VITAMINI

Definicija
 Grupa na bitni nekaloricni organski sostojki na
hranata;
 Potrebni vo mali kolicestva za odvivanje na telesnite
procesi: metabolizmot, rastenjeto itn.;
 Organizmot ne moze sam da gi sintetizira (esencielni
sostojci na hranata);
 Isklucok se nekoi vitamini koisto mozat da se
sintetiziraat od nivnite direktni prethodnici
(provitamini), vneseni so hranata;
 Nekoi vitamini gi sintetiziraat bakteriite od crevnata
flora na covekot.
Istorija na naukata za vitaminite

 Otkrieni se relativno docna, bidejki vo hranata

se nao|aat vo mali kolicestva, a mnogu od niv se
nestabilni;
 Odamna bila poznata bolesta skorbut, kaj mornarite koi
na dolgite patuvanja ne se hranele so svezo ovosje i
zelencuk;
 Odamna bila poznata bolesta beri-beri kaj istocnite
narodi, koi se hranat so poliran oriz;
 Polskiot naucnik Kazimir Funk vo 1911 godina izoliral od
luspata na orizot edna kristalna supstancija koja ja
lecela bolesta beri-beri;
 Izoliranata supstancija imala karakter na amin
i Funk i go dal imeto vitamin (amin vitae = amin na zivotot).
Nomenklatura
 Prvobitno e predlozeno obelezuvanje na vitaminite
so golemite bukvi od abecedata: A, B, C itn. ;
 So zapoznavanje na nivnata fizioloska funkcija,
vitaminite dobivale nazivi spored taa funkcija (pr.
Antiskorbuten vitamin za vitamin C);
 So otkrivaweto na nivnata hemiska struktura, sledelo
hemiskoto ime na vitaminite
(pr. Vitamin B6 = piridoksin);

 Nomenklaturata na vitaminite prifatena denes e

zasnovana na nivnata hemiska struktura so
zadrzuvanje na abecedniot znak.
Zaednicki svojstva na vitaminite

 Vitaminite glavno se produkti na rastenijata i

nekoi mikroorganizmi;

 Na organizmot mu se potrebni vo mali kolicestva

(mikrogramski ili miligramski);

 Po resorpcijata, vitaminite se deponiraat vo

nekoi organi na zivotnite, pa tie organi
stanuvaat izvori na vitamini za covekot.
Podelba na vitaminite

 Liposolubilni vitamini, t.e. rastvorlivi

vo masti: A, D, E, K ;

 Hidrosolubilni vitamini, t.e. rastvorlivi

vo voda: vitamini od B kompleksot, vitamin C,
vitamin H i dr.
 Ucestvo na enzimite vo enzimskata kataliza

 Vitaminite ne pretstavuvaat hranlivi materii;

 Osnovna biohemiska funkcija na golem broj na

vitamini, osobeno hidrosolubilnite, e da
vleguvaat vo sostav na enzimite kako koenzimi
i prostetski grupi;

 Ucestvuvaat vo enzimskata kataliza i

metabolizmot voopsto.
Bez koenzim, soedinenijata A i B A
B
ne odgovaraat na enzimot.
Active site
Enzyme

Vitamin
So koenzimot na mesto, A B
Coenzyme
soedinenijata A i B se privlekuvaat
od aktivnoto mesto na enzimot, i Enzyme
istite reagiraat.

