BOIDAR RADII KOBILJE 33 F 9227 KOBILJE

II K 47924/2012

M. SOBOTA,23.10.2012

OKRONO SODIE V MURSKI SOBOTI PREDSEDNIK OKRONEGA SODIA V MURSKI SOBOTI G. BRANKO PALATIN

ZADEVA: ZAHTEVEK ZA VLOITEV PRIPOMBE O NEPRIMERNOSTI IZJAV V IZREKU IN OBRAZLOITVI SKLEPA O PODALJANJU PRIPORA V SPIS II K 47924/2012

Spotovani!

Okrono sodie v Murski Soboti in Vas kot predsednika Okronega sodia v Murski Soboti prosim in od zahtevam, da se v spis II K 47924/2012 vloi pripomba, da je senat v sestavi Stanislav Jug kot predsednik in okrona sodnica Terezija Cipot ter okrona sodnica Natalija Pavli Goldinskij kot lana senata odloal o podaljanju pripora na podlagi obtobe t. Kt 1020/12-12-MF-ss z dne 16.10.2012, ki jo je vloilo ODT Murska Sobota, eprav je okroni sodnik Stanislav Jug bil v istem postopku tudi preiskovalni sodnik in po mojem mnenju zaradi tega ne bi smel odloati kot predsednik senata o podaljanju pripora v isti zadevi, v kateri mi je kot preiskovalni sodnik odredil pripor s sklepom t. I Kpd 47924/2012 z dne 23.9.2012. Proti navedenemu sklepu o podaljanju pripora sem namre vloil Zahtevo za preizkus zakonitosti, zato smiselno s 4., 5. in po mojem mnenju predvsem 6. odstavkom 39. lena ZKP v nobenem primeru ne bi smel odloati o podaljanju pripora kot predsednik senata. e to ni v nasprotju z omenjenim lenom ZKP, je pa vsaj ne samo neobiajno, ampak je predvsem povsem pristransko odloanje e posebej zato, ker je tako v izreku sklepa kot tudi v obrazloitvi navedel kopico navedb, ki si jih kot predsednik senata ne bi smel privoiti!

1. V izreku sklepa o podaljanju pripora namre ni navedenega roka do katerega se mi podalja pripor, tako da ni jasno do kdaj se mi sploh pripor naj podalja. 2. V obrazloitvi sklepa o podaljanju pripora je navedeno, da naj bi zoper sklep vloil pritobo na Vije sodie v Mariboru, kar niti sluajno ne dri, saj sva oba z zagovornikom vloila pritobo na senat Okronega sodia v Murski Soboti, ki je sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora potrdil. Ne vem ali je predsednik senata to storil namenoma, ali ne pozna doloil ZKP. 3. V skladu z doloili ZKP o pritobi zoper sklep o odreditvi pripora namre ni pritobe na Vije Sodie, ampak le pritoba na senat. Na izdano sodno dolobo senata ni pritobe, zato tudi nisem mogel dati pritobe na Vije Sodie, ampak sem v skladu z doloili ZKP na Vrhovno sodie Republike Slovenije vloil Zahtevo za preizkus zakonitosti, vendar odlobe Vrhovnega sodia, do danes dne 21.10.2012 e nisem prejel. 4. Ve kot neprimerno je navajanje v obrazloitvi sklepa o podaljanju pripora v delu, kjer senat navaja, da bi naj storil kaznivo dejanje po 186/ lenu KZ-1B, kar pa absolutno ne dri, sam sem v najslabem primeru storil prekrek in sicer zaradi gojenja in posesti 5 rastlin konoplje na mojem vrtu. V skladu z Zakonom o proizvodnji in prometu (ZPPPD) s prepovedanimi drogami je namre v 33. lenu izrecno doloena kazen za proizvodnjo in posest prepovedanih drog. Tako preiskovalni sodnik, kot tudi senat nedopustno navaja, da bi naj s tem, ko sem imel v posesti 5 rastlin konoplje storil kaznivo dejanja. Senat prav tako napano navaja, da bi naj bila e sama posest in gojenje konoplje inkriminirana kot kaznivo dejanje, kar pa abosolutno ne dri. KZ-1B namre v 1. odstavku 186. lena natanno navaja:
186. len (1) Kdor neupravieno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaa ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugae neupravieno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v portu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

ZPPPD v svojem 33. lenu izrecno navaja:

33. len ZPPPD Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekrek, kdor ima v posesti prepovedane droge v nasprotju z dolobami tega zakona. Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000 tolarjev ali z zaporom do 5 dni se kaznuje za prekrek, kdor ima v posesti manjo koliino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo. ZPPPD je e vedno veljaven pravni akt v Republiki Sloveniji.

