BOIDAR RADII KOBILJE 33 F 9227 KOBILJE M. SOBOTA, 5.11.

2012 OKRONO SODIE V MURSKI SOBOTI PREDSEDNIK SENATA PREDSEDNIK OKRONEGA SODIA V MURSKI SOBOTI G. Branko Palatin

II K 47924/2012

ZADEVA: Pronja za takojnjo odpravo pripora zaradi grobega krenja doloil ZKP pri izreku sklepa o podaljanju pripora Senata okronega sodia v Murski Soboto II K 47924/2012 z dne 19.10.2012 in neupotevanja moje pritobe zoper isti sklep Senata Okronega sodia v Murski Soboti, podanega 24.10.2012 na Vije sodie v Mariboru Spotovani! Vljudno Vas prosim, da mi v zadevi II K 47924/2012 TAKOJ odpravite pripor, ki mi je bil odrejen s sklepom senata OSMS z dnem 21.9.2012 od 15.18 ure naprej in sicer na podlagi sklepa preiskovalnega sodnika Stanislava Juga opr. t. Kpd 47924/2012 z dne 23. Septembra 2012 s katerim mi je bil odrejen pripor v trajanju do 1 (enega) meseca. Navedeni sklep sva oba z zagovornikom izpodbijala s pritobo na senat okronega sodia v Murski Soboti in z Zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovnem sodiu Republike Slovenije. Senat Okronega sodia v Murski Soboti mi je pripor podaljal s sklepom t. II K s 47924/2012-88 z dne 19.10.2012. Ker je moj zagovornik Danilo Hari sklep prejel 22.10.2012 je skrajni rok za vloitev pritobe 3 dni od prejema, se pravi 25.10.2012. Zoper navedeni sklep senata OSMS sva oba z zagovornikom vloila pravoasno pritobo na Vije sodie v Mariboru in sicer moj zagovornik Danilo Hari dne 22.10.2012 in jaz 24.10.2012. V ponedeljek 29.10.2012 ob 11.30 sem prejel sklep Vijega sodia v Mariboru, s katerim je le-to zavrnilo pritobo, s katero se je dne 22.10.2012 moj zagovornik na Vije sodie v Mariboru pritoil zoper sklep Senata Okronega sodia v Murski Soboti v zadevi I Ks 47924/2012 z dne 19.10.2012. Svojo pritobo sem pazniki slubi ZPKZ Maribor, Oddelek v Murski Soboti predal v sredo 24.10.2012 ob 16.05, paznika sluba pa je mojo pritobo na Okrono sodie v Murski Soboti posredovala v etrtek 25.10.2012. Tako se teje, da sem pritobo podal 24.10.2012, kar je v skladu z ZKP, saj se teje dan predaje zavodu za dan oddaje na poto. Tako bi Vije sodie v Mariboru mojo pritobo moralo obravnavati znotraj 48 urnega roka, se pravi najkasneje do petka 26.10.2012. Pazniki so tako svoje delo opravili korektno in v skladu s tozadevno zakonodajo. Moj zagovornik Danilo Hari je sklep Senata Okronega sodia v Murski Soboti prejel v ponedeljek 22.10.2012, pritobo pa je osebno predal na Okrono sodie v Murski Soboti e isti dan okrog 14.00 ure. Njegovo pritobo je senat VSMB obravnaval na svoji seji dne 24.10.2012 in jo kot neutemeljeno zavrnil.

Vseeno pa ostaja dejstvo, da Vije sodie v Mariboru moje pritobe do danes dne 5.11.2012 ni obravnavalo, oziroma do danes e nisem prejel sklepa senata VSMB, eprav je 48 urni rok za izdajo sklepa senata VSMB potekel 26.10.2012. Iz podatkov ZPKZMB, ODDMS je namre razvidno, da je Okrono sodie v Murski Soboti sklep prejelo 25.10.2012. Vije sodie bi mojo pritobo moralo obravnavati enakopravno pritobi mojega zagovornika. V moji pritobi sem poleg neteto utemeljevanj zakaj menim, da SKLEP Senata Okronega sodia o podaljanju pripora ni zakonit navedel tudi, da je SKLEP izrecno v nasprotju s 5. odstavkom 39. lena ZKP, ki decidirano navaja:
Zakon o Kazenskem Postopku IZLOITEV 39. len Sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike dolnosti: 5) e je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odlobe nijega sodia ali je pri istem sodiu sodeloval pri izdaji odlobe, ki se izpodbija s pritobo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti;

