10

19. januar 2011

Strokovni nasveti

Za aktiviranje razvojnega potenciala

Navadna konoplja nov izziv pode`elja?

Kot polj{~ina v klasi~nem kmetijstvu in surovina v predelovalnih obratih naj bi bila pomembna tudi za (eko)socialno podjetni{tvo
avadna konoplja (Canabis sativa L. var. sativa) je `e od nekdaj pomembna industrijska rastlina, zato je njeno ena~enje z indijsko konopljo (marihuano ali kanabisom) neumestno. Kot je znano, navadna konoplja kljub vsebnosti aktivne komponente THC (tetrahidrokanabinola) ni psihoaktivna rastlina. Lo~nica med omenjenimi rastlinami velja tudi v EU, saj so kmetje (tudi slovenski) za pridelavo navadne konoplje upravi~eni do neposrednih pla~il, katerih vi{ina na hektar je enaka drugim polj{~inam.

Po {tevilnih spektakularnih policijskih `etvah konec 90. let prej{njega stoletja, pridelovalci konoplje pa so se morali zagovarjati celo na sodi{~ih, je z vstopom Slovenije v EU 1. maja 2004 pridelava legalizirana tudi v na{i dr`avi.

kriminalno rastlino, uvodoma po osamosvojitvi Slovenije pojasni pionir na podro~ju ponovne pridelave navadne konoplje v Sloveniji Dejan Rengeo. Je tudi predsednik dru{tva Izvir, interesnega zdru`enja za vodilne industrijske rastline iz

^e{ke, [panije, ZDA , kjer se navadne konoplje ne uporabljajo samo v industrijski pridelavi, pa~ pa tudi v medicini. Da bodo z novim zakonom prepovedani simboli konoplje, tudi slike, pa je prohibicija najhuj{e vrste, je ogor~en. Dejan Rengeo je `e leta 1995 v rodnih [alovcih na Gori~kem opravil prvo ve~jo setev navadne konoplje, a je bila ta pospravljena z odmevno policijsko `etvijo. Tako on, ki je s tega podro~ja na ljubljanski Biotehni{ki fakulteti leta 1997 tudi diplomiral in za svojo nalogo dobil Pre{ernovo nagrado, kakor tu-

leta 1999 glavnino vlaknaste mase proda kot surovino za izdelovanje nekaterih delov v avtomobilski industriji, semena pa za razli~na olja pa tudi za proizvodnjo piva. Industrijska konoplja je zelo stara rastlina, saj so jo poznali `e pred ve~ kot dvanajst tiso~ leti. ^e bi bila to tako nevarna droga, kot jo sku{ajo nekateri prikazati, bi ~love{tvo `e zdavnaj izumrlo, je bil slikovit. Navadna konoplja pomeni razvojno prilo`nost za {tevilne pomurske kmete kakor tudi za delavce, zaposlene v na~rtovanih predelovalnih obratih, ki naj bi jih postavili, zato Rengeo in Robi~eva njeno mesto vidita tudi v Programu spodbujanja konkuren~nosti pomurske regije za obdobje 20102015 oziroma pomurskem razvojnem zakonu. Pod~rtala sta, da omenjeni program izpostavlja konopljo kot klju~ni razvojni potencial pode`elja oziroma eno od poti za gospodarski preboj regije.

Dejan Rengeo, pionir na podro~ju pridelave navadne konoplje v Sloveniji: Vsa te`ava izhaja iz napa~ne interpretacije, saj predlog zakona izena~uje navadno in indijsko konopljo. tev `e obstoje~ih delovnih mest v posameznih `e obstoje~ih ali novih pridelovalno-predelovalnih panogah, je optimisti~na. ^e bi bil projekt podprt z razvojnimi sredstvi, bi za pridelovalce in predelovalce konoplje vzpostavili tudi regionalni kontrolni laboratorij in druge podporne institucije. Prepri~ana je, da bi lahko ponovna setev konoplje pomenila spodbujanje prestrukturiranja kmetijstva v pridelavo industrijske konoplje z njenim vklju~evanjem v kolobar. V paleti predvidenih bioizdelkov in materialov iz konoplje pa je nanizala le nekatere: papir, tekstil, ~istila, olja, kozmetika, parfumerija, zdravilstvo, farmacija, medicina, hrana za ljudi in `ivali, gradbeni izdelki, energija, barve, pohi{tvo Med na~rti pa Rengeo pri~akuje skoraj{nji sestanek s kmetijskim ministrom mag. Dejanom @idanom, katerega naj bi se udele`ili tudi zunanji strokovnjaki, s katerimi Izvir dobro sodeluje seveda s ciljem priprave ustreznega predpisa, ki bi kon~no navadno konopljo obravnaval kot industrijsko rastlino. Pravi {e, da bo treba izkoristiti prilo`nosti, ki jih Pomurju ponuja zakon o razvojni podpori, vklju~ili pa naj bi se tudi v mednarodne projekte na tem podro~ju. V sodelovanju s projektno pisarno Vlade RS s sede`em v Murski Soboti pa naj bi `e marca na to temo pripravili mednarodno konferenco. Geza Grabar

