Geometrijski Elementi in Razdalje V Prostoru 1 1 0 2356

Gregor Rabič
Geometrijski elementi in razdalje v

prostoru
Vsebina dokumenta je avtorsko zaščitena. Gradivo je v dani obliki dostopno brezplačno in povsem in brez
omejitev uporabnikom na voljo za osebno uporabo kot npr. za namene učenja in / ali izvajanja pouka. Gradiva
brez dovoljenja upravljavca portala ni dovoljeno objavljati na drugih spletnih portalih, spletnih učilnicah ipd.
Gradivo je brezplačno dostopno na
https://si.openprof.com/wb/poglavje:geometrijski_elementi_in_razdalje_v_prostoru/2356/?utm_source=pdf.
OpenProf.com, maj 2023

1 OpenProf.com
1 Razdalje v prostoru za osnovno šolo

Pojem razdalja vedno pomeni razdaljo med dvema točkama. To pa si lahko
predstavljamo kot dolžino daljice, ki ima ti dve točki za krajišči.
Tudi kadar računamo razdaljo med :
• točko T in premico p,
• točko T in ravnino R,
zares računamo razdaljo med točko T in ustrezno točko na premici oziroma ravnini.
V tem gradivu bomo spoznali, kako računamo razdaljo med geometrijskimi elementi,
ki imajo poljubno lego v prostoru.
1.1 Razdalja med točkama

Na spodnji sliki točka A leži na ravnini R, točka B pa izven ravnine R. Razdaljo
med točkama A in B predstavlja dolžina daljice AB.
Razdalja med točkama v prostoru
Razdaljo med točkama A in B označimo z d(A, B). Krajše pa jo zapišemo kot oz-
načimo z |AB|.
Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

https://si.openprof.com/wb/poglavje:geometrijski_elementi_in_razdalje_v_prostoru/2356/?utm_source=pdf
2 OpenProf.com
Razdaljo med točkama A in B označimo z |AB|:
d(A, B) = |AB|
Če razdalje med točkama ne poznamo, si lahko pri računanju razdalje pomagamo

tako, da si v prostoru predstavljamo pravokotni trikotnik:
• kateti predstavljata dve znani razdalji,
• neznano razdaljo pa izračunamo z uporabo Pitagorovega izreka.

Na spodnji sliki imamo tri točke:
• točki A in T ležita na ravnini R,
• točka B pa izven ravnine.

Vse tri točke tvorijo pravokotni trikotnik ∆AT B:
Pravokotni trikotnik v prostoru
Razdaljo med točkama A in B izračunamo z naslednjim Pitagorovim

izrekom:
|AB|2 = |AT |2 + |BT |2

3 OpenProf.com
pri čemer velja:
AT ⊥ T B
Primer
Izračunajmo razdaljo med ogliščema E in G v kvadru ABCDEFGH.

Vemo, da je razdalja med točkama E in G enaka dolžini daljice EG. Za izračun
razdalje bomo uporabili Pitagorov izrek, pri tem pa si bomo pomagali z roboma
EF in FG, ki sta med seboj pravokotna:
Začetek izvajanja
V pravokotnem trikotniku ∆EF G velja naslednji pitagorov izrek:
|EF |2 + |F G|2 = |EG|2
Izrazimo razdaljo EG:
p
|EG| = |EF |2 + |F G|2

4 OpenProf.com
Konec izvajanja
Za izračun razdalje med točkama E in G potrebujemo torej podatka o dolžini katet

v pravokotnem trikotniku ∆EF G. To sta v našem primeru dolžini robov EF in
FG.
1.2 Razdalja med točko in premico

Razdalja med točko in premico predstavlja najkrajšo razdaljo med njima. To je
dolžina tiste daljice, ki je pravokotna na premico.
Na spodnji sliki točka P leži na ravnini R, točka T pa izven ravnine R:
Razdalja med točko in premico
Razdaljo med točko in premico je smiselno računati, če točka ne leži na premici.

Če točka leži na premici, je razdalja med točko in premico enaka 0.