Iz sklepa Senata Okronega sodia v Murski Soboti z dne 19.10.2012 je namre ve kot oitno, da je okroni sodnik Stanislav Jug v tej isti zadevi opravljal funkcijo preiskovalnega sodnika, ki mi je odredil pripor z dnem 21.9.2012. Tako na podlagi zgoraj navedenega lena na podlagi 39/5 lena ZKP ne bi smel opravljati funkcije predsednika Senata, saj je nedopustno, da mi je isti sodnik najprej pripor odredil, nato mi ga je pa e podaljal! Proti sklepu preiskovalnega sodnika sva se namre tako jaz, kot tudi moj zagovornik pravoasno pritoila na Senat Okronega sodia v Murski Soboti. Ker mi je senat pritobo kot neutemeljeno zavrnil, sem dne 2.10.2012 na Vrhovno sodie Republike Slovenije vloil tudi Zahtevo za preiskus zakonitosti. Vsa ta dejstva sem navedel tudi v pritobi zoper sklep Senata Okronega sodia v Murski Soboti! Vendar pa je ve kot oitno, da Vije sodie moje pritobe ni obravnavalo v zakonitem 48 roku, saj bi v tem primeru sklep senata VSMB moral prejeti najkasneje do 27.10.2012. Prav tako pa je iz samega izreka sklepa razvidno, da je senat VSMB imel sejo, na kateri je obravnaval pritobo mojega zagovornika dne 24.10.2012 in moje pritobe ni mogel niti obravnavati, saj jo je OSMS prejelo ele 25.10.2012, se pravi en dan po seji senata VSMB. Tako menim, da je sklep senata OSMS o podaljanju pripora izdan absolutno v nasprotju z doloili ZKP in Ustave RS! Neobravnavanjemoje pritobe pomeni tudi grobo krenje lovekovih pravic in temeljnih svoboin! V moji pritobi sem poleg tega, da sem predlagal odpravo pripora, podredno predlagal vsaj odreditev hinega pripora, ki je glede na teo dejanja in glede na moje stanje zadosten ukrep, ki zagotavlja mojo navzonost. Prav tako sem v pritobi navedel, da bi za samo navzonost na obravnavah po mojem mnenju bila zadosti tudi obljuba, da ne bom zapustil prebivalia ali kakorkoli drugae oviral postopka, saj ga nenazadnje nisem niti do sedaj in sem se vseh narokov v drugih zadevah udeleil brez enega samega opraviila. Na podlagi 1. odstavka 199.a lena ZKP name sodie lahko izree hini pripor: e obstajajo razlogi iz 1. do 3. toke prvega odstavka 201. lena tega zakona, vendar odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka, lahko sodie zoper obdolenca odredi hini pripor. Sklep o odreditvi, podaljanju ali odpravi hinega pripora se vselej polje tudi policijski postaji, na obmoju katere se izvaja ukrep. Menim tudi, da pripor ni sorazmeren ne s teo oitanega mi dejanja in ni sorazmeren niti z odreditvijo pripora, ki ga izrekajo druga sodia, saj sem tudi pritobi s katero sem se pritoil zoper sklep senata OSMS z dne 19.10.2012 priloil tudi izrezke iz asopisov, kjer okrona sodia ne izrekajo pripora e obsojenim povratnikom in to za bistveno nevarneja oz. huja kazniva dejanja! Te izrezke si lahko ogledate v spisu.

