Lastnosti delniških trgov

Aleš Ahčan
Uvod
 V nadaljevanju bomo pogledali, kakšne so
lastnosti delniških in obvezniških naložb
ocenjene iz preteklih statistik oziroma
zgodovine (za preteklih 100 let in
najpomembnejše delniške in obvezniške
trge)
 Statistike so vzete iz
 Triumph of the optimists (Dimson, Marsh,
Staunton)
 Stocks for the long run (Siegel)
Zgodovina
 Prve borze segajo že v 17 stoletje in so
nastale v državah zahodne Evrope
 1611 Nizozemska
 1685 Nemčija
 1792 ZDA
 1924 Slovenija …..
Razmerje delnice obveznice
 Razmerje se seveda zaradi sprememb
cen vrednostnih papirjev spreminja
 Vendar pa sta oba tipa vrednostnih
papirjev po velikosti trgov primerljiva
 Tako je svetovni delniški trg v letu 2000
velik okoli 36 trilijonov $, obvezniški pa 32
trilijonov $
Delniški trg
 Kot vemo so naložbe v delnice bolj
tvegane, saj njihov donos (nominalen) ni
opredeljen vnaprej
 Seveda se podatki o preteklih donosih
razlikujejo med državami
 Pri tem so razlike kar precejšnje, kot kaže
naslednja tabela
100 letni donosi po svetu

14

12

10

8
donos (%)

nominal
real

Bel Ita Ger Spa Fra Jap Dan Irs Švi Vb Niz Kan ZDA Jar Avs Šve
Donosi in tveganje
 Kot lahko vidimo iz dane slike obstajajo
precejšnje razlike med nominalnimi in
realnimi donosi ter med samimi državami
 Ker inflacija ni konstantna, ljudje pa imamo
korist od donosov (denarja) le v obliki
večje/manjše kupne moči, so seveda za
investitorje pomembni realni donosi
 Donosi pa predstavljajo le eno plat slike
 Ob tem je treba upoštevati tudi tveganje
Donosi med državami
 Kljub temu, da na letni ravni razlike niso
velike, pa kumulativno v daljšem
časovnem obdobju prinesejo velik
razkorak
 Tako je naložba v belgijske delnice
prinesla povečanje premoženja za 12x v
švedske delnice pa kar 1700x (v 100 letih)
Donosi in tveganje
donos-g donos-ar st. dev
Avs 7,5 9 17,7
Bel 2,5 4,8 22,8
Kan 6,4 7,7 16,8
Dan 4,6 6,2 20,1
Fra 3,8 6,3 23,1
Nem 3,6 8,8 32,3
Irs 4,8 7 22,2
Ita 2,7 6,8 29,4
Jap 4,5 9,3 30,3
Niz 5,8 7,7 21
Jar 6,8 9,1 22,8
Špa 3,6 5,8 22
Šve 7,6 9,9 22,8
Švi 5 6,9 20,4
Vb 5,8 7,6 20
Zda 6,7 8,7 20,2
Donosi in tveganje
 Kot lahko vidimo, je tveganje na letni ravni
precejšnje, saj je za večino držav st. odklon višji
od 20%, kar pomeni, da v povprečju premoženje
naloženo v delnice posamezne države v letih
niha ± 20% (seveda v nekaterih letih več v
drugih manj; npr. -5%, + 30%, -42%, +15% itn)
 Pri tem pa je treba tveganje delnic vrednotiti
glede na donos in ga primerjati s tveganjem in
donosom ostalih naložb (obveznic in naložbe na
banki), poleg tega pa upoštevati tudi tveganje na
daljše obdobje)
Obveznice in naložba na banki (realni
donosi-aritmetična sredina)
delnice obveznice 3-mesečni
Avs 9 1,9 0,6
Bel 4,8 0,3 0
Kan 7,7 2,4 1,8
Dan 6,2 3,3 3
Fra 6,3 0,1 -2,6
Nem 8,8 0,3 0,1
Irs 7 2,4 1,4
Ita 6,8 -0,8 -2,9
Jap 9,3 1,3 -0,3
Niz 7,7 1,5 0,8
Jar 9,1 1,9 1
Špa 5,8 1,9 0,6
Šve 9,9 3,1 2,2
Švi 6,9 3,1 1,2
Vb 7,6 2,3 1,2
Zda 8,7 2,1 1
Tveganje obveznic in 3 mesečni depoziti