5 OpenProf.com
Primer
Da je najkrajša pot od točke do premice pravokotna na premico, vemo že

intuitivno. Predstavljajmo si, da plavamo nedaleč proč od obale in v morju
uzremo morskega psa. V katero smer bomo plavali? Verjetno pravokotno na
obalo. Vsaka druga pot do obale je daljša.
Plavalec v tem primeru predstavlja točko, obala pa premico.
Razdalja med točko T in premico p je dolžina daljice TP, ki je pravokotna

na premico p. Točka P pri tem leži na premici p.
Z matematičnimi simboli razdaljo med točko T in premico p zapišemo na
naslednji način: d(T, p)
Velja tudi enakost: d(T, p) = d(T, P )
Primer
Izračunajmo razdaljo med ogliščem G kvadra ABCDEFGH in premico skozi

oglišči A in B tega kvadra.
Razdalja med točko G in premico AB je enaka razdalji med točkama G in B, to
pa je dolžina daljice GB.
Za izračun razdalje bomo uporabili Pitagorov izrek. Pri tem si bomo pomagali z
roboma BC in CG, ki sta med seboj pravokotna:

6 OpenProf.com
Začetek izvajanja
V pravokotnem trikotniku BCG velja naslednji pitagorov izrek:
|BC|2 + |CG|2 = |GB|2
Izrazimo razdaljo GB:
p
|GB| = |BC|2 + |CG|2
Konec izvajanja
Za izračun razdalje med točko G in premico AB potrebujemo torej podatka o

dolžini katet v pravokotnem trikotniku BCG. To sta v našem primeru dolžini
robov BC in CG.

7 OpenProf.com
1.3 Razdalja med točko in ravnino

Razdalja med točko in ravnino predstavlja najkrajšo razdaljo med njima. To je
dolžina tiste daljice, ki je pravokotna na ravnino.
Na spodnji sliki točka R leži na ravnini R, točka T pa izven ravnine, točno nad točko
R:
Razdalja med točko in ravnino

Razdaljo med točko in ravnino je smiselno računati, če točka ne leži na ravnini, saj
je v nasprotnem primeru ta enaka 0.
Razdalja med poljubno točko T in ravnino R je razdalja daljice TR, ki je

pravokotna na ravnino R. Točka R pri tem leži na ravnini R.
Z matematičnimi simboli razdaljo med točko T in ravnino R zapišemo na
naslednji način: d(T, R)
Velja tudi enakost: d(T, R) = d(T, R)
Primer
Imejmo kvader ABCDEFHG. Dolžino med točko F in ravnino ABC pred-

stavlja dolžina daljice FB.

8 OpenProf.com

9 OpenProf.com
2 Odnosi (relacije) med geometrijskimi el-

ementi v prostoru za osnovno šolo
Točke, premice in ravnine, ki se nahajajo v trirazsežnem prostoru, so lahko v različnih
medsebojnih odnosih. Odnosi med njimi se nekoliko razlikujejo od tistih, ki smo jih
spoznali v geometriji v ravnini.
Primer
V čem se razlikuje odnos med dvema premicama na ravnini in v prostoru?

Premici, ki nista vzporedni, se na ravnini vedno sekata. V prostoru pa sta lahko
mimobežni.
K razširjenem naboru odnosov med točkami in premicami bomo dodali še odnose z

ravnino.
2.1 Odnosi med točkami v prostoru

Posamezne točke lahko zavzamejo poljubno mesto v prostoru. Za množice točk pa
poznamo nekaj posebnih postavitev. Poglejmo si:
• kolinearne točke,
• nekolinearne točke,
• komplanarne točke.
2.1.1 Kolinearne točke
Točke, ki ležijo na isti premici, so kolinearne:

10 OpenProf.com
Dve točki sta vedno kolinearni.
2.1.2 Nekolinearne točke
Če točke ne ležijo na isti premici, so nekolinearne:

11 OpenProf.com
Nekolinearne točke
Skozi nekolinearne točke ne moremo potegniti ene premice.
Skozi poljubne tri nekolinearne točke lahko narišemo ravnino:

12 OpenProf.com
Tri nekolinearne točke natanko določajo ravnino.
Primer
Ko natakar nosi pladenj, ga mora podpreti vsaj s tremi prsti. Vseh treh
prstov ne sme postaviti na ravno črto.
2.1.3 Komplanarne točke
Točke, ki ležijo na isti ravnini, so komplanarne točke.
Komplanarne točke
Poljubne tri točke so vedno komplanarne (tudi če so kolinearne). Čez vse tri točke
lahko položimo vsaj eno ravnino.
2.2 Odnosi med točko in premico v prostoru