Mejne koliine, ki predstavljajo veje ali manje koliine bi morale biti v skladu z ZPPPD doloene na podlagi podzakonskega akta, ki bi ga na podlagi doloil 40. lena ZPPPD minister, pristojen za izdajo izvrilnih predpisov po tem zakonu moral izdati v roku 6 (estih) mesecev po njegovi uveljavitvi. ZPPPD je bil sprejet 11. maja 1999, se pravi, da bi moral pristojni minister izdati vse izvrilne predpise e v letu 1999, vendar tega izvrilnega predpisa pristojno ministrstvo ni sprejelo vse do leta 2012! Navedbe ODT, da naj se ZPPPD v RS ne bi ve uporabljal enostavno ne vzdrijo nobene pravne presoje! Zakonodajalec je namre sprejel ZPPPD prav z namenom, da se posest prepovedanih drog z namenom lastne uporabe ne inkriminira kot kaznivo dejanje vse dokler se komurkoli ne dokae preprodaja ali vsaj namen preprodaje. Enako zatrjuje Ministrstvo za zdravje, ki je pristojno za izvajanje ZPPPD, saj so mi predstavniki MZ netetokrat zatrjevali, in kar imam tudi pisno dokumentirano, da sama posest ne predstavlja preprodaje drog, ampak mora za obravnavo po KZ-1B dokazana preprodaja li vsaj njen namen. Drugae si enostavno ne predstavljam zakaj je RS sploh srpejela ZPPPD. Prav to je zapisano v uradnih dokumentih slovenske vlade in v uradni publikaciji EMCDDA v letnem poroilu za leto 2011 na strani 24. Prav ta anomalija pa se je pokazala pri analizi kaznivih dejanj in prekrkov, ki sem jo opravil v okviru programa GLASIR II in ki jasno kae na to, da PUMS, ODTMS in Okrono sodie v Murski Soboti grobo krijo tozadevno zakonodajo, saj drugae ne bi smelo priti do takih anomalij! Na obmoju PUMS je namre kar 70 % kaznivih dejanjs podroja drog inle30 % prekrkov. Vletu 2005 pa so stvari le celo tako dale, da v Pomurju ni bilo niti enega samega prekrka s podroja drog ampak izkljuno kazniva dejanja. Oitno v Sloveniji res nekdo lae, nekdo pa ne pozna zakonodaje in na ta nain nedpustno kriminalizira uporabnike konoplje namesto preprodajalcev! O tem sem obvestil tako Predsednika Republike RS, Predsednika vladeRS, Ministra za pravosodje, Ministra za zdravje, Protikorupcijsko komisijo, Varuha lovekovih pravic, Predsednika vrhovnega sodia RS, PredsednikaUstavnega sodia RS, Ministra za notranje zadeve in medije. Menim, da okroni sodnik v nobenem primeru ne bi smel predsedovati senatu, niti biti njegov lan, saj se tudi v tem primeru smiselno uporablja 5. odstavek 39. lena ZKP, ki navaja:
39. len 5) e je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odlobe nijega sodia ali je pri istem sodiu sodeloval pri izdaji odlobe, ki se izpodbija s pritobo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti;

Zoper sklep o odreditvi pripora sem namre vloil pritobo zoper sklep oodreditvi pripora, na sklep senata o zavnritvi pritobe o odreditvi pripora pa sem vloil Zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodie RepublikeSlovenije Prav tako izjavljam, da mi preiskovalni sodnik v preiskavi ni dovolil nobenih vpraanj o zakonitosti samega postopka, ker mi je taka vpraanja enostavno prepovedal postaviti, ker da je to za postopek nerelevantno! Prav z dokazovanjem o nezakonitosti postopka bi lahko dokazal, da so policisti ob priliki obiska pri meni doma dne 21.9.2012 krili tako doloila Zpol, PPP in ZKP. Nobena sodna 3