Neposredno 73, posredno pa kar okoli 700 delovnih mest

Majda Robi~ v projektu Razvojnega centra pridelovalnopredelovalnih tehnologij in novih materialov hitro obnovljivih virov s poudarkom na in-

Z novinarske konference: Dejan Rengeo, Majda Robi~ in Karl Raab S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), ki je pripravljen na Ministrstvu za zdravje RS, pa se nad pridelavo navadne konoplje v Sloveniji (zopet) zgrinjajo ~rni oblaki. Murske Sobote, ter strokovnjak na podro~ju alternativnih kultur in bioizdelkov. Kot dodaja, so se predlagatelji zakona prav potrudili, saj so z zakonom pokazali nestrokovnost in opozorili samo na negativne zglede ter se s temi spremembami {e bolj prebili v krogu dr`av z najbolj represivnimi predpisi na tem podro~ju. Pravi {e, da se snovalci sprememb zakona niso poslu`ili pozitivnih izku{enj in primerov dobrih praks iz Avstrije, di drugi pridelovalci so imeli do leta 1998, ko je bila sprejeta nova uredba in je bilo obvezno policijsko varovanje pridelka do njene zrelosti, veliko te`av z oblastjo in so bili kot kriminalci obravnavani pri sodniku za prekr{ke. V novem tiso~letju je postala zakonodaja za pridelovalce nekoliko ohlapnej{a, a z obveznim policijskim ter zatem varovanjem z elektri~no ograjo. [ele z vstopom v EU so sledile prve dovoljene setve.

Spet v ~as policijskih `etev

V predlogu zakona se navadna konoplja obravnava kot najve~je zlo tega planeta oziroma se jo obravnava kot najbolj

Konoplja za gospodarski preboj pomurske regije

Majda Robi~, strokovnjakinja ter vodja projektov pri Razvojnih centrih slovenskega gospodarstva za projekte, povezane s konopljo, ter kmet Karl Raab s Koro{ke v Avstriji, ki kmetuje na ekolo{ki na~in, sta na eni strani predstavila ovire pri pridelavi, predelavi in tr`enju navadne konoplje, zlasti pa posledice v primeru sprejetja omenjenega predloga zakona v predlagani vsebini, po drugi pa navedla vrsto pozitivnih izku{enj in pri~akovanj. Strokovnjaki zagovarjajo dejstvo, da industrijska konoplja `e od nekdaj spada med gospodarsko pomembne predivnice in oljnice. Raab, ki konopljo brez te`av goji `e od leta 1995 ter je imel sprva tehni~ne te`ave pri spravilu, od Slovenski izdelki iz konoplje, ki jih ponuja in glavnino tudi izdeluje Izvir dustrijski konoplji in zdravilnih zeli{~ih oziroma pri vzpostavitvi sistema pridelave in predelave te rastline v gospodarstvu v Pomurju predvideva celo 73 novih delovnih mest. Ti bi svojo prilo`nost na{li v razvoju novih materialov in izdelkov iz industrijske konoplje. Z vpeljevanjem konoplje v gospodarstvo pa predvidevamo okoli 700 novih ali ohrani-

Zahteve interesnega zdru`enja Izvir proti predlaganim spremembam se v prvi vrsti nana{ajo na to, naj se navadna konoplja izlo~i iz omenjenega zakona in naj se sprejme predpis, ki bo ugla{en z veljavno evropsko regulativo in prakso. @elimo, da se v Sloveniji ~im prej dokon~no odstranijo ovire za mednarodno sodelovanje in neposredno prijavo na projekte, ki jih razpisuje Evropska komisija na podro~ju pridelave in predelave navadne konoplje s ciljem ~rpanja sredstev kohezijske politike in politike razvoja pode`elja.

URADNI ZASTOPNIK

Po podatkih Dejana Rengea je bilo v Sloveniji z navadno konopljo zasejanih `e okoli 50 hektarjev njivskih povr{in, od tega 15 hektarjev v Pomurju. Rastlina se po navadi seje v maju, lahko pa tudi kot strni{~ni dosevek in se `anje pozno jeseni.

UGODNE CENE PRI POOBLAENIH PRODAJALCIH IROM PO SLOVENIJI