Oglejmo si možne medsebojne lege točke in premice.
2.2.1 Točka leži na premici
Točka lahko leži na premici:

13 OpenProf.com
Relacijo z matematičnimi simboli zapišemo kot
A∈p
in preberemo: točka A leži na premici p.
Simbol ∈ sicer pomeni "je element množice". Vsaka premica je namreč množica
točk. V zgornjem primeru je točka A ena od točk premice p.
2.2.2 Točka ne leži na premici
Točka lahko leži izven premice:

14 OpenProf.com
A ̸∈ p
in preberemo: točka A ne leži na premici p.
2.3 Odnosi med premicama v prostoru

Po dve premici lahko ležita v različnih medsebojnih legah. Oglejmo si jih.
2.3.1 Premici sta vzporedni
V prostoru za vzporedni premici veljata dve pravili (pogoja):
• premici nimata nobene skupne točke

15 OpenProf.com
Vzporedni premici nimata skupne točke
• skozi premici lahko potegnemo eno ravnino
Vzporedni premici ležita na isti ravnini
p∥q
in preberemo: premica p je vzporedna s premico q.

16 OpenProf.com
Primer
Premici AB in CD v kvadru ABCDEFGH sta vzporedni. Ležita na isti

ploskvi kvadra, to je na ravnini ABC :
AB ∥ CD
2.3.2 Premici se sekata
Premici, ki se sekata, imata natanko eno skupno točko, ki jo imenujemo pre-

sečišče:

17 OpenProf.com
p ∩ q = {M }
in preberemo: presek premic p in q je točka M.
Premici se sekata pravokotno
Pravokotni premici predstavljata poseben primer presečišča premic. Sekata se namreč

tako, da oklepata pravi kot (90◦ v stopinjah oziroma π2 v radianih):

18 OpenProf.com
Pravokotni premici
Relacijo z matematičnimi simboli zapišemo kot:
p⊥q
in preberemo: premica p je pravokotna na premico q.
2.3.3 Premici sta mimobežni
Za mimobežni premici veljata dve pravili (pogoja):
• premici nimata skupne točke in
• skozi premici ne moremo potegniti ene ravnine.

19 OpenProf.com
p ∩ q = {}
in preberemo: premici p in q nimata skupne točke.
Primer
Premici AB in CG v kvadru ABCDEFGH sta mimobežni:
AB ∩ CG = {}

20 OpenProf.com
2.4 Odnosi med točko in ravnino v prostoru

Oglejmo si možne medsebojne lege točke in ravnine.
2.4.1 Točka leži na ravnini
A∈R
in preberemo: točka A leži na ravnini R

21 OpenProf.com
2.4.2 Točka ne leži na ravnini
A ̸∈ R
in preberemo: točka A ne leži na ravnini R
2.5 Odnosi med premico in ravnino v prostoru

Sledijo možne medsebojne lege premice in ravnine.
2.5.1 Premica leži na ravnini
Skozi dve različni točki, ki ležita na ravnini, lahko narišemo natanko eno premico.
Taka premica leži na ravnini:

22 OpenProf.com
AB ⊂ R
in preberemo: premica AB leži na ravnini R. Premica in ravnina imata

neskončno skupnih točk.
Simbol ⊂ sicer pomeni "je podmnožica množice". Vsaka ravnina je namreč

množica točk. Na zgornji sliki je premica podmnožica ravnine. Točke, ki ležijo na
premici AB, ležijo hkrati tudi na ravnini R.
2.5.2 Premica seka ravnino
Premica seka (prebada) ravnino natanko v eni točki. To točko imenujemo prebodišče:

23 OpenProf.com
p ∩ R = {P }
in preberemo: premica p seka ravnino R v točki P.
Premica p in ravnina R imata torej eno samo skupno točko P.
Premica seka ravnino pod pravim kotom
Premica lahko seka ravnino pod pravim kotom.
p⊥R
in preberemo: premica p je pravokotna na ravnino R.
Premica p je pravokotna na ravnino R le, če velja, da je pravokotna na vsaj na dve

premici ravnine, q in r :

24 OpenProf.com
Pravokotnica na ravnino
Skozi vsako točko na ravnini lahko narišemo natanko eno pravokotnico na ravnino.
Vse pravokotnice na ravnino so med seboj vzporedne. Predstavljajo snop premic.
Na ravnini vedno obstajata vsaj dve premici, na kateri je pravokotnica na

ravnino pravokotna.
2.5.3 Premica je vzporedna ravnini
Če premica in ravnina nimata nobene skupne točke, sta vzporedni:

25 OpenProf.com
p∥R
in preberemo: premica p je vzporedna z ravnino R.

Velja, da premica p nima skupnih točk z ravnino R:
p ∩ R = {}.
2.6 Odnosi med ravninami v prostoru

Dve ali več ravnin lahko zavzamejo različne medsebojne lege. Oglejmo si jih.
2.6.1 Ravnini sta vzporedni
Ravnini sta vzporedni, če nimata skupnih točk:

26 OpenProf.com
Vzporedni ravnini
R∥S
in preberemo: Ravnina R je vzporedna z ravnino S.

Velja, da ravnini nimata skupnih točk:
R ∩ S = {}.
2.6.2 Ravnini se sekata
Presečišče dveh ravnin, ki nista vzporedni, je vedno premica:

27 OpenProf.com
R∩S =p
in preberemo: presečišče nevzporednih ravnin R in S je premica p.
Ravnini se sekata pravokotno
Ravnini se lahko sekata pod pravim kotom. Na drugi ravnini vedno obstaja premica,
ki je pravokotna na vsaj dve premici iz prve ravnine:

28 OpenProf.com
Pravokotni ravnini
P⊥R
in preberemo: Ravnina P je pravokotna na ravnino R.

Velja:
r ⊥ p, q
2.6.3 Tri ravnine se sekajo
Presečišče treh ravnin je lahko:
• Premica

29 OpenProf.com
Presečišče treh ravnin v premici
• Točka

30 OpenProf.com
Presečišče treh ravnin v točki

31 OpenProf.com
3 Geometrijski elementi in razdalje v pros-

toru - vaje
1. Zapiši vse relacije med geometrijskimi elementi na sliki:
• točko A,
• premico p,
• premico q in
• premico r
2. V prostoru imamo naslednje elemente, kot kaže slika:

32 OpenProf.com
Preveri pravilnost naslednjih trditev:
1. E ∈ p
2. E ∈
/r
3. E ∈
/q
4. p ⊥ q
5. p ∥ r
6. r ∩ q = {}
3. S simboli zapiši vse relacije med obarvanimi geometrijskimi elementi na sliki:
• točko B,
• premico p,
• premico q in
• ravnino R.

33 OpenProf.com

• premico p,
• premico q,
• ravnino R in
• ravnino S.

34 OpenProf.com
1. D ∈
/p
2. D ∈ q
3. D ∈ R
4. p ∥ q
5. p ̸⊂ R
6. q ⊂ R

35 OpenProf.com
1. p ⊥ q
2. p ̸⊂ R
3. p ⊂ S
4. q ⊂ R
5. q ⊂ S
6. R ∥ S
• točko H,
• premico p,
• ravnino R in
• ravnino S.

36 OpenProf.com
• premico p,
• premico q,
• premico r in
• ravnino S.

37 OpenProf.com
1. p ⊥ q
2. p ∥ r
3. p ⊂ S
4. q ⊥ r
5. q ̸⊂ S
6. q ⊥ S
7. r ⊂ S

38 OpenProf.com
1. H ∈ p
2. H ∈
/R
3. H ∈ S
4. p ⊂ S
5. p ⊂ R
6. p ∥ R
7. R ⊥ S
11. V prostoru imamo naslednje elemente, kot kaže slika. Premica p poteka skozi točki
A in C, premica q pa poteka skozi B in H.

39 OpenProf.com
1. p ∩ q = {}
2. p ⊂ R
3. p ∥ S
4. q ⊥ R
5. q ⊂ R
6. q ∩ S = {H}
7. R ⊥ S
12. Robovi kvadra ABCDEFGH določajo naslednje geometrijske elemente:
• ravnino R,
• premico p,
• premico q.
Med elementi veljajo naslednje relacije:
• Ravnina R poteka skozi točke B, C in D.

• Premici p in q ležita na ravnini R in se sekata v točki A.
V kvader pravilno vriši zgornje tri geometrijske elemente in s simboli zapiši relacije
med njimi.