odloba se namre ne sme izdati, e so dokazi pridobljeni s kritvijo tozadevne zakonodaje in s kritvijo osnovnih lovekovih pravic in temeljnih svoboin. Tako mi je pomojem mnenju preiskovalni sodnik grobo kratil lovekove pravice in temeljne svoboine, saj bi e v preiskavi lahko dokazal, da so policisti grobo krili doloila ZPol, PPP in predvsem ZKP! S tem mi je po mojem mnenju e v predkazenskem postopku bila grobo krena Ustavna in Zakonska pravica do uinkovite obrambe in potenega sojenja, saj se nobena sodba odloba ne bi smela opreti na nezakonito pridobljene dokaze. S tem je preiskovalni sodnik izkazal svojo pristranskost in favoriziranje policistov v predkazenskem postopku, eprav je iz prianja policistov jasno razvidno, da sta najmanj dva policista, ki sta bila kljuni prii v predkazenskem postopku krivo priala! Senat pravilno navaja, da se razlogi za pripor niso spremenili, saj se niti niso mogli, e sem od 21.9.2012 v priporu! Senat oitno priakuje, do bom priznal kaznivo dejanje kljub temu, da ga nisem storil. Ponovno bi povdaril, da se utemeljenega suma ne sme izkazovati z zapisniki o hini preiskavi za nazaj, ampak le-ta mora biti izkazan e v asu izdaje odredbe o hini preiskavi. Tako je nenazadnje netetokrat razsodilo Vrhovno sodie RepublikeSlovenije in bi nija sodia to sodno prakso morala spotovati. Ker pa OSMS sodne prakse oitno ali ne pozna ali zavestno ne spotuje, je v Pomurju stanje tako kot je in so uporabniki drog v Pomurju bistveno bolj kriminalizirani kot prebivalce ostale Slovenije! Navajanje senata, da naj bi joint in napol pokajen joint predstavljal dokaz o nameravani prodaji je najmanj neresno! Oitno je namre, daje bil napol pokajen joint bil najden na potelji v spalnici, kar verjetno ne predstavlja namena preprodaje, ampak je to dokaz, da sem konopljo kadil. ODT bi mi prodajo ali njen namen moral dokazati na podlagi dokazov, ne pa da brez enega dokaza o preprodaji in zelo pavalno navaja, da bi naj namen preprodaje bil izkazan e s samo posestjo konoplje. Niti policija, niti ODT, kot tudi ne preiskovalni sodnik mi niti v eni toki niso dokazali namena preprodaje. In prav dokazovanje preprodaje je delo policije in ODT, preiskovalni sodnik pa bi moral po mojem mnenju v odloanju biti nepristranski in bi svoje odloitve moral opreti izkljuno na zakonito pridobljenih dokaze o preprodaji ali vsej namenu preprodaje. Senat se v 6. Toki obrazloitve sklicuje na ponovitveno nevarnost, ki pa enostavno ne obstaja, saj mi ne policija, ne ODT in ne preiskovalni sodnik v nobeni toki niso dokazali niti ene preprodaje. Prav takone vem kaj je vmojem ivljenju bilo tako narobe, da bi bil to razlog za podaljanje pripora. To je sicer dikcija ZKP, vendar pa bi senat in ODT morala vsaj malo obrazloiti! Verjetno jih moti to, da sem e leta zagovornik uporabe konoplje v medicinske namene in dejstvo, da na nedopustne kritve PUMS, ODT in OSMS opozarjam e nekajlet! Po mojem je edini razlog mojega priporain posledino podaljanja ta, da me enostavno hoejo utiati. O teh nepravilnostih sem v elektronskem sporoilu obvestil tudi predsednika Okronega sodia v Murski Soboti. Sklicevanje senata, da bi naj razlog za podaljanjepripora bila dva postopka proti meni enostavno ne vzdri, saj ZKP v svojem 1. in 3. lenu natanno doloa:

TEMELJNA NAELA 1. len (1) Ta zakon doloa pravila, ki naj zagotovijo, da se nihe, ki je nedolen, ne obsodi, storilcu kaznivega dejanja pa izree kazenska sankcija ob pogojih, ki jih doloa kazenski zakon in na podlagi zakonitega postopka. 3. len Kdor je obdolen kaznivega dejanja, velja za nedolnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo.