Reakcijata zavrsuva so obrazuvanje A B

na nov produkt, vo ovoj slucaj toa e
produktot AB. Enzyme

Produktot AB go napusta enzimot. A B New product

Enzyme
 Avitaminozi i hipovitaminozi
 Deficit na nekoj vitamin vo organizmot se narekuva
hipovitaminoza;
 Otsustvo na nekoj vitamin vo organizmot se narekuva
avitaminoza;
 Pri normalna ishrana, prakticno ne se javuvaat avitaminozi, a
dokolku se javat, istite se posledica na ednoobrazna ishrana;
 Klinicki se povazni hipovitaminozite, koi se rezultat na
nesoodvetna ishrana ili nekoe zaboluvanje koe vlijae na
vitaminskata resorpcija;
 Za pokrivawe na normalnite potrebi od vitamini znacitelno
pridonesuvaat i bakteriite od crevnata flora;
 So golemi dozi antibiotici i sulfonamidi, moze da se prekine
toj izvor na vitamini, taka da mozat da se javat teski
avitaminozi i pokraj nepromenetata ishrana.
Hipervitaminozi

 Zgolemenoto kolicestvo na vitamini vo

organizmot se narekuva hipervitaminoza;
 Hipervitaminozata e retka pojava i nikogas
ne e posledica na neoptimalna ishrana;
 Recisi sekogas e posledica na pogresno
dozirana terapija so vitamini;
 Hipervitaminozite se pocesti kaj nekoi
liposolubilni vitamini (A,D).
Liposolubilni vitamini

 Se apolarni, hidrofobni molekuli i site se

derivati na izoprenot;
 Liposolubilni vitamini

 Za nivna resorpcija, potrebna e normalna

resorpcija na mastite;
 Po resorpcijata, se transportiraat vo forma
na hilomikroni do crniot drob i se deponiraat
vo nego (A,D,K) ili vo adipoznoto tkivo (vit. E);
 Se transportiraat vo krvta so lipoproteini
ili specificni proteini za vrzuvanje;
 Ne se izlacuvaat vo urinata;
 Predoziranosta so liposolubilnite vitamini
e toksicna;
 Retinol (vitamin A)
 Star naziv: akseroftol,
antiskleroftalmicen
vitamin, vitamin na rast;
 Glavni izvori: ribite, ribino
maslo, zivotinski crn drob,
zolcka od jajce, mleko i
mlecni proizvodi (vo forma
na retinol palmitat);
Razlicni vidovi
zelencuci:morkovi, domati,
sladok kompir, sodrzat
karotinoidi -provitamini na
retinolot.
Retinol (vitamin A)

• Dnevna potreba od vitamin A za vozrasen

covek iznesuva 1,5-2,0 mg;
• Vitaminot A e termostabilen, no cuvstvitelen na
oksidacija; vo prisustvo na molekularen
kislorod, se oksidira vo bioloski neaktivni
soedinenija.
Vitamin A - hemiska struktura
Bioloski aktivni formi na vitamin A

• Vo organizmot, retinolot se konvertira vo retinal (vitamin

A, aldehid) i retinska kiselina (vitamin A, kiselina);
• Vo zivotinskite tkiva vitamin A se naogja vo forma na estri
so palmitinskata, ocetnata i fosfornata kiselina;
• Vitamin A i negovite derivati se javuvaat vo all trans
konfiguracija, so isklucok na retinata kade se formira 11-
cis-retinol i 11- cis retinal;
Site formi na vitamin A pokazuvaat bioloska aktivnost.
Provitamini na vitamin A (Karoteni)

 Poznati se tri provitamini A: -, β- i - karoteni;

 Najaktiven e β-karotenot, kojsto sodrzi dva beta
jononski prstena, taka sto so negova oksidacija se
dobivaat dve molekuli vitamin A;
 Degradacijata na - i -karotenot doveduva do
sozdavanje na edna molekula vitamin A;
 Pretvorbata na karotenite vo vitamin A kaj covekot se
slucuva samo vo crniot drob, otkako karotenite se
resorbiraat vo tenkoto crevo i so hilomikronite dojdat do
crniot drob.
Metabolizam na vitamin A
Biohemiski funkcii na vitamin A

 Normalen rast i diferencijacija na kletkite vo

organizmot vo tek na rastenje i razvoj;
 Podelba i diferencijacija na tkivo koesto brzo
proliferira - 'rskavica i koskeno tkivo,
spermatogen epitel i placenta, kozniot epitel i
mukozata;
 Fotohemiska vizuelna aktivnost
Uloga na Vitamin A vo procesot na vidot

