BLAGOVNE IN

STORITVENE ZNAMKE

Izr. prof. dr. Martina Repas

 SPLOŠNO O ZNAMKAH
• Kaj je znamka? Varuje znak, pod katerim osebe
ponujajo svoje blago ali storitve na trgu

• Funkcije znamke
– Funkcija izvora (znamke so pokazatelji izvora) / zmeda o
izvoru blaga
– Funkcija kakovosti (znamke simbolizirajo kakovost blaga /
poznanim znamkam močnejše varstvo)
– Reklamna funkcija (pomen investicij v promocijo)

• Temeljna načela prava znamk

– N. teritorialnosti
– N. časovne omejenosti (?)
– N. specialnosti
– N. first to file v. first to use
 VRSTE ZNAMK
• Blagovne in storitvene znamke

• Individualna in kolektivna znamka

• Znamka ugleda

• Notorna znamka

• Homonimna znamka

• Tradicionalne in netradicionalne
 PRAVO EU – najpomembnejši akti

• Harmonizacija:
– Prva direktiva o harmonizaciji prava znamk – 2008/95
(določbe, ki neposredno učinkujejo na delovanje
notranjega trga) – predlog nove!
• Ne za: postopkovne določbe glede registracije, razveljavitve in
ničnosti ter učinkov tega…
• Obvezne in opcijske določbe
– Direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine –
2004/48

• Unifikacija
– Uredba o znamki EU (207/2009) – predlog nove!
 PREDMET ZNAMKE

Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli

znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo
razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja
od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je
mogoče grafično prikazati, kot so zlasti
besede, vključno z osebnimi imeni, črke,
številke, figurativni elementi,
tridimenzionalne podobe, vključno z obliko
embalaže kot tudi kakršnakoli kombinacija
teh znakov (42. člen ZIL-1)
 Iz te definicije izhajajo trije splošni pogoji za registracijo znamke:

• Znak

• Sposobnost grafičnega prikaza znaka

• Sposobnost znaka po razlikovanju blaga ali storitev enega

podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja

Ob tem je za uspešno registracijo znamke treba

upoštevati tudi druge absolutne in relativne razloge
za zavrnitev registracije znamke!
 ZNAK
• Definicije znaka ni

• Znak je lahko beseda, črka, številka, figurativni element,

tridimenzionalna podoba, kombinacija barv…
• Eksemplifikativno navajanje znakov

• Glede na to, da so znaki v ZIL-1 navedeni eksemplifikativno,

pod pojmom znak sodijo tudi t. i. netradicionalni znaki, med
njimi tudi taki, ki niso vidno zaznavni, kot so vonj, zvok, okus…
(Ralf Sieckmann v Deutches Patent- und Markenamt; C-273/00)
• Razlike med tradicionalnimi in netradicionalnimi znaki – enaki
pogoji
 VRSTE ZNAMK po kriteriju
njihovega predmeta
• Besedne znamke (TOYOTA, SONY, COCA-
COLA)
• Figurativne znamke (risbe, simboli, slike)
• 3D znamke (steklenica Coca-Cole, trikotna
oblika čokolade Toblerone)
• Barvne znamke
• Zvočne znamke
• Znamke okusa
• Znamke vonja
• Pozicijske znamke...
 GRAFIČNI PRIKAZ ZNAKA

• Zakaj je ta zahteva pomembna?

• Primer Ralf Sieckmann in registracija vonja kot

znamke

• Grafični prikaz mora biti jasen, natančen, dostopen,

razumljiv, neodvisen, trajen in objektiven – test
sedmih Sieckmanovih kriterijev

• Ali se kot znamka lahko registrira tudi znak, ki ni

vidno zaznaven? (vonj, zvok, kretnje, okus…)
 PRIMER SIECKMANN IN
REGISTRACIJA ZNAMKE VONJA

• Prijava s podatki:
• Ali se vonj lahko
grafično prikaže, s – Znamka vonja
čimer se obenem – Blag sadni vonj s
sledjo cimeta
izpolni ena od
– C6H5-CH =
predpostavk za CHCOOCH3
registracijo vonja kot – Deponiranje vzorca
znamke? vonja
 PRIMER EDEN SARL V OHIM –
znamka vonja