S tem, ko mi preiskovalni sodnik ni dovolil nobenih vpraanj o amem postopku, kjer bi lahko dokazal, da so policisti grobo krili doloila ZKP, ZPol in PPP, je kril temeljnanaela KZ-1B, saj le ta v svojem 1. lenu natanno doloa, da se kazensko odgovornost sme uveljavljati samo ob spotovanju ustavno zagotovljenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin v demokratini ureditvi ter na naelih pravne drave.
TEMELJNE DOLOBE Uveljavljanje kazenske odgovornosti 1. len (1) Kazenska odgovornost v Republiki Sloveniji se sme uveljavljati ob spotovanju ustavno zagotovljenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin v demokratini ureditvi ter na naelih pravne drave.

Prav tako ne drijo navedbe senata, da naj bi bil vztrajen pri izvrevanju kaznivih dejanj, saj sama posest kot e povedano ne predstavlja kaznivega dejanja ampak prekrek napodlagi 33. lena ZPPPD vse dokler se ne dokae preprodaja ali njen namen! Tudi navajanje, da naj do uivanja konoplje ne bi bil kritien so nedopustne! e uivam konopljo in jo e leta uporabljam za lajanje zdravstvenih teav, pa do tega ne morem biti kritien. Prav tako do uivanja ne morem biti kritien, e e leta zagovarjam uporabo konoplje vmedicinske namene in za lastno uporabo. Senat absolutno napano interpretira 186. len KZ-1B, saj prav ta len doloa, da kaznivo dejanje predstavlja gojenje in posest z NAMENOM preprodaje, ne pa gojenje in posest za lastno uporabo,saj to kot prekrek inkriminira ZPPPD. e bolj pa je nedopustno, da senat navaja, da bi e sama posest predstavljala kaznivo dejanje, neodvisno o namena preprodaje. To enostavno ni in ne more biti res! Prav zaradi, po mojem mnenju, nepoznavanja ali zlorabe zakonodaje podroja drog je stanje v Pomurju tako kot je. Nedopustno in e posebej aljivo za mene pa predstavljajo navedbe, da naj bi dejstvo, da sem brez zaposlitve in prihodkov bil odloilen dokaz, da sem imel konopljo z namenom preprodaje! e je siromatvo in dejstvo, da sem brez slube razlog za moje kriminaliziranje, lahko kar takoj zaprete vse nezaposlene in siromane uporabnike konoplje, ki si jo pridelujejo prav z namenom, da jim je ne bi bilo potrebno kupovati na rnem trgu! To so nenazadnje ugotovile e prav vse drave EU (razen redkih izjem), ki ne preganjajo uporabnikov konoplje, ki si jo gojijo za lastne potrebe! Policija mi namre ob hini preiskavi ni zasegla niti enega , prav tako me ne policija ne ODT z nobenim dokazom UZ ali operativno informacijo ne bremenita prodaje ali vsaj namena prodaje. Vse 5