Ker v celotnem spisu ni zaslediti niti ene same navedbe Policije ali ODTMS, da bi naj kadarkoli, komurkoli prodal ali ponujal naprodaj in s tem kakorkoli ogroal varnost ljudi, saj sem v vsaki moji izjavi izrecno navajal, da konopljo uporabljam izkljuno za lastne potrebe in za potrebe samozdralvjenja. Konoplja je nenazadnje mednarodno priznano zdravilo, registrirano tudi na podroju Evropske skupnosti. Ker v spisu tudi ni navedb, da bi kadarkoli tudi v preteklosti oviral potek kazenskega postopka menim, da je pripor bistveno huji poseg v moje lovekove pravice in temeljne svoboine, kot ga za tovrstno KD predvideva ZKP in bi e odreditev hinega pripora bil zadosten (po mojem mnenju pa je tudi to pretiran ukrep) ukrep, tako za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka. Zaradi navedenega vas naproam in kar utemeljujem z doloilom 2. in 3. odstavka 200. lena ZKP, da mi kot predsednik senata pripor odpravite, ali mi ga vsaj nadomestite s hinim priporom.
200. len (2) Pripor sme trajati najkraji potrebni as. Dolnost vseh organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, in organov, ki jim dajejo pravno pomo je, da postopajo posebno hitro, e je obdolenec v priporu. (3) Pripor se v kateremkoli asu med postopkom odpravi, br ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen.

Zato vas prosim, da mi na podlagi 2. in 3. odstavka 192. lena ZKP, ter 2. in 3. odstavka 200. lena ZKP pripor nemudoma odpravite, ali mi ga nadomestite z milejim ukrepom (hini pripor), ki bo prav tako dosegel isti cilj kot sam pripor. Prav tako pa ne obstajajo ve nobeni priporni razlogi. e enkrat zatrjujem, kar nenazadnje potrjujejo sodne odlobe Vijega sodia v Ljubljani: VSL sodba PRp 35/2010 z dne 14.01.2010, VSL sodba I Kp 288/2005 z dne 28.9. Vijega sodia v Mariboru: VSM sodba I Kp 558/2007 z dne 9.1.2008, Vijega sodia v Celju: VSC sklep Kp 305/2003 z dne 14.11.2003, ki vse po vrsti navajajo, da sama posest konoplje, ali katerekoli druge droge ob odsotnosti enega samega dokaza o prodaji ali vsaj namenu prodaje ne predstavlja izvritvene oblike kaznivega dejanja po 186. lenu KZ-1B. Ker tudi v moji obtobi niso nikjer navedena pravno relevantna dejstva, ki pomenijo ali bi pomenila izvritveno obliko kaznivega dejanja in tako kaznivo dejanje, ki mi ga oita ODTMS dejansko ni kaznivo dejanje! Tako sama posest katerekoli droge za lastne potrebe ali gojenje in posest konopljene za lastne potrebe, ne more in ne sme biti nikakrna osnova za pregon po KZ-1B. Tako gojenje konoplje in posest katere koli droge sama po sebi ne predstavlja kaznivega dejanja, ampak prekrek na podlagi Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), ki ga je Dravni zbor Republike Slovenije v letu 1999 sprejel prav z namenom, da naj se kazensko ne preganja uporabnikov drog, ampak preprodajalce! Prav zaradi tega mora za obravnavo po KZ-1B nujno biti izkazana preprodaja ali njen namen! KZ-1B namre izrecno doloa: in to je bistvo sodnih odlob in na kar opozarjam e leta:
186. len (1) Kdor neupravieno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaa ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugae neupravieno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v portu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

ZPPPD namre doloa:

ZAKON O PROIZVODNJI IN PROMETU S PREPOVEDANIMI DROGAMI (ZPPPD) SPLONE DOLOBE 1. len Ta zakon doloa pogoje, pod katerimi sta dovoljena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami ter posest prepovedanih drog. 2. len Prepovedane droge so rastline ali substance naravnega ali sintetinega izvora, ki imajo psihotropne uinke ter lahko vplivajo na telesno in duevno zdravje ali ogroajo primerno socialno stanje ljudi in so opredeljene v seznamu iz tretjega odstavka tega lena. Razvrstitev prepovedanih drog sprejme Vlada Republike Slovenije, na predlog ministra, pristojnega za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: minister). Seznam iz prejnjega odstavka mora vsebovati za vse substance mednarodno nezaiteno ime v latinski verziji ali drugo priznano ime ter kemijsko ime, empirino formulo in molekulsko teo. 3. len Za proizvodnjo prepovedanih drog se tejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance iz 2. lena tega zakona, vkljuno z gojenjem, predelavo in njihovo konno izdelavo. Za promet s prepovedanimi drogami se po tem zakonu tejejo uvoz, izvoz, tranzit prodaja in vsak drug nain dajanja prepovedanih drog v promet. 6. len Za prepovedane droge se ne tejejo substance, ki se v skladu s posebnimi predpisi uporabljajo kot zdravila. 25. len Ministrstvo za notranje zadeve vodi evidenco o tevilu in vrsti kaznivih dejanj in prekrkov v zvezi s proizvodnjo in prometom prepovedanih drog in koliini zaseenih prepovedanih drog. 33. len Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekrek, kdor ima v posesti prepovedane droge v nasprotju z dolobami tega zakona. Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000 tolarjev ali z zaporom do 5 dni se kaznuje za prekrek, kdor ima v posesti manjo koliino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo. Skladno z dolobami zakona o prekrkih se sme mileje kaznovati tisti storilec prekrka iz prvega odstavka tega lena, ki ima v posesti manjo koliino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo in storilec prekrka iz prejnjega odstavka, e prostovoljno vstopi v program zdravljenja uivalcev prepovedanih drog ali socialno varstvene programe, ki jih potrdita zdravstveni svet ali svet za droge.

Iz izreka ZPPPD je tako ve kot oitno, da se gojenje in posest za lastno uporabo mora obravnavati po ZPPPD, e tistemu, ki ravna v nasprotju ZPPPD ni dokazana preprodaja prepovedanih drog ali njen namen. Prav v mojem primeru se Policija, ODT in OSMS sklicujejo na golo posest z namenom preprodaje, ki pa je v niemer ne konkretizirata in ne dokazujeta. Sama posest in gojenje se tako MORA obravnavati na podlagi ZPPPD in nikakor na podlagi KZ-1B, saj je Republika Slovenija prav z namenom razlikovanja med uporabniki in preprodajalci, saj je nedopustno, da je kot preprodajalec 4

