Knjiga e Fotografija

OSNOVE DIGITALNE TEHNIKE IN PRAKTINE IZKUNJE PRI DIGITALIZACIJI FOTOGRAFIJE
od Teorije preko Digitalne Kamere,
Avtor: Matja
Intihar
Skenerja, Raunalnika, Programov

Izpopolnjeno izdajo knjige e-Fotografija na zgoenki, dobite samo ob nakupu digitalne foto kamere
in Tiskalnika - Osvetljevalne enote do FOTOGRAFIJE
v asu akcije.
Knjiga je namenjena vsem fotografom, ki noejo, da jih nova tehnologija prehiti, in ki se elijo seznaniti z osnovo in kakovostjo digitalne tehnike pri izdelavi fotografij predvsem iz praktinega izhodia.
Matja intihar
Digitalni avtoportret
KAZALO
Veliki mejniki v fotografiji se vedno zanejo z iznajdbo novih materialov, na katere lahko trenutke zabeleimo s svetlobo.
MISLI DIGITALNO!
Matja Intihar
Beseda avtorja Kemija, adijo! Zaetki digitalne fotografije Analogno proti digitalno Uvod v digitalno tehniko Film proti tipalu Loljivost in barvna globina Digitalne kamere Skenerji Raunalniki Programi Tiskalniki in osvetljevalne enote Dodatna oprema
6 9 13 33 43 73 88 167 221 265 285 317 348

5
AVTORJEVA BESEDA
Veseli me, da ste se odloili za digitalno foto kamero podjetja Canon. Njihova tradicija izdelave foto kamer poteka e od prvega prototipa z imenom Kwanon iz daljnega leta 1934. Canon zadnje desetletje nima pravega tekmeca. Vsaj 80 odstotkov profesionalnih fotografov uporablja tako kamere kot objektive podjetja, katerega ime je zapisano na vai pravkar kupljeni kameri. Mnogo njihovih uporabnikih izkuenj je preneeno tudi v vao kamero. Zato, e ste kamero kupili za pravi namen fotografiranja, boste z njo naredili mnogo odlinih fotografij. Od leta 1976 sem tudi sam uporabnik foto kamer in objektivov podjetja Canon. Ob nakupu digitalne foto kamere, pa se zaradi nove digitalne tehnologije postavlja mnogo vpraanj. Canon vam pomaga na izvirni nain. Poleg kamere in osnovnih programov na zgoenkah, ste dobili e knjigo e-fotografija, ki vam bo olajala vstop v novo digitalno tehnologijo. Knjiga je izla e leta 2001. Vi pa kot edini bralci lahko berete njeno posodobljeno izdajo. Knjigo o digitalni fotografiji sem imel namen izdati e leta 1996. Toda edini, ki bi jo tedaj z zanimanjem prijeli v roke, bi bili grafini studiji in posamezni ljubitelji fotografije. Za fotografe je bila tedaj digitalna tehnologija e nezanimiva. Predvsem je bila kakovost
6
digitalne fotografije slaba in konni izdelek z uporabo drage grafine tehnike zelo drag. Zavedal sem se, da bi prekmalu izdana knjiga mnogim bralcem, ki jih je digitalna fotografija pritegnila ele zdaj, ponujala o digitalni tehniki podatke, ki bi bili prestari nekaj mesecev ali celo leto. Pripravil sem e kar precej gradiva, toda razvoj je el v samo tirih letih toliko naprej, da sem moral leta 2001 ob prvi izdaji spremeniti veliko tehninih podatkov in dopolniti izkunje kot uporabnik. Tudi v tej posebni izdaji maja 2003 je mnogo novosti. V letu 2003 prihaja do sprememb. Proizvajalci se zavedajo, da je treba tehnologijo poceniti in pribliati uporabnikom, ki so se s fotografijo e sreevali. V digitalni fotografski tehniki zdaj e ni enotnih standardov. Tehnika je z na svetlobo obutljivimi tipali v skenerjih, z raunalniki, programi za obdelavo fotografij in tiskalniki prila iz grafine industrije. e so skenerji, raunalniki in programi za obdelavo fotografij e v enotnem standardu, pa digitalne kamere, predvsem tipala v kamerah, in kapljini tiskalniki e iejo svojo enotnost. Fotografije digitalno obdelujem e 27 let. Z digitalno tehniko sem se prvi sreal na grafini oli in nato v tiskarni Delo z velikimi