utemeljujeta samo napodlagi posesti in to ob absolutni odsotnosti enega samega dokaza o preprodaji ali njenem namenu.Oitanje preprodaje konoplje kot vira zasluka bi mi policija in ODT, kot navaja senat lahko oitala samo na podlagi dokazov, ne pa podlagi nedopustnega prejudica. Moja izvenzakonska partnerka je samostojna podjetnica in od tega iviva oba, sam pa ji pomagam, karje povsem v skladu s tozadevno zakonodajo! Ker pa je PUMS s pomojo ODTMS in OSMS podjetje potisnila na rob preivetja oz. unienja tudi poslovanjepodjetja moje partnerice in njene sestre, nas bo zaradi tega oitno res treba zapreti,ker bomosedaj vsi po vrsti neaposleni in kot taki po mnenju senata nevredni ivljenja izven zapora, e posebej e smo uporabniki konoplje! T.i. oitanje sekundarne kriminalitete zaradi posesti konoplje za lastno uporabo pa je po vseh znanstvenih izsledkih privleena za lase in si tega senat ne bi smel privoiti! Senat je nedopustno in oitno zanala spregledal, da sem kot podredno zaprosil vsaj za odreditev hinega pripora, saj posest 5 rastlin konoplje ob odsotnosti enega samega dokaza o prepordaji po mojem mnenju ne more predstavljati tako hudega kaznivega dejanja, da bi mi moral izrei najhuji moen poseg v lovekove pravice in temeljne svoboine, kar pripor vsekakor predstavlja! Ob tem sem v pritobi posebej navedel diskriminatorno politiko OSMS na tem podroju, saj sem zelo utemeljeno in dokumentirano navedel razloge za nedopustno diskriminacijo na podroju Pomurja. Iz dnevnega asopisja lahko vsak dan razeremo, da tudi e obsojenim povratnikom za dokazano preprodajo heroina in konoplje in to v bistveno vejih koliinah ni bil odrejen pripor ampak v najslabem primeru hini pripor. Tako delo Okronega sodia je po mojem mnenju ve kot diskriminatorno ne samo za mene, ampak tudi za vse Pomurce, na kar nenazadnje opozarjam e leta in kar nenazadnje izhaja iz analize prekrkov in kaznivih dejanj na podroju drog v RS v obdobju 202-2012 iz katere je ve kot razvidno ne samo diskriminatorno, ampak predvsem nezakonito delo organov pregona in pravosodja na tem podroju! Otno sem pa v priporu samo kot primer, da je v Sloveniji treba biti tiho in prav noben organ ne prenese konstruktivne kritike! Namen moje gladovne stavke ni vplivanje na pravosodje, ampak je to v taki pravni dravi kot je Slovenija oitno edini nain, da javnost opozorim na nedopustno kriminaliziranje Pomurcev prav s strani tistih, ki bi morali skrbeti za uveljavljanje pravne drave! O tej temi sem bil e na neteto sestankih na MZ, pri Predsedniku republike, domaih in mednarodnih konferencah, vi me pa elite prikazati kot najvejegakriminalca v Sloveniji. Na lasnkoletni CORRELATION CONFERENCE ki je bila pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje RS, so nam vsi slovenski strokovnjaki zatrjevali, da v R Sloveniji za posest katerekoli droge nimogoe izrei kazni zapora, saj za oobravnavo KZ-1B nujno mora biti dokazana preprodaja ali njen namen. To Vam dokazujem tudi na podlagi uradne publikacije Evropske skupnosti in sicer v poroilu EMCDDA, kjer je na strani 24 to izrecno navedeno.

Ker pa prav tisti, ki bi morali skrbeti za pravno dravo prav to najbolj grobo izkoriate, mi oitno ne preostane ni drugega, kot gladovna stavka do konca! LEP POZDRAV! V KOLIKOR SODIE NE BO DOVOLILO VLOITVE TE ZAHTEVE V SPIS ZAHTEVAM, DA SE TO V SPISU POSEBEJ ZAVEDE, KAR PA NE BO SPREMENILO DEJSTVA, DA BOM TO PISANJE V VEDNOST POSLAL VSEM SPODAJ NAVEDENIM! Boidar Radii

V vednost: Vrhovno sodie Republike Slovenije Predsednik Ustavno sodie Republike Slovenije - Predsednik Vije sodie v Mariboru Predsednik Okrono sodie v Murski Soboti Predsednik Varuhinja lovekovih Pravic Republike Slovenije dr. Zdenka ebaek Travnik Predsednik Republike Slovenije Predsednik dravnega zbora Republike Slovenije Predsednik Vlade Republike Slovenije Minister za zdravje Minister za pravosodje Minister za notranje zadeve Protikorupcijska komisija Mediji 7

Priloge: Analiza prekrkov in kaznivih dejanj s podroja drog v RS v obobju 2002-2012

Analiza tekstualnih in podatkovnih delov poroil na podroju drog na kae na nenormalno velika odstopanja po vseh kriterijih. PU M. Sobota v vseh poroilih izpostavlja problematiko drog kot tisto, kateri policisti in kriminalisti PU M. Sobota posveajo najvejo pozornost. Tako velika veina dela na SKP PU MS odpade na podroje drog (povzeto iz poroil PUMS). PU M.Sobota vsako leto poudarja, da se razmere na podroju drog poslabujejo, eprav podatki govorijo ravno nasprotno. Na obmoju PU se ob analizi podatkov o tevilu kaznivih dejanj in prekrkov s podroja drog kae nekaj nenavadnih gibanj na obmoju PU M. Sobota. Tako imamo na obmoju PU M. Sobota najve policistov na tevilo prebivalcev v Sloveniji! Slovensko povpreje je 333, na obmoju PU M. Sobota pa je to tevilo kar 160! Se pravi, da imamo v Pomurju za 50 % ve policistov na tevilo prebivalcev kot je slovensko povpreje! Ob tem je zanimivo to, da ima PU MS dale najmanje tevilo kaznivih dejanj in prekrkov s podroja drog na policista v Sloveniji!