obravnavan uporabnik, ki ima prepovedane droge v posesti za lastno uporabo in mu ni dokazana preprodaja. Prav to je tisti, na kar opozarjam e nekaj let, saj se na podroju PUMS (kar sovpada z ODTMS in OSMS) izvaja nesluteno in nezakonito kriminalizacijo uporabnikov drog in ne preprodajalcev. Prav to je tisto nedopustno ravnanje, na kar opozarja GLOBALNA KOMISIJA ZA DROGE in s emer se hvali Republike Slovenija, saj je kot sem e omenil uradno naznanila, da v Republiki Sloveniji ni mogoe izrei kazni zapora za posest katere koli prepovedane droge, e tistemu, ki jo ima v posesti, ni izrecno dokazana preprodaja! Prav to pa je smisel razlikovanja med uporabniki po ZPPPD in preprodajalci po KZ-1B. Prav tako pravzaprav sploh ne vem na podlagi esa oz. kaknih dokazov razen z golo posestjo mi ODTMS dokazuje preprodajo ali njen namen, saj se vedno sklicuje samo na golo posest, ki pa kot e povedano ne more in ne sme biti razlog za kazenski pregon na podlagi 186. lena KZ-1B. Mojih navedb namre ODTMS ni ovrglo z niti eno navedbo, dokazom, sumom ali vsaj indicem o prodaji ali vsaj nameravani prodaji, kar bi lahko pomenilo izvritveno obliko kaznivega dejanja! Prav tako jepo mojem mnenju nedopustno, da ODTMS in OSMS moj aktivizem in zagovarjanje pravice do uivanja in posledino samozdravljenja, zamenjujeta s tem, da naj ne bi bil kritien do uporabe. Svoboda govora je v Republiki Sloveniji e vedno osnovna lovekova pravica in me to spominja na neke druge ase, ko je v veljavi e bil t.i. VERBALNI DELIKT! Ker sem e vedno preprian, da je moj pripor odrejen nezakonito sem tudi trdno odloen, da z mojo gladovno stavko nadaljujem do konca, saj je tako kriminaliziranje mene in vse ostalih po krivem preganjanju uporabnikov konoplje na podroju Pomurja NEDOPUSTNO in NEZAKONITO, na kar nenazadnje opozarjam odgovorne na PUMS, ODTMS in OSMS e leta! Naloga PUMS in ODTMS ter nenazadnje OSMS ni, da si preprodajalce izmiljajo in po nepotrebnem in protizakonito preganjajo uivalce drog, ampak bi naj raje svoje delo usmerili v pregon preprodajalcev! Drugega mi oitno ne preostane. Mogoe pa se bo ele POTEM kaj premaknilo na tem podroju tudi v Pomurju! Sam za taken grob poseg v lovekove pravice in temeljne svoboine ne vidim drugega razloga, kot da me je treba UTIATI, da ne bom ve mogel opozarjati na vse navedene nepravilnost! Da je ravnanje organov pregona in pravosodja na podroju prepovedanih drog v Pomurju nedopustno in da namesto, da bi preganjali preprodajalce, pravzaprav preganjajo uporabnike ponovno dokazujem s prilogo na koncu te pronje, katere nedvomno potrjujejo moje trditve, saj je nedopustno, da ima Pomurje v obdobju 2002-2011 kar 70 % kaznivih dejanj (KZ-1B) in le 30 % prekrkov (po ZPPPD) s podroja drog, medtem ko je slovensko povpreje v istem obdobju le 30 % kaznivih dejanj in 70 % prekrkov! Evropsko povpreje je 10 % kaznivih dejanj in 90 % prekrkov. To kae le na dejstvo, da si organi pregona in nenazadnje pravosodni organi v Pomurju umetno zviujejo svojo uinkovitost na hrbtih uporabnikov drog, kar pomeni grobo krenje tozadevne zakonodaje in nedopustno kriminaliziranje, stigmatiziranje in marginaliziranje uporabnikov drog. O tem sem e obvestil Varuhinjo lovekovih pravic in jo zaprosil, da o tem obvesti tudi predsednika Vrhovnega sodia Republike Slovenije, predsednika Vijega sodia v Mariboru, predsednika Ustavnega sodia in Ministra za pravosodje. Prav tako sem o tem nedopustnem ravnanju obvestil tudi EMCDDA, predsednika Vlade RS, predsednika Dravnega zbora RS in predsednika Republike RS. Ker menim, da je zaradi dejstva, da je senat OSMS izdal sklep izrecno v nasprotju z doloili 5. odstavka 39. lena ZKP in ker Vije sodie moje pritobe ni obravnavalo znotraj 48 urnega zakonitega roka in ker do danes 5.11.2012 do 10.00 ure sklepa senata VSMB o ugoditvi ali zavrnitvi moje pritobe e nisem prejel Vas vljudno prosim, da kot predsednik Okronega sodia v Murski Soboti in predsednik senata v predmetni zadevi ukrenete vse potrebno, da se mi pripor im prej odpravi, ali vsaj nadomesti s hinim priporom, saj mi je s tem, ko mi je pripor podaljal pravzaprav 5

preiskovalni sodnik, ki mi ga je tudi odredil in ker senat VSMB sploh ni obravnaval moje pritobe, pripor dejansko nezakonito podaljan! Pravzaprav pa dejstva, da senat VSMB moje pritobe ni obravnaval znotraj zakonskega roka v niemer ne spremeni tudi, e bom sklep senata dobil po izteku tega roka. V tem primeu je sklep prav tako nezakonit,kot e sploh ne bi bil izdan! Prav tako pa je po mojem mnenju nedopustno, da OSMS prejudicira, da bom za golo posest prepovedanih drog obsojen na zaporno kazen, saj pripor ne pomeni ni drugega, kot predhodno izreena zaporna kazen, in nikakor ni namenjen za kaznovanje prekrkov na podlagi ZPPPD. Razen e sodie e vnaprej prejudicira, da bom za oitano mi kaznivo dejanje obsojen na zaporno kazen. V dokazilo in potrditevmojih navedb Vam prilagam tudi sodbe vijih in Vrhovnega sodia RS, ki zatrjujejo prav to, kar ves as zatrjujem tudi sam. Kot predsednika Okronega sodia v Murski Soboti Vas pozivam, da konate tako nedopustno kriminaliziranje uporabnikov drog v Pomurju! Nenazadnje vsi postopki proti uporabnikom, ki bi morali biti obravnavani po ZPPPD, pomenijo nedopustno in neupravieno porabo proraunskega denarja. Lep pozdrav! V vednost: - Predsednik Vrhovnega sodia RS - Predsednik ustavnega sodia RS - Predsednik Vijega sodia v Mariboru - Minister za pravosodje RS - Varuhinja lovekovih pravic RS - Mediji Boidar Radii