in izredno dragimi bobenskimi skenerji. Zadnjih 15 let uporabljam v svojem podjetju namizne ploskovne in bobenske skenerje, raunalnike in raunalnike programe. e nekaj let ne gre brez digitalne kamere in barvnih tiskalnikov. Dolgoletne izkunje fotografa, ki je sam razvijal filme in izdeloval rno-bele in barvne fotografije, ter ve kot 25-letne izkunje v digitalni tehniki mi dajejo monost objektivne predstavitve digitalne fotografije v primerjavi s poasi odhajajoo analogno tehniko. Fotografski trg se je z novimi, tako imenovanimi poslovnimi fotografi raziril vsaj za petino. e septembra leta 2000 so v zdrueni Evropi digitalne kamere prav zaradi novih uporabnikov prevzele 28 odstotkov fotografskega trga (podatek je bil uradno objavljen na Photokini 2000). Iz meseca v mesec se odstotek dviguje. Raunalnika tehnologija je sliko prinesla v raunalnike in s tem do ljudi, ki se do sedaj s fotografijo niso ukvarjali in so storitve naroali pri profesionalnih fotografih. V letu 2003 se tudi v Sloveniji e priakuje 50 odstotni trni dele digitalnih kamer. Poslovnei si z digitalno kamero sami posnamejo elene motive, jih shranijo v raunalnik in hitro predstavijo svoji ekipi. Druinski fotograf, si s pomojo digitalne kamere zajame na desetine ve posnetkov kot z uporabo dragega filma.
Fotoreporterji s kakovostnimi digitalnimi kamerami in telefonskim modemom v nekaj minutah prenesejo posneto fotografijo v urednitvo. Digitalna fotografija je v vsem tem nala svoje mesto. Z izredno hitro razvijajoo se kakovostjo in dostopnostjo glede cene bo v nekaj letih prevzela veino trga klasinih kamer, ki e uporabljajo filme. Ta se bo obdral samo e pri redkih ljubitelskih fotografih, ki bodo v temnicah latentno sliko spreminjali v vidno. Knjiga je namenjena vsem fotografom, ki noejo, da jih nova tehnologija prehiti, in se elijo seznaniti z osnovo in s kakovostjo digitalne tehnike predvsem z ravni uporabnika. Razloiti je treba, za koga je digitalna tehnika e primerna in zakaj e nekaj asa ne bo dosegla kakovosti analogne fotografije. Prav tako je namen knjige seznaniti novodobne raunalnike fotografe z nekaj osnovnimi tehninimi in zgodovinskimi podatki o fotografiji. Spoznali bodo, da fotografija ni proizvod sodobne raunalnike tehnike in da v njej e ve kot stoletje veljajo doloene zakonitosti. Misli digitalno! Matja Intihar
7
Kemija, ADIJO!
Kemiji v pozdrav namenjam prve strani knjige. Fotografe spremlja e ve kot 160 let in ponuja veliko uitkov, ki jih v digitalni tehniki ni ve. Pri razvijanju filma in slike lahko aktivno sodelujemo. Zgoenost kemikalij, temperatura in hitrost razvijanja je samo nekaj od vseh dejavnikov, ki vplivajo na kakovost fotografije v laboratoriju ali na njeno umetniko vrednost. Izbira filma, kemikalij, foto papirja, asa osvetlitve in rono maskiranje predstavljajo tehniko, ki je dananjim raunalnikim fotografom nerazumljiva. V digitalni dobi je drugae. Osnovne korekture opravimo z raunalniki programi, ki so tako zmogljivi, da lahko svoj izdelek z njimi v celoti spremenimo. Korekture, ki so bile v klasini fotografiji nemogoe, so v digitalni tehniki otroje lahke.