 Vo procesot na vidot moze da se razgranicat

tri procesi:
1. Fotohemiska apsorpcija na svetlinata od
strana na pigment koj e sposoben da ja
menuva svojata stericka struktura;
2. Stimulacija na nerven impuls kako odgovor
na promenite vo sterickata struktura na
pigmentot;
3. Regeneracija na pigmentot vo prvobitnata
sostojba
Uloga na vitamin A vo sinteza na
rodopsinot
Nedostig na vitamin A

• Najran simptom na deficit na vitamin A e

nokjnoto, kokoskino slepilo - hemeralopija,
niktalopija;
• Dolgotraen nedostig na vitamin A doveduva do
zaostanuvanje vo rastot kaj mladite organizmi;
- Se javuva keratinizacija na epitelot;
- Kseroftalmija (suvo oko);
- Keratomalacija
KSEROFTALMIJA
KERATOMALACIJA

ПО 1 МЕСЕЦ ТРЕТМАН
Toksichnost od predoziranje

 fragilni eritrociti; hemoragija

 bolka vo koski, frakturi;
 abdominalna bolka i diareja;
 suva kozha, gubitok na kosa;
 zgolemuvanje na crniot drob
Prakticna upotreba

• Preparati na priroden vitamin A i negovite

sintetski analozi (retinol palmitat i retinol acetat)
se koristat za medicinski celi: profilaksa na
hipovitaminozi, stimulacija na rast i razvitok kaj
deca, tretiranje na rani koi tesko zarasnuvaat i dr.
 Kalciferol, kalcitriol (vitamin D)

 Glavni izvori:
- ribino maslo, ribata, mlekoto,
jajcata, kvasecot i pecurkite;
- glaven izvor vo organizmot e
negovata produkcija vo
kozata po izlozuvanje na
sonceva svetlina.
 Bioloski aktivni formi na vitamin D

 Postojat dve formi na vitamin D: ergokalciferol (vitamin

D2) i holekalciferol (vitamin D3)
 Vitamin D3 e bioloski najaktiven.
Metabolizam i funkcii na vitamin D
Biohemiski funkcii na vitamin D

 Celni organi na vitamin D: tenko crevo, koski i

bubreg;
 Vitaminot D go kontrolira metabolizmot na kalcium
i fosfor vo organizmot;
 Na nivo na tenkoto crevo ja olesnuva resorpcijata
na kalciumot i fosforot;
 Na nivo na koskite kalcitriolot raboti kooperativno
so parathormonot, pokacuvajki ja koskenata
demineralizacija;
 Na nivo na bubreg ja zgolemuva renalnata
reapsorpcija na Ca i P vo tubulite;
 Vitaminot D gi pokacuva koncentraciite na kalcium
i fosfati vo krvta.
Nedostig na vitamin D кај деца

 Nedovolno kolicestvo na vitamin D kaj decata doveduva

do pojava na bolesta, poznata kako rahitis;
Nedostig na vitamin D kaj vozrasnite

 Deficit na vitamin D kaj vozrasnite doveduva

do osteomalacija; koskite imaat slaba
struktura i lesno se krsat;
Pricini zа nedostig na vitamin D

 Relativen nedostig na vitamin D moze da se javi

i koga vitaminot D se vnesuva vo normalno kolicestvo,
me|utoa crniot drob , a osobeno bubrezite se zaboleni,
pa nema produkcija na aktivnata forma na vitamin D.
Hipervitaminoza D

 Predizvikana od ekcesivno vnesuvanje na vitamin D

kaj decata i vozrasnite predizvikuva vitaminski
intoksikacii;
 Se manifestira so demineralizacija na koskite i
zgolemena sklonost kon frakturi;
 Ekstremno pokaceni nivoa na Ca i P vo krvta;
 Ova doveduva do kalcifikacija na vnatresnite organi:
krvnite sadovi, belite drobovi, bubregot i dr.
 Tokoferol (vitamin E)