Priloge: 1. Statistika kaznivih dejanj in prekrkov s podroja drog v RS v letih 2002-2011

Analiza tekstualnih in podatkovnih delov poroil na podroju drog na kae na nenormalno velika odstopanja po vseh kriterijih. PU M. Sobota v vseh poroilih izpostavlja problematiko drog kot tisto, kateri policisti in kriminalisti PU M. Sobota posveajo najvejo pozornost. Tako velika veina dela na SKP PU MS odpade na podroje drog (povzeto iz poroil PUMS). PUMS namre v svojih poroilih navaja, da kar 70 % svojega dela namenja drogam, od tegaverjetno najmanj 80-90 % konoplji! PU M.Sobota vsako leto poudarja, da se razmere na podroju drog poslabujejo, eprav podatki govorijo ravno nasprotno. To je navadno zavajanje, saj podatki PUMS kaejo na dejstvo, da je tevilo KD s podroja drog od leta 2008, koje PUMS beleila 270 kaznivih dejanj do leta 2011 ko je bilo v PUMS le nekaj ez 30 kaznivih dejanj, padlo tevilo Kdpo KZ-1 kar za skoraj 10 krat! S takim nedopustnim in nezakonitim poetjem je PUMS v 10 letih uniila ali vsaj zelo prizadela najmanj 1.000 uporabnikov drog in posledino njihove druine in nezakonito povzroila na milijone kode z neupravieno porabo proraunskih sredstev! Na obmoju PU se ob analizi podatkov o tevilu kaznivih dejanj in prekrkov s podroja drog kae nekaj nenavadnih gibanj na obmoju PU M. Sobota. Tako imamo na obmoju PU M. Sobota najve policistov na tevilo prebivalcev v Sloveniji! Slovensko povpreje je 333, na obmoju PU M. Sobota pa je to tevilo kar 160! Se pravi, da imamo v Pomurju za 50 % ve policistov na tevilo prebivalcev kot je slovensko povpreje! Ob tem je zanimivo to, da ima PU MS dale najmanje tevilo kaznivih dejanj in prekrkov s podroja drog na policista v Sloveniji!

Graf t. 1 - POVPRENO TEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRKOV S PODROJA DROG NA POLICISTA 2003-2010

Ob tem najbolj izstopa dejstvo, da imamo na podroju PU M.Sobota najmanje tevilo prekrkov po ZPPPD v Sloveniji! Slovensko povpreje je 30 % kaznivih dejanj in 70 % prekrkov, medtem, ko je v PUMS razmerje absurdno in sicer 70 % kaznivih dejanj in le 30 % prekrkov. Primerjava podatkov vseh PU v RS kae na to, da je PUMS najbolj neuinkovita na podroju prepreevanja prometa s prepovedanimi drogami v RS. S tem si PUMS umetno zviuje uspenost tako, da policisti in kriminalisti PUMS kot kaznivo dejanje obravnavajo tudi tiste primere, ki bi jih pravzaprav morali obravnavati po ZPPPD! To je razvidno iz grafa t. 3, kjer je ve kot oitno izstopanje PUMS od vseh ostalih PU v RS. Umetno zvievanje uspenosti je razvidno iz grafa t. 4, ki nam kae da imamo na obmoju PUMS najvije tevilo kaznivih dejanj na 1000 prebivalcev in dale najnije tevilo prekrkov po ZPPPD v RS.