• Ali zadošča barvna

ilustracija jagode?
• Splošno sodišče
odločilo, da tudi
barvna ilustracija ne
zadošča

• Prikazati je treba
vonj, ne pa
proizvod, ki oddaja
tak vonj
• http://ipkitten.blogspot.com/2005/10/disrupti
on-ahead-fruit-cases-new-ag.html (26.10.2006)
 ZVOČNA ZNAMKA – primer Schield
Mark v Joost Kist Memex

• Ali se lahko kot • Prijava je vsebovala

znamka registrira sledeče:
zvok (z vidika – Glasbena notacija
izpolnjevanja – Posnemanje glasu z
predpostavke besedo
grafičnega prikaza (kukelekuuuuuu)
– Besedna deskripcija:
znaka)? petelinje petje
• Notno črtovje
 Primer registrirane zvočne znamke EU

• CTM 004419206

• Nokia Corporation
BARVNA ZNAMKA – primer Liberertel
Groep v Benelux Markenbureau

• Ali se kot znamka

lahko registrira
prostorsko
neomejena barva (z
vidika predpostavke
grafičnega prikaza
znaka)?
REGISTRACIJA KOMBINACIJE BARV
– primer Hiedelberger Bauchemie

• Ali se kot znamka lahko

registrira barvna
kombinacija v katerikoli
obliki?
• Dodatni pogoj:
sistematična
razporeditev barv na
vnaprej določen in
enoten način
• Kaj to pomeni????
Primer pravilno registrirane znamke, ki sestoji
iz kombinacije dveh barv

• CTM 2177566
• Razporeditev in
razmerje obeh barv je 50
- 50, pri čemer se modra
barva nahaja
horizontalno nad rdečo
barvo ter tako tvori
celoto
• Navedba barv: modra:
Ral 5015, rdeča: Ral
2002
• Blago/storitve: R 6, 11,
19 in 20
 SPOSOBNOST RAZLIKOVANJA
• Zagotavlja bistveno funkcijo znamke, ki zagotavlja
identiteto izvora blaga ali storitev

• Izpolnitev te zahteve je odvisna od tega, ali javnost

znak dojema kot primerno sredstvo za
individualizacijo blaga ali storitev določenega
podjetja

• Težja izpolnitev pri netradicionalnih znakih

• Vprašanje razmerja do drugih absolutnih razlogov za

zavrnitev registracije znamke? – Philips proti
Remington (izvedba zahteve po sposobnosti
razlikovanja)
 RAZLOGI ZA ZAVRNITEV
REGISTRACIJE ZNAMKE
• Absolutni (se nanašajo na objekte, ki
nimajo razlikovalnega učinka ali so v
nasprotju z javnim interesom)

• Relativni (konflikt s prejšnjo znamko ali

pravico)

• Razlikovanje med njima!

 Absolutni razlogi
Kot znamka se ne more registrirati znak, ki:
• Ne more biti znamka (grafični prikaz, sposobnost razlikovanja)

• Je brez slehernega razlikovalnega učinka – PIVO za pivo, VINO za

vino…, gl. tudi pozicijske znamke (T-433/12 in 434/12, Margarete
Steiff proti UUNT)

• Je opisen: izključno označuje izključno vrsto, količino, namen,

kakovost … blaga ali storitev (Baby-Dry, Vitalite, Doublemint…,
NAJBOLJŠI, NAJCENEJŠI, LAHKI za cigarete, VSAK DAN SVEŽE za
zelenjavo ali sadje)

• Je generičen: znaki, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v

dobroverni in ustaljeni v praksi trgovanja (Gramophone, NET za
računalnike, ŠAMPON za sredstva za umivanje las, HAMBURGER za
vrsto sendviča)