 Glavni izvori:
- rastitelni masla, maslo od
pcenicni klici, seme od
soncogled itn.;
- zivotinskite produkti se
relativno siromasni so ovoj
vitamin;
 Preporacan dneven vnes:
za vozrasni e 10-20 mg.
 Vitamin E - hemiska struktura
 Se sostoi od dve komponenti: aromaticno jadro
(metiliran hidrohinon) i stranicna veriga na
izoprenoidniot alkohol fitol;
 Postojat 6 derivati na vitamin E: alfa, beta, gama, delta,
eta i zeta tokoferol. Bioloski najaktiven e alfa-
tokoferolot.

Struktura na alfa-tokoferol
Metabolizam na vitaminot E

 Za negovata resorpcija vo digestivniot trakt se

osobeno vazni lipidite;
 Se resorbira vo tenkoto crevo so prosta difuzija i
se prenesuva so hilomikronite do organite i
tkivata;
 Se deponira najgolem del vo masnoto tkivo, a
pomalku vo crniot drob i muskulite;
 Neresorbiraniot tokoferol se isfrla so fecesot, a
metabolitite se ekskretiraat so urinata.
Biohemiski funkcii na vitaminot E

 Pretstavuva najsilen priroden bioloski

antioksidans, kojsto svojata aktivnost ja
manifestira vo tesna vrska so selenot;
 Vitaminot E i selenot obezbeduvaat prevencija na
peroksidnoto ostetuvanje na celularnite i
subcelularnite biomembrani;
 Vitaminot ja zgolemuva aktivnosta na vitaminot
A, zastituvajki go nezasiteniot stranicen sindzhir
od peroksidna oksidacija.
Nedostig na vitamin E

 Kaj eksperimentalni zivotni nedostigot na

vitaminot E doveduva do specificna
membranska patologija: otpornosta na
membranite kon atakot na peroksidite e
namalena;
 Membranskata patologija e pricina za: sklonost
na eritrocitite kon peroksidna hemoliza, atrofija
na testisite, smrt na embrionot kaj bremeni zeni,
muskulna distrofija, hepatalna nekroza i dr.
 Naftohinon (Vitamin K)

 Izvori na Vitamin K vo hranata:

spanak, zelena salata, zivotinski
produkti (crn drob);
 Go sintetizira i crevnata
bakteriska flora;
 Dnevni potrebi na vozrasen
covek : 2 mg
 Vitamin K - hemiska struktura
 Pretstavuva hinon so eden izoprenoiden stranicen
sindzhir;
 Postojat dve naftohinonski serii na vitamin K: filohinoni
i menahinoni.
Metabolizam na vitaminot K

 Za negova resorpcija potrebni se zolcni kiselini

i pankreaticna lipaza;
 Resorbiranite molekuli se transportiraat so
hilomikronite;
 Vo krvnata plazma, vitaminot K se vrzuva so
albuminite za da moze da se deponira vo crniot
drob, slezinata i srceto;
 Krajnite produkti se ekskretiraat so urinata.
Biohemiski funkcii na vitaminot K

 Ja kontrolira koagulacijata na krvta preku

sintezata na slednite koagulacioni faktori
kojasto se slucuva vo crniot drob: faktor II
(protrombin), faktor VII (prokonvertin), faktor
IX (Christmas faktor) i faktor X (Stuart-ov
faktor);
 Vitaminot K ja stimulira gama-
karboksilacijata na ostatocite na
glutaminskata kiselina vo molekulata na
protrombinot.
Nedostig na vitamin K

 Se manifestira so sklonost kon krvavenja,

osobeno manifestirani pri trauma;
 Preparatite na vitamin K se upotrebuvaat vo
tretmanot na hemoragicnite bolesti ili krvavenja
pri hemofilii;
 Antagonistite na vitamin K naogjaat primena
vo tretman na lica skloni kon tromboza (pr.
Varfarin).
Hidrosolubilni vitamini