Graf t. 2 - Razmerje prekrkov in kaznivih dejanj s podroja drog PUMS 2002-2010

Graf t. 3 - RAZMERJE MED STORJENIMI KAZNIVIMI DEJANJI IN PREKRKI 2003-2010 V %

Graf t. 4 - TEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRKOV NA 1000 PREBIVALCEV 2003-2010 Modra KZ-1, rdea ZPPPD Tabela 1. Podatki PUMS
PU M.SOBOTA TEVILO POLICISTOV IN KRIMINALISTOV TEVILO PREBIVALCEV TEVILO PREBIVALCEV NA ENEGA POLICISTA TEVILO KD 2002-2011 TEVILO PREKRKOV PO ZPPPD 2002-2011 SKUPAJ KD IN ZPPPD 2002-2011 TEVILO KD 2002-2011 / 1000 PREBIVALCEV TEVILO PREKRKOV PO ZPPPD 2002-20011 / 1000 PREBIVALCEV SKUPAJ KD NA 1 POLiCISTA SKUPAJ PREKRKOV PO ZPPPD NA 1 POLICISTA 616 100.000 162 1.290 604 1.894 13 6 2,09416 0,98052 SLOVENIJA 5.996 1.994.978 333 9.408 22.020 31.428 5 11 0,00472 3,67245

Tabela 2. tevilo kaznivih dejanj in prekrkov v PUMS 2002-2011

2002 KZ-1 ZPPPD SKUPAJ KZ-1 % ZPPPD % SKUPAJ % 166 115 281 59 41 100 2003 94 91 185 51 49 100 2004 121 43 164 74 26 100 2005 86 86 100 100 2006 209 55 264 79 21 100 2007 191 61 252 76 24 100 2008 209 61 270 77 23 100 2009 83 66 149 56 44 100 2010 97 77 174 56 44 100 2011 34 35 69 49 51 100 SKUPAJ 1.290 604 1.825 70 30 100

Graf t. 5 - TEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRKOV PUMS 2002-2011 PUMS v vseh poroilih od leta 2002 naprej navaja, da se problematika drog na obmoju PUMS zaostruje in da tevilo kaznivih dejanj iz leta v leto naraa, zato je bila tudi ustanovljena posebna skupina v SKP PUMS. To so absolutno zavajajoi podatki, saj je iz grafa razvidno, daje bilo povianje v letu 2006 nenormalno in sovpada s prej omenjenim, da je PUMS veliko veino deliktov iz podroja drog priela obravnavati kot kazniva dejanja, namesto kot prekrke po ZPPPD. Ne glede na to umetno zvievanje tevila kaznivih dejanj s podroja drog pa nam tendenca gibanj kae na to, da tevilo kaznivih dejanj in prekrkov pada e od leta 2008 in to od leta 2008 skoraj za 10 x! Prav tako pa je NEVERJETNO, da PUMS v letu 2005 ne belei niti enega samega prekrka s podroja drog! Da PUMS grobo kri tozadevno zakonodajo je ve kot razvidno iz podatkov o tevilu KD in prekrkov na tevilo policista in ki e posebej nazorno kae, da so stvari postavljene na glavo lahko razberemo iz podatka, da je tevilo KD na policista v PUMS kar 2,09416 medtem, ko je slovensko povpreje 0,00472 in da je tevilo prekrkov po ZPPPD na policista v PUMS 0,98052 in da je slovensko povpreje 3,67245 prekrkov na policista! TO JE HIPOKRIZIJA, UZURPACIJA IN ZLORABA TOZADEVNE ZAKONODAJE, KI JE NE BI SMELO PODPIRATE NE ODTMS, E MANJ PA OSMS, SAJ TO NI NAMEN PRAVOSODJA!

Priloga t. 2 monost izreka zapornih kazni uradna poroila lanic EU za letno poroilo EMCDDA za leto 2011

Uradno poroilo EMCDDA za leto 2011, stran 24!

10

2.