Kodakov proces E-6 velja za standard za kemino razvijanje diapozitivnih filmov e ve kot dvajset let.
kemija adijo
kemija adijo
Kemini proces se bo obdral samo e pri izpisu fotografije na papir z barvami v tiskalniku, z uporabo termosublimacijskih tiskalnikov in nekaj asa e v fotolaboratorijih, kjer bo svetloba e sproala kemino reakcijo na svetlobno obutljivi emulziji. e sedaj tudi fotolaboratoriji klasini kemini postopek opuajo. V novejih mini laboratorijskih napravah so e vgrajene kapljine tiskalnike naprave.
Doba kemije v fotografiji se konuje. Na pohodu je nova raunalnika tehnologija, imenovana digitalna fotografija. Svet elektrinih signalov bo zamenjal kemino reakcijo po ekspoziciji in s tem skrivnost latentne slike na filmu. Zastavica je padla. Kemija, ADIJO!
Jaz e uporabljam digitalno tehniko. Z eno samo kamero lahko brez menjave filma snemam rno-belo ali barvno, s 50 ISO ali 3200 ISO obutljivosti. Uporabljam samo en objektiv z gorinico od 28 do 500 milimetrov, da ne govorim o monosti ostrenja od samo dveh centimetrov pri makro nastavitvi. Tudi filmov mi v labolatoriju ne praskajo ve.
10
kemija adijo
kemija kemija adijo
11
Sodobna analogna zrcalno-refleksna kamera in doma narejena kamera obskura
Zgodovina fotografije
Analognemu fotografu naj to poglavje na kratko osvei spomin na zaetke razvoja in na mnogo stopnic, ki so jih morali zanesenjaki prestopiti, da je fotografija sploh zaivela. Fotografu, ki je fotografijo zael spoznavati ele z digitalno tehniko, pa naj bo v poduk, da ima klasina analogna fotografija veliko skupnega z digitalno tehniko in da se fotografija ni priela z raunalnikom, temve z mnogo predanosti e v zaetku 19. stoletja. Odkritja eprav je lovek e v pradavnini upodabljal svoje utne zaznave, snujo skulpturo in slikarstvo, se je mehanino-tehninega naina upodabljanja lotil ele v 18. stoletju. Tedaj so se raziskovalci vedno bolj ogrevali za izum, ki je izviral iz prvih let moderne znanosti - kamero obskuro. Sistem temnice z luknjico je e davnega leta 1519 opisal umetnik in izumitelj Leonardo da Vinci. Velika, znotraj pornjena katla
Vpadna svetloba skozi majhno luknjico zarie motiv na zadnjo steno kamere.
12
zgodovina fotografije
13
Kamera obscura, kakrno je opisal Leonardo da Vinci
Na zaetku devetnajstega stoletja je Thomas Wedgwood s poskusi zadovoljivo zabeleil sliko. Toda obrisi niso obstali, prav tako pa tudi ne zapiski o njegovi metodi fotografiranja.
ali soba je preluknjana v srediu ene izmed estih pravokotnih mejnih ploskev. Skozi luknjico prodira v notranjost svetloba in projecira na nasprotno steno narobe obrnjeno sliko predmeta, ki ga pred luknjico osvetljuje mona svetloba. elja, da bi lahko take projekcije uporabili za vselej in jih shranili, je naposled privedla do obstojne fotografije. tiristo let pred odkritjem fotografije so uenjaki e vedeli, da doloene snovi in barve pod vplivom mone svetlobe spremenijo svoje lastnosti. Okoli leta 1600 je Robert Boyle, ustanovitelj Kraljevega drutva, podal zapiske o srebrovem kloridu, ki po ekspoziciji spremeni svojo lastnost in postane rn. Angelo Sala je v zgodnjih sedemdesetih letih sedemnajstega stoletja zapisal, da nitrati srebra v prahu pod vplivom svetlobe pornijo. Leta 1727 je Johan Heinrich Schulze odkril, da nekatere tekoine spremenijo barvo, ko jih izpostavimo svetlobi.