• Se polarni i hidrofilni;
• Site se sintetiziraat vo rastenijata (isklucok e
vit. B12);
• Ucestvuvaat kako kofaktori vo enzimskite
reakcii;
• Se izlacuvaat so urinata;
• Ne se deponiraat vo tkivata i organite (isklucok
e vit. B12);
• Cesta e pojavata na hipovitaminoza i
avitaminoza
 Askorbinska kiselina (Vitamin C )

 Glavni izvori:
svezoto ovozje i zelencuk:
limon, portokalot, piperkata,
zelena zelka, jagodi, brokula
itn.
 Dnevni potrebi:
Za vozrasni lica od
50-100 mg.
 Vitamin C – hemiska struktura

 Pretstavuva derivat na jaglenohidratite;

 Formira redoks sistem so dehidroaskorbinskata kiselina.
Metabolizam na Vitamin C

 Se resorbira po celata dolzina na GIT, a

osobeno vo tenkoto crevo;
 Vo krvta, delumno e vrzana za proteinite, a
delumno e vo slobodna sostojba;
 Vo tkivata e vrzana za proteinite;
 Slobodnata askorbinska kiselina moze da
vleze vo reakciite na oksidoredukcija;
 Slobodnata askorbinska kiselina i nejzinite
metaboliti se ekskretiraat vo urinata
Biohemiski funkcii na vitamin C

 Dejstvuva kako donator na vodorod vo enzimski

kataliziranite redoks reakcii;
 Vklucen e vo produkcijata na nekoi medijatori (vo
biosintezata na serotonin);
 Vo sintezata na kortikosteroidite;
 Intestinalnata redukcija na trovalentnoto vo
dvovalentno zelezo pri resorpcija na zelezoto;
 Konverzija na folnata kiselina vo nejzinite koenzimski
formi (vo hematopoezata);
 Hidroksilacija na prolinskite i lizinskite ostatoci vo
procesot na sinteza na kolagenot.
Nedostig na askorbinska kiselina

 Doveduva do bolesta skorbut (klatenje i pagjanje na zabite,

krvavenje od nepcata, anemija, naruseno zarasnuvanje na
ranite;
 Se javuva naruseno vgraduvanje na kolagenot i hondroitin
sulfatot vo svrznoto tkivo i negova postapna destrukcija, sto
doveduva do zgolemena permeabilnost i fragilnost na krvnite
kapilari i pojava na potkozni krvavewa;
 Pri nedostig na vitamin C, moznosta za koristenje na
deponiranoto zelezo od strana na koskenata srcevina za
sinteza na hemoglobin e namalena (anemija);
 Vitamin C se koristi vo medicinskata praktika za stimulacija na
hematopoezata, pri krvavenja, za obnova na svrznoto tkivo
(zarasnuvanje na rani).
 Tiamin (Vitamin B1)

• antineuriticen faktor
(anti beri-beri);
Glavni izvori:
Kvasec, nadvoresen sloj na
zrnoto na zitaricite, morkov,
spanak, grav, grasok; crn
drob, bubreg, mozok,
muskuli.
Dnevni potrebi:
Kaj vozrasen čovek: 1-3 mg
Vitamin B1 - hemiska struktura
Metabolizam na tiaminot

• Se osloboduva od hranata pod dejstvo na enzimot

tiaminaza;
• Se resorbira i preku portalniot krvotok se prenesuva do
crniot drob;
• Vo crniot drob se fosforilira vo tiamin monofosfat,
tiamin difosfat i tiamin trifosfat;
• Najznacaen e tiamin difosfat ili tiamin pirofosfat (TPP);
• Del od tiaminot od crniot drob po krven pat se
prenesuva do drugite tkiva i organi;
• Vo kletkite TPP se povrzuva so soodvetnite enzimi;
• Po razgradbata na tiaminskite koenzimi, se osloboduva
sloboden tiamin.
ТИАМИН ПИРОФОСФАТ
Biohemiski funkcii na tiaminot