Sodbe vijih sodi o nedopustnosti izreka kazni zapora oz. obravnave po KZ-1B zaradi posesti drog, ob odsotnosti dokazov o preprodaji ali nameravani preprodaji

a. Vije sodie v Celju, VSC sklep Kp, 305/2003 JEDRO: Iz koliine zaseenega mamila (172,09 g marihuane), ki ob zasegu ni bilo pripravljeno za prodajo, pa pa shranjeno v posuenih listih, ob odsotnosti drugih dokazov o nameravani prodaji, e ni mogoe sklepati, da je bilo namenjeno prodaji. b. Vije sodie v Ljubljani, VSL sodba I Kp 288/2005, 28.9.2005 JEDRO: Zatrjevanje v obtonem aktu: "da je obtoenec hranil in prenaal substance, ki so mamila (konoplja) za uivanje" ne pomeni nobene od izvritvenih oblik kaznivega dejanja po I. odst. 196. l. KZ ali 197. l. KZ, saj ne oita obt. z namenom prodaje ali omogoanja uivanja drugim. IZREK: Ob reevanju pritobe zagovornice obtoenega se izpodbijana sodba po uradni dolnosti spremeni tako, da se obtoeni J. C. po l. 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i o b t o b e , da je neupravieno zaradi prodaje kupil, hranil in prenaal substance, ki so razglaene za mamila, s tem, da je dne 4.7.2003 okoli 21,50 ure na prireditev "Rock Otoec 2003" v Preno pri Novem mestu, potem, ko je pred tem od neugotovljenega prodajalca kupil konopljo in hai kot produkta konoplje (Canabis Sativa L.), ki sta po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) in odlobi o seznamu mamil razglaena za mamilo, z namenom uivanja prepovedanih drog, prinesel na javno prireditev v plastini vreki med prtljago shranjene zavitke mamil: - zavitek z 9,05 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,61 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,96 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,78 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,72 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,97 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 8,35 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 39.69 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; 11

- zavitek z 42,82 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 6.02 grami za uivanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 2,28 grami grudaste snovi - haia, kot produkta (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; - zavitek z 1,61 grami grudaste snovi - haia kot produkta (Canabis Sativa L.), ki je razglaena za mamilo; torej kupil, hranil in prenaal skupno 149.97 gramov za uivanje pripravljene konoplje in 2 zavitka haia kot produkta konoplje s skupno teo 4,43 gramov, kar je skual mimo varnostnikov pretihotapiti na prireditveni prostor, pa so mu to prepreili policisti z zasegom mamil. S tem naj bi storil kaznivo dejanje neupravienega prometa z mamili po I. odst. 196. l. Kazenskega zakonika. Stroki kazenskega postopka iz 1. do 5. toke II. odst. 92. l. ZKP, potrebni izdatki obtoenca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice bremenijo proraun. V skladu z doloilom l. 498. l. ZKP se obdolencu odvzema 149,97 gramov konoplje in 4,43 gramov haia. d. Vije sodie v Mariboru, VSM sodba I Kp 558/2007, 9.1.2008 mamilo - nedovoljeno gojenje konoplje - kaznivo dejanje neupraviene proizvodnje in prometa z mamili nadaljevano kaznivo dejanje KZ len 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP len 92, 92/2-1, 92/22, 92/2-3, 92/2-4, 92/2-5, 96, 96/1, 98, 98/1, 358, 358-3, 383, 383/1, 391.

Institut:

Zveza:

JEDRO: Nedovoljeno gojenje konoplje sicer pomeni izvritev kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. lena KZ, vendar mora biti pri tem obdolenemu dokazano, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo. IZREK: Pritoba okronega dravnega toilca se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodia prve stopnje. Stroki pritobenega postopka bremenijo proraun.

12

e. Odloba: Sodie: Oddelek: Datum seje senata: Podroje:

VSM sodba I Kp 558/2007 Vije sodie v Mariboru Kazenski oddelek 09.01.2008 kazensko materialno pravo mamilo - nedovoljeno gojenje konoplje kaznivo dejanje neupraviene proizvodnje in prometa z mamili - nadaljevano kaznivo dejanje KZ len 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP len 92, 92/2-1, 92/2-2, 92/2-3, 92/2-4, 92/2-5, 96, 96/1, 98, 98/1, 358, 358-3, 383, 383/1, 391.

Institut:

Zveza:

JEDRO: Nedovoljeno gojenje konoplje sicer pomeni izvritev kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. lena KZ, vendar mora biti pri tem obdolenemu dokazano, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo. IZREK: Pritoba okronega dravnega toilca se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodia prve stopnje. Stroki pritobenega postopka bremenijo proraun.

13