14
Prve obstojne fotografije Prvo zadovoljivo fotografijo je v juniju ali juliju leta 1827 posnel in izdelal Nicephor Niepce. Za film je uporabil kositrno ploo, premazano z asfaltom, ki je pod vplivom svetlobe postal trdneji. Po osmih urah osvetljevanja je sliko obdelal po posebnem postopku. Slika sama je bila zelo nerazpoznavna, predvsem mono neostra in kontrastna. 4. januarja 1829 se je Niepce strinjal, da gre v partnerstvo z odrskim slikarjem Luisom J. M.
Nicephor Niepce
Izvirnik prve fotografije, ki jo je posnel N. Niepce.

15
Luis Daguerre
Ena prvih fotografij, narejenih po Daguerrovem postopku.
Daguerrom. Niepce je umrl le tiri leta pozneje, vendar je Daguerre nadaljeval z eksperimentiranjem. Kositrne ploe je zamenjal z bakrenimi, jih naparil z jodovimi solmi in nato pustil, da je nanje uinkovala para ivega srebra. Tako mu je uspelo posneti zelo ostre in jasne fotografije. Zaradi uporabe bakrenih plo fotografij ni bilo mono kopirati, so se pa izkazale kot uinkovite in postavile temelje fotografskih procesov. as ekspozicije se je od zaetnih osem ur zmanjal na samo pol ure.
Vodilni uenjak tistega asa, Paul Delaroche, je izdelal zapiske o Daguerrovem nainu izdelave fotografij. Glede na zapiske se je v juliju 1839 francoska vlada odloila odkupiti pravice in fotografski proces so predstavili javnosti 19. avgusta 1839. Daguerre je postopek izdelave poimenoval daguerrotipija. Daguerrov proces je bil slikovno dober, toda drag in nikoli v celoti zanesljiv. Fotografi so problem izdelave kopij premoali s fotografiranjem istega motiva z
Fox Talbot leta 1845 razkazuje svojo novo mnogostransko papirno fotografijo.
16
17
Steklo je odlina podlaga za kemino emulzijo in odlino prepua svetlobo. Prvi, ki je e leta 1841 uvedel to tehniko, je bil Slovenec Janez Puhar.
ve kamerami hkrati. Toda ta proces nikoli ni v popolnosti zadovoljil fotografov tistega asa. Razvoj in tehnika sta la naprej. Angle Fox Talbot je hkrati z Daguerrom razvijal svoj proces izdelave fotografije. Za osnovo je vzel tanek papir, premazan z srebrovim jodidom. Prvo fotografijo je napravil kar s svojega doma. Negativ je meril samo tri centimetre po diagonali in je bil slabe kakovosti. Toda odpravil je slabost bakrenih plo in nezmonost kopiranja. Talbot je leta 1840 fotografiranje na papir zelo izpopolnil in z monostjo kopiranja je fotografiranje postalo bolj mnoino.
Steklene ploe Daguerrotipija in Talbojeva papirna tehnika sta hitro zali v pozabo. V estdesetih letih devetnajstega stoletja si je hitro utrla pot fotografija na kemino preparirani stekleni ploi. Prvi, ki je e leta 1841 uvedel to tehniko, je bil Slovenec Janez Puhar, po poklicu upnik. Steklo je odlina podlaga za kemino emulzijo in odlino prepua svetlobo, zato je primerno tudi za izdelavo kopij. Kopije so bile zelo ostre in dobre. Puhar je imel s svojim postopkom obilo teav predvsem pri oprijemu emulzije na steklo; na zaetku je bila zato izdelava fotografij teka. Problem obstojnosti emulzije na steklu je ele leta 1851 uspeno reil
18
Angle Scott Archer. Emulzijo je izdelal iz lepljivega kolodija, zato je ta nain fotografiranja dobil ime kolodijev proces. Izdelava fotografije po tem postopku je bila za tiste ase zelo preprosta in izdelek kakovosten. as ekspozicije se je skrajal na vsega nekaj sekund. Tudi cena se je pribliala mnoicam. e je moral povpreni delavec za daguerrotipijo plaati celo tedensko mezdo okoli ene gvineje, je fotografija, posneta na stekleno ploo, stala le e pet ilingov. Preden so se na svetlobo obutljive emulzije posuile, je bilo treba vlane steklene ploe oslojiti z emulzijo in nato e mokre osvetliti. eprav je bil postopek zahteven, so fotografi e lahko z vprenimi vozovi, spremenjenimi v temnice, potovali naokoli in fotografirali. Uspena pionirja sta bila William H. Jackson, ki je med prvimi fotografiral Divji zahod in Angle Roger Fenton, ki velja za prvega vojnega fotoreporterja.