• TPP ucestvuva kako koenzim vo multienzimskite

kompleksi na piruvat dehidrogenaza i alfa-keto glutarat
dehidrogenaza;
• Ucestvuva vo oksidativnata dekarboksilacija na keto
kiselinite i soodvetno osloboduvanje na energija od
jaglenohidratite i aminokiselinite;
• Pri negov nedostig doa|a do inhibicija na oksidativnite
procesi vo site organi, a osobeno vo centralniot nerven
sistem i srceviot muskul;
• TPP e koenzim na transketolazite koi se bitni za odvivanje
na pentozo-fosfatniot ciklus koj e glaven izvor na NADPH2
i riboza-5-fosfat vo kletkite.
Nedostig na tiamin

• Doveduva do bolesta beri-beri, kojasto se

karakterizira so narusuvanje na metabolizmot i
narusuvanje na funkcijata na digestivniot,
kardiovaskularniot i nervniot sistem;
- Se namaluva energetskiot pridones od jaglenohidratite,
osobeno vo nervnoto tkivo i doagja do zabavuvanje na
site procesi na sinteza vo koi ucestvuva NADPH2;
• Najizrazeni simptomi se nevrotskite teskotii
(vospalenie na golem broj periferni nervi-polinevritis),
kako i teskotii vo funkcijata na srceto (bradikardija,
slabost na srceviot muskul, pojava na otoci).
 БЕРИ-БЕРИ

Slika 1a - Suv beri-beri Slika 1b - Voden beri-beri

Vitamini od B2-kompleksot

1. Riboflavin;
2. Nikotinamid;
3. Folna kiselina;
4. Pantotenska kiselina
 Riboflavin (Vitamin B2)

Glavni izvori:
Mleko, sirenje, jajca, crn drob,
bubreg, pomalku e zastapen
vo zelencukot.

Dnevni potrebi: 1- 3 mg
Vitamin B2-hemiska struktura
Metabolizam na riboflavin

• Pod dejstvo na digestivnite enzimi se

osloboduva riboflavinot od flavoproteinite i se
resorbira;
• Organizmot go koristi za sinteza na flavin
mononukleotid (FMN) i flavin adenin dinukleotid
(FAD);
• Ovie kofaktori vleguvaat vo sostav na flavin
enzimite.
Biohemiski funkcii na riboflavinot

• Flavinskite koenzimi ucestvuvaat vo brojni

reakcii na oksidacija na supstratite vo
kletkite:
- transferot na protoni i elektroni vo
respiratorniot sindzhir;
- oksidacija na piruvat, sukcinat, alfa-keto
glutarat, masnite kiselini i dr.
Nedostig na riboflavin

• Ariboflavinoza - kaj čovekot se manifestira

so promeni na kožata - sluznicite:
- angularen stomatit (vospalenie na aglite na
ustata);
- glosit (vospalenie na sluznicata na jazikot;
- gingivit (vospalenie na nepcata)
Nedostig na vitamin B2
Nedostig na vitamin B2
 Nikotinska kiselina i nikotinamid

 PP faktor (pelagra
preventiven faktor)

Glavni izvori:
Mesoto, crniot drob, kvasecot,
pečurkite, varen kompir i dr.
 Može da se sintetizira vo
čovekoviot organizam od
aminokiselinata triptofan (od 60
molekuli triptofan se sintetizira
edna molekula nikotinamid)
Dnevni potrebi: 25 mg
Nikotinamid - hemiska struktura
Metabolizam na nikotinamid

• Se resorbiraat vo tenkoto crevo i preku krvta

se transportiraat do site kletki vo organizmot;
• Vo kletkite učestvuvaat vo sintezata na
nikotinamidskite nukleotidi ( NAD i NADP), koi
se važni koenzimi za prenesuvanje na vodorod.
Biohemiski funkcii na nikotinamid