Nerazlikovalni, opisni in generični znaki pa lahko pridobijo razlikovalni

učinek z dolgotrajno uporabo (pri tem se upošteva tržni delež imetnika
znamke, intenzivnost znamke, geografska razširjenost, čas njene uporabe,
znesek investicij v njeno promocijo, izjave gospodarske zbornice ali drugih
trgovskih združenj)
 Znamenita odločba v primeru Baby Dry

• BABY-DRY – znižanje praga razlikovalnosti

(sintaktično neobičajna postavitev besed – leksikalna inovacija)
– Znak se lahko registrira kot znamka, kolikor
obstaja kakšen dodatek ali pa je predstavljen ali
konfiguriran na način, ki se popolnoma razlikuje
od običajnega načina označevanja blaga ali
storitev ali njegovih bistvenih značilnosti –
zaznavna razlika

• DOUBLEMINT
– Splošno sodišče: znak je opisen zgolj, če omogoča, da javnost takoj in brez nadaljnjega
premišljevanja zazna opis značilnosti blaga
– Sodišče EU: ni znamke, če vsaj eden od možnih pomenov označuje značilnost
zadevnega blaga
Drugi absolutni razlogi:
• Sestoji izključno iz oblike, ki izhaja iz
same narave blaga (test alternativnih
oblik) ali je nujna za dosego tehničnega
učinka ali daje blagu bistveno vrednost
(Philips proti Remington; C-205/13, Hauck proti Stokke )
• Nasprotuje javnemu redu ali morali (fašist,
pedofil, krivovernik…) – razlika do zgolj neokusnih znakov

• Zavaja javnost (bikova glava na proizvodih iz umetnega

usnja, PLATINUM za prstane iz bele pločevine, SWISS
CHOCOLATE za slovensko čokolado…)

• Vsebuje uradne znake…

 Relativni razlogi
• Obstoj prejšnje znamke ali prejšnje pravice
• Prejšnja znamka: prijavljena ali registrirana znamka v SLO na podlagi
nacionalne prijave; znamka, za katero je bilo zahtevano varstvo v RS na podlagi
mednarodne prijave; znamka EU
– Pravilo dvojne identičnosti (Diffusion proti Sadas)

– Pravilo podobnosti (Sabel proti Puma)

– Obstoj znamke ugleda – identičen ali podoben znak za različno blago ali
storitve (Davidof proti Gofkid)

– Obstoj notorne znamke

– Registracija zastopniške znamke

– Obstoj prejšnjih pravic (pravica do imena, geografska označba ali druga

pravica industrijske lastnine, avtorska pravica – razen če je dano soglasje)
 Kdaj sta znaka identična?

• TOBLERONE – toblerone
• Primer Société
LTJ Diffusion • TOBLERONE –
proti Sadas TOBLERONE

• TOBLERONE –
TOBERONE
 PRAVILO PODOBNOSTI
• 44. člen ZIL:
‘’…ki je enak ali podoben znamki druge osebe in če so blago ali
storitve….. enake ali podobne, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v
javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s
prejšnjo znamko.’’

- Kako oceniti podobnost znaka in znamke?

- Kako oceniti podobnost blaga in storitev?
- Ustvarjanje zmede v javnosti – glede česa mora obstajati zmeda?; kdo je
relevantna javnost? (Lloyd Schuhfabrik Meyer; C-342/97: oseba, ki je
normalno obveščena, razumno pozorna in preudarna)

• … pri čemer verjetnost zmede vključuje tudi verjetnost

povezovanja s prejšnjo znamko.
– Pravilna interpretacija te določbe? - sprejem beneluškega pristopa
ali pristopa drugih držav članic EU? (primer Sabel proti Puma)
 PRIMER:

Družba A uporablja znamko DOTI, ki je

registrirana v Republiki Sloveniji in je v tej
državi tudi zelo dobro poznana v javnosti kot
izjemno ugledna znamka. Znamka se uporablja
in je registrirana za moško kozmetiko, konjak,
kravate, cigare in cigarete, pipe in tobak.

Družba B pa želi v Republiki Sloveniji

registrirati znamko DOTTI's za enake proizvode
kitajskega izvora. V tej želji tudi vloži prijavo za
registracijo te znamke.
Družba A ugovarja registraciji znamke DOTTI's
osebe B zaradi obstoja njene prejšnje znamke, ki je
podobna in se uporablja za enako blago. Na ta način,
meni družba A, se bo v javnosti ustvarjala zmeda
med obema znamkama. Družba A prav tako meni,
da je družba B znak DOTTI's namenoma oblikovala
tako, da bi izkoristila prednosti ugleda njene znamke.
Znamka DOTTI's naj bi tudi škodovala ugledu blaga
njene znamke, glede na to, da javnost kitajskih
proizvodov ne povezuje s proizvodi visoke
kakovosti. Proizvodi, ki bi se prodajali pod znamko
DOTTI's, so namreč cenejši in nižje kakovosti.

Predpostavljajte, da sta znamki podobni, vendar pa

obstoja zmede v javnosti ne bi bilo, kar pomeni, da
družba A ne more uspešno ugovarjati registraciji
znamke DOTTI's iz razloga podobnosti po določbi
točke b) I. odst. 44. člena ZIL-1.
Ali ima družba A sploh še kakšne možnosti, da
prepreči registracijo znamke DOTTI's?
 Znamka ugleda
• Ugled vključuje določen prag poznavanja. Znamka ima ugled,
če je poznana znatnemu delu javnosti glede blaga ali storitev, za
katere se uporablja. Pomembno je, da obstaja zadostna stopnja
poznavanja znamke, ki jo javnost lahko povezuje s kasnejšo
znamko (primer General Motors Corporation proti Yplon)

• Kriteriji, ki se upoštevajo:
– Obseg ljudi, ki pozna znamko
– Geografska razsežnost
– Tržni delež
– Investicije v promocijo
– Doba trajanja…
• Po določbi 44. člena ZIL se kot znamka ne more
registrirati znak:

“ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe, ki je registrirana za

blago ali storitve, ki niso enaki ali podobni blagu ali storitvam, za katere je
registracija zahtevana, če bi uporaba takega znaka brez upravičenega
razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje
znamke ali če bi uporaba takega znaka nakazovala povezanost med
blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke in bi to utegnilo
škodovati interesom imetnika prejšnje znamke.”

– COSMOPOLITAN COSMETIC – COSMOPOLITAN – izkoriščanje ugleda

– ROLLS-ROYCE (avto) – (drugo blago) – škodi razlikovalnemu učinku
– HOLLYWOOD (žvečilni gumi) – (tobačni izdelki) – škoduje ugledu

• Ustvarjanje zmede ni pogoj!

 Ali znamka ugleda obsega tudi
identično in podobno blago ali storitve?
o Primer Davidoff & Cie SA and Zino Davidoff SA
proti Gofkid /DURFFEE

o Predhodno vprašanje:
“Ali je določbi člena 4 (4) (a) ter člena 5 (2) direktive ES treba
interpretirati tako, da omogočata ekstenzivno varstvo za znamke
ugleda tudi v primeru, da se kasnejša znamka (znak) uporablja za
proizvode in storitve, ki so identični ali podobni proizvodom in
storitvam, za katere je registrirana prejšnja znamka.”

o Znamka ugleda zajema tudi varstvo za identično in

podobno blago
 PRAVICE IZ ZNAMKE
• Znamka daje imetniku izključno pravico do njene uporabe.

• Imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega

soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo: enak znak za enako blago,
podoben znak za podobno blago…. (glej pri relativnih razlogih za zavrnitev
registracije znamke)!
– Uporaba znaka kot znamke!? Tudi druga uporaba, če lahko ogrozi oz. ima učinek
na funkcijo znamkje, zlasti na funkcijo izvora
– ne gre za kršitev, ko se uporabi za opisovanje (Holterhoff proti Freisleben: SPIRIT
SUN in CONTEXT CUT)
– uporaba znamke na oblačilih nujno ne označuje izvora blaga, lahko pa vpliva na
bistveno funkcijo znamke, ki označuje, da blago izvira od imetnika znamke
(Arsenal proti Reed)
– uporaba na replikah (Adam Opel proti Autec: če potrošnik ne meni, da blago izvira
od imetnika znamke ali osebe, ki je z njim ekonomsko povezana, taka uporaba
nima vpliva na bistveno funkcijo znamke)
– uporaba znamke kot trgovskega imena (Celine proti Celine: trgovec lahko
uporablja trgovsko ime tako, da ga potrošniki dojemajo za označevanje izvora
blaga)
– L‘Oreal proti Bellure: ne zgolj funkcija izvora, pomen se priznava tudi drugim
funkcijam znamke
– uporaba znamke in internet: Google, Interflora proti Mark & Spencer
 OMEJITVE PRAVIC IZ ZNAMKE
• Tretja oseba lahko v skladu z DPO v gospodarskem prometu
uporablja:
– svoje ime ali naslov
– označbe glede vrste, kakovosti, količine, namena..
– znamko, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve,
zlasti za dodatke ali nadomestne dele
– znak, ki je enak ali podoben znamki, če ga je tretji začel uporabljati
v dobri veri pred datumom vložitve prijave
• V skladu z DPO: zadevi BMW proti Deenik in Gillete

• Če imetnik prejšnje znamke v obdobju petih zaporednih letih ni

nasprotoval uporabi kasnejše znamke, čeprav je vedel za njeno
uporabo, ne more na podlagi svoje prejšnje znamke zahtevati izbris
kasnejše znamke iz registra, razen če slednja ni bila prijavljena v dobri
veri – omejitev kot posledica privolitve
IZČRPANJE PRAVIC IZ ZNAMKE

• Podobno kot pri patentu in modelu, z eno

razliko!

• Do izčrpanja pravic iz znamke ne pride, če

obstajajo utemeljeni razlogi za imetnikovo
nasprotovanje nadaljnji komercializaciji
blaga (posebej, če se stanje blaga spremeni
ali poslabša, potem ko je dano na trg)
 MEDNARODNO VARSTVO ZNAMK
• Varstvo v okviru PK:
– Unijska in sejemska oz. razstavna prioriteta
– Načelo neodvisnosti
• Država izvora: v kateri ima prijavitelj resno in dejansko
podjetje ali domicil ali je državljan te države

– Telle-quelle varstvo znamke (as is; takšno kakršno)

– izjema od načela neodvisnosti (vsaka država dolžna
dati varstvo, kolikor je znamka registrirana v DI;
varstvo v enakem obsegu kot drugje); registracija v DI
ima ekstrateritorialni učinek
• Zavrnitev možna le: kršitev prej pridobljenih pravic v zadevni državi, nima
razlikovalnega učinka, je opisna ali generična, v nasprotju z javnim redom ali
moralo ali zavaja javnost, registracija predstavlja dejanje nelojalne konkurence
 Načini pridobitve znamke
• Po nacionalni poti

• Po Madridskem sporazumu

• Po Protokolu k Madridskemu sporazumu

• Pridobitev znamke EU
 MADRIDSKI SPORAZUM
• Z eno prijavo pri mednarodnem uradu (s
posredovanjem nacionalnega urada) se doseže
varstvo v vseh imenovanih državah MU
• Pogoj: prejšnja registracija v DI! – nacionalna
registracija je podlaga za mednarodno registracijo
• Omogoča pridobitev svežnja nacionalnih znamk
• Nacionalni uradi lahko v roku 12 mesecev
zavrnejo varstvo na svojem območju, vendar zgolj
iz določenih razlogov (ki so dopustni po PK)
• Kakšen je učinek mednarodne registracije?
• Pomanjkljivost MS: odvisnost MR od R v DI v
obdobju petih let (“central attack”)
 PROTOKOL K MS

• Zadostuje prijava v DI!

• Rok 12 mesecev za ugovor je tukaj

podaljšan na rok 18 mesecev.

• Ohranja central attack, vendar delno

odpravlja problem, ki s tem nastane
 ZNAMKA EU

• Unitarna pravica!

• Uredba ES 207/2009 – predlog nove!

• Sistem vse ali nič

• Lahko jo pridobi vsaka fizična ali pravna oseba,

vključno z osebami javnega prava