40 OpenProf.com
• ravnino S,
• premico p,
• premico q in
• premico r.
• Ravnina S poteka skozi točke A, D in H.

• Premica p poteka skozi točko D in je pravokotna na ravnino S.
• Premica r poteka skozi točko H in je pravokotna na premico p.
• Premica q poteka skozi točko E in je pravokotna na premico r.
V kvader pravilno vriši zgornje štiri geometrijske elemente in s simboli zapiši relacije
med njimi.
• ravnino R,
• ravnino S,
• premico p,
• premico q.
• Ravnina R poteka skozi točke C, D in H.

• Ravnina S poteka skozi točki A in E ter je pravokotna na ravnino R.
• Premica p predstavlja presečišče ravnin R in S.
• Premica q leži na ravnini R in seka premico p v točki D pod pravim kotom.
V kvader pravilno vriši zgornje štiri geometrijske elemente in s simboli zapiši relacije
med njimi.
• premico p,
• premico q in
• premico r.
• Premica q poteka skozi točki A in D.

• Premica p poteka skozi točko B in je pravokotna na premico q.

41 OpenProf.com
• Premica r je vzporedna premici p in seka premico q v točki D.
med njimi.
• premico q,
• ravnino R in
• ravnino S.
• Ravnina R poteka skozi točke A, C in D.

• Ravnina S ima z ravnino R skupni točki A in D, poleg tega pa poteka tudi
skozi točko E.
• Premica q je pravokotna na ravnino S in poteka skozi točko B.
med njimi.
17. Imamo kvader ABCDEFGH. Njegov rob |AB| meri 3 cm, rob |BC| meri 5 cm, rob
|AE| pa meri 4 cm. Izračunaj razdaljo med ogliščema E in C.
18. Imamo kvader ABCDEFGH. Njegov rob |AB| meri 7 cm, rob |F G| pa 15 cm.
Izračunaj razdaljo med ogliščem C in premico skozi oglišči A in E tega kvadra.
19. Imamo kvader ABCDEFGH. Njegov rob |AB| meri 12 cm, daljica |F H| pa 15 cm.
Izračunaj razdaljo med ogliščem A in ravnino skozi oglišča C, D in H tega kvadra.
20. Imamo kvader ABCDEFGH. Njegov rob |BC| meri 2,15 m, rob |CG| pa 0,85 m.
Točka M se nahaja na presečišču diagonal pravokotnika BCGF. Izračunaj razdaljo
med točko M in premico skozi oglišči G in H tega kvadra.
21. Imamo kocko ABCDEFGH. Njen rob AE meri 15 dm, telesna diagonala pa 20,5 dm.
Natančno izračunaj razdaljo med ogliščem E in premico skozi točki C in G.
22. Imamo kvader ABCDEFGH. Njegov rob |EH| meri 1,33 m, daljica |GE| pa 4,88 m.
Izračunaj razdaljo med točko M in ravnino skozi oglišča A, E in H tega kvadra.
23. Imamo kvader ABCDEFGH. Njegov rob |EF | meri 31,5 dm, rob |EH| meri 49,9 dm,
telesna diagonala kvadra pa 68,3 dm. Izračunaj razdaljo med točko H in ravnino
skozi oglišča B, C in D tega kvadra.
√
24. Imamo kocko ABCDEFGH. Razdalja |BE| meri 5 2 cm. Natančno izračunaj
razdaljo med ogliščem B in premico skozi točki C in H.

42 OpenProf.com
25. Imamo kvader ABCDEFGH. Njegov rob |AE| meri 5 cm, rob |EH| meri 9 cm,
telesna diagonala pa 14 cm. Izračunaj razdaljo med ogliščema G in H.
26. Imamo kvader ABCDEFGH. Njegov rob |AB| meri 3 m, rob |BC| meri 12 m, rob
|AE| pa meri 4 m. točka M deli daljico AE na polovico, za točko N na daljici BC
pa velja |BN | : |BC| = 3 : 4. Izračunaj razdaljo med točkama M in N.
27. Imamo kvader ABCDEFGH. Njegov rob |BF | meri 11,5 dm, rob |F G| meri 19,2 dm,
za točko M na robu FG pa velja |F M | : |M G| = 2 : 1. Izračunaj razdaljo med
točko M in premico skozi oglišči A in B tega kvadra.
28. Med belo in črno kroglico na sliki je struktura, sestavljena iz treh ravnih delov.
Posamezni deli strukture so med seboj sestavljeni pod pravim kotom. Ravni del
z belo kroglico meri 21,5 cm, ravni del s črno kroglico meri 21,8 cm vmesni del
pa 20,5 cm. Kroglici obravnavamo kot točki, ravne dele strukture pa kot daljice.
Izračunaj razdaljo med belo in črno kroglico na sliki.
29. Preko nosilnih drogov je napeljan energetski kabel na višini 5,5 m. Predstavljajmo
si navidezno črto, ki povezuje vznožji narisanih drogov. Človek stoji 3 m proč od
te navidezne črte. Kolikšna je razdalja med energetskim kablom in najvišjo točko
na glavi 1,8 m visokega človeka?

43 OpenProf.com
30. Kolikšna je razdalja med magnetom na hladilniku in kovancem na tleh? Magnet in

kovanec obravnavamo kot točki. Vse potrebne razdalje so vrisane na sliko.

44 OpenProf.com
31. Žarnica cestne svetilke se nahaja natanko nad sredino ceste. Pritrjena je na višini
5 m nad cesto. Kolikšna je širina ceste, če je oddaljenost žarnice od robu ceste
5,8 m? Žarnico obravnavamo kot točkast izvor svetlobe.


Geometrijski Elementi in Razdalje V Prostoru 1 1 0 2356

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Geometrijski Elementi in Razdalje V Prostoru 1 1 0 2356

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Gregor Rabič

Geometrijski elementi in razdalje v

OpenProf.com, maj 2023

1 Razdalje v prostoru za osnovno šolo

1.1 Razdalja med točkama

Razdalja med točkama v prostoru

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Razdaljo med točkama A in B označimo z |AB|:

Če razdalje med točkama ne poznamo, si lahko pri računanju razdalje pomagamo

• neznano razdaljo pa izračunamo z uporabo Pitagorovega izreka.

• točka B pa izven ravnine.

Pravokotni trikotnik v prostoru

Razdaljo med točkama A in B izračunamo z naslednjim Pitagorovim

|AB|2 = |AT |2 + |BT |2

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

pri čemer velja:

Izračunajmo razdaljo med ogliščema E in G v kvadru ABCDEFGH.

V pravokotnem trikotniku ∆EF G velja naslednji pitagorov izrek:

|EF |2 + |F G|2 = |EG|2

Izrazimo razdaljo EG:

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Za izračun razdalje med točkama E in G potrebujemo torej podatka o dolžini katet

1.2 Razdalja med točko in premico

Razdalja med točko in premico

Razdaljo med točko in premico je smiselno računati, če točka ne leži na premici.

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Da je najkrajša pot od točke do premice pravokotna na premico, vemo že

Razdalja med točko T in premico p je dolžina daljice TP, ki je pravokotna

Izračunajmo razdaljo med ogliščem G kvadra ABCDEFGH in premico skozi

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

V pravokotnem trikotniku BCG velja naslednji pitagorov izrek:

|BC|2 + |CG|2 = |GB|2

Izrazimo razdaljo GB:

Za izračun razdalje med točko G in premico AB potrebujemo torej podatka o

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

1.3 Razdalja med točko in ravnino

Razdalja med točko in ravnino

Razdalja med poljubno točko T in ravnino R je razdalja daljice TR, ki je

Imejmo kvader ABCDEFHG. Dolžino med točko F in ravnino ABC pred-

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

2 Odnosi (relacije) med geometrijskimi el-

V čem se razlikuje odnos med dvema premicama na ravnini in v prostoru?

K razširjenem naboru odnosov med točkami in premicami bomo dodali še odnose z

2.1 Odnosi med točkami v prostoru

2.1.1 Kolinearne točke

Točke, ki ležijo na isti premici, so kolinearne:

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Dve točki sta vedno kolinearni.

2.1.2 Nekolinearne točke

Če točke ne ležijo na isti premici, so nekolinearne:

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Skozi nekolinearne točke ne moremo potegniti ene premice.

Skozi poljubne tri nekolinearne točke lahko narišemo ravnino:

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Tri nekolinearne točke natanko določajo ravnino.

2.1.3 Komplanarne točke

Točke, ki ležijo na isti ravnini, so komplanarne točke.

2.2 Odnosi med točko in premico v prostoru

2.2.1 Točka leži na premici

Točka lahko leži na premici:

Teorije, vaje in rešitve objavljene na:

Relacijo z matematičnimi simboli zapišemo kot