 NAD I NADP se koenzimi na dehidrogenazite

koi učestvuvaat vo site stepeni na oksidacija na
energetskite resursi vo kletkite: početnite
stepeni na oksidacija na jaglenohidratite,
masnite kiselini, aminokiselinite, konverzija na
supstratite vo ciklusot na limonska kiselina i vo
terminalniot stadium na dehidrogenacija vo
respiratorniot sindzhir;
 Replikacija na DNK.
Nedostig na nikotinamid

• Doveduva do bolesta pelagra:

- glavni znaci se manifestiraat vo forma na t.n.
D-trijaz: dermatititis, dijarea i demencija

Dermatitis e vospalenie na kožata koe kaj pelagra se

javuva so pigmentacija na kožata na delovite od
teloto izloženi na svetlina: lice, vrat, dlanki.
Na liceto se javuva pigmentacija vo forma na
simetrični promeni - fenomen na peperutka.
Pelagra
Folna kiselina, pteroilglutaminska kiselina

Glavni izvori:
Lisnat zelenčuk, cveklo,
avokado, meso, crn drob,
žolčka od jajce i dr.
- Se sintetizira i od florata
na debeloto crevo.
Dnevni potrebi: 400 g
Folna kiselina- hemiska struktura
Metabolizam na folna kiselina

• Se resorbira vo tenkoto crevo;

Vo tek na resorpcijata, se formira aktivnata
forma, poznata kako tetrahidrofolna kiselina -
koenzim F.
Biohemiski funkcii na folnata kiselina

• Pretstavuva koenzim na hidroksimetil i

formiltransferazite, enzimi sto prenesuvaat C1 radikali;
Učestvuva vo sintezata na nekoi aminokiselini i vo
sinteza na purini i pirimidini;
• Osobeno e važna za normalniot razvitok na eritrocitite,
granulocitite, trombocitite;
• Pretstavuva faktor na rastenje na mikroorganizmite.
Nedostig na folna kiselina

• Avitaminozata se javuva vo forma na

hiperhromna makrocitna anemija (namalen
broj na eritrociti so pogolemi dimenzii i
preboeni), pridruženo so leukopenija
(namalen broj leukociti) i trombocitopenija
(namalen broj na trombociti).
Hiperhromna makrocitna anemija
Praktična upotreba na folnata kiselina

• Se koristi vo tretmanot na megaloblastičnata anemija,

za stimulacija na kletkinata proliferacija;
• Antagonistite na folna kiselina (aminopterin i
ametopterin) se koristat kako lekovi za tretman na
leukemijata, bidejki ovie soedinenija ja inhibiraat
sintezata na purin, a so toa i proliferacijata na leukocitite
kaj leukemija.
PABA (Para-aminobenzoeva kiselina)
Pantotenska kiselina

• Glavni izvori: crn drob, meso, mleko, zelka,

karfiol, domati, kvasec i dr.;
Se sintetizira i od crevnata bakteriska flora;
• Dnevni potrebi: 4-7 mg
Hemiska struktura na pantotenskata
kiselina
Biohemiski funkcii na pantotenskata kiselina

• Pretstavuva derivat na beta-alanin koj e peptidno

vrzan za pantoinska kiselina;
 Vo životinskite organizmi e sostaven del na koenzim
A;
 Koenzim A ima važna uloga vo procesite na aktivacija
i oksidacija na masnite kiselini, procesite na aktivacija
na acetatot i sinteza na holesterolot, masnite kiselini,
ketonskite tela i dr.
Nedostig na pantotenska kiselina

• Simptomi na ovaa avitaminoza: atrofija na

optičkiot nerv, ostetuvanje na retinata na
okoto, stomatit i dermatit na stapalata na
nozete (burning foot syndrom).
 Piridoksin (Vitamin B6)