Predmeti in kemikalije, ki jih je potreboval fotograf.
19
Vse do leta 1884 je bilo steklo znano kot najbolji nosilec fotografske emulzije. Kljub odlini kakovosti posnetkov, monosti vnaprejnje priprave plo, kasnejega razvijanja in kopiranja je okornost velikih kamer in tekih steklenih plo fotografe e vedno spravljala v slabo voljo.
Angle Roger Fenton se je s tem vozom leta 1855 odpravil na polotok Krim.
Suhi postopek Naslednjo stopnico je prestopil doktor Richard Maddox leta 1871. Po le nekaj letih od odkritja elatine je le-to uporabil v svetlobno obutljivi emulziji. Emulzija se je lahko na steklu posuila in zaradi raztegljivosti elatine ohranila svoje lastnosti. Po osuitvi ni ve pokala; bila je obstojna. Steklene ploe so lahko oslojili vnaprej. Po ekspoziciji tudi ni bilo ve potrebe po takojnjem razvijanju e vlane emulzije. S tem se je as priprave za posnetek zelo skrajal, razvijanje pa odloilo na kasneji as. Tudi obutljivost emulzije je bila precej veja. Kamere so morali zaradi kratkih asov osvetlitve opremiti z zaklopi in fotografi so na ploe e lahko zabeleili trenutne slike. Eadweard Muybridge je svet presenetil s posnetki gibanja loveka iz razlinih kotov. Emulzije so e omogoale osvetlitvene ase vsega nekaj stotink sekunde.
20
Zaetki filma Na te teave je postal pozoren tovarnar George Eastman (1854 - 1932), ki je izdeloval suhe fotografske ploe. Zavedal se je, da je steklo samo nosilec emulzije in da bi ga bilo treba zamenjati z neim bolj uporabnim. Celuloid so iznali pred letom 1860. Zamisel o filmskem zvitku se je porodila Hannibalu Goodwinu leta 1887. Leta 1888 je dal
Prva kodakova kamera
21
Eastman na trg boks-kamero z e vpetim filmom med dvema valjkoma. Izum gibkega filma in majhne kartonske boks-kamere je pripeljal do mnoine uporabe in fotografijo priblial iremu krogu uporabnikov. Kamera je premogla svetlobno jakost 1:9 in gorino razdaljo 57 milimetrov. Posnetki so bili okrogli s premerom dveh palcev in pol. Zanimanje za fotografiranje je bilo izjemno. Eastmanovo geslo: Vi pritisnite na gumb, drugo naredimo mi, je bilo revolucionarno glede mnoinosti v fotografiji. Eastman je poel vso slavo. Kamera je bila
George Eastman na palubi parnika, ko fotografira s svojo boksovko.
napolnjena s filmom za sto posnetkov. Po stotih pritiskih na gumb so jo poslali v laboratorij na izdelavo fotografij, fotografu pa kamero napolnili z novim filmom. Za tiste ase je bila to neverjetna preprostost fotografiranja. Zaelo se je doba fotoamaterstva. e zdaj, po 110 letih razvoja nekaterim strankam e vedno vstavljajo filme v kamero. APS sistem je vse skupaj poenostavil, toda ta sistem se pri nas ni prijel. Film sam se tudi ni bistveno spremenil. Zdaj je nosilec emulzije tanek trak poliestra.