9,00 8,00 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 CELJE KOPER KRANJ LJUBLJANA MARIBOR MURSKA SOBOTA NOVA GORICA NOVO MESTO SKUPAJ

KZ-1 ZPPPD KZ-1 + ZPPPD

Graf t. 1 - POVPRENO TEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRKOV S PODROJA DROG NA POLICISTA 2003-2010

Ob tem najbolj izstopa dejstvo, da imamo na podroju PU M.Sobota najmanje tevilo prekrkov po ZPPPD v Sloveniji! Slovensko povpreje je 30 % kaznivih dejanj in 70 % prekrkov, medtem, ko je v PUMS razmerje absurdno in sicer 70 % kaznivih dejanj in le 30 % prekrkov. Primerjava podatkov vseh PU v RS kae na to, da je PUMS najbolj neuinkovita na podroju prepreevanja prometa s prepovedanimi drogami v RS. S tem si PUMS umetno zviuje uspenost tako, da policisti in kriminalisti PUMS kot kaznivo dejanje obravnavajo tudi tiste primere, ki bi jih pravzaprav morali obravnavati po ZPPPD! To je razvidno iz grafa t. 3, kjer je ve kot oitno izstopanje PUMS od vseh ostalih PU v RS. Umetno zvievanje uspenosti je razvidno iz grafa t. 4, ki nam kae da imamo na obmoju PUMS najvije tevilo kaznivih dejanj na 1000 prebivalcev in dale najnije tevilo prekrkov po ZPPPD v RS.

KZ-1 % ZPPPD %

Graf t. 2 - Razmerje prekrkov in kaznivih dejanj s podroja drog PUMS 2002-2010

100,00 90,00 80,00 70,00 60,00 50,00 40,00 30,00 20,00 10,00 -

% KZ-1 % ZPPPD

Graf t. 3 - RAZMERJE MED STORJENIMI KAZNIVIMI DEJANJI IN PREKRKI 2003-2010 V %

16,00 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 -

Graf t. 4 - TEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRKOV NA 1000 PREBIVALCEV 2003-2010 Modra KZ-1, rdea ZPPPD

Tabela 1. Podatki PUMS

PU M.SOBOTA TEVILO POLICISTOV IN KRIMINALISTOV TEVILO PREBIVALCEV TEVILO PREBIVALCEV NA ENEGA POLICISTA TEVILO KD 2002-2011 TEVILO PREKRKOV PO ZPPPD 2002-2011 SKUPAJ KD IN ZPPPD 2002-2011 TEVILO KD 2002-2011 / 1000 PREBIVALCEV TEVILO PREKRKOV PO ZPPPD 2002-20011 / 1000 PREBIVALCEV SKUPAJ KD NA 1 PLOCISTA SKUPAJ PREKRKOV PO ZPPPD NA 1 POLICISTA 616 100.000 162 1.290 604 1.894 13 6 2,09416 0,98052 SLOVENIJA 5.996 1.994.978 333 9.408 22.020 31.428 5 11 0,00472 3,67245

Tabela 2. tevilo kaznivih dejanj in prekrkov v PUMS 2002-2011

2002 KZ-1 ZPPPD SKUPAJ KZ-1 % ZPPPD % SKUPAJ % 166 115 281 59 41 100 2003 94 91 185 51 49 100 2004 121 43 164 74 26 100 2005 86 86 100 100 2006 209 55 264 79 21 100 2007 191 61 252 76 24 100 2008 209 61 270 77 23 100 2009 83 66 149 56 44 100 2010 97 77 174 56 44 100 2011 34 35 69 49 51 100 SKUPAJ 1.290 604 1.825 70 30 100

250 200 150 100 50 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 KZ-1 ZPPPD