Glavni izvori:
žolčka od jajce, meso,
mleko,riba, žitarici, kvasec
i dr.;
Go sintetizira i
bakteriskata flora
Dnevni potrebi:
2-3 mg
Vitamin B6-hemiska struktura
Metabolizam i biohemiski funkcii

• Se resorbira vo tenkoto crevo;

• Se transportira do tkivata kade se slučuva negovata
konverzija vo kofaktorite: piridoksal fosfat i piridoksamin
fosfat;

 Vo kletkite vitamin B 6 se naogja glavno vo forma na

koenzimi;
Glavna koenzimska forma e piridoksal fosfatot, koj e
kofaktor na transferazite, liazi, ligazite i izomerazite.
Nedostig na vitamin B6

 Opišan e kaj deca i se karakterizira so

hiperekscitabilnost na centralniot nerven sistem i
pojava na grčevi;
 Kaj vozrasni lica nedostig na piridoksin može da se
javi pri dolgotrajna terapija so tuberkulostatikot
izonijazid, koj e antagonist na ovoj vitamin.
 Kobalamin (Vitamin B12)

 faktor protiv
perniciozna anemija

Glavni izvori:
Crn drob, bubrezi, meso,
mleko, jajca

Dnevni potrebi: 2 g
Vitamin B12 - hemiska struktura
Metabolizam na Kobalaminot

 Kobalaminot od hranata može da se resorbira samo ako

e prisuten t.n. vnatrešen (Castle-ov faktor), pri što
samiot vitamin B12 e nadvorešen faktor;
 Pri preminot na kompleksot kobalamin-vnatrešen
faktor niz sluznicata, doagja do osloboduvanje na
vnatrešniot faktor i prenos na vitaminot vrz eden
transporten protein vo plazmata, narečen
transkobalamin II;
 Vo crniot drob se naogja drug protein- transkobalamin
I, kojšto go vrzuva kobalaminot, pri što se obrazuva
efikasna forma na deponiran kobalamin.
Biohemiski funkcii na kobalaminot

 Svojata biološka funkcija kobalaminot ja vrši so

negovite koenzimski formi: adenozilkobalamin i
metilkobalamin;
 Zaedno so vitaminot C učestvuva vo aktivacija na
folnata kiselina, vklučen e vo koristenje na formil grupite
vo brojni sintezi - na purini i nekoi pirimidinski bazi;
 Biten e za sinteza na DNK i proliferacija na
hematopoetskite kletki;
 Igra važna uloga vo sozrevanje na eritrocitite.
Nedostig na kobalamin

 Avitaminozata se manifestira so pojava na perniciozna

anemija: namaluvanje na brojot na eritrocitite i nivno
sprečeno sozrevanje;
 Vo teški slučai se javuvaat i degenerativni promeni vo
zadnite i straničnite koreni na ′rbetniot mozok.
Biotin (Vitamin H, koenzim P)

Glavni izvori:
Crn drob, bubrezi, soja, karfiol, pečurki i dr., a
se sintetizira od strana na intestinalnata
bakteriska flora.
Dnevni potrebi: 150-200 g
Biotin - hemiska struktura
Metabolizam i biohemiski funkcii na
biotinot

 Kako koenzim vleguva vo sostav na karboksil-

transferazite, pri što ja olesnuva asimilacijata na
jaglenovata kiselina od tkivata;
 Učestvuva vo procesite na karboksilacija, pri što
učestvuva vo procesot na glukoneogeneza, sinteza na
masni kiselini i dr.
 Rastvorliv e vo voda, no so glikoproteinot avidin od
belkata na jajceto gradi nerastvorliv kompleks koj ne
može da se resorbira vo digestivniot trakt;
 Avitaminozata se manifestira so dermatitis i opagjanje na
vlaknata od kosata.
 Литература

1. 1Џекова-Стојкова
1.1.1 С. Биохемија, Глава 7:
Витамини, стр. 165-196.
2. Мјуреј РК. Харперова илустрирана биохемија
2012; Глава 44: Микронутриенти: витамини и
минерали, стр. 467- 481.