Tudi v APS razredu je bil Canon med vodilnimi. IXUS L-1
22
23
To sta prva dva barvna filma iz leta 1936. AGFA color je imel 2,5 DIN obutljivosti, KODACHROM pa celih 10 DIN.
Barvna fotografija Newtonove raziskave, pri katerih je skozi optino prizmo usmeril tanek snop svetlobe, iz nje izstopajoe arke projeciral na zaslon in tako odkril barvni spekter, so tudi fotografskim izumiteljem pomagale pri razvoju barvne fotografije. kotski fizik James Maxwell je leta 1855 predstavil monost fotografiranja v barvah, pri emer je motiv fotografiral skozi tri filtre v treh osnovnih barvah barvnega spektra (v rdei, zeleni in modri). Ta nain fotografiranja je zahteval tri loene posnetke, za sleherno osnovno barvo po enega. Niepcejev neak je leta 1867 posnel motiv na srebrno ploo in jo tako obdelal, da se je pod razlinim kotom slika kazala v druganih barvah. Leta 1904 sta brata Lumiere odkrila bolj zanesliv postopek s samo enim posnetkom. Za osnovo sta uporabila avtokromatsko ploo s rno-belo emulzijo, obutljivo na celoten barvni spekter, na njo pa nanesla drobcena krobova zrnca, ki so bila menjaje obarvana rdee, zeleno in modro. Postopek razvijanja slike je bil zelo zapleten. Barvni film Letnica 1936 je prelomni trenutek za barvno fotografijo. Kodak in Agfa sta tedaj na trgu predstavila svoja prva diapozitivna filma v 35-milimetrskem kino formatu.
Od tega prelomnega trenutka se za mnoinost fotografiranja ni veliko spremenilo - do prihoda digitalnega zapisa. Bili smo prie izboljevanju kamer (svetlomeri, motorni transport, avtomatska ostrina) in filmov (zrnatost, obutljivost, barvitost). Zdaj se mnogi niti ne zavedajo, da smo prie na novo postavljenemu mejniku v fotografiji. Digitalna fotografija namre pomeni novo dobo fotografije, ki se razvija z veliko vejo hitrostjo, kot se je klasina.
Willard Boyle (levo) in George Smith (desno), izumitelja CCD vezja, leta 1970 preizkuata prvo video kamero s CCD tipalom.
Ena izmed prvih barvnih fotografij
Zgodovina digitalne fotografije Vse se je zaelo z raziskovanjem vesolja in monostjo prenosa podatkov direktno na zemljo v sredino 60-tih. CCD (Charge Coupled Device) vezje so pri Bell Laboratories iznali e leta 1968. Izumili so ga kot novi tip raunalnikega spomina. Kmalu so ugotovili, da je uporaben tudi za procesiranje slikovnih signalov. Canon je leta 1976 na prodajne police postavil model kamere AE-1. To je bila prva foto-kamera, ki jo je krmilil procesor. Leta 1976 je Apple predstavil svoj prvi namizni raunalnik Apple I, ki je e obvladal risanje rt in krogov. Sony je konec leta 1980 predstavil prototip digitalne kamere z magnetnim zapisom, imenovano Mavica.
Canon AE-1. Prva zrcalno refleksna kamera, ki jo krmili CPU (centralna procesorska enota).
24
25
Still video kamera, RT-971 Video transciever in color video printer RP-601 - sistem so uporabljali leta 1984 na olimpijskih igrah v Los Angelesu.
Izboljani Still Video sistem iz leta 1986 - kamera RC-701 z magnetnim zapisom, prenosnik digitalnih signalov in dekoder za barvni tiskalnik
Mavica velja za prvo digitalna kamero na svetu. Kamera ni doivela uspeha, je pa nakazala, kaj vse zmore digitