikujeta le v črkah (T ali L), ki ju je potrebno narisati v stranskem risu. Prvi del je
uvrščen v ustrezno kognitivno raven (uporaba) in preverja uporabo pravokotne
projekcije v novem primeru. Drugi del je tudi pravilno uvrščen v I. kognitivno raven
(poznavanje) in ima glede na cilj izbran pravilni tip naloge. V vprašanju je uporabljena
beseda stiropor, kar je trgovsko ime, ki ga s pravilnim izrazom imenujemo ekspandirani
polistiren. Za pomoč pri hitrejšem reševanju nalog je pravokotna koordinatna mreža,
vendar brez oznak osi. Za popolnoma pravilno dopolnjeno pravokotno projekcijo bi
morali pri vrednotenju nalog upoštevati tudi poudarjene in označene osi. Tega pogoja se
ne ocenjuje pri vrednotenju nalog, zato bi morala biti dana popolna pravokotna
koordinatna mreža z označenimi koordinatnimi osmi. Zato sta nalogi tehnično
nepopolni. Pred risbo predmeta je navodilo reševanja naloge, kar ni priporočljivo za
zgradbo naloge. Skica ali risba predmeta naj bo v nalogi pred vprašanji. Bolj smiselno
je, da učenec pogleda uvodno informacijo in šele nato navodilo reševanja.
27
4.3.3 12. naloga, R in N
Nalogi, priloga 12.2.3 in priloga 12.2.7, sta zahtevnejši in preverjata znanje višjih
kognitivnih ravni. Nalogo 12 na R smo analizirali tudi v poglavju 4.2. Prvi cilj nalog,
opisati nastanek slike (dimenzije), je neizvedljiv, saj učenec nima prostora za opis
poteka nastanka izometrične projekcije. Cilj je napačno zastavljen, preverja obvladanje
transformacije ploskovno prikazanega predmeta v prostorsko projekcijo s prenašanjem
osnovnih dimenzij na projekcijske osi. Nalogi zahtevata povezovanje delov in
elementov v novo celoto. Celotna naloga sodi po Bloomovi taksonomiji v V. stopnjo
(sinteza). Navodila reševanja so kratka in jasna. Nalogi sta tehnično nepopolni, saj
vsebujeta pravokotno projekcijo vstavljeno v pomanjkljiv koordinatni sistem brez
poudarjenih in označenih osi. Pri risanju izometrične projekcije je učencem v pomoč 3D
mreža z vsemi potrebnimi oznakami koordinatnih osi. Nalogi se razlikujeta le v
dimenzijah narisanega predmeta.
4.3.4 18. naloga R
Naloga dopolnjevanja, priloga 12.2.4, je pravilno zgrajena. Za uvodno informacijo ima

risbo predmeta, ki ji nato sledi navodilo reševanja. Naloga se je izkazala kot najtežja
naloga v vsebinskem sklopu Dokumentacija. Naloga zahteva celovit večstopenjski
razmislek na višjih taksonomskih stopnjah. Naloga ni uvrščena v pravilno kognitivno
raven, saj zahteva višje miselne sposobnosti in po Bloomovi taksonomiji sodi v IV.
stopnjo (analiza). Glede na cilj naloge je primeren tip naloge in vrednost naloge v
točkah. V pravokotni koordinatni mreži manjkajo koordinatne osi z vsemi oznakami,
zato je naloga tehnično nepopolna in neprimerna za NPZ.
4.3.5 6. naloga N
Naloga, priloga 12.2.5, ima enako zgradbo in preverja iste cilje kot 4. naloga na R,
poglavje 4.3.1. Glede na cilj naloge je izbran pravilni izbirni tip naloge, vendar vsebuje
pravokotno projekcijo brez označenih smeri in poimenovanih koordinatnih osi. Naloga
je tehnično nepopolna in neprimerna za NPZ.
28
4.3.6 9. naloga N
Za pravilno reševanje naloge, priloga 12.2.6, je potrebna dobra prostorska predstava in

obvladanje transformacije prostorsko prikazanega predmeta v pravokotno projekcijo.
Naloga vsebuje kratka in jasna navodila reševanja ter nazorne risbe projekcij predmeta.
Z danimi projekcijami učencem olajšamo in omejimo možnost pravilne predstave
predmeta v zahtevani projekciji, zato je glede na zahtevnejši cilj tudi pravilen tip
naloge. Naloga je tehnično popolna in primerna za NPZ.
4.3.8 16. naloga N
Naloga, priloga 12.1.9, ima navodila reševanja pred risbo, kar ni priporočljivo za
zgradbo naloge. Glede na cilj je tip naloge pravilno izbran. V nalogo je vključen primer
uporabe TiT iz vsakdanjega življenja. Za pravilno reševanje naloge si učenci
predstavljajo enostaven primer strehe hiše v prostorski projekciji in jo transformirajo z
ustreznim dopolnjevanjem v že narisano pravokotno projekcijo. Pravokotna projekcija
je vstavljena v pomanjkljiv koordinatni sistem brez označenih koordinatnih osi, zato je
naloga tehnično nepopolna ter neprimerna za NPZ.
Vse naloge so vsebinsko veljavne, saj učni cilji in standardi izhajajo iz učnega načrta.
Naloge, za vsebinski sklop Dokumentacija, zajemajo vse standarde znanja predpisane v
učnem načrtu. Naloge R in N NPZ iz TiT so v večini sestavljene po navodilih za
pripravo preizkusov znanja, ki jih je pripravila DK za vodenje NPZ. Naloge so se v
povprečju izkazale za srednje težke. Vse naloge, ki vsebujejo risbe pravokotnih
projekcij, so tehnično neustrezne, saj vsebujejo pravokotne projekcije vstavljene v
pomanjkljive koordinatne sisteme brez označenih smeri in poimenovanih koordinatnih
osi. Zaradi te tehnične nepopolnosti je veliko nalog neprimernih za NPZ.
29
30
5 PREGLED OBSTOJEČIH NALOG ZA TEHNIČNO
RISANJE
V pregled bomo vzeli naloge, ki nam jih nudijo spletne strani Ministrstva za šolstvo in
šport ter druga e–gradiva. Pregledali bomo naloge, ki zajemajo tehnično risanje
pravokotne in izometrične projekcije, tudi v učbenikih in delovnih zvezkih.
5.1 PREGLED E–GRADIV
Za TiT imamo na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport [18] predlagani povezavi
na spletno učilnico [19] in na spletni portal za učitelje [20]. Na spletnem portalu [20]
učitelji izmenjujejo svoja gradiva, mnenja in ideje, v spletni učilnici pa so prosto
dostopna didaktična multimedijska e–gradiva. V njej je vsebina TiT razdeljena po
sklopih, kjer sta za pravokotno ter izometrično projekcijo le dve nalogi. Naloga, priloga
12.3.1, na primeru iz vsakdanjega življenja nastanek pravokotne projekcije opiše na
način, da deček na poti opazuje stvari in objekte iz različnih perspektiv. Z risbami hiše
od spredaj, z vrha in s strani je nato opisan nastanek pravokotne projekcije. Za nastanek
izometrične projekcije je razlaga ob animiranem risanju projekcijskih osi precej bolj
skopa. Na portalu za učitelje imamo za pravokotno in izometrično projekcijo izdelani
PowerPoint predstavitvi [22]. Obe predstavitvi lahko uporabimo v pomoč pri uvodni
razlagi nove snovi, saj nazorno prikazujeta nastanek pravokotne projekcije s pomočjo
tehnično primernega prostorskega kota in vanj umeščenega predmeta. Predstavitvi
vključujeta uporabo različnih barv za različne poglede na predmet, uporabo pomožnih
črt in dodatna pojasnila ob narisanih projekcijskih ravninah.
Poleg predlaganih spletnih gradiv s strani Ministrstva za šolstvo in šport imamo na

spletu še nekaj didaktično primernih strani z iskano vsebino. Tehnična založba nam
nudi animirani flash predstavitvi nastanka pravokotne [23] in izometrične [24]
projekcije. Predstavitvi vsebujeta poleg uporabe različnih barv, pomožnih črt in
napisanih dodatnih pojasnil še zvočno razlago vseh korakov nastanka projekcije,
računalniško sprotno tehnično risanje in risanje zahtevnejšega predmeta. Predstavitvi sta
didaktično primerni za predstavitev pravokotne in izometrične projekcije pri razlagi
31
nove učne snovi. Predstavitvi imata možnost prilagajanja hitrosti napredovanja in nam
pomagata pri tem, da učencem na čimbolj učinkovit način sporočamo določene
informacije.
Za utrjevanje pravokotne projekcije imamo na strani [25] primere nalog, priloga 12.3.2,
izbirnega tipa z možnimi odgovori v obliki fotografije fischertechnik modelov. Poleg
naloge v prilogi 12.3.2 imamo na tej spletni strani še veliko podobnih nalog, npr. s
podano polovico projekcije ali podanima dvema projekcijama oziroma vsemi tremi, kjer
med podanimi modeli izberemo pravilnega. Naloge preverjajo poznavanje projekcij v
pravokotni projekciji, razumevanje izometrične projekcije in tudi obvladovanje
transformacije ploskovno predstavljenega predmeta v prostorsko projekcijo, saj so
fischertechnik modeli prostorsko prikazani. Na koncu sta še dve nalogi, priloga 12.3.3, s
fotografiranim predmetom in njegovimi merami, ki zahtevata risanje pravokotne
projekcije. Ti nalogi preverjata poznavanje pravil za risanje predmetov v pravokotni
projekciji in obvladanje transformacije prostorsko prikazanega predmeta v ploskovno
projekcijo.
Spletna stran [28] vsebuje dokument, kjer najdemo dve narisani oglati telesi z merami.
Za vajo jih učenci 7. razreda narišejo v pravokotni projekciji (naris, stranski ris in
tloris), učenci 8. razreda pa jih narišejo v izometrični projekciji (v naravni velikosti).
Naloga, priloga 12.3.4, preverja poznavanje pravil risanja predmeta v pravokotni
oziroma izometrični projekciji. Na spletni strani [30] je naloga povezovanja, priloga
12.3.5, kjer učenec smiselno poveže pravokotno projekcijo z izometrično projekcijo
predmeta. Naloga preverja razumevanje pravokotne in izometrične projekcije. Velik
poudarek pri tej nalogi je obvladovanje transformacije narisanega predmeta iz
pravokotne v izometrično projekcijo in obratno. Primerna je za utrjevanje učne snovi
pravokotne in izometrične projekcije v 8. razredu.
Na spletnih straneh [31–33] je predstavljeno računalniško tehnično risanje v programu

ciciCAD. Spletna stran [31] vsebuje predstavitev programa, navodila uporabe, primere
nalog, možnost uporabe demo verzije in najpogostejša vprašanja. Na spletni strani je
primer, priloga 12.3.6, risanja pravokotne projekcije predmeta v programu ciciCAD.
Risanje pravokotne projekcije je postopno in nazorno razloženo po korakih ob risbah
narejenih v programu ciciCAD. Primer je didaktično primeren za uvodno razlago
32
risanja pravokotne projekcije v programu ciciCAD. Potrebno ga je le še dopolniti z
dodatnim korakom, kjer označimo smeri in poimenujemo koordinatne osi. Poleg tega
primera so na spletni strani še dodatni primeri (nihalo, 4–taktni motor in križišče). Na
spletni strani [32] je kratka obrazložitev uporabe programa in nekaj primerov risb
narejenih v programu ciciCAD. Na spletni strani [33] pa je veliko vaj za risanje
predmetov v programu ciciCAD, ki delujejo samo v verziji ciciCAD 2.5 in za
registrirane uporabnike.
Poleg vseh nalog, ki smo jih opisali, so na spletu še primeri nalog NPZ iz prejšnjih let
[34]. Obstaja veliko več strani z bolj zahtevnimi problemi tehničnega risanja kot so
primerni za osnovnošolsko izobrazbo [2, 35, 36, 37].
Ob pregledu spletnega gradiva lahko povzamemo, da je na spletu malo nalog za

tehnično risanje za osnovne šole. Tehnična založba nam nudi dve didaktično primerni
predstavitvi nastanka pravokotne oziroma izometrične projekcije. Na portalu za učitelje
[22] je na voljo PowerPoint predstavitev, ki vsebuje primerne tehnične risbe (vključno z
označenimi koordinatnimi osmi), ki so nujno potrebne pri postopni in nazorni razlagi
nastanka pravokotne projekcije. Za predstavitev tehničnega risanja s pomočjo
računalniškega grafičnega orodja ciciCAD imamo na spletni strani [31] didaktično
primerna navodila uporabe programa in primer nastanka pravokotne projekcije v
programu. Na slovenskih spletnih straneh pogrešamo naloge urejanja, kjer učenci
urejajo odgovore po pravilu risanja pravokotne oziroma izometrične projekcije; naloge
povezovanja, kjer učenci smiselno povezujejo dva ali več odgovorov; naloge odprtega
tipa s slikovnim gradivom, kjer učenci pojasnjujejo svoj postopek reševanja.
5.2 PREGLED UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV
V nadaljevanju podajmo pregled učbenikov (U), od U1–U3 za 7. razred in od U4–U6 za

8. razred ter delovnih zvezkov (DZ), od DZ1–DZ3 za 7. razred in DZ4–DZ6 za 8.
razred [38–49], ki se uporabljajo pri pouku TiT v osnovnih šolah. Povzeli bomo
obravnavo pravokotne in izometrične projekcije. Učbeniki in delovni zvezki posvetijo
celo poglavje za obravnavo pravokotne oziroma izometrične projekcije, zato bomo
najprej predelali gradivo za pravokotno projekcijo ter s tem predstavili tehnično risanje
33
v 7. razredu. Nato bomo podali še primere nalog za izometrično projekcijo in podrobno
pregledali učbenike in delovne zvezke za 8. razred osnovne šole.
5.2.1 Učbeniki in delovni zvezki za 7. razred
U1 [38]. V U1 je razlaga pravokotne projekcije zgrajena po učnih načelih postopnosti

in nazornosti. Pri upoštevanju načela postopnosti začnemo z risanjem enostavnih
predmetov in nato nadaljujemo z risanjem bolj kompleksnih predmetov. Pri načelu
nazornosti omenimo, da pri razlagi pravokotne projekcije ni dovolj le govor. Za prikaz
nastanka pravokotne projekcije potrebujemo pripomoček, s katerim ponazorimo prostor
in predmet v njem. V učbeniku sta najprej razložena pojma projekcije in pravokotne
projekcije s pomočjo modela hiše. Kasneje je razloženo projiciranje v prostorskem kotu.
Ko so osvojena pravila risanja pravokotne projekcije, v učbeniku nadaljujemo z
risanjem v programu ciciCAD. Za izdelavo risbe je dana skica prednje plošče škatle za
zvočnik. Risbo sestavljajo pravokotnik z zaobljenimi vogali, krog in zaobljen izrez. V
uvodu v program ciciCAD je predstavljeno delovno okolje, ukazi in kaj posamezne
ikone v programu pomenijo. Postopno po korakih je opisan nastanek pravokotne
projekcije predmeta. Poleg tega predmeta je v U opisano risanje kvadra z geometrijskim
orodjem in svinčnikom ter računalniškim CAD orodjem.
DZ1 [39]. V DZ1 je na začetku naloga za izdelavo prostorskega kota. V drugi nalogi
učenec prepozna telesa, ki so narisana v pravokotni projekciji in na črto zapiše kratek
odgovor. V tretji nalogi, priloga 12.3.7, učenec dopolni pravokotno projekcijo
predmeta, tako da nariše eno od manjkajočih projekcij. Delovni zvezek vsebuje še tri
naloge za samostojno risanje pravokotne projekcije danega predmeta. V delovnem
zvezku ni nalog za risanje pravokotne projekcije s pomočjo grafičnega računalniškega
orodja.
U2 [40]. U2 je učbenik za 7. razred in v poglavju Skiciranje in pravokotna projekcija so

postopno razložena pravila skiciranja ter nastanka pravokotne projekcije. V prvem
podpoglavju je nastanek prostoročne risbe podan postopno po korakih z dodanim
nazornim slikovnim gradivom. Pri skiciranju se v učbeniku sklicujemo že na osvojeno
znanje o kotiranju iz šestega razreda. Posebej je poudarjeno, da koraki pri skiciranju
niso predpisani in jih lahko poljubno prilagodimo risanemu predmetu in svojim željam.
34
Nadaljujemo s podpoglavjem Pravila tehničnega risanja, kjer sta v uvodni razlagi
opisani dve možnosti tehničnega risanja predmeta in sicer: predmet lahko predstavimo s
tehnično risbo, tako kot bi ga fotografirali, torej gledamo nanj v prostoru, lahko pa ga
pogledamo pravokotno na stranico predmeta in jo narišemo. V naslednjem podpoglavju
je nazorno in postopno razložen ter prikazan nastanek pravokotne projekcije naprave, ki
jo imenujemo jeralnik. Ob vsaki projekciji predmeta je dodana fotografija predmeta, ki
nastanek pravokotne projekcije še dodatno pojasnjuje. Omenjena je uporaba
računalniških programov za boljšo predstavljivost prikazane poti od predmeta do
pravokotne projekcije.
DZ2 [41]. V DZ2 sta v poglavju Skiciranje in pravokotna projekcija, dve nalogi
dopolnjevanja skice predmeta. Za nastanek pravokotne projekcije imamo nalogo za
sestavljanje prostorskega kota. Za risanje pravokotne projekcije je naloga, priloga
12.3.8, kjer učenec dopolni narisano pravokotno projekcijo pasje ute v prostorskem kotu
ter v koordinatni sistem skicira pravokotno njeno projekcijo. Dani sta še dve nalogi
dopolnjevanja projekcij skoblja in sestavljenega predmeta. V delovnem zvezku ni nalog
za risanje pravokotne projekcije s pomočjo grafičnega računalniškega orodja.
U3 [42]. V U3 je poglavje o pravokotni projekciji razdeljeno na več podpoglavij: Želja

in ideja, Tehnična skica, Tehnična risba, Risanje predmetov v pravokotni projekciji,
Kako grafično ponazorimo predmet v pravokotni projekciji in Risanje predmetov v
pravokotni projekciji s pomočjo grafičnega računalniškega orodja. Pri nastanku
pravokotne projekcije je vsak korak ob slikovnem gradivu obširno pojasnjen z razlago.
V poglavju pravokotna projekcija je velik del namenjen tehničnemu risanju s pomočjo
grafičnega računalniškega orodja ciciCAD. Na začetku je pojasnjeno delovanje
programa, in sicer sta opisana dva načina: rišemo lahko s pomočjo besedilnih orodnih
vrstic ali s pomočjo ikon. V učbeniku je predstavljen lažji način dela z ikonami.
Postopno z veliko koraki in slikovnim gradivom je opisan postopek nastajanja
pravokotne projekcije črke L v programu ciciCAD.
DZ3 [43]. V DZ3 so tri naloge dopolnjevanja projekcij v koordinatnem sistemu

pravokotne projekcije in tri naloge, priloga 12.3.9, s slikovnim gradivom za tehnično
risanje pravokotne projekcije danega predmeta. Za risanje pravokotne projekcije so dani
35
predmeti: kvader z luknjo, stopničke za zmagovalce in obrezan predmet. Pogrešamo
primere nalog za tehnično risanje s pomočjo grafičnega računalniškega orodja.
V U imamo razlago nastanka pravokotne projekcije zgrajeno po učnih načelih

postopnosti in nazornosti. Učbenika U1 in U3 imata poleg razlage nastanka pravokotne
projekcije s svinčnikom in geometrijskih orodjem tudi obširno razlago konstruiranja
pravokotne projekcije s pomočjo grafičnega računalniškega orodja ciciCAD. V razlago
nastanka pravokotne projekcije ni vključena oznaka koordinatnih osi v koordinatnem
sistemu. Glede nato, da imajo naloge na NPZ za risanje pravokotne projekcije v pomoč
pravokotno koordinatno mrežo, bi morali zaslediti vsaj kakšen primer takšnega
tehničnega risanja. V DZ zasledimo naloge odprtega tipa s slikovnim gradivom, naloge
dopolnjevanja in naloge, pri katerih je zahtevan kratek odgovor. DZ vsebujejo
pravokotne projekcije vstavljene v pomanjkljive koordinatne sisteme brez označenih
smeri in poimenovanih koordinatnih osi. V nobenem DZ ni primerov nalog za razlago
konstruiranja pravokotne projekcije s pomočjo grafičnega računalniškega orodja.
5.2.2 Učbeniki in delovni zvezki za 8. razred
U4 [44]. U4 v uvodu predstavi pomen in uporabo risanja izometrične projekcije v

vsakdanjem življenju. Izometrična projekcija je zajeta s podpoglavji: Kako nastane
izometrična projekcija, Kako konstruiramo predmet v izometrični projekciji, Risanje
sestavljenega predmeta, Konstruiranje krogov in Risbe nenavadnih predmetov. Že sami
naslovi podpoglavij povedo, da je obravnava izometrične projekcija zgrajena po načelu
postopnosti. Nastanek izometrične projekcije je prikazan z risbami stola in kvadra z
različno dolgimi robovi. Učenci morajo razumeti nastanek kotov, ki opredeljujejo
naklon osi x in y, zato poleg same razlage nazorno z demonstracijskimi primeri
prikažemo nastanek izometrične projekcije. V naslednjem poglavju je zopet po korakih
prikazan in razložen nastanek sestavljenega predmeta. Konstruiranje krogov v
izometrični projekciji je dodano za sposobnejše učence, ki želijo risati predmete z
izvrtinami ali valjastimi deli. Risbe nenavadnih predmetov služijo za poživitev pouka.
Učence spodbudijo h konstrukciji samostojnega nenavadnega predmeta. Naloge v veliki
meri pomagajo razvijati prostorsko predstavo.
36
DZ4 [45]. DZ4 vsebuje štiri naloge v poglavju Izometrična projekcija. Prva naloga
preverja obvladanje transformacije pravokotno prikazanega predmeta v izometrično
projekcijo, kjer je v pomoč 3D mreža z označenimi koordinatnimi osmi za risanje
izometrične projekcije. V naslednji nalogi je potrebno dokončati izometrično projekcijo,
tako da se poudarijo vidni robovi. V tretji nalogi, priloga 12.3.10, je potrebno v
izometrični projekciji poudariti vidne robove in v pravokotni projekciji te hiše dodati
manjkajoče elemente. V zadnji nalogi učenec med več prostorsko prikazanimi predmeti
izbere enega in nariše izometrično projekcijo predmeta v 3D mreži brez označenih osi.
U5 [46]. V U5 je na začetku zgodba iz vsakdanjega življenja za uvod v tehnično risanje

izometrične projekcije. Prvi primer prikazuje pravokotno in izometrično projekcijo
sekača. Pravokotni pogledi na sekač nam pokažejo prave velikosti robov. Ta način
tehničnega risanja je primeren za izdelovalca. Predmet, ki je pred projekcijsko ravnino
zasukan in narisan v treh dimenzijah, nam pokaže celoten predmet, kar je uporabno pri
načrtovanju in ponudbi izdelka na trgu. Za risanje predmetov v izometrični projekciji je
naprej razložen koordinatni sistem z posebnim kotom med x in y osjo. Nato sta ob
slikovnem gradivu predstavljena dva načina nastanka izometrične projekcije
sestavljenega predmeta. Pri prvem načinu narišemo posamezne sestavine od spodnje
proti vrhnji in predmet sestavimo v celoto. Pri drugem načinu najprej narišemo zunanje
mere predmeta. Nato odvzemamo odvečne elemente enega za drugim in oblikujemo
pravo podobo predmeta. V zadnjem podpoglavju je nazorno prikazana transformacija
izometrične v pravokotno projekcijo za dva sestavljena predmeta.
DZ5 [47]. V D5 je pet nalog za utrjevanje izometrične projekcije. V prvi nalogi je dana
izometrična projekcija, potrebno je dokončati pravokotno projekcijo. Drugi dve nalogi,
priloga 12.3.11, sta ravno obratni, saj imata dano pravokotno projekcijo in je potrebno
dokončati izometrično projekcijo. Naslednja naloga zahteva, da si učenec izbere
poljubni predmet, ki ga nariše v pravokotni in izometrični projekciji. Zadnja naloga
vključuje uporabo računalniških programov, kjer učenec izbere pravokotno projekcijo
poljubnega oglatega telesa in nariše zanj izometrično projekcijo ter z računalniškim
programom preveri svojo rešitev.
U6 [48]. V U6 so v uvodni razlagi uporabljeni predmeti iz vsakdanjega življenja

(računalnik, omara, miza). Ob narisani mizi, ki jo potrebujemo v naši novi sobi, je v
37
treh korakih predstavljen prikaz predmeta v izometrični projekciji. V podpoglavju
Kako grafično ponazoriti predmet v izometrični projekciji je po številnih korakih
prikazan nastanek zvočne skrinjice, ki ima obliko kvadra v izometrični projekciji.
Najprej je postopno prikazana konstrukcija kvadra v izometrični projekciji, nato se
naloga nadaljuje z risanjem zvočne skrinjice z zvočniki, kjer je postopno po korakih
prikazan nastanek kroga v izometrični projekciji. V zadnjem koraku risba zvočnika ni
popolna, manjkajo še vrisani manjši krogi. Učencem je podan razmislek, kako bi v
narisano zvočno omarico vrisali še eno elipso, ki ponazarja manjši – visokotonski
zvočnik. Sledi podpoglavje Risanje predmetov v izometrični projekciji s pomočjo
grafičnega računalniškega orodja. Postopno sestavljen predmet (sestavljen je iz treh
kvadrov) je po številnih korakih narisan v izometrični projekciji s pomočjo programa
ciciCAD. V vsakem koraku je ob natančni razlagi poteka risanja izometrične projekcije
dodana risba narisanega predmeta v ciciCAD-u in uporabljene sličice uporabljenih ikon.
Kot namig in v razmislek je dodana projektna naloga o idejnem načrtu kompleksnejšega
izdelka. Kot izhodišče za izdelavo izdelka iz raznovrstnih gradiv (les, kovine, umetne
mase …) služi narisana slika podstavka za svinčnike v izometrični projekciji v
programu ciciCAD.
DZ6 [49]. V DZ6 je več nalog o izometrični projekciji kot je v ostalih delovnih zvezkih.
Imamo sedem nalog za ročno tehnično risanje in dve nalogi za računalniško
konstruiranje izometrične projekcije. V prvi in drugi nalogi je predmet narisan v
izometrični projekciji in je potrebno dopolniti pravokotno projekcijo. V tretji in četrtni
nalogi, priloga 12.3.12, je obratno zastavljena naloga, imamo dano pravokotno
projekcijo in je potrebno dopolniti izometrično projekcijo. Pri teh nalogah je v pomoč
pravokotna koordinatna mreža za prikaz in dopolnjevanje pravokotne projekcije. V peti
nalogi so dana geometrijska telesa (kocka, kvader, piramida in valj), iz katerih učenec
sestavi poljubno telo in ga skicira v izometrični projekciji. V šesti nalogi je dan krog, ki
ga je potrebno konstruirati v izometrični projekciji in poimenovati nastali lik. V sedmi
nalogi je prikazana zvočna skrinjica v katero učenci poskušajo vrisati zvočnika, katerih
primera sta podana v omenjeni pravokotni projekciji. Pri vseh nalogah je zahtevano
dobro razumevanje nastanka izometrične projekcije, obvladanje transformacije
pravokotno prikazanega predmeta v izometrično in obratno ter dobra prostorska
predstava. Nadaljujemo z nalogami, priloga 12.3.12, ki jih rešujemo v programu
ciciCAD. V osmi nalogi imamo dva primera predmetov (kocka in sestavljiv predmet z
38
izvrtino), ki ju skonstruiramo s pomočjo računalniškega programa ciciCAD. Po
končanem delu učenec pripiše k slikam kratke komentarje (po korakih), kako je
konstruiral posamezno risbo.
Po pregledu U in DZ za 8. razred lahko povzamemo, da je izbira nalog za risanje

izometrične projekcije obširnejša od izbire nalog za risanje pravokotne projekcije v U in
DZ za 7. razred. V uvodnih razlagah je velik poudarek na uporabi izometrične
projekcije v vsakdanjem življenju. V DZ5 in DZ6 zasledimo več primerov nalog za
risanje s pomočjo grafičnega računalniškega orodja. V DZ4 je za hitrejše in
enostavnejše tehnično risanje izometrične projekcije v pomoč 3D mreža. V DZ6 je v
pomoč pravokotna koordinatna mreža (brez oznak koordinatnih osi) za prikaz in
dopolnjevanje pravokotne projekcije predmeta. Veliko nalog je zaradi tega razloga
tehnično nepopolnih in neprimernih.
39
40
6 PRIMERI NALOG ZA TEHNIČNO RISANJE V 7.
RAZREDU
Pri sestavi nalog izhajamo iz učnega načrta in s tem zagotovimo vsebinsko veljavnost.
Preverjamo samo učne cilje in standarde znanja, ki jih določa učni načrt. V nadaljevanju
so predstavljeni primeri nalog razvrščeni po Bloomovih taksonomskih stopnjah. Vsak
primer naloge ima pripisan tip naloge, učni cilj (UC), minimalni oziroma temelji
standard znanja (MSZ ali TSZ), priloga 12.4.1, in v oklepaju navidezno težavnost (NT).
Splošna navodila reševanja za vsak tip naloge:

Izbirni tip nalog (IT): Naloga ima en pravilen odgovor. Za pravilno reševanje
naloge se obkroži črko pod pravilnim odgovorom.
Naloge povezovanja (POV): V nalogi je pravilna le ena povezava dveh
elementov. Za pravilno reševanje naloge se na črto zapiše ustrezno črko.
Naloge kratkih odgovorov (KO): Naloga ima točno določen pravilen odgovor.
Za pravilno reševanje se na črto napiše kratek odgovor.
Naloge urejanja (UR): Naloga ima le en pravilen vrsti red elementov. Za
pravilno reševanje naloge se na črto zapiše ustrezno zaporedno število.
Naloge dopolnjevanja (DOP): Naloge imajo točno določeno rešitev. Za
pravilno rešitev naloge se dopolni pravokotno oziroma izometrično projekcijo z
manjkajočimi elementi.
Problemske naloge (PRB): Naloge imajo lahko več rešitev. Za pravilno
reševanje naloge se na črto napiše odgovor ali nariše pravokotno oziroma
izometrično projekcijo.
41
6.1 POZNAVANJE
Se kaže kot prepoznava ali obnova izrazov, simbolov, pravil in postopkov v pravokotni
projekciji. Sem prištevamo prepoznavanje pravokotne projekcije med ostalimi
projekcijami, poznavanje značilnosti pravokotne projekcije, prepoznavanje posameznih
projekcij v pravokotni projekciji, poznavanje vseh projekcij v pravokotni projekciji,
poznavanje pravil risanja pravokotne projekcije, poznavanje grafičnega računalniškega
orodja za risanje pravokotne projekcije in poznavanje dveh načinov risanja pravokotne
projekcije v programu ciciCAD, kot prikazuje preglednica 6.1. Znanje na stopnji
poznavanja je zapomnitev.
Preglednica 6.1: Primeri nalog za taksonomsko raven Poznavanje.
Standard Tip
Naloga Učni cilj (UC1–UC6) Točke NT
znanja naloge
1 Prepozna pravokotno projekcijo. MSZ1 1 IT L
2 Poznavanje pravil risanja pravokotne projekcije. MSZ1 1 IT T
3 Prepozna manjkajočo projekcijo. MSZ1 1 POV L
4 Pozna vse projekcije v pravokotni projekciji. TSZ1 2 POV S
5 Pozna dva načina za risanje pravokotne projekcije v TSZ1 2 KO S
ciciCAD-u.
6 Pozna značilnosti pravokotne projekcije. TSZ1 2 KO T
Naloga 1: IT, UC1, MSZ1 (L)

Besedilo naloge: Spodaj so narisane štiri projekcije kvadra, slika 6.1.
A B
42
C D
Slika 6.1: Slikovni izbor možnih odgovorov naloge 1.
Navodilo reševanja: Katera od projekcij kvadra je pravokotna projekcija?
Rešitev:
Za pravilen odgovor B dobi učenec 1 točko.
Naloga 2: IT, UC2, MSZ1 (T)

Besedilo naloge: Pri igri »Človek ne jezi se« se je igralna kocka ustavila na številu 2,
kot prikazuje slika 6.2.
Slika 6.2: Igralna kocka.
Navodilo reševanja: Če bi narisali pravokotno projekcijo igralne kocke, v kateri

projekciji bi bilo narisano število 2? (1 točka)
A V narisu.
B V stranskem risu.
43
C V zgornjem risu.
D V tlorisu.
E V spodnjem risu.
Rešitev:
Za pravilen odgovor D dobi učenec 1 točko.
Naloga 3: POV, UC3, MSZ1 (L)

Besedilo naloge: Tanja je kos žice narisala v pravokotni projekciji, vendar je pozabila
poimenovati eno projekcijo, slika 6.3.
Slika 6.3: Pravokotna projekcija kosa žice.
Narisane so projekcije, slika 6.4.
A B
44
C D
Slika 6.4: Slikovni izbor možnih odgovorov naloge 3.
Navodilo reševanja: V koordinatni sistem, slika 6.3, napiši črko manjkajoče projekcije
žice, ki je pravilno poimenovana? (1 točka)
Rešitev:
Za pravilen odgovor B dobi učenec 1 točko.
Naloga 4: UC4, TSZ1 (S)

Besedilo naloge: Narisana je pravokotna projekcija kvadra z luknjo, slika 6.5.
Slika 6.5: Pravokotna projekcija kvadra z luknjo.
45
Navodilo reševanja: Poimenuj vse projekcije v pravokotni projekciji kvadra z luknjo,
slika 6.5, tako da na črte vpišeš ustrezne črke. (2 točki)
A Stranski ris.
B Naris.
C Bočni ris.
D Tloris.
E Natris.
Rešitev:
B A
Slika 6.6: Pravokotna projekcija kvadra z luknjo.
Za eno pravilno poimenovano projekcijo, slika 6.6, dobi učenec 1 točko. Za vse
pravilno poimenovane projekcije dobi učenec 2 točki.
Naloga 5: KO, UC5, TSZ1 (S)

Navodila reševanja: Na katera dva načina lahko v programu ciciCAD narišemo
pravokotno projekcijo predmeta? (2 točki)
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
46
Rešitev:
V programu ciciCAD lahko delamo s pomočjo besednih orodnih vrstic ali s pomočjo
ikon. Za vsak odgovor dobi učenec po 1 točko.
Naloga 6: UC6, TSZ2 (T)

Besedilo naloge: V programu ciciCAD je narisana pravokotna projekcija stola, slika
6.7.
Slika 6.7: Pravokotna projekcija stola.
Navodilo reševanja: Kaj manjka na narisani pravokotni projekciji stola, slika 6.7? (2
točki)
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Rešitev:
Pravokotni projekciji stola manjkajo oznake smeri, poimenovane koordinatne osi in
kotirane mere. Za eno ugotovljeno pomanjkljivost dobi učenec 1 točko in za vse tri
ugotovljene pomanjkljivosti 2 točki.
47
6.2 RAZUMEVANJE
Za razumevanje pravokotne projekcije je značilno dojemanje smisla in bistva le–te,

preglednica 6.2. Sem prištevamo razumevanje nastanka pravokotne projekcije,
razumevanje nastanka pravokotne projekcije v programu ciciCAD, opis nastanka
pravokotne projekcije s svojimi besedami, utemeljevanje pomena risanja predmetov v
pravokotni projekciji, utemeljevanje pomena risanja pravokotne projekcije s pomočjo
grafičnega računalniškega orodja, utemeljevanje pomena projiciranja na več ravnin,
razumevanje posamezne projekcije v pravokotni projekciji in njihov medsebojni odnos,
presojanje in napovedovanje učinkov v pravokotni projekciji ter sklepanje o posledicah
na osnovi sprememb ene od dimenzij ali projekcij predmeta.
Preglednica 6.2: Primeri nalog za taksonomsko raven Razumevanje.
Standard Tip
znanja naloge
7 Razvrsti risbe nastanka pravokotne projekcije v MSZ1 3 UR S
programu ciciCAD.
8 Razvrsti opisane korake nastanka pravokotne MSZ1 3 UR T
projekcije v programu ciciCAD.
9 Utemelji pomen risanja predmetov v pravokotni TSZ1 2 PRB L
projekciji.
10 Sklepa o posledicah na osnovi sprememb ene od TSZ1 2 PRB T
dimenzij predmeta.
Naloga 7: UR, UC7, MST1 (S)

Besedilo naloge: V programu ciciCAD smo narisali pravokotno projekcijo enostavnega
fotoaparata, slika 6.8.
________ ________ ________
48
________ ________ ________
________ ________
Slika 6.8: Slikovni izbor nastanka pravokotne projekcije.
Navodilo reševanja: Po pravilnem vrstnem redu razvrsti risbe nastanka pravokotne

projekcije, slika 6.9. Vseh risb je sedem in prvi risbi nastanka pravokotne projekcije
pripada število 1. (3 točke)
Rešitev:
Pravilni vrstni red risb nastanka pravokotne projekcije enostavnega fotoaparata: 4, 3, 2,
1, (odvečna risba), 7 in 5. Za dve pravilno zaporedno razvrščeni risbi dobi učenec 1
točko, štiri pravilno zaporedno razvrščene risbe 2 točki in za vse pravilno zaporedno
razvrščene risbe 3 točke.
49
Naloga 8: UR, UC8, MSZ1 (T)
Besedilo naloge: Opisani so koraki nastanka pravokotne projekcije predmeta:
_____ korak: S pomočjo že narisanih pomožnih črt v tlorisu poudarjeno izrišemo vidne
robove predmeta.
_____ korak: Označimo smeri in poimenujemo koordinatne osi.
_____ korak: Narišemo pomožne črte.
_____ korak: S pomočjo že narisanih pomožnih črt v narisu poudarjeno izrišemo vidne
robove predmeta.
_____ korak: Predmet v pravokotni projekciji ustrezno kotiramo oziroma opremimo z
ustreznimi merami.
_____ korak: S pomočjo že narisanih pomožnih črt v spodnjem risu poudarjeno
izrišemo vidne robove predmeta.
_____ korak: S pomočjo že narisanih pomožnih črt v stranskem risu poudarjeno
izrišemo vidne robove predmeta.
_____ korak: Narišemo koordinatni sistem z vsemi oznakami za risanje pravokotne
projekcije, kar predstavlja razprt prostorski kot.
_____ korak: Predmet v narisu ustrezno kotiramo oziroma opremimo z ustreznimi
merami.
_____ korak: Izbrišemo vse pomožne črte, tako da na risbi pravokotne projekcije
ostanejo le poudarjeni robovi predmeta v vseh projekcijah.
Navodilo reševanja: Razvrsti po pravilnem vrstnem redu nastanek pravokotne

projekcije v programu ciciCAD. Pred vsak korak napiši število, ki ustreza vrstnemu
redu risanja pravokotne projekcije predmeta, tako da prvemu koraku risanja pripada
število 1. (3 točke)
Rešitev:
Pravilni vrstni red korakov nastanka pravokotne projekcije: 4, (odvečni korak), 2, 3, 7,
(odvečni korak), 5, 1, (odvečni korak) in 6. Za dva pravilno zaporedno razvrščena
koraka dobi učenec 1 točko, za štiri pravilno zaporedno razvrščene korake 2 točki in za
vse pravilno razvrščene korake 3 točke.
50
Naloga 9: PRB, UC9, TSZ1 (L)
Navodilo reševanja: Zakaj v pravokotni projekciji projiciramo predmet na tri ravnine?
(2 točki)
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Rešitev:
Predmeti imajo v okolju tri razsežnosti (dimenzije), to so dolžina, širina in višina. Na
papirju pa lahko predmete rišemo le v dveh dimenzijah, zato predmete nazorno
predstavimo in prikažemo z več strani oziroma pogledov. Za popolno informacijo o
predmetu potrebujemo vsaj tri poglede na predmet, od spredaj, od zgoraj in od strani.
Učenec dobi 1 točko, če omeni problem risanja trirazsežnih predmetov na
dvodimenzionalni list papirja. Učenec dobi 1 točko, če utemelji risanje predmetov z več
strani ali pogledov.
Naloga 10: PRB, UC10, TSZ1 (T)

Besedilo naloge: Jure je v programu ciciCAD narisal pravokotno projekcijo omare, ki
jo ima v svoji sobi, slika 6.9.
Slika 6.9: Pravokotna projekcija omare.
51
Navodilo reševanja: Jure si je zaželel daljšo omaro. V katerih projekcijah mora
popraviti risbe pravokotne projekcije stare omare, slika 6.9? (2 točki)
______________________________________________________________________
Rešitev:
Jure mora popraviti risbe pravokotne projekcije v narisu in tlorisu. Za vsako pravilno
ugotovljeno projekcijo dobi učenec po 1 točko.
6.3 UPORABA
Se kaže v uporabi splošnih pravil pri risanju pravokotne projekcije v konkretnih, za

učenca novih primerih. Na tej stopnji so problemi risanja pravokotne projekcije lahko
podobni že znanim, vendar z nekaterimi novostmi. Bistvo je samostojno reševanje in
pojasnjevanje problemsko zastavljenih nalog za risanje pravokotne projekcije z
geometrijskim orodjem in svinčnikom ter CAD programskim orodjem, napovedovanje
učinkov in posledic povezanih s pravokotno projekcijo. Na osnovi usvojenih principov
in posplošitev reševati nove probleme povezane s pravokotno projekcijo, preglednica
6.3.
Preglednica 6.3: Primeri nalog za taksonomsko raven Uporaba.
Standard Tip
znanja naloge
11 V programu ciciCAD nariše manjkajoče projekcije. MSZ1 4 DOP L
12 V programu ciciCAD dopolni manjkajoče dele v MSZ1 4 DOP S
projekcijah.
13 Na podlagi pravokotne projekcije sestavi predmet v MSZ1 3 PRB L
programu BlockCAD.
14 Uporabi pravila risanja pravokotne projekcije v MSZ1 3 PRB S
programu ciciCAD.
15 Sklepa o posledicah na osnovi sprememb ene od TSZ1 4 PRB T
projekcij in zna narisati pravokotno projekcijo v
programu ciciCAD.
52
Naloga 11: DOP, UC11, MSZ1 (L)
Besedilo naloge: Vid je v programu ciciCAD narisal pravokotno projekcijo stola, slika
6.10.
Navodilo reševanja: Vse mere približno oceni in v programu ciciCAD dokončaj

projekcije ter pravilno kotiraj predmet. (4 točke)
Rešitev:
53
Vseh možnih točk je 4. Učenec dobi po 1 točko za vsako pravilno narisano projekcijo in
1 točko za pravilno kotiranje, slika 6.11.
Naloga 12: DOP, UC12, MSZ1 (S)

Besedilo naloge: Narisane so pravokotne projekcije predmetov, slika 6.12.
(a) (b)
(c) (d)
Slika 6.12: Pravokotna projekcija (a) hiše, (b) kvadra, (c) gobe in (d) klobuka.
Navodilo reševanja: Nariši in dopolni posamezne projekcije predmeta, kjer je

potrebno. (4 točke)
54
Rešitev:
(a) (b)
(c) (d)
Slika 6.13: Rešitve pravokotnih projekcij predmetov naloge 12.
Možne so 4 točke. Za vsako pravilno rešeno projekcijo dobi učenec po 1 točko, slika
6.13.
55
Naloga 13:PRB, UC13, MSZ1 (L)
Besedilo naloge: V pravokotni koordinatni mreži je dana pravokotna projekcija stola,
slika 6.14.
Navodilo reševanja: S pomočjo dane pravokotne projekcije, slika 6.14, sestavi predmet
v programu BlockCAD. (3 točke)
Rešitev:
Slika 6.15: Stol v programu BlackCAD.
Vseh možnih točk je 3. Učenec dobi po 1 točko za pravilno postavitev nog stola, za
pravilno sestavljeno sedalo in naslonjalo stola, slika 6.15.
56
Naloga 14: PRB, UC14, MSZ1 (S)
Besedilo naloge: Dane so mere stožca: premer 60 mm in višina 80 mm.
Navodilo reševanja: V programu ciciCAD nariši pravokotno projekcijo stožca in ga

pravilno kotiraj. (3 točke)
Rešitev:
Slika 6.16: Pravokotna projekcija stožca.
Za eno pravilno narisano projekcijo dobi učenec 1 točko. Za vse pravilno narisane
projekcije dobi učenec 2 točki in še 1 točko za pravilno kotirane mere, slika 6.16. Vseh
možnih točk je 3.

Besedilo naloge: Nina je v programu ciciCAD narisala pravokotno projekcijo omare v
merilu 1 : 10, ki jo ima v svoji sobi, slika 6.17.
57
Navodilo reševanja:
a) Nina potrebuje višjo omaro. V katerih projekcijah mora popraviti risbe
pravokotne projekcije stare omare, slika 6.17? (1 točka)
________________________________________________________________
b) V programu ciciCAD popravi pravokotno projekcijo omare, ki bo za 30 cm višja
od stare omare in jo pravilno kotiraj. (3 točke)
Rešitev:
58
Nina mora pravokotno projekcijo popraviti v narisu in stranskem risu. Odgovor je
vreden 1 točko. Za popravljeno projekcijo v narisu in stranskem risu dobi učenec po 1
točko, slika 6.18. Za pravilno kotirane nove mere omare dobi učenec 1 točko, torej so 4
možne točke.
6.4 ANALIZA
Zajema razstavljanje pravokotne projekcije na njene sestavne dele, ugotavljanje

odnosov med temi deli in načine medsebojne povezave. Sem prištevamo določanje
posameznih elementov v pravokotni projekciji, primerjanje, ugotavljanje odnosov med
projekcijami in načinov medsebojnih povezav projekcij v pravokotni projekciji. Bistvo
je videnje struktur oziroma idej, ki so za sporočilom pravokotne projekcije, preglednica
6.4.
Preglednica 6.4: Primeri nalog za taksonomsko raven Analiza.
Standard Tip
znanja naloge
16 Analizira pomanjkljive pravokotne projekcije svetilk in MSZ1 4 POV L
jih uredi v pravokotno projekcijo.
17 Poveže predmet z ustrezno pravokotno projekcijo in v MSZ1 7 POV T
programu ciciCAD nariše manjkajoče dele projekcije.
18 Nariše pravokotni projekciji kock in primerja TSZ1 6 PRB S
pravokotni projekciji.
19 Ugotovi odnose med sestavnimi deli bazena. Nariše TSZ2 7 PRB T
pravokotno projekcijo bazena in izpolni glavo tehnične
risbe.
59
Naloga 16: POV, UC16, MSZ1 (L)
Besedilo naloge: V koordinatnem sistemu sta narisani po dve projekciji svetilke, slika
6.19.
1 2
3 4
Slika 6.19: Pravokotne projekcije svetilk.
Navodilo reševanja: Med projekcijami poišči ustrezno manjkajočo projekcijo svetilke,

slika 6.20. (4 točke)
60
A B C
D E F
Slika 6.20: Projekcije svetilk.
Rešitev:
Vrstni red projekcij: 1F, 2E, 3A in4 D. Za vsako pravilno povezavo dobi učenec po 1
točko.
Naloga 17: POV, UC17, MSZ1 (T)

Besedilo naloge: Dani so predmeti, slika 6.21.
1 _______________ 2 _______________
61
3 _______________ 4 _______________
Slika 6.21: Slikovni izbor predmetov naloge 17.
Pravokotne projekcije danih predmetov, slika 6.22.
A B
62
C D
Slika 6.22: Slikovni izbor pravokotnih projekcij naloge 17.
a) Za vsak predmet, slika 6.21, poišči ustrezno pravokotno projekcijo, slika 6.22, in
na črto zapiši črko ustrezne pravokotne projekcije. (4 točke)
b) V programu ciciCAD dopolni posamezne projekcije predmeta, kjer je potrebno.
(3 točke)
63
Rešitev:
a) Vrsti red risb predmetov: 1C, 2B, 3D in 4A. Za vsako pravilno povezavo
predmeta s pravokotno projekcijo dobi učenec po 1 točko.
b)
(C) (B)
(A)
Slika 6.23: Rešitve pravokotnih projekcij naloge 17.
Za vsako pravilno dopolnjeno pravokotno projekcijo dobi učenec po 1 točko, slika 6.23,
torej so 3 možne točke.
64
Naloga 18: PRB, UC18, TSZ1 (S)
Besedilo naloge: Narisani sta kocki z robom 8 cm, slika 6.24. Vsaka stopnica je visoka
in široka 1 cm.
Slika 6.24: Kocki v prostoru.
a) V programu ciciCAD nariši pravokotni projekciji kock (brez kotiranja). (4
točke)
b) Kaj imata skupnega pravokotni projekciji kock in v čem se razlikujeta, slika
6.24? (2 točki)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
65
Rešitev:
a)
Slika 6.25: Pravokotna projekcija kock.
Za vsako popolnoma pravilno narisano pravokotno projekcijo kocke dobi učenec

po 2 točki, slika 6.25.
b) Kocki imata enak tloris in različen naris ter stranski ris. Prva kocka ima v narisu
in stranskem risu vse stopnice nevidne, medtem ko ima druga kocka vse
stopnice vidne. Za popoln odgovor dobi učenec 2 točki.

Besedilo naloge: V programu Google SketchUp je narisan bazen, slika 6,26.
Slika 6.26: Bazen v prostoru.
66
Navodilo reševanja: Narisan bazen ima notranje mere: dolžina 5 m, širina 2,5 m in
globina 1,8 m. Stene in dno bazena imajo debelino 0,3 m. Zaželeli smo si 3 m daljši in 2
m širši bazen.
a) Na črto zapiši notranje mere novega bazena: dolžina: _______________, širina:
_______________ in globina: _______________. (2 točki)
b) V programu ciciCAD nariši pravokotno projekcijo večjega bazena in ga pravilno
kotiraj. Pravokotna projekcija naj vsebuje tudi glavo tehnične risbe z vsemi
potrebnimi podatki (ime risbe, št. risbe, ime šole, ime konstruktorja, merilo). (5
točk)
Rešitev:
a) Notranje mere novega bazena: dolžina: 8 m, širina: 4,5 m in globina: 1,8 m. Za
pravilen izračun ene mere bazena dobi učenec 1 točko. Za pravilen izračun vseh
mer dobi učenec 2 točki.
b)
Slika 6.27: Pravokotna projekcija bazena.
Vseh možnih točk je 5. Za vsako pravilno narisano projekcijo dobi učenec 1 točko, slika
6.27. Za pravilno kotiranje dobi učenec 1 točko in še 1 točko za izpolnjeno glavo
tehnične risbe.
67
6.5 SINTEZA
Je povezovanje delov in elementov v novo celoto, preglednica 6.5. V to stopnjo znanja

sodi povezovanje posameznih projekcij v novo pravokotno projekcijo, razvijanje in
oblikovanje novih idej v pravokotni projekciji, priporočanje in načrtovanje idejnih
rešitev v pravokotni projekciji. Urejanje in kombiniranje delov in elementov tako, da
sestavljajo vzorec ali strukturo, ki do tedaj še ni obstajala ali ni bila razvidna. Sem
prištevamo utemeljevanje odločitev, samostojno interpretiranje še nepoznane
problemske situacije, samostojno načrtovanje strategij v pravokotni projekciji in
oblikovanje novih modelov in struktur v pravokotni projekciji. Ravnanje na tej stopnji
oblikujeta kreativnost in divergentnost. Odgovori so novi in enkratni.
Preglednica 6.5: Primeri nalog za taksonomsko raven Sinteza.
Standard Tip
Naloga Učni cilj (UC20–UC24 ) Točke NT
znanja naloge
20 S pomočjo ene projekcije uvidi pravokotno projekcijo MSZ2 4 POV S
predmeta.
21 Iz danih projekcij sestavi novo pravokotno projekcijo TSZ1 9 POV T
predmeta.
22 Za dan predmet predlaga rešitev v pravokotni TSZ2 4 PRB L
projekciji in utemelji svojo rešitev.
23 Uredi in kombinira elemente pohištva v tloris sobe. MSZ2 6 PRB S
24 V celoti zna narisati in pojasniti pravokotno projekcijo. TSZ2 8 PRB T
Naloga 20: POV, UC20, MSZ2 (S)

Besedilo naloge: Pri pouku je Jana narisala samo eno projekcijo predmeta, 6.28.
Slika 6.28: Pravokotna projekcija predmeta naloge 20.
68
a) Ko je prišla domov, je pozabila kateri predmet mora dokončati. Ugotovi, kateri
predmet je to, slika 6.29, in na črto zapiši črko pravilnega predmeta. (1 točka)
A B C
Slika 6.29: Slikovni izbor predmetov naloge 20.
b) V programu ciciCAD dopolni pravokotno projekcijo predmeta, če veš, da je

predmet dolg in širok 60 mm, ter ga pravilno kotiraj. (3 točke)
Rešitev:
a) Za pravilen odgovor B dobi učenec 1 točko.
b)
Slika 6.30: Rešitev pravokotne projekcije predmeta naloge 20.
69
Za vsako pravilno narisano projekcijo dobi učenec po 1 točko in za pravilno kotirane
mere dobi učenec še 1 točko, slika 6.30, torej so možne 3 točke.
Naloga 21: POV, UC21, TSZ1 (T)

Besedilo naloge: Narisani so pogledi na predmete, slika 6.31.
Slika 6.31: Slikovni izbor pogledov na predmete naloge 21.
a) Koliko različnih pravokotnih projekcij lahko sestaviš z danih projekcij
predmetov, slika 6.31? (1 točka)
b) Iz danih projekcij predmetov sestavi pravokotne projekcije predmetov in jih
nariši v programu ciciCAD (brez kotiranja). Za vse predmete določi primerne
mere. (4 točke)
c) Za vsako pravokotno projekcijo nariši še predmet v prostoru v programu Google
SketchUp. (4 točke)
70
Rešitev:
a) Iz danih projekcij lahko naredimo štiri pravokotne projekcije predmetov (1
točka).
b)
Slika 6.32: Pravokotne projekcije naloge 21.
Za vsako pravilno sestavljeno pravokotno projekcijo predmeta dobi učenec po 1 točko,

slika 32.
c)
71
Slika 6.33: Predmeti v prostoru naloge 21.
Za vsak pravilno narisan predmet v programu Google SkecthUp dobi učenec 1 točko,
slika 6.33.

Besedilo naloge: Narisan je bazen brez pokrova v merilu 1 : 20, slika 6.34.
(a) (b)
Slika 6.34: (a) Bazen v prostoru in (b) pravokotna projekcija bazena.
a) V programu ciciCAD nariši pravokotno projekcijo pokrova v merilu 1 : 20, ki ga
predlagaš za ta bazen (brez kotiranja). (3 točke)
b) Utemelji, zakaj si se odločil za predlagane dimenzije pokrova. (1 točka)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
72
Rešitev:
a)
Slika 6.35: Pravokotna projekcija pokrova bazena.
Vse možne točke so 3. Za vsako pravilno narisano projekcijo v pravokotni

projekciji dobi učenec 1 točko, slika 6.35.
b) Za pravilno utemeljitev izbranih dimenzij dobi učenec 1 točko.
Naloga 23: PRB, UC23, MSZ2 (S)

Besedilo naloge: Dan je tloris Markove sobe v merilu 1 : 20, slika 6.36.
Slika 6.36: Tloris Markove sobe.
73
Marko ima na izbiro veliko elementov za sestavo nove sobe, slika 6.37.
Slika 6.37: Tlorisi pohištva.
a) V programu ciciCAD uredi dane elemente pohištva, slika 6.37, tako da
upoštevaš vse mere, in jih vstavi v tloris nove sobo, slika 6.36. Porabi toliko
elementov pohištva, kot se ti zdi potrebno. (5 točke)
b) Na kratko opiši zakaj si se odločil za takšno postavitev elementov v sobi. (1
točka)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
74
Rešitev:
a) Ena od možnih rešitev naloge:
Slika 6.38: Rešitev naloge 23.
Vseh možnih točk je 5. Za primerno postavitev vseh glavnih elementov

(postelja, miza, stol, omara) dobi učenec 2 točki, in sicer za dva glavna elementa
po 1 točko. Za koristno postavitev ostalih elementov dobi učenec 1 točko. Za
pravilno narisan tloris sobe (pravilne mere v merilu) v programu ciciCAD dobi
učenec 2 točki, slika 6.38.
b) Za primerno utemeljitev dobi učenec 1 točko, kot na primer: utemeljitev
postavitve mize ob okno, zaradi osvetlitve ali postavitev omare za vrata, zaradi
koristnega izkoriščanja prostora.

a) V programu ciciCAD nariši pravokotno projekcijo tvoje sanjske hiše in pri tem
upoštevaj določene predpisane mere sestavnih delov. Pravokotna projekcija naj
vsebuje tudi glavo tehnične risbe z vsemi potrebnimi podatki (ime risbe, št.
risbe, ime šole, ime konstruktorja, merilo). (4 točke)
b) Na kratko zapiši vse korake nastajanja pravokotne projekcije tvoje hiše v
programu ciciCAD. (3 točke)
75
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
c) Kaj si upošteval/a pri risanju pravokotne projekcije sanjske hiše? (1 točka)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
Rešitev:
Primer primerne sanjske hiše, slika 6.39.
Slika 6.39: Pravokotna projekcija hiše v merilu 1 : 100.
Za risanje pravokotnih projekcij dobi učenec 4 točke, in sicer za vsako projekcijo dobi
učenec 1 točko in za pravilno merilo narisane hiše 1 točko. Za primeren opis korakov
dobi učenec 3 točke. Za primerno utemeljitev risanja pravokotne projekcije svoje
76
sanjske hiše dobi učenec 1 točko. Tukaj upoštevamo: primerno dolžino, primerno širino
in višino ene etaže (nad 2,5 m). Vse podatke pridobi učenec na spletnih straneh.
6.6 VREDNOTENJE
Vrednotenje ali evalvacija je presoja idej, argumentov, rešitev in izdelkov v skladu z

nameni in po različnih kriterijih. Kriteriji so lahko notranji (presojanja primernosti
podatkov, zanesljivost opazovanj) ali zunanji (presojanja učnega gradiva glede na
izbrane ali spominske kriterije). Sem prištevamo vrednotenje raznih rešitev in
postopkov nastanka pravokotne projekcije, presojo primernosti, ustreznosti, izčrpnosti
podatkov, zanesljivosti opazovanj, postopkov v pravokotni projekciji ter presojo dela in
dokumenta glede na argumente, dokaze. Primerjava dela z drugim delom po kriterijih,
preglednica 6.6.
Preglednica 6.6: Primeri nalog za taksonomsko raven Vrednotenje.
Standard Tip
znanja naloge
25 Presodi izčrpnost podatkov v pravokotni projekciji. TSZ1 6 PRB L
26 Presodi primernost podatkov v pravokotni projekciji. TSZ2 5 PRB S
27 Izdela in ovrednoti rešitev v skladu z namenom po TSZ2 9 PRB T
danih kriterijih.

Besedilo naloge: Za izdelavo mize smo mizarju priložili pravokotno projekcijo mize v
merilu 1 : 10, slika 6.40.
77
Slika 6.40: Pravokotna projekcija mize.
a) Presodi ali lahko mizar naredi novo mizo po načrtu pravokotne projekcije, ki
smo jo priložili? (1 točka)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
b) Če meniš, da je pravokotna projekcija mize pomanjkljiva, jo dopolni v programu
ciciCAD. (5 točk)
Rešitev:
a) Na načrtu, ki smo ga priložili za izdelavo mize, manjkajo kotirane mere
določenih sestavnih delov. Po priloženem načrtu ni mogoče narediti mize. Za
pravilen odgovor dobi učenec 1 točko.
78
b)
Slika 6.41: Pravokotna projekcija mize.
Vseh možnih točk je 5. Za pravilno kotirano (predalnik, širina zgornjega dela mize,
širina spodnjega dela mize, dolžina nog mize, višine spodnjega dela mize) dobi učenec
po 1 točko, slika 6.41.

Besedilo naloge: Za izdelavo garaže smo zidarju priložili pravokotno projekcijo garaže
v merilu 1 : 100, slika 6.42.
Slika 6.42: Pravokotna projekcija garaže.
79
a) Presodi, ali je primerna velikost garaže, če želimo v garaži parkirati dva
avtomobila? (1 točka)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
b) Opiši kaj moramo vse upoštevati pri načrtovanju garaže? (2 točki)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
c) Podaj kakšen primer avtomobila z njegovimi merami. (1 točka)
________________________________________________________________
d) Če meniš, da je pravokotna projekcija garaže neprimerna, jo popravi v programu
ciciCAD. (1 točka)
Rešitev:
a) Velikost garaže je popolnoma primerna za dva avtomobila. Za pravilen odgovor
dobi učenec 1 točko.
b) Pri načrtu garaže moramo upoštevati mere dolžine, širine, velikosti avtomobila
in mere dodatnega prostora za udobno parkiranje dveh avtomobilov v eni garaži.
Za popoln odgovor dobi učenec 2 točki.
c) Mere garaže so primerne tudi za dva večja avtomobila, na primer: enoprostoren
avtomobil ima mere v milimetrih: 4180 x 1710 x 1475. Za pravilen odgovor
dobi učenec 1 točko.
d) Pravokotno projekcijo ni potrebno spreminjati. Odgovor je vreden 1 točko.
Naloga 27: PRB, UC27, TZS1 (T)

a) Potrebno je narediti načrt za vrtno uto. Želimo imeti čim manjšo vrtno uto,
vendar dovolj visoko (2 m) in v njej prostora za mizo in klopi za 6 oseb, če
vsaka oseba potrebuje 50 cm širine sedala. V programu ciciCAD nariši načrt
vrtne ute in upoštevaj dane pogoje ter v pravilnem merilu kotiraj samo osnovne
dimenzije (dolžino, širino in višino). Debeline sten in strehe lahko zanemariš. (5
točk)
80
b) Zakaj predlagaš takšno rešitev (obliko vrtne ute)? Kaj vse si upošteval/a pri
načrtu vrtne ute? (4 točk)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
Rešitev:
a)
Slika 6.43: Pravokotna projekcija vrtne ute.
Vseh možnih točk je 5. Primer primerne vrtne ute. Za vsako pravilno narisano
projekcijo dobi učenec 1 točko. Za pravilno merilo in kotiranje dobi učenec po 1
točko, slika 6.43.
b) Vseh možnih točk je 4. Za ustrezno utemeljitev oblike vrtne ute dobi učenec 1
točko. Za ustrezno utemeljitev širine vrat (800 mm), širine mize (v našem
primeru 600 mm) in dolžine sedala (500 mm) dobi učenec po 1 točko. Vsi
podatki so predpisani in jih učenec dobi preko svetovnega spleta.
81
82
7 PRIMERI NALOG ZA TEHNIČNO RISANJE V 8.
RAZREDU
Pri sestavi nalog za tehnično risanje za 8. razred izhajamo iz učnega načrta in s tem
zagotovimo vsebinsko veljavnost. Tudi v tem poglavju so primeri nalog razvrščeni po
Bloomovih taksonomskih stopnjah. Vsak primer naloge ima pripisan tip naloge, učni
cilj (UC), minimalni oziroma temelji standard znanja (MSZ ali TSZ), priloga 12.4.2, in
v oklepaju navidezno težavnost (NT). Splošna navodila za reševanje vsakega tipa nalog
so opisana na strani 38.
7.1 POZNAVANJE
Se kaže kot prepoznavanje izometrične projekcije med ostalimi projekcijami. Sem

prištevamo poznavanje značilnosti izometrične projekcije, poznavanje pravil risanja
izometrične projekcije, poznavanje grafičnega računalniškega orodja za risanje
izometrične projekcije in poznavanje dveh načinov risanja izometrične projekcije v
programu ciciCAD. Znanje na stopnji poznavanja je zapomnitev, preglednica 7.1.
Preglednica 7.1: Primeri nalog za taksonomsko raven Poznavanje.
Standard Tip
znanja naloge
1 Pozna značilnosti črt v izometrični projekciji. MSZ3 2 KO L
2 Pozna najpogosteje uporabljeno orodje v programu MSZ3 1 KO S
ciciCAD za risanje izometrične projekcije.
3 Pozna značilnosti izometrične projekcije. MSZ3 4 KO T
Naloga 1: KO, UC1, MSZ3 (L)

Navodilo reševanja: S kakšno črto in kakšno debelino črte rišemo v izometrični
projekciji vidne ter nevidne robove? (2 točki)
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
83
Rešitev:
Vidne robove rišemo s polno črto debeline 0,5 mm. Nevidne robove rišemo s prekinjeno
črto debeline 0,25 mm. Za vsak odgovor dobi učenec 1 točko.
Naloga 2: KO, UC2, MSZ3 (S)

Navodila reševanja: Katero orodje najpogosteje uporabljamo pri risanju izometrične
projekcije v programu ciciCAD? (1 točka)
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Rešitev:
Za risanje izometrične projekcije v programu ciciCAD najpogosteje uporabljamo orodje
za risanje premic pod kotom. Za ta odgovor bodi učenec 1 točko.
Naloga 3: KO, UC3, MSZ3 (T)

Besedilo naloge: Narisana je izometrična projekcija dvoseda, slika 7.1.
Slika 7.1: Izometrična projekcija dvoseda.
84
Navodilo reševanja: Kaj manjka in kaj je narobe narisano na izometrični projekciji
dvoseda? (4 točke)
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Rešitev:
Na risbi izometrične projekcije manjkajo oznake smeri, poimenovane koordinatne osi.
Narobe so narisani nevidni robovi in odprtina v dvosedu. Za vsak odgovor dobi učenec
po 1 točko in možne so 4 točke.
7.2 RAZUMEVANJE
Za razumevanje izometrične projekcije je značilno dojemanje smisla in bistva le–te.

Sem prištevamo razumevanje nastanka izometrične projekcije, opis nastanka
izometrične projekcije s svojimi besedami, utemeljevanje pomena risanja predmetov v
izometrični projekciji, medsebojni odnos različnih pogledov v izometrični projekciji,
presojanje in napovedovanje učinkov v izometrični projekciji ter sklepanje o posledicah
na osnovi sprememb ene od dimenzij predmeta, preglednica 7.2.
Preglednica 7.2: Primeri nalog za taksonomsko raven Razumevanje.
Standard Tip
znanja naloge
4 Razume nastanek risbe enostavnega fotoaparata v MSZ3 3 UR L
prostoru v programu Google SketchUp.
5 Razvrsti risbe nastanka izometrične projekcije v MSZ3 3 UR S
programu ciciCAD.
6 Razvrsti opisane korake nastanka izometrične MSZ3 3 UR T
projekcije v programu ciciCAD.
85
Naloga 4: UR, UC4, MSZ3 (L)
Besedilo naloge: V programu Google SketchUp so narisane risbe nastanka enostavnega
fotoaparata v prostoru, slika 7.2.
__________ __________ __________
__________ __________ __________
Slika 7.2: Slikovni izbor nastanka enostavnega fotoaparata v programu Google SketchUp.
Navodilo reševanja: Po pravilnem vrstnem redu razvrsti risbe nastanka enostavnega

fotoaparata v prostoru, slika 7.2, tako da prvi risbi pripada število 1. (3 točke)
Rešitev:
Pravilni vrstni red: 6, 1, 3, 5, 4 in 2. Za dve pravilno zaporedno razvrščeni risbi dobi
učenec 1 točko, za štiri pravilno zaporedno razvrščene risbe 2 točki in za vse pravilno
zaporedno razvrščene risbe 3 točke.
Naloga 5: UR, UC5, MSZ3 (S)

Besedilo naloge: V programu ciciCAD smo narisali izometrično projekcijo
sestavljenega predmeta, kot prikazujejo risbe, slika 7.3.
86
________ ________ ________
________ ________ ________
________ ________
Slika 7.3: Slikovni izbor nastanka izometrične projekcije.
Navodilo reševanja: Po pravilnem vrstnem redu razvrsti risbe nastanka izometrične

projekcije v programu ciciCAD. Vseh risb je sedem in prvi risbi nastanka izometrične
projekcije pripada število 1. (3 točke)
87
Rešitev:
Pravilni vrstni red risb nastanka izometrične projekcije: 3, 2, 7, 5, 4, (odvečna risba), 6
in 1. Za dve pravilno zaporedno razvrščeni risbi dobi učenec 1 točko, za štiri pravilno
zaporedno razvrščene risbe 2 točki in za vse pravilno zaporedno razvrščene risbe 3
točke.
6. Naloga: UR, UC6, MSZ3 (T)

Besedilo naloge: Opisani so koraki nastanka izometrične projekcije predmeta,
sestavljenega iz treh delov:
_____ korak: Dodamo še tretji del sestavljenega predmeta. S pomočjo pomožnih črt in
vzporednic oblikujemo tretji del predmeta. Na koncu poudarjeno izrišemo
robove tega dela predmeta.
_____ korak: S pomočjo narisanih pomožnih črt in vzporednic poudarjeno izrišemo
robove spodnjega dela predmeta.
_____ korak: Predmet v izometrični projekciji ustrezno kotiramo oziroma opremimo z
ustreznimi merami.
_____ korak: Črte vidnih robov primerno odebelimo (0,5 mm). Črte nevidnih robov
primerno odebelimo (0,25mm) in izrišemo črtkano.
_____ korak: S pomočjo pomožnih črt in vzporednic nadgradimo spodnji del predmeta.
Na koncu poudarjeno izrišemo robove tega dela predmeta.
_____ korak: Narišemo prostorski kot z vsemi oznakami za risanje izometrične
projekcije.
_____ korak: Izbrišemo vse pomožne črte, tako da na risbi izometrične projekcije
ostanejo le poudarjeni robovi predmeta.
_____ korak: Narišemo vse pomožne črte.
_____ korak: S pomočjo pomožnih črt narišemo vzporednice zunanjega kvadra.
Navodilo reševanja: Razvrsti po pravilnem vrstnem redu nastanek izometrične

projekcije v programu ciciCAD. Pred vsak korak napiši število, ki ustreza vrstnemu
redu risanja izometrične projekcije predmeta, tako da prvemu koraku risanja pripada
število 1. (3 točke)
88
Rešitev:
Pravilni vrstni red korakov nastanka izometrične projekcije: 5, 3, (odvečen korak), 7, 4,
1, 6, (odvečen korak) in 2. Za dva pravilno zaporedno razvrščena koraka dobi učenec 1
točko, za štiri pravilno zaporedno razvrščeni koraki 2 točki in za vse pravilno zaporedno
razvrščene korake 3 točke.
7.3 UPORABA
Se kaže v uporabi splošnih pravil pri risanju izometrične projekcije v konkretnih, za

učenca novih primerih, preglednica 7.3. Na tej stopnji so problemi risanja izometrične
projekcije lahko podobni že znanim, vendar z nekaterimi novostmi. Bistvo je
samostojno reševanje in pojasnjevanje problemsko zastavljenih nalog za risanje
izometrične projekcije z geometrijskim orodjem in svinčnikom ter grafično
računalniškim orodjem, napovedovanje učinkov in posledic povezanih z izometrično
projekcijo. Na osnovi osvojenih principov in posplošitev reševati nove probleme
povezane s izometrično projekcijo.
Preglednica 7.3: Primeri nalog za taksonomsko raven Uporaba.
Standard Tip
znanja naloge
7 Na podlagi izometrične projekcije sestavi predmet v MSZ3 4 PRB L
programu BlockCAD in Google SketchUp.
8 Uporabi pravila risanja izometrične projekcije v TSZ3 8 PRB S
programu ciciCAD.
9 Sklepa o posledicah na osnovi sprememb ene od MSZ4 6 PRB T
dimenzij in zna narisati izometrično projekcijo v
programu ciciCAD.
Naloga 7: PRB, UC7, MSZ3 (L)

Besedilo naloge: Dana je izometrična projekcija hiše, slika 7.4.
89
Slika 7.4: Izometrična projekcija hiše.
Navodilo reševanja: S pomočjo dane izometrične projekcije sestavi hišo v programu

BlockCAD in Google SketchUp. (4 točke)
Rešitev:
(a) (b)
Slika 7.5: Hiša v programu (a) BlockCAD in (b) Google SketchUp.
Za vsak program posebej velja, da za nepopolno sestavljeno hišo dobi učenec 1 točko.
Za popolno sestavljeno hišo dobi učenec 2 točki, slika 7.5, torej so 4 možne točke.
90
Besedilo naloge: V programu Google SkethUp je v prostoru narisano stoječe svetilo,
slika 7.6.
Slika 7.6: Stoječe svetilo v programu Google SketchUp.
Navodilo reševanja: Vse mere svetila približno oceni in v programu ciciCAD nariši
izometrično projekcijo. (8 točk)
Rešitev:
Slika 7.7: Izometrična projekcija stoječega svetila.
91
Za popolnoma pravilno narisano izometrično projekcijo dobi učenec 8 točk, in sicer za
spodnji valj, stojalo, zgornji valj in zgornji del stojala dobi učenec po 1 točko. Za
pravilno označene vidne in nevidne robove za vsak sestavni del posebej dobi učenec še
po 1 točko, slika 7.7.
Naloga 9: PRB, UC9, MSZ4 (T)

Besedilo naloge: Vesna je v merilu 1 : 20 narisala izometrično projekcijo, slika 7.8.
Slika 7.8: Omara v izometrični projekciji.
Navodilo reševanja: Mere Vesnine omare v izometrični projekciji so: dolžina 1200
mm, širina 600 mm in višina 1300 mm. Podstavek omare je dolg 1200 mm, širok 560
mm in visok 100 mm. Peter je narisal 400 mm višjo omaro v merilu 1 : 20. V programu
ciciCAD nariši izometrično projekcijo Petrove omare. Izometrična projekcija naj
vsebuje tudi glavo tehnične risbe z vsemi potrebnimi podatki (ime risbe, št. risbe, ime
šole, ime konstruktorja, merilo). (6 točk)
92
Rešitev:
Slika 7.9: Izometrična projekcija omare.
Za popolnoma pravilno narisano izometrično projekcijo dobi učenec 6 točk, in sicer za

pravilno narisan zunanji kvader, podstavek omare, razdelek omare, pravilno označene
vidne robove, pravilno označene nevidne robove in pravilno izpolnjeno glavo tehnične
risbe dobi učenec po 1 točko, slika 7.9.
7.4 ANALIZA
Zajema razčlenjevanje izometrične projekcije na njene sestavne dele ali elemente,

ugotavljanje odnosov med temi deli in načine medsebojne povezave. Sem prištevamo
določanje posameznih elementov, razčlenjevanje, primerjanje in ugotavljanje povezav
med pogledi na predmet v izometrični projekciji. Bistvo je videnje struktur oziroma
idej, ki so za sporočilom izometrične projekcije, preglednica 7.4.
93
Preglednica 7.4: Primeri nalog za taksonomsko raven Analiza.
Standard Tip
znanja naloge
10 Izometrično projekcijo razstavi na sestavne dele. Poveže MSZ3 4 POV L
izometrično projekcijo predmeta z njegovo pravokotno
projekcijo.
11 Poveže izometrično projekcijo predmeta z ustrezno TSZ3 8 POV S
pomanjkljivo pravokotno projekcijo in v programu
ciciCAD nariše manjkajoče projekcije.
12 Poveže izometrično projekcijo predmeta z ustrezno TSZ3 8 POV T
pomanjkljivo pravokotno projekcijo in v programu
ciciCAD nariše manjkajoče dele projekciji.
13 Nariše pravokotni projekciji kock in primerja TSZ3 6 PRB L
izometrični projekciji.
14 Analizira mere vgradne mere, izračuna mere odprtine in TSZ3 5 PRB S
nariše izometrično projekcijo odprtine v steni.
15 Primerja odnose med sestavnimi deli predmeta in nariše TSZ3 7 PRB T
Naloga 10, UC10, MZS3 (L)

Besedilo naloge: Narisane so izometrične projekcije predmetov, slika 7.10.
1 ____________ 2 ____________
3 ____________ 4 ____________
Slika 7.10: Slikovni izbor izometričnih projekcij naloge 10.
94
Pravokotne projekcije danih predmetov, slika 7.11.
A B
C D
Navodilo reševanja: Za vsako izometrično projekcijo, slika 7.10, poišči ustrezno

pravokotno projekcijo predmeta, slika 7.11. (4 točke)
95
Rešitev:
Pravilni vrstni red pravokotnih projekcij: 1B, 2A, 3D in 4E. Učenec dobi za vsako
pravilno povezavo po 1 točko.

Besedilo naloge: Narisane so izometrične projekcije klobukov, slika 7.12.
1 ___________ 2 ___________
3 ___________ 4 ___________
Slika 7.12: Slikovni izbor izometričnih projekcij klobukov.
V koordinatnem sistemu so narisane pomanjkljive pravokotne projekcije klobukov,

slika 7.13.
96
A B
C D
E F
Slika 7.13: Slikovni izbor pravokotnih projekcij klobukov.
97
a) Za vsako izometrično projekcijo, slika 7.12, poišči ustrezno pravokotno
projekcijo, slika 7.13. (4 točke)
b) V programu ciciCAD dopolni posamezne projekcije predmeta. (4 točke)
Rešitev:
a) Pravilni vrsti red tehničnih risb: 1C, 2A, 3E in 4D. Za vsako pravilno povezavo
b)
(A) (C)
(D) (E)
98
Vseh možnih točk je 4, in sicer za vsako pravilno dopolnjeno pravokotno projekcijo
dobi učenec po 1 točko, slika 7.14.
Naloga 12: POV, UC12, TSZ3 (T)

Besedilo naloge: Narisane so izometrične projekcije črk, slika 7.15.
1 ___________ 2 ___________
3 ___________ 4 ___________
Slika 7.15: Slikovni izbor izometričnih projekcij črk.
V koordinatnem sistemu so narisane pomanjkljive pravokotne projekcije klobukov,

slika 7.16.
99
A B
C D
E F
Slika 7.16: Slikovni izbor pravokotnih projekcij črk.
100
a) Za vsako izometrično projekcijo, slika 7.15, poišči ustrezno pravokotno
projekcijo, slika 7.16. (4 točke)
b) V programu ciciCAD dopolni posamezne projekcije in dele projekcij predmeta.
(4 točke)
Rešitev:
a) Pravilni vrsti red tehničnih risb: 1F, 2E, 3B, in 4A. Za vsako pravilno povezavo
b)
(A) (B)
(E) (F)
Za vsako pravilno dopolnjeno pravokotno projekcijo dobi učenec po 1 točko, slika 7.17,
torej so 4 možne točke.
101
Naloga 13: UC13, TSZ3 (L)
Besedilo naloge: V tridimenzionalni mreži sta narisani kocki, slika 7.18.
Slika 7.18: Izometrični projekciji kock.
a) V programu ciciCAD nariši izometrični projekciji kock brez tridimenzionalne
mreže. (4 točke)
b) Kaj imata skupnega izometrični projekciji kock in v čem se razlikujeta? (2 točki)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
102
Rešitev:
a)
Za vsako pravilno narisano izometrično projekcijo kocke dobi učenec po 2 točki,

slika 7.19, in vseh možnih točk je 4.
b) V izometrični projekciji imata kocki enako narisano zunanjo kocko in različno
vstavljen ali postavljen manjši kvader. Pri prvi kocki je skoraj celoten kvader
neviden in zato narisan s prekinjeno črto. Pri drugi kocki je obratno, saj je
kvader postavljen na kocko in zato viden skoraj v celoti. Za celoten pravilen
odgovor dobi učenec 2 točki.

Besedilo naloge: V merilu 1 : 20 je narisana izometrična projekcija vgradne omare,
slika 7.20.
103
Slika 7.20: Izometrična projekcija omare.
a) Na podlagi izometrične projekcije vgradne omare izračunaj, koliko mora biti
dolga, visoka in globoka odprtina v steni, če želimo okoli omare 50 mm prostega
prostora. Odgovore podaj v milimetrih. (2 točki)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
b) V programu ciciCAD nariši odprtino za vgradno omaro. (3 točke)
Rešitev:
a) Odprtina v steni mora biti 1300 mm dolga, 1650 mm visoka in 650 mm
globoka. Za en pravilen odgovor dobi učenec 1 točko. Za popoln odgovor dobi
učenec 2 točki.
104
b)
Slika 7.21: Izometrična projekcija odprtine.
Za popolno narisano izometrično projekcijo dobi učenec 3 točke, slika 7.21.

Upoštevamo pravilno določene dolžino, širino in višino kvadra (dolžina je na osi x),
pravilno narisani vidni in nevidni robovi.

Besedilo naloge: V programu Google SketchUp je narisan dvosed, slika 7.22.
Slika 7.22: Dvosed v programu Google SketchUp.
Navodilo reševanja: Mere zunanjega kvadra so: dolžina 1400 mm, širina 800 mm in
višina 700 mm. Mere notranjega kvadra so: 1100 mm, širina 650 mm in višina 300 mm.
a) Potrebujemo trosed, ki bo imel 550 mm več prostora za sedenje kot dvosed.
Izračunaj in podaj mere za izdelavo troseda pri obrtniku. Mere zunanjega
105
kvadra: dolžina: _______________, širina: _______________ in globina:
_______________ ter mere notranjega kvadra: dolžina: _______________,
širina: _______________ in globina: _______________. (4 točke)
b) V programu ciciCAD nariši izometrično projekcijo troseda v merilu 1 : 20.
Izometrična projekcija naj vsebuje tudi glavo tehnične risbe z vsemi potrebnimi
podatki (ime risbe, št. risbe, ime šole, ime konstruktorja, merilo). (3 točke)
Rešitev:
a) Mere zunanjega kvadra: 1950 mm x 800 mm x 700 mm. Za pravilen izračun ene
mere dobi učenec 1 točko. Za pravilen izračun vseh mer dobi učenec 2 točki in
enako velja za mere notranjega kvadra. Mere notranjega kvadra: 1650 mm x 650
mm x 300 mm. Vseh možnih točk je 4.
b)
Slika 7.23: Izometrična projekcija troseda.
Za popolno pravilno narisano izometrično projekcijo dobi učenec 3 točke, slika 7.23.
Upoštevamo pravilno določene dolžino, širino in višino zunanjega in notranjega kvadra
(dolžina je na osi x), pravilno narisane vidne in nevidne robove.
106
7.5 SINTEZA
Je povezovanje delov in elementov v novo celoto. V to stopnjo znanja sodi povezovanje

posameznih projekcij v novo izometrično projekcijo, razvijanje in oblikovanje novih
idej, priporočanje in načrtovanje idejnih rešitev v izometrični projekciji ter urejanje in
kombiniranje delov in elementov tako, da sestavljajo vzorec ali strukturo, ki do tedaj še
ni obstajala ali ni bila razvidna. Sem prištevamo utemeljevanje odločitev, samostojno
interpretiranje še nepoznane problemske situacije, samostojno načrtovanje strategij v
izometrični projekciji in oblikovanje novih modelov in struktur v izometrični projekciji.
Ravnanje na tej stopnji oblikujeta kreativnost in divergentnost. Odgovori so novi in
enkratni, preglednica 7.5.
Preglednica 7.5: Primeri nalog za taksonomsko raven Sinteza.
Standard Tip
Naloga Učni cilj (UC16–UC21 ) Točke NT
znanja naloge
16 Poveže pravokotno projekcijo predmeta z njegovo MSZ3 4 POV L
17 Poveže pravokotno projekcijo predmeta z ustrezno TSZ3 8 POV S
pomanjkljivo izometrično projekcijo in v programu
ciciCAD nariše manjkajoče dele.
18 Poveže projekcije v novo pravokotno projekcijo in v TSZ3 8 POV T
programu ciciCAD nariše izometrično projekcijo
predmeta.
19 Za dan predmet oblikuje rešitev v izometrični projekciji MSZ4 4 PRB L
in utemelji svojo rešitev.
20 Utemelji spremembo izometrične projekcije in sestavi TSZ3 6 PRB S
novo pravokotno projekcijo ter v celoti nariše
21 V celoti zna narisati in pojasniti izometrično projekcijo. TSZ3 8 PRB T
107
Naloga 16: POV, UC16, MZS3 (L)
Besedilo naloge: Narisane so pravokotne projekcije predmetov, slika 7.24.
1 ___________ 2 ___________
3 ___________ 4 ___________
108
Izometrične projekcije danih predmetov, slika 7.25.
A B
C D
Slika 7.25: Slikovni izbor izometričnih projekcij naloge 16.
109
Navodilo reševanja: Za vsako pravokotno projekcijo, slika 7.24, poišči ustrezno
izometrično projekcijo predmeta, slika 7.25. (4 točke)
Rešitev:
Pravilni vrstni red pravokotnih projekcij: 1B, 2D, 3E in 4C. Učenec dobi za vsako
pravilno povezavo po 1 točko.
Naloga 17: POV, UC17, TSZ3 (S)

Besedilo naloge: V pravokotni koordinatni mreži so narisane pravokotne projekcije
različnih oblik bazenov, slika 7.26.
1 ___________ 2 ___________
3 ___________
Slika 7.26: Pravokotne projekcije bazenov.
110
V tridimenzionalni mreži so narisane pomanjkljive izometrične projekcije bazenov,
slika 7.27.
A B
C D
Slika 7.27: Izometrične projekcije bazenov.
111
a) Za vsako pravokotno projekcijo poišči ustrezno izometrično projekcijo bazena.
(3 točke)
b) V programu ciciCAD dopolni izometrične projekcije bazenov. (5 točke)
Rešitev:
a) Pravilni vrsti red tehničnih risb: 1C, 2B in 3D. Za vsako pravilno povezavo
b)
(C) (B)
(D)
Slika 7.28: Rešitve izometričnih projekcij bazenov.
Vseh možnih točk je 5. Pri vsaki izometrični projekciji dobi učenec za pravilno
dopolnjene dele 1 točko in dodatno 1 točko za pravilno narisane simetrale v projekciji,
slika 7.28, in možne so 3 točke.
112
Naloga 18: POV, UC 18, TSZ3 (T)
Besedilo naloge: Narisani so pogledi na predmete, slika 7.29.
Slika 7.29: Slikovni izbor pogledov na predmete naloge 18.
a) Iz danih projekcij predmetov sestavi pravokotne projekcije predmetov in jih
nariši v programu ciciCAD (brez kotiranja). Za vse predmete določi primerne
mere. (4 točke)
b) V programu ciciCAD za vsako pravokotno projekcijo nariši izometrično
projekcijo predmeta. (4 točke)
113
Rešitev:
a)
Slika 7.30: Pravokotne projekcije predmetov naloge 18.
Za vsako pravilno sestavljeno pravokotno projekcijo predmeta dobi učenec po 1 točko,

slika 7.30.
b)
114
Slika 7.31: Predmeti v izometrični projekciji naloge 18.
Za vsako pravilno narisano izometrično projekcijo predmeta dobi učenec 1 točko, slika
7.31.
Naloga 19: PRB, UC 19, MSZ4 (L)

Besedilo naloge: V izometrični projekciji je narisana uta brez strehe, slika 7.32.
Slika 7.32: Uta v izometrični projekciji.
a) V programu ciciCAD nariši izometrično projekcijo strehe, ki jo prelagaš za to
uto. (3 točke)
115
b) Utemelji, zakaj si se odločil za predlagane dimenzije strehe? (1 točka)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
Rešitev:
a)
Slika 7.33: Streha ute v izometrični projekciji.
Za pravilno narisano izometrično projekcijo dobi učenec 3 točke, in sicer za pravilne

dimenzije strehe dobi učenec 1 točko, za pravilno narisano izometrično projekcijo
(vidni in nevidni robovi) pa 2 točki, slika 7.33.
b) Za pravilno utemeljitev izbranih dimenzij dobi učenec 1 točko.
Naloga 20: PRB, UC 20, TSZ3 (S)

Besedilo naloge: Narisana je pravokotna projekcija črke E z dvema projekcijama, slika
7.34 (a), in izometrična projekcija črke E, slika 7.34 (b).
116
(a) (b)
Slika 7.34: (a) Pravokotna projekcija in (b) izometrična projekcija E črke.
a) Kaj se zgodi z izometrično projekcijo črke E, če v pravokotni projekciji
zamenjamo narisani projekciji? (2 točki)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
b) V programu ciciCAD nariši celotno novo pravokotno projekcijo in izometrično
projekcijo črke E, ki je nastala s to spremembo projekcij. (4 točke)
Rešitev:
a) Če v pravokotni projekciji zamenjamo dve projekciji, se spremeni izometrična
projekcija črke E. Spremeni se pozicija črke, tako iz stoječe črke E nastane
ležeča črka E. Za vsak odgovor dobi učenec po 1 točko.
117
b)
(a) (b)
Za popolnoma pravilno narisano pravokotno projekcijo, slika 7.35 (a) dobi učenec 2
točki in za izometrično projekcijo, slika 7.35 (b), dobi učenec 2 točki.

a) V programu ciciCAD nariši izometrično projekcijo tvoje sanjske hiše in pri tem
upoštevaj določene predpisane mere sestavnih delov. Izometrična projekcija naj
vsebuje zunanji obris hiše in glavo tehnične risbe z vsemi potrebnimi podatki
(ime risbe, št. risbe, ime šole, ime konstruktorja, merilo). (4 točke)
b) Na kratko zapiši vse korake nastajanja izometrične projekcije tvoje hiše v

programu ciciCAD. (3 točke)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
118
c) Kaj si upošteval/a pri risanju izometrične projekcije sanjske hiše? (1 točka)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
Rešitev:
Primer primerne hiše, slika 7.36.
Slika 7.36: Izometrična projekcija hiše v merilu 1 : 100.
Za pravilno narisano izometrično projekcijo dobi učenec 4 točke, in sicer za vsak

pogled (v smeri osi x, y in z) hiše 1 točko in za pravilno merilo narisane hiše v
izometrični projekciji 1 točko. Za primeren opis korakov dobi učenec 3 točke. Za
primerno utemeljitev risanja izometrične projekcije svoje sanjske hiše dobi učenec 1
točko. Tukaj upoštevamo: primerno dolžino, primerno širino in višino ene etaže (nad
2,5 m). Vse podatke pridobi učenec na spletnih straneh.
119
7.6 VREDNOTENJE
Vrednotenje ali evalvacija je presoja idej, argumentov, rešitev in izdelkov v skladu z

nameni in po različnih kriterijih. Kriteriji so lahko notranji (presojanja primernosti
podatkov, zanesljivost opazovanj) ali zunanji (presojanja učnega gradiva glede na
izbrane ali spominske kriterije). Sem prištevamo vrednotenje raznih rešitev in
postopkov nastanka izometrične projekcije, presojo primernosti, ustreznosti, izčrpnosti
podatkov, zanesljivosti opazovanj, postopkov v izometrični projekciji, preglednica 7.6.
Preglednica 7.6: Primeri nalog za taksonomsko raven Vrednotenje.
Standard Tip
znanja naloge
22 Presodi izčrpnost podatkov v izometrični projekciji. TSZ3 8 PRB L
23 Presodi primernost števila danih plošč za prekritje TSZ3 6 PRB S
terase in nariše prekrito teraso.
24 Izdela in ovrednoti rešitev v skladu z namenom po TSZ3 9 PRB T
danih kriterijih.

Besedilo naloge: Za izdelavo mize smo mizarju priložili izometrično projekcijo mize v
merilu 1 : 10, slika 7.37.
Slika 7.37: Miza v izometrični projekciji.
120
a) Presodi ali lahko mizar naredi novo mizo po načrtu izometrične projekcije, ki
smo jo priložili, slika 7.37? Čemu služi ta izometrična projekcija mize? (2 točki)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
b) Če meniš, da je izometrična projekcija mize pomanjkljiva, jo dopolni v

programu ciciCAD. (6 točk)
Rešitev:
a) Na načrtu, ki smo ga priložili za izdelavo mize, manjkajo kotirane mere
sestavnih delov. Po priloženem načrtu ni mogoče narediti mize. Takšna
izometrična projekcija služi za prostorsko predstavo mize. Za vsak odgovor dobi
učenec po 1 točko.
b)
Slika 7.38: Kotiranje mize v izometrični projekciji.
Za pravilno kotirane vse mere dobi učenec 6 točk, in sicer za pravilno kotirano: dolžino,
širino, višino, višino zgornjega dela mize, dolžino in širino nog mize, dolžino in širino
med nogami, dobi učenec po 1 točko, slika 7.38.
121
Besedilo naloge: V tridimenzionalni mreži je v merilu 1 : 25 narisana izometrična
projekcija terase in plošče, slika 7.39.
Slika 7.39: Terasa.
Navodilo reševanja: Kupili smo 30 plošč s katerimi želimo prekriti teraso, slika 7.38.
a) Presodi, ali je dovolj 30 plošč za prekritje terase? (1 točka)
________________________________________________________________
b) V programu ciciCAD prekrij teraso z danimi ploščami. (4 točke)
c) Koliko plošč potrebujemo za prekritje terase? (1 točka)

________________________________________________________________
Rešitev:
a) Za prekritje terase ne bo dovolj 30 plošč. Za pravilen odgovor dobi učenec 1
točko.
122
b) Ena od možnosti pokritja terase, slika 7.40:
Slika 7.40: Prekrita terasa.
Možne so 4 točke. Učenec dobi po 1 točko za pravilno risanje naslednjih

elementov: velikost plošč, razpolovitev plošč, risanje vidnih in risanje vseh
nevidnih robov.
c) Za prekritje terase potrebujemo 37,5 plošč. Za pravilen odgovor dobi učenec 1
točko.
Naloga 24, UC24, TZS3 (T)

a) Potrebno je narediti načrt za vrtno uto. Želimo imeti čim manjšo vrtno uto,
vendar dovolj visoko (2 m), v njej prostora za mizo in šest sedežev, če vsaka
oseba potrebuje 50 cm širine sedala. V programu ciciCAD nariši izometrično
projekcijo vrtne ute in upoštevaj dane pogoje. (5 točk)
b) Zakaj predlagaš takšno rešitev (obliko vrtne ute)? Kaj vse si upošteval/a pri
načrtu vrtne ute? (4 točk)
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
________________________________________________________________
123
Rešitev:
a)
Slika 7.41: Izometrična projekcija vrtne ute.
Možnih je 5 točk. Za primer primerne vrtne ute v merilu dobi učenec 1 točko. Za
pravilno narisano izometrično projekcijo (vidni, nevidni robovi, vrata, okno)
dobi učenec 4 točke, slika 7.41.
b) Za ustrezno utemeljitev oblike vrtne ute dobi učenec 1 točko. Za ustrezno
utemeljitev mer dobi učenec 3 točke, in sicer za utemeljitev širine vrat (800
mm), širine mize (v našem primeru 600 mm), dolžino sedala (500 mm) dobi
učenec po 1 točko. Vsi podatki so predpisani in jih učenec dobi preko
svetovnega spleta.
124
8 DISKUSIJA
Na kakšen način in s kakšnimi rešitvami smo dosegli zadane cilje C1–C6 poglavja 1.2,
je v nadaljevanju obrazloženo po posameznih ciljih.
C1: Predstaviti navodila in konkretne napotke, ki jih predlaga DK za vodenje NPZ

v osnovni šoli, za sestavo nalog v preizkusih znanja.
DK za vodenje NPZ v osnovni šoli je pripravila konkretne napotke za sestavo

preizkusov znanja. Pri sestavi nalog za tehnično risanje z izbranim naborom CAD
programskih orodij smo upoštevali naslednje napotke: pri sestavljanju nalog smo
izhajali iz učnega načrta; naloge vključujejo vse ravni standardov znanja, ki so
predpisani v učnih načrtih; naloge so razvrščene po tipih nalog; naloge so v obliki
vprašanj in ne v obliki nedokončanega stavka; pri nalogah izbirnega tipa je vedno
primerno število možnih enako obsežnih odgovorov (pet možnosti); v problemskih
nalogah je risba pred navodili reševanja, saj je smiselno, da učenec najprej pogleda
uvodno informacijo in šele nato navodila; v problemskih nalogah in pri nalogah kratkih
odgovorov, je določeno mesto, kamor učenec zapiše odgovor; v nalogah uporabljamo
trdilno obliko stavkov; v nalogah tipa povezovanja je v enem stolpcu več postavk kot v
drugem in za vsak tip nalog so na začetku poglavja navedena navodila reševanja.
C2: Analizirati rezultate učencev na NPZ za predmet TiT za leto 2007/08 v zvezi s
tehničnim risanjem v 7. in 8. razredu.
Preizkus znanja iz TiT je na R opravljalo 4841 učencev iz 121 šol. Povprečno doseženo
število točk je bilo 18,4 (55,8 %), kar predstavlja solidno oziroma dobro stanje za
predmet, ki je bil tokrat prvič preverjen na NPZ in se poleg tega ne poučuje v 9.
razredu. Standardni odklon je bil precej velik, in sicer 17,4 %, iz česar sklepamo, da so
razlike v znanju. InT nam pove, kako uspešno so preizkus reševali učenci, je 0,56 in je
enak povprečnemu doseženemu številu točk v odstotkih. Indeks zanesljivosti preizkusa
je 0,83. Učenci 9. razreda, ki se zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov niso
mogli udeležiti NPZ v R, so lahko preizkuse opravljali na N. Preizkus znanja je
opravljalo 37 učencev, kar je 82,2 % od vseh prijavljenih. Povprečno doseženo število
točk je bilo 17,11 (51,8 %), kar predstavlja precej slabši rezultat uspešnosti učencev kot
125
na R. Prikazani dosežki učencev in pregled uspešnosti reševanja nalog v preizkusu so
podali ugotovitev, da so bile naloge in preizkus znanja ustrezno sestavljeni. Učenci niso
imeli težav pri reševanju posameznih tipov nalog v preizkusu, prav tako nismo zaznali
problemov pri razumevanju besedil in navodil za reševanje. Pri sestavljanju nalog so
upoštevali, da učenci v 9. razredu nimajo redne ure pouka tega predmeta. Predmetna
komisija za TiT je s pokazanim znanjem zadovoljna. Z uspešnostjo reševanja nalog se
je potrdila pravilna konceptualna usmerjenost TiT, ki v okviru uporabe učnih strategij
razvija smisel za razumevanje tehnike, razvija spretnosti in delovne navade ter oblikuje
odnos do vrednotenja rezultatov in dosežkov lastnega dela. Pravilno razumevanje
preverjanja znanja, poglobljeno in korektno izvajanje projektnega ter socialno
konstruktivističnega načina dela sta tisti strategiji dela, ki bosta tudi v prihodnje
zagotavljali ustrezna znanja učencev v okviru TiT.
C3: Oceniti primernost nalog na NPZ za tehnično risanje v 7. in 8. razredu.
Vse naloge na NPZ iz predmeta TiT so bile vsebinsko veljavne, saj učni cilji in
standardi izhajajo iz učnega načrta. Naloge R in N NPZ iz TiT so v večini sestavljene
po navodilih za pripravo preizkusov znanja, ki jih je pripravila DK za vodenje NPZ.
Naloge so se v povprečju izkazale za srednje težke. Nekatere naloge so bile opredeljene
v napačno Bloomovo taksonomsko stopnjo. Vse naloge, ki vsebujejo risbe pravokotnih
projekcij, so tehnično neustrezne, saj vsebujejo pravokotne projekcije vstavljene v
pomanjkljive koordinatne sisteme brez označenih smeri in poimenovanih koordinatnih
osi. Zaradi te tehnične pomanjkljivosti je veliko nalog neprimernih za NPZ.
C4: Ugotoviti pokritost nalog v e–gradivih, učbenikih in delovnih zvezkih za

tehnično risanje.
Spletno gradivo nudi malo nalog za tehnično risanje za osnovne šole. Tehnična založba
nam nudi dve didaktično primerni predstavitvi nastanka pravokotne oziroma
izometrične projekcije. Na portalu za učitelje [22] imamo PowerPoint predstavitev, ki
vsebuje primerne tehnične risbe (vključno z označenimi koordinatnimi osmi), ki so
nujno potrebne pri postopni in nazorni razlagi nastanka pravokotne projekcije. Za
predstavitev tehničnega risanja s pomočjo računalniškega grafičnega orodja ciciCAD
126
imamo na spletni strani [31] didaktično primerna navodila uporabe programa in primer
nastanka pravokotne projekcije v programu.
U za 7. razred vsebujejo razlago nastanka pravokotne projekcije zgrajeno po učnih

načelih postopnosti in nazornosti. Učbenika U1 in U3 imata poleg razlage nastanka
pravokotne projekcije s svinčnikom in geometrijskih orodjem tudi obširno razlago
konstruiranja pravokotne projekcije s pomočjo grafičnega računalniškega orodja
ciciCAD. V razlago nastanka pravokotne projekcije ni vključena oznaka koordinatnih
osi v koordinatnem sistemu. V DZ za 7. razred so naloge odprtega tipa s slikovnim
gradivom, naloge dopolnjevanja in naloge kratkih odgovorov. DZ vsebujejo pravokotne
projekcije vstavljene v pomanjkljive koordinatne sisteme brez označenih smeri in
poimenovanih koordinatnih osi. V nobenem DZ ni primerov nalog za razlago
konstruiranja pravokotne projekcije s pomočjo grafičnega računalniškega orodja. V U in
DZ za 8. razred imamo obsežnejšo izbiro nalog za risanje izometrične projekcije kot je
izbira nalog za risanje pravokotne projekcije v U in DZ za 7. razred. V uvodnih razlagah
je velik poudarek na uporabi izometrične projekcije v vsakdanjem življenju. DZ5 in
DZ6 vsebujeta primere nalog za risanje s pomočjo grafičnega računalniškega orodja. V
DZ4 je za hitrejše in enostavnejše tehnično risanje izometrične projekcije v pomoč 3D
mreža. V DZ6 je v pomoč pravokotna koordinatna mreža (brez oznak koordinatnih osi)
za prikaz in dopolnjevanje pravokotne projekcije predmeta. Veliko nalog je s tem
razlogom tehnično nepopolnih in neprimernih.

Pri sestavi nalog smo izhajali iz učnega načrta in s tem zagotovili vsebinsko veljavnost.
Naloge so sestavljene po napotkih, ki jih je pripravila DK za vodenje NPZ v osnovni
šoli za sestavo preizkusov znanja. Naloge so razvrščene po Bloomovih taksonomskih
stopnjah. Za vsako Bloomovo taksonomsko stopnjo smo sestavili mrežni diagram, kjer
je za vsak primer naloge pripisan učni cilj, standard znanja, točke, tip naloge in NT.
Naloge so sestavljene iz treh delov, to so besedilo naloge, navodilo reševanja in rešitev.
V besedilu naloge je predstavljena uvodna informacija z risbo predmeta. Navodilo
reševanja je namenjeno natančni razlagi reševanja naloge. V rešitvah pa so podane
rešene tehnične risbe pravokotnih projekcij in kriteriji vrednotenja rešitev.
127
Vseh primerov nalog je 27. Med njimi je 13 problemskih nalog, 6 nalog povezovanja, 2
nalogi izbirnega tipa, 2 nalogi kratkih odgovorov, 2 nalogi urejanja in 2 nalogi
dopolnjevanja. Za vsak tip naloge smo na začetku poglavja podali navodila reševanja,
kjer pojasnimo, koliko je pravilnih odgovorov in kako se naloga rešuje. Naloge
izbirnega tipa smo uporabili pri nalogah, kjer se preverja prepoznavanje pravokotne
projekcije. Z nalogami urejanja učenci pokažejo razumevanje nastanka pravokotne
projekcije. V nalogah dopolnjevanja učenci uporabijo splošna pravila risanja
pravokotne projekcije v konkretnih, za učenca novih primerih. Za razstavljanje
pravokotne projekcije na njene sestavne dele in obratno povezovanje elementov v novo
celoto smo uporabili naloge povezovanja. Pri nalogah povezovanja zaradi preglednosti
nismo nanizali stolpcev, temveč smo postavke nanizali zaporedno. S problemskimi
nalogami pridobimo odgovore, ki izkazujejo učenčev celovit večstopenjski razmislek na
višjih taksonomskih stopnjah.

Pri sestavi primernih nalog za tehnično risanje v 8. razredu smo izhajali iz enakih
napotkov in navodil kot pri C5, s tem se ponovijo tudi vse lastnosti nalog. Pri vseh
primerih nalog smo zagotovili strokovno tehnično ustreznost [50].
Vseh primerov nalog je 24. Med njimi je 12 problemskih nalog, 6 nalog povezovanja, 3
naloge kratkih odgovorov in 3 naloge urejanja. Nazorno smo prikazali, kako znotraj
Bloomove taksonomske stopnje in določenega tipa nalog sestaviti naloge različnih
zahtevnosti (L, S in T).
128
9 ZAKLJUČEK
Predpogoj za uspešno tehnično risanje s CAD programskim orodjem je dobro

poznavanje pravil. Učenci morajo najprej obvladati risanje z geometrijskim orodjem in
svinčnikom. Ni bistvenega pomena, da s temi orodji urijo risarske spretnosti,
pomembno je, da so jim znana pravila risanja, ki jih kasneje uporabijo pri risanju s CAD
programskimi orodji.
V učnem načrtu je tehnično risanje s CAD programskim orodjem obravnavano v

naslednjih vsebinskih sklopih: Informacijska tehnologija, Papirna gradiva, Lesna
gradiva, Pravokotna projekcija, Gradiva in obdelave, Izometrična projekcija in
Tehnična sredstva. V okviru vzgojno–izobraževalnega procesa je pomembno
preverjanje in ocenjevanje zastavljenih ciljev iz učnega načrta. V e–gradivih, učbenikih
in delovnih zvezkih je primerov nalog za tehnično risanje malo, še manj pa je primerov
nalog za tehnično risanje s pomočjo CAD programskih orodij. Obstoječi primeri so
večinoma le najnižjih taksonomskih stopenj. Prav zato je bil namen diplomskega dela
celovito in celostno sestaviti primere nalog za tehnično risanje v 7. in 8. razredu ter pri
tem upoštevati vse obstoječe določbe, navodila in priporočila. Izhajali smo iz učnega
načrta TiT, navodila in konkretne napotke, ki jih je pripravila DK za vodenje NPZ v
osnovni šoli za sestavo preizkusov znanja in rezultatov izvedenega NPZ za TiT leta
2007/08. Za tehnično risanje v osnovnih šolah je bilo narejeno programsko orodje
ciciCAD, zato so tudi primeri nalog prirejeni temu orodju. Nekatere naloge
predvidevajo uporabo 3D modeliranja predmetov, česar ciciCAD ne omogoča. Na
svetovnem spletu so dosegljiva brezplačna programska orodja, ki omogočajo 3D
modeliranje. V diplomskem delu sta bila uporabljena BlockCAD in Google SketchUp.
Programa omogočata hitro in enostavno izdelalo geometrijskega telesa, ki ga lahko
poljubno analiziramo v prostoru.
Diplomsko delo je didaktični pripomoček pri obravnavi tehničnega risanja z izbranim

naborom CAD programskih orodij. Vsebuje primere nalog primerne zahtevnosti in
primere, razvrščene po Bloomovih taksonomskih stopnjah, kar omogoča, da lahko
učenci izkazujejo različne komponente znanja in celovit večstopenjski razmislek tudi na
višjih taksonomskih stopnjah. Prednost nalog je tudi v tem, da večinoma temeljijo na
129
primerih predmetov iz vsakdanjega življenja, kar nakazuje uporabnost pravokotne
oziroma izometrične projekcije v vsakdanji praksi. Diplomsko delo je uporabno kot
delovni zvezek s številnim vajami za tehnično risanje pravokotne in izometrične
projekcije. Navodila nalog temeljijo na reševanju v programu ciciCAD, vendar lahko
besedila priredimo ter s tem omogočimo reševanje nalog v kateremkoli CAD
programskem orodju. Priporočljiva je uporaba že pripravljenih nalog v ciciCAD–u, kjer
učenci nadaljujejo z risanjem nedokončane tehnične risbe kar v programu. Te naloge
dopolnjevanja bi tako lahko pripravili tudi v drugih CAD programskih orodjih, kot na
primer: Primary Design, eMachine ShopCAD, PowerSHAPE, CB Model Pro. Lahko bi
izdelali vzorčne primere predmetov iz vsakdanjega življenja, ki bi jih učenci preučili in
narisali s pomočjo CAD programskih orodij. Poleg reševanja v CAD programskih
orodjih bi v naloge lahko vključili tudi CAM programska orodja. Računalniško podprto
načrtovanje (CAD) bi neposredno povezali z računalniško vodeno izdelavo predmeta
(CAM) in s tem ustvarili CAD/CAM–sistem.
130
10 LITERATURA IN VIRI
[1] A. Papotnik in ostali, Učni načrt - Tehnika in tehnologija (Ljubljana, Ministrstvo za

šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2002).
[2] Ć. Koludrović, Vaje iz tehničnega risanja 1 (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije,
1992).
[3] M. Osolnik, Programska orodja za tehnično risanje v okviru tehnike in tehnologija v
9-letni osnovni šoli, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta,
2008.
[4] Posodobitev učnega načrta za tehnično vzgojo
[www.zrss.si/doc/TEH_Posodobitev.doc].
[5] ZOsn-D, Uradni list, št. 53/2005
[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200553&stevilka=2220].
[6] NPZ Informacije za učence in starše
[http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006101915340128/$fileN/info08_
slo.pdf].
[7] Navodila za izvedbo NPZ v osnovni šoli
[http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006070511123063/$fileN/Navodila08.
pdf].
[8] Napotki za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli
[http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006070611534321/$fileN/Napotki%20za
%20pripravo%20preizkusov%20NPZ_popravkiDK250106.pdf].
[9] Izhodišča NPZ v osnovni šoli
[http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006070611531042/$fileN/Izhodisca_doku
ment%20SKNPZ_2006.pdf].
[10] Informacije o preizkusu znanja Tehnika in tehnologija
[http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006112013113031/$fileN/Struktura%20N
PZ%20tit_3_obdobje.pdf].
[11] Letno poročilo o izvedi NPZ v šolskem letu 2007/08
[http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2008121012223548/$fileN/Letno%20poro
cilo2008.pdf].
[12]Opisi dosežkov učencev 9. razreda na NPZ 2008
131
[http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2008062007294771/$fileN/Opisi%20o%20
dosezkih%20ucencev%209%20%C2%A0razreda%20-%20CELOTEN.pdf].
[13] Podatki o udeležbi in povprečnih dosežkih učencev 9. razreda v naknadnem roku
NPZ 2008
[http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2008070308451768/$fileN/Podatki%20za
%20nov%20konf%20NPZ08_koncni_01092008.pdf].
[14] Preizkus znanja, Tehnika in tehnologija, 2008, redni rok
[http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2008061314283426/$fileN/N081-641-3-
1.pdf].
[15] Preizkus znanja, Tehnika in tehnilogija, 2008, naknadni rok
1.pdf].
[16] Navodila za vrednotenje, redni rok, 2008
2.pdf].
[17] Navodila za vrednotenje, naknadni rok, 2008
2.pdf].
[18] Ministrstvo za šolstvo in šport, egradiva
[http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/ikt_v_solstvu/e_gradiva/].
[19] Egradiva spletna učilnica
[http://www.egradiva.si/].
[20] Spletni portal za učitelje
[http://www.uciteljska.net/].
[21] Naloga v spletni učilnici za pravokotno projekcijo
[http://www.egradiva.si/learner/].
[22] PowerPoint predstavitve, pravokotna in izometrična projekcija
[http://www.uciteljska.net/ucit_search.php?mode=edit&order=10&start=15].
[23] Tehnična založba, pravokotna projekcija
[http://www.gravitacija.com/Simulacije/files/projekcija-mute.swf].
[24] Tehnična založba, izometrična projekcija
[http://www.tzs.si/e-gradiva/index.htm].
[25] Tehnično risanje
[http://ro.zrsss.si/~puncer/tehris/risanje/risanje.htm].
132
[26] Pravokotna projekcija, naloga
[http://ro.zrsss.si/~puncer/tehris/kviz1.htm].
[27] Pravokotna projekcija, naloge
[http://ro.zrsss.si/~puncer/tehris/risanje/pravokot5.htm].
[28] Pravokotna in izometrična projekcija, vaje
[http://www.o-frs.lj.edus.si/tehnika.html].
[29] Primer predmeta za tehnično risanje
[http://www.o-frs.lj.edus.si/gradiva_ucencev/tehnika/IP/IP_vaja1.pdf].
[30] Povezovanje izometrične projekcije z ustrezno pravokotno projekcijo
[http://www.saskschools.ca/curr_content/Drafting10/Unit4/matching/match.htm].
[31] CiciCAD v 2.5 verziji
[http://www.cicicad.si/].
[32] Primeri risb narejeni s programom CiciCAD
[http://ro.zrsss.si/~puncer/cicicad.htm].
[33] Vaje za ciciCAD
[http://www2.arnes.si/~osljsg1s/_private/vaje.htm].
[34]Primeri nalog iz NPZ
[http://www2.arnes.si/~ossgsmar15/Tehnika_8/NPZ.htm].
[35] Naloge za izometrično projekcijo
[http://fs-server.uni-mb.si/si/inst/iko/lsek/Gradivo/1_vaje-TR.pdf].
[36] Computer Aided Engineering Drawing
[http://www.me.metu.edu.tr/courses/me113/documents.htm].
[37] Graphic design
[http://www.technologystudent.com/designpro/drawdex.htm].
[38] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, TEHNIKA 7 – Učbenik za pouk tehnike in
tehnologije v 7. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2000).
[39] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, TEHNIKA 7 – Delovni zvezek za pouk
tehnike in tehnologije v 7. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS,
2000).
[40] S. Kocijančič, B. Sušnik, L. Hajdinjak, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA za 7. razred
devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1999).
[41] L. Hajdinjak, B. Sušnik, S. Kocijančič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA – Delovni
zvezek za 7. razred devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba
Slovenije, 1999).
133
[42] S. Fošnarič, D. Slukan, J. Virtič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 7 – Učbenik za 7.
razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Založba IZOTECH, 2003).
[43] S. Fošnarič, D. Slukan, J. Virtič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 7 – Delovni zvezek
z delovnim gradivom za 7. razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Založba
IZOTECH, 2003).
[44] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, TEHNIKA 8 – Učbenik za pouk tehnike in
tehnologije v 8. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, 2000).
[45] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, TEHNIKA 8 – Delovni zvezek za pouk
tehnike in tehnologije v 8. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS,
2000).
[46] S. Kocijančič, B. Sušnik, L. Hajdinjak, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA za 8. razred
devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2004).
[47] L. Hajdinjak, B. Sušnik, S. Kocijančič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA – Delovni
zvezek za 8. razred devetletne osnovne šole (Ljubljana, Tehniška založba
Slovenije, 2004).
[48] S. Fošnarič, B. Karner, D. Slukan, J. Virtič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 8 –
Učbenik za 8. razred devetletne osnovne šole (Limbuš, Založba IZOTECH, 2004).
[49] S. Fošnarič, B. Karner, D. Slukan, J. Virtič, TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 8 –
Delovni zvezek z delovnim gradivom za 87. razred devetletne osnovne šole
(Limbuš, Založba IZOTECH, 2004).
[50] S. Glodež, Tehnično risanje (Ljubljana, TZS, 2005).
134
11 STVARNO KAZALO
3 G
3D mreža............................................ 39 gradiva in obdelave .............................. 8
A I
analiza .................................... 13, 61, 93 indeks težavnosti ................................ 23

indeks zanesljivosti ............................ 23
informacijska tehnologija..................... 6
inventarni preizkusi znanja ................ 18
B izbirni tip nalog .................................. 43
izometrična projekcija........ 8, 27, 38, 39
Bloomova taksonomija ................ 28, 29
K
C
kondicionalno znanje ......................... 12
CAD/CAM programska orodja............ 1
CAD/CAM–sistem........................... 130
CAM programska orodja ................. 130
ciciCAD ..................................... 2, 6, 34 L
lesna gradiva ........................................ 7
D
deklarativno znanje ............................ 12 M
delovni zvezek ................................... 35
diagnostični preizkusi znanja............. 18 minimalni standardi znanja .................. 7
diskriminativnost ............................... 14 mrežni diagram .................................. 22
DK...................................................... 14
Dokumentacija ................. 23, 25, 27, 30
N
naloge dopolnjevanja ......................... 43
E naloge kratkih odgovorov .................. 43
naloge povezovanja............................ 43
e–gradiva............................................ 33 naloge urejanja ................................... 43
evalvacija ........................................... 13 navidezna težavnost ........................... 22
NPZ ...................................................... 9
F
O
fischertechnik modeli......................... 34
občutljivost......................................... 14
135
objektivnost ........................................ 15 standardni odklon ...............................23
operativni cilji ...................................... 6 Strokovna posvetovalna skupina ........10
T
P
taksonomska raven .......................23, 27
papirna gradiva..................................... 7 tehnična risba........................................5
poučevanje.......................................... 12 tehnična sredstva ..................................8
poznavanje.............................. 12, 44, 83 tehnično risanje.....................................5
pravokotna koordinatna mreža ........... 28 temeljni standardi znanja ......................7
pravokotna projekcija............... 7, 27, 33 težavnost .............................................14
predmetna komisija ............................ 26 tip nalog ..............................................14
preizkusi znanja.................................. 15
problemske naloge.............................. 43 U
proceduralno znanj ............................. 12
prognostični preizkusi znanja............. 18 učbenik ...............................................35
projekcijska ravnina ........................... 39 uporaba ...................................13, 54, 89
prostorski kot...................................... 36
R V
razumevanje ........................... 12, 50, 85 veljavnost............................................14
revizijski preizkusi znanja.................. 18 vrednotenje .................................77, 120
Z
S
zanesljivost .........................................14
sinteza................................... 13, 68, 107 znanje..................................................11
specifično znanje ................................ 12 zunanji preizkusi znanja .....................18
splošno znanje .................................... 11
spretnosti ............................................ 12
136
12 PRILOGE
12.1 KORAKI GRADNJE PREIZKUSA ZNANJA
V nadaljevanju so zapisani koraki (I. – XII.) gradnje preizkusa znanja [9]:

I. Izberemo standarde in cilje znanja iz učnih načrtov.
II. Določimo možne vrste ali tipe nalog oziroma vprašanj.
III. Sestavimo začetne zbirke nalog (po posameznih vrstah oziroma tipih nalog, po
posameznih vsebinah in po zahtevnostnih stopnjah in/ali ravneh – naloge so
vsebinsko veljavne, formalno korektne in jasne ter nedvoumne).
IV. Izdelamo načrt vsebine končnega preizkusa znanja (število nalog, ustrezni deleži
nalog pokrivajo različne vrste nalog, vsa učna področja in različne taksonomske
ravni) – mrežni diagram.
V. Sestavimo poskusne serije nalog glede na načrt preizkusa; poudarek na vsebinski
veljavnosti, raven težavnosti primerna skupini preizkušancev; navodila za
vrednotenje natančna, nedvoumna, jasna in kratka; sestavimo več nalog, kakor jih
bo vsebovala dokončna oblika preizkusa
VI. Preverimo poskusne serije nalog:
najprej primernost posameznih nalog in serije v celoti ocenijo strokovnjaki za
vsebino in za metodologijo;
če je mogoče, na ustreznem pilotskem vzorcu izvedemo poskusno zbiranje
rezultatov (preverimo ustreznost splošnih navodil, časa preizkusa, odstranimo
morebitne grobe napake pri sestavi ali razporeditvi nalog, nejasnost navodil pri
posameznih nalogah itd.);
če smo poskusno serijo nalog preizkusili na dovolj velikem vzorcu, lahko tudi
okvirno opravimo vsaj dele korakov (k) in (l) in v skladu z rezultati teh analiz že
pred aplikacijo na ciljni populaciji še izboljšamo kakovost preizkusa.
VII. Konstruiramo končno verzijo preizkusa (korektna oblika preizkusa, jasnost
navodil, zagotovitev dovolj časa za rešitev nalog in celotnega preizkusa).
VIII. Izdelamo in moderiramo točkovnik (izdelava natančnih pravil točkovanja ter
vrednotenja in predvidevanje možnih odgovorov).
IX. Opravimo administracijo preizkusa na ciljni populaciji.
I
X. Vrednotimo odgovore (poudarek na ponovni moderaciji točkovnika, preverjanje
natančnosti pravil točkovanja ter vrednotenja in dodajanje možnih pravilnih
odgovorov na podlagi izdelkov učencev).
XI. Napravimo metrično analizo posameznih nalog: težavnost, občutljivost
(diskriminativnost), objektivnost (skladnost med različnimi točkovalci, če so to
naloge odprtega ali polodprtega tipa), analiza distraktorjev (pri nalogah izbirnega
tipa), povezanost (korelacija) med nalogami (notranja skladnost), povezanost
posameznih mer metrične analize nalog in karakteristične krivulje postavk.
XII. Preverimo merske karakteristike celotnega preizkusa znanja (zanesljivost,
veljavnost – največkrat vsebinska in konstruktna, objektivnost izvedbe in
vrednotenja, občutljivost, oblika razpršitve rezultatov) in pregledamo rezultate
statistične analize, predvsem se izognemo morebitnim podobnim napakam v
prihodnje.
XIII. Uvrstimo posamezne naloge iz preizkusa v banko nalog, ki so ustrezne za gradnjo
preizkusov znanja v prihodnje; skrbimo za banko nalog; razvrščene naj bodo po
tipih nalog, po vsebinah in po obdobjih, tudi po ravneh zahtevnosti, pojasnjena naj
bo njihova uporabnost za posamezne namene preizkušanja, vključene naj bodo
informacije o težavnosti za posamezne ciljne skupine učencev, občutljivosti,
objektivnosti itd.
12.2 NALOGE IZVEDENEGA NPZ (REDNI IN NAKNADNI) IZ TIT
12.2.1 4. naloga
Luka je risal kladivo v pravokotni projekciji, slika 12.2.1. Kladivo mu je uspelo narisati
le v eni projekciji [14].
II
Slika 12.2.1: Pravokotna projekcija kladiva [14, str. 4].
Kako imenujemo zgoraj narisano projekcijo?

Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
A Naris.
B Tloris.
C Zgornji ris.
D Stranski ris.
Rešitev [16]:
A …………............................................................................................................. 1 točka
12.2.2 11. naloga
Na risbi je narisana črka T v dveh projekcijah pravokotne projekcije, slika 12.2.2. Črka
je sestavljena iz dveh kosov stiropora [14].
a) Skiciraj manjkajočo projekcijo.
III
Slika 12.2.2: Pravokotna projekcija črke T [14, str. 9].
b) Kako se imenuje projekcija na risbi zgoraj, ki si jo skiciral?

A Tloris.
B Naris.
C Stranski ris.
D Bočni ris.
Rešitev [16]:
a)
Slika 12.2.3: Pravokotna projekcija črke T [16, str. 4].
11.1 Pravilno skicirana projekcija s pravilnim odmikom, slika 12.2.3. ................. 1 točka
b) 11.2 C ................................................................................................................. 1 točka
IV
12.2.3 12. naloga
Rešitev:
12.1 Pravilno določene dolžina, širina in višina v smeri osi x, y in z (dolžina je na osi x ).
…………………………......................................................................................... 1 točka
12.2 Pravilno skiciran katerikoli pogled (naris – ena ploskev, tloris – dve ploskvi,
stranski ris – dve ploskvi). ..................................................................................... 1 točka
12.3 Pravilno skicirana celotna izometrična projekcija brez napak (lahko z nevidnimi
robovi). ................................................................................................................... 1 točka
Učenec dobi točke za 12.1, 12.2 in 12.3 tudi, če je predmet narisan pravilno in je izven
koordinatnega sistema. Če učenec pravilno nariše predmet in zamenja osi x in y, ne dobi
točke za 12.1, dobi pa točki za 12.2 in 12.3, slika 12.2.4.
Slika 12.2.4: Izometrična projekcija predmeta [16, str. 5].
12.1.4 18. naloga
Slika 12.2.5: Izometrična projekcija [14, str. 16].
V
Na risbi zgoraj je narisan predmet v izometrični projekciji, na risbi spodaj pa je delno
narisan isti predmet v pravokotni projekciji, slika 12.2.5. Dopolni risbo, slika 12.2.6,
posameznih pogledov v pravokotni projekciji [14].
Slika 12.2.6: Pravokotna projekcija [14, str. 16].
Rešitev [16]:
18.1 Pravilno dopolnjen vsaj en pogled (projekcija). ............................................ 1 točka
18.2 Pravilno dopolnjene vse tri projekcije, slika 12.2.7. ...................................... 1 točka
Slika 12.1.7: Izometrična projekcija [16, str. 9].
12.2.5 6. naloga
Janez je narisal eno od projekcij škatlice [15].
VI
Slika 12.2.8: Pravokotna projekcija škatlice [15, str. 6].
Katero projekcijo škatlice je narisal Janez, slika 12.2.8?

A Stranski ris.
B Tloris.
C Spodnji ris.
D Naris.
Rešitev [17]:
A ............................................................................................................................. 1 točka
12.2.6 9. naloga
Narisan je predmet, slika 12.2.9, v izometrični projekciji [15].
VII
Spodaj so narisane štiri projekcije predmeta, slika 12.2.10.
Projekcija 1 Projekcija 2 Projekcija 3 Projekcija 4
Slika 12.2.10: Projekcije predmeta [15, str. 8].
Katera projekcija je tloris tega predmeta?

A Projekcija 1.
B Projekcija 2.
C Projekcija 3.
D Projekcija 4.
Rešitev [17]:
C ............................................................................................................................. 1 točka
12.2.7 12. naloga
Na risbi spodaj imaš narisan predmet v pravokotni projekciji. Mere so dane v enotah
mreže, slika 12.2.11.
Slika 12.2.11: pravokotna projekcija predmeta [15, str. 11].
VIII
V izometrični projekciji skiciraj predmet z risbe zgoraj na mrežo spodaj. Upoštevaj
enote mreže, slika 12.2.12.
Slika 12.2.12: Tridimenzionalna mreža [15, str. 11].
Rešitev [17]:
12.1 Pravilno določene dolžina, širina in višina na oseh x, y, z. ............................ 1 točka
12.2 Pravilno narisana katerakoli ploskev. ............................................................ 1 točka
12.3 Pravilno narisan celoten predmet, slika 12.2.13. ........................................... 1 točka
12.2.8 13. naloga
Na risbi je narisana črka L v dveh projekcijah pravokotne projekcije. Črka je sestavljena

iz dveh kosov stiropora, slika 12.2.14.
a) Skiciraj manjkajočo projekcijo.
IX
Slika 12.2.14: Pravokotna projekcija predmeta [15, str. 12].
Kako se imenuje manjkajoča projekcija?

A Tloris.
B Naris.
C Stranski ris.
D Bočni ris.
Rešitev [17]:
a) 13.1 Pravilno skicirana projekcija z odmikom, slika 12.2.15. ........................... 1 točka

b) 13.2 C ................................................................................................................. 1 točka
12.2.9 16. naloga
Maja je risala obliko strehe domače hiše v pravokotni projekciji, risb pa ni dokončala.
X
Dokončaj Majine risbe v pravokotni projekciji, slika 12.2.15.
Rešitev [17]:
16.1 Doriše manjkajočo črto v tlorisu, slika 12.2.16. ............................................ 1 točka

16.2 Doriše manjkajočo črto v narisu. ................................................................... 1 točka
12.3 PREGLED OBSTOJEČIH NALOG ZA TEHNIČNO RISANJE
12.3.1 Primer naloge in kratke razlage za pravokotno projekcijo v spletni učilnici
Tine se je med počitnicami, z letalom, peljal na obisk k stricu. Kos so leteli nekaj sto
metrov visoko, je pogledal skozi okno. Opazil je, da z letala stvari in objektov ne vidi v
enakih oblikah kot na tleh. Drevesa so krogi in hiše pravokotniki. Ko se je vrnil domov
se je postavil pred vhodna vrata in skiciral domačo hišo s sprednje strani. Šel je na vrt in
XI
jo skiciral še s strani. Poskusil se je spomniti, kako je hiša zgledala z vrha in nastale so
skice, slika 12.3.1. Kadar predmet opazuješ s treh različnih smeri: spredaj, z vrha in s
strani, in ga narišeš na eno ploskev, nastane pravokotna projekcija predmeta [21].
Slika 12.3.1: Pravokotna projekcija predmeta [21].
12.3.2 Naloga z narisano projekcijo predmeta in fischertechnik modeli
Projekciji na sliki 12.3.2 določi ustrezen ploskovni predmet, slika 12.3.3, [26].
Slika 12.3.2: Naris predmeta [26].

a) b) c) d) e)
Slika 12.3.3: Fischertechnik modeli [26].
XII
12.3.3 Naloga s fotografijo predmet, ki zahtevata risanje pravokotne projekcije
Nariši kocke brez čepkov v narisu, tlorisu in stranskem risu, slika 12.3.4. Mere: dolžina
velikega gradnika = 60 mm, dolžina srednjega gradnika = 30 mm, širina = 30 mm in
višina gradnika = 20 mm [27].
Slika 12.3.4: Sestav treh lego gradnikov [27].
12.3.4 Primer naloge za izometrično projekcijo
Naloga , slika 12.3.5, odprtega tipa [29]:
Slika 12.3.5: Primer predmeta za tehnično risanje [29].
XIII
12.3.5 Primer naloge povezovanja pravokotne in izometrične projekcije predmeta
Postavi izometrično projekcijo ob ustrezno pravokotno projekcijo narisanega predmeta,

slika 12.3.6.
Slika 12.3.6: Povezovanje izometrične projekcije z ustrezno pravokotno projekcijo [30].
12.3.6 Pravokotna projekcija predmeta v programu ciciCAD 2.5
Primer zadnjega koraka nastanka pravokotne projekcije predmeta v programu ciciCAD

2.5, slika 12.3.7.
Slika 12.3.7: Skiciranje manjkajoče projekcije [31].
XIV
12.3.7 Nalogi v delovnem zvezku TEHNIKA 7
1. Naloga dopolnjevanja: Skiciraj manjkajoče projekcije, slika 12.3.8, [39].
Slika 12.3.8: Skiciranje manjkajoče projekcije [39, str. 8].
2. Naloga odprtega tipa: Skiciraj/nariši hišo, slika 12.3.9, v pravokotni projekciji [39].
Slika 12.3.9: Skiciranje/risanje hiše v pravokotni projekciji [39, str. 10].
XV
12.3.8 Nalogi v delovnem zvezku TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
1. Naloga dopolnjevanja: V prostorski kot je postavljena pasja uta. Dopolni manjkajoče

robove pri projekcijah, slika 12.3.10. K projekcijam zapiši njihova imena [41].
Slika 12.3.10: Dopolnjevanje projekcij pasje ute v pravokotni projekciji [41, str. 26].
2. Naloga dopolnjevanja: V stanskem risu manjka rob, slika 12.3.10. Nariši ga in z

barvnim svinčnikom prevleči isti rob predmeta, ki je narisan v prostorskem kotu [41].
Slika 12.3.10: Dopolnjevanje stranskega risa [41, str. 27].
12.3.9 Nalogi v delovnem zvezku TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 7
1. Naloge dopolnjevanja: Piramida, slika 12.4.12. Dopolni sliko v tlorisu [43].
XVI
Slika 12.3.12: Dopolnjevanje tlorisa [43, str. 9].
2. Naloga Odprtega tipa: Nariši naslednji predmet v pravokotni projekciji, slika 12.3.13.
Obrezan predmet [43].
Slika 12.3.13: Primer predmeta za risanje pravokotne projekcije [43, str. 12].
12.3.10 Naloga v delovnem zvezku TEHNIKA 8
Naloga dopolnjevanja: Na desni je nedokončana izometrična projekcija hiše. Izvleči vse

vidne robove in vrata, slika 12.3.14. Na levi je ista hiša v pravokotni projekciji, vendar
risba ni popolna. Dodaj manjkajoče elemente [45].
XVII
Slika 12.3.14: Pravokotna in izometrična projekcija hiše [45, str. 7].
12.3.11 Naloga v delovnem zvezku TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
Naloga dopolnjevanja: Dopolni izometrično projekcijo predmeta [47].
Slika 12.3.15: Pravokotna in izometrična projekcija hiše [47, str. 4].
12.3.12 Nalogi v delovnem zvezku TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 8
1. Naloga dopolnjevanja: Podoba v pravokotni projekcij, slika 12.3.16 [49].
Slika 12.3.16: Podoba v pravokotni projekciji [49, str. 12].
XVIII
V navideznemu kvadratu dopolni podobo predmeta v izometrični projekciji, slika
12.3.17.
2. Naloga konstruiranja predmeta s pomočjo računalniškega programa ciciCAD: S

pomočjo računalniškega programa ciciCAD nariši prikazana predmeta na naslednji
strani. Po končanem delu pripiši k slikam kratke komentarje (po korakih). Kako si
konstruiral posamezno risbo, slika 12.3.18.
Sestavljiv preluknjan predmet.
Slika 12.3.18: Sestavljiv preluknjan predmet [49, str. 17].
XIX
12.4 MINIMALNI IN TEMELJNI STANDARDI ZNANJA ZA
TEHNIČNO RISANJE V 7. IN 8. RAZREDU
12.4.1 7. razred
MSZ1: Risati s svinčnikov in grafičnim orodjem CAD.

TSZ1: Utemeljiti risanje v pravokotni projekciji iz vidika poznavanja projekcij in
uporabe pravokotne projekcije v praksi.
MSZ2: Oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, utemeljiti rešitev in izbrati
najustreznejšo.
TSZ2: Izdelati tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelek oziroma projekt.
12.4.2 8. razred
MSZ3: Skicirati predmet v izometrični projekciji in poiskati možnosti uporabe

izometrične projekcije v praksi.
TSZ3: Utemeljiti risanje predmetov v izometrični projekciji in opisati nastanek slike
predmeta v izometrični projekciji. Risati projekcije z roko in grafičnim orodjem
CAD.
MSZ4: Izdelati tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelavo preprostega
uporabnega oziroma funkcionalnega predmeta.
TSZ4: Na modelu opisati sistem CAD/CAM in našteti njegove prednosti.
XX

Primeri Nalog Za Tehnično Risanje Predmeta Tehnike in Tehnologije V 7. in 8. Razredu Osnovne Šole Za Izbran Nabor Cad Programskih Orodij

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Primeri Nalog Za Tehnično Risanje Predmeta Tehnike in Tehnologije V 7. in 8. Razredu Osnovne Šole Za Izbran Nabor Cad Programskih Orodij

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V LJUBLJANI

PRIMERI NALOG ZA TEHNIČNO RISANJE

Ljubljana, junij 2009

Iskreno se zahvaljujem mentorju dr. Janezu Jamšku za vse nasvete in spodbudne

Rada bi se zahvalila tudi staršem, fantu in prijateljicam, ki so mi bili pripravljeni

Posodobitev učnega načrta za Tehniko in tehnologijo leta 1999 je pomenila spremembo

KLJUČNE BESEDE: Tehnika in tehnologija, tehnično risanje, pravokotna projekcija,

9 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 129

11 STVARNO KAZALO....................................................................................................................... 135

CAD Computer Aided Design

Razvoj tehnike in tehnologije in s tem posledično družbe narekuje uporabo računalnika

V tehniki je računalniško podprto risanje tehničnih risb zamenjalo nekdanje

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

Posodobitev učnega načrta Tehnike in tehnologije (TiT) leta 1999 je spremenila

Ob pregledu e–gradiv, učbenikov in delovnih zvezkov zasledimo malo primerov nalog

1.2 NAMEN IN CILJI NALOGE

Namen diplomskega dela je podati celovito in celostno zastavljene primere nalog za

1.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA

Začeli smo s pregledom učnega načrta in izločili vsebinske sklope, ki obravnavajo

V vsakdanjem življenju se srečujemo s številnimi tehničnimi izdelki od avdio–video

2.1 VSEBINA PREDMETA TIT

V nadaljevanju so zapisani operativni cilji, minimalni ter temeljni standardi znanja

Grafično in pisno komuniciranje v tehniki po dogovorjenih pravilih omogoča prenos

Učni sklop: Informacijska tehnologija: Učenec obvlada osnovne ukaze za delo z

Temeljni standardi znanja (TSZ): Uporabiti osnovne ukaze z grafičnim orodjem.

Minimalni standardi znanja (MSZ): Razlikovati format in iz opazovanj z

Učni sklop: Pravokotna projekcija: Učenec utemelji pomen risanja predmetov v

MSZ: Risati s svinčnikov in grafičnim orodjem CAD.

Učni sklop: Gradiva in obdelave: Učenec oblikuje in skicira idejo za preprost

MSZ: Oblikovati in skicirati idejo za preprost predmet, utemeljiti rešitev in izbrati

Učni sklop: Izometrična projekcija: Učenec utemelji risanje predmetov v izometrični

MSZ: Skicirati predmet v izometrični projekciji in poiskati možnosti uporabe

MSZ: Izdelati tehnično in tehnološko dokumentacijo za izdelavo preprostega

TSZ: Na modelu opisati sistem CAD/CAM in našteti njegove prednosti.

informacija je namenjena učencem, njihovim staršem, učiteljem, šolam in sistemu na

3.1 SPLOŠNO O NPZ

NPZ je zunanje pisno preverjanje znanja učencev ob koncu drugega in tretjega

3.2 IZHODIŠČA NPZ V OSNOVNI ŠOLI

3.4 OPREDELITEV ZNANJA

Ena od členitev deli znanje na splošno in specifično. Splošno znanje vključuje

Eden od učnih ciljev je tudi pridobivanje različnih spretnosti. Spretnosti so dobro

Bloom (1956) je različne vrste znanja in spretnosti opredelil s taksonomskimi

3.5 NAPOTKI ZA PRIPRAVO PREIZKUSOV ZNANJA V OSNOVNI

Ena od najpomembnejših aktivnosti NPZ v osnovni šoli je sestava preizkusov znanja.

Ob upoštevanju ciljev NPZ in strokovnih zahtev pri sestavi preizkusov znanja so v DK

Za NPZ uporabljamo izraz zunanji preizkusi znanja in so sestavljeni ter uporabljeni po

NPZ iz predmeta TiT preverjamo ob koncu tretjega izobraževalnega obdobja oziroma

4.1 ZASNOVA PREIZKUSA ZNAJA

Podlaga za preizkus je učni načrt, TiT za 7. in 8. razred, 1999, ki je ciljno in projektno

4.2 ANALIZA DOSEŽKOV NPZ IZ PREDMETA TIT

V preglednici 4.1 so podane naloge preizkusa znanja za vsebinsko področje

DOKUMENTACIJA: PRAVOKOTNA IN IZOMETRIČNA PROJEKCIJA

Uspešnost pri nalogah, ki so preverjale znanje o Dokumentaciji (naloge 4, 11.1, 11.2,

Kognitivno področje: razumevanje in uporaba (12.1), analiza in samostojno reševanje

Glede na prikazane dosežke učencev in ob pregledu uspešnosti reševanja nalog v

Učenci 9. razreda, ki se zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov niso mogli

V preglednici 4.2 so razvrščene naloge R in N NPZ. Nalogam so pripisane taksonomske

4.3.2 11. naloga R in 13. naloga N

4.3.4 18. naloga R

Naloga dopolnjevanja, priloga 12.2.4, je pravilno zgrajena. Za uvodno informacijo ima

Za pravilno reševanje naloge, priloga 12.2.6, je potrebna dobra prostorska predstava in

4.3.8 16. naloga N

5.1 PREGLED E–GRADIV