Graf t. 5 - TEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRKOV PUMS 2002-2011 PUMS v vseh poroilih od leta 2002 naprej navaja, da se problematika drog na obmoju PUMS zaostruje in da tevilo kaznivih dejanj iz leta v leto naraa, zato je bila tudi ustanovljena posebna skupina v SKP PUMS. To so absolutno zavajajoi podatki, saj je iz grafa razvidno, daje bilo povianje v letu 2006 nenormalno in sovpada s prej omenjenim, da je PUMS veliko veino deliktov iz podroja drog priela obravnavati kot kazniva dejanja, namesto kot prekrke po ZPPPD. Ne glede na to umetno zvievanje tevila kaznivih dejanj s podroja drog pa nam tendenca gibanj kae na to, da tevilo kaznivih dejanj in prekrkov pada e od leta 2008.

10

Povzetek Glede na to, da je v skoraj vsakem poroilu PUMS omenjeno, da policisti in kriminalisti veino svojega dela posvetijo problematiki drog, je PUMS verjetno dale najslaba PU v Sloveniji!

Na alost pa tako delo PUMS podpirate tudi tisti, ki bi morali skrbeti za striktno spotovanje ustave in zakonodaje! Na koncu pa samo e dokaz, da se res zavzemam za dekriminalizacijo konopljein ostalih drog in da na program za zmanjevanje kode GLASIR II podpira tudi Urad predsednika RS!

Ljubljana, 14. september 2011 t.: 092-07-59/2011 Spotovani gospod Radii, poroilo, ki ste nam ga posredovali smo prejeli e 23. junija 2011. Glede na to, da delam na tem podroju in predsedniku predlagam posamine aktivnosti, vam sporoam, da odgovora niste prejeli, ker sem bil zaradi zdravstvenih razlogov dlje asa odsoten. Predsednik je seznanjen s tem poroilom, ki v nobenem oziru ni ugodno, ne z vidika omejevanja ali zmanjevanja pridelave, predelave, distribucije in uivanja drog. Dejstvo je, da dosedanji pristopi in naini boja proti drogam niso dali pravih rezultatov. Torej naj bi la prizadevanja v prihodnje predvsem v smeri iskanja pravih poti in nainov za obvladovanje te nadvse resne in vedno veje problematike. Zavedam se, da je to lahko izrei in da je mnogo teje poiskati prave naine, ki bodo uinkoviti. Glede na to, da sem se s temi problemi pred asom ukvarjal, vas vabim na pogovor, da bi skupaj oblikovala pogled na ta problem.( kontakt; 01/ 478 1307) mag. Franc Hoevar
Svetovalec predsednika republike za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vpraanja ================================= URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ERJAVEVA 17, SI-1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel.: 01 / 478 12 22, Fax: 01 / 478 13 57 http://www.up-rs.si/ OFFICE OF THE PRESIDENT OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA ERJAVCEVA 17, SI-1000 LJUBLJANA, SLOVENIA Tel.: +386 1 478 12 22, Fax: +386 1 478 13 57 http://www.up-rs.si/
Od: Za: Datum: Zadeva:

bozidar radisic <secufin@yahoo.com>

"gp.uprs@up-rs.si" <gp.uprs@up-rs.si> 24.08.2011 15:40 Poroilo globalne komisije za droge

11

Spotovani gospod Radii, najprej se vam zahvaljujem za va obisk in e pred tem za opozorilo na poroilo GS OZN o drogah. Nadvse dragoceni so vai pogledi in tudi izkunje na tem podroju, ki so lahko nadvse uinkoviti in koristni v boju proti zlorabi drog in drugih kodljivih substanc. Podpiramo vao aktivnost in sem pripravljen sodelovati, skladno z dogovorom, pri posameznih aktivnostih in sreanjih s partnerji, ki jih vkljuujete v projekt. Menim, da ste ubrali pravo pot, e posebej zato, ker vabite k sodelovanju tako predstavnike dravnih institucij, kakor tudi prostovoljce iz razlinih drutev. Program, ki ste ga zastavili je dovolj ravno prav nekonvencionalen in tak, da lahko priakujemo povsem konkretne rezultate. Hvala za vae iniciative in lep pozdrav,

mag. Franc Hoevar Svetovalec predsednika republike za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vpraanja

12