delnic st. dev obveznice st dev 3-mesečni st dev

Avs 9 17,7 1,9 13 0,6 5,6
Bel 4,8 22,8 0,3 12,1 0 8,2
Kan 7,7 16,8 2,4 10,6 1,8 5,1
Dan 6,2 20,1 3,3 12,5 3 6,4
Fra 6,3 23,1 0,1 14,4 -2,6 11,4
Nem 8,8 32,3 0,3 15,9 0,1 10,6
Irs 7 22,2 2,4 13,3 1,4 6
Ita 6,8 29,4 -0,8 14,4 -2,9 12
Jap 9,3 30,3 1,3 20,9 -0,3 14,5
Niz 7,7 21 1,5 9,4 0,8 5,2
Jar 9,1 22,8 1,9 10,6 1 6,4
Špa 5,8 22 1,9 12 0,6 6,1
Šve 9,9 22,8 3,1 12,7 2,2 6,8
Švi 6,9 20,4 3,1 8 1,2 6,2
Vb 7,6 20 2,3 14,5 1,2 6,6
Zda 8,7 20,2 2,1 10 1 4,7
Tveganje obveznice in depoziti
 Kot lahko vidimo so obveznice in depoziti
res manj tvegani, vendar daleč od tega, da
bi bili popolnoma ne-tvegani.
 St. odklon naložbe v obveznice (z 10 letno
ročnostjo) v večini držav presega 10%
 Tudi 3 mesečni depoziti, so dokaj tvegani
še posebej na njihovo nizko donosnost
Tveganje na daljše obdobje
 Kot se izkaže so na daljši rok delnice še malo
manj tvegane kot obveznice in delnice
 Verjetnost, da imajo delnice v 10 letih nižji donos
kot obveznice je manj verjetna kot za 1 leto, saj
se mora slabo leto ponoviti 10x in ne le 1x
 Poleg tega so donosi med leti v primeru delnic
negativno korelirani (dobrim letom sledijo slaba),
medtem ko so donosi obveznic in depozitov
pozitivno korelirani Siegel (2002), Campbell
(2001)
Dolgoročni donosi-trgi ZDA
 Koliko so delnice tvegane nasproti
obveznicam lahko opazujemo prek višine
standardnega odklona oziroma prek
verjetnosti (deležu let, kjer delnice
prekosijo obveznice), da delnice prekosijo
obveznice
 Poglejmo si podatke za ameriški trg za
obdobje 130 let (1871-2001)
 Vir: Siegel (2002)
Delež let kjer delnice prekosijo obveznice

dolžina naložb obdobjadelnice vs obv delnice vs 3mdep

1 60,3 64,1
2 65,6 69,5
5 74 77,1
10 82,4 84,7
20 95,4 99,2
30 100 100
Tveganje delnice, obveznice, 3m depo

 St. odklon realnih donosov

20

18

16

14

12

delnice
10 obveznice
3mdepo

0
1 2 5 10 20 30

Siegel 2002
Povzetek za ameriški trg
 Poleg navedenih podatkov velja izpostaviti, da
se gledano zgodovinsko ni nikoli pripetilo, da bi
delnice imele negativen realen donos na
obdobje daljše od 17 let (pri obveznicah in 3m
depo pa je)
 Poleg tega je tveganje realnega donosa nižje za
obdobja daljša od 20 let, hkrati pa je
pričakovana donosnost višja
 Podobne rezultate lahko dobimo za večino
ostalih trgov vendar ne za vse
Svetovni portfelj
 Poleg tega, da posameznik lahko svojo naložbo
v posamezni državi razprši s tem, da vloži denar
v indeks oziroma v čim več delnic, lahko
tveganje zmanjša tudi s tem da denar naloži v
delnice oziroma trge v različnih državah
 Ker donosi na različnih trgih niso popolnoma
korelirani bo s tem posameznik še dodatno
zmanjšal nihanje (tveganje) svoje naložbe
Svetovni portfelj
 Realni donos tako uravnoteženega portfelja je
okoli 5,5 %, standardni odklon pa okoli 15%.
 V primerjavi z naložbami le v eno državo je tako
tveganje svetovne naložbe bistveno nižje (15% v
primerjavi z 20% ali več )
 S tem povezano je tudi verjetnost, da investitor
konča v rdečih številkah v posameznem letu
nižja
Zaključek
 Kot prikazujejo zgodovinski podatki so se
delnice v veliki večini primerov v preteklosti
izkazale za zelo donosno naložbo
 Tveganje kateremu so vlagatelji izpostavljeni je
na kratek rok res veliko vendar je na daljše
obdobje predvsem v primerjavi z ostalimi vrstami
naložb tveganje relativno manjše
 Daljše kot je naložbeno obdobje manjša je
verjetnost, da bo vlagatelj končal v rdečih
številkah oziroma bo njegov donos nižji od
donosa alternativnih naložb (delnic in obveznic)
Zaključek
 Pri tem pa velja izpostaviti, da so dane vrednosti
pridobljene na podlagi pretekle zgodovine, kjer nam
nihče ne jamči, da bodo dogodki v prihodnje enaki tistim
iz preteklosti
 Prav tako je pri analizi podatkov treba upoštevati
dejanske donose (po transakcijskih stroških, kjer so le ti
za delnice višji kot za obveznice)
 Kljub temu, pa nam imamo le eno preteklost in nam le-ta
nudi določen vpogled o lastnostih delniških in
obvezniških trgov
 Kot kaže večina podatkov so vseeno delnice na obdobja
daljša od 20 let relativno boljša naložba (upoštevajoč
donos in tveganje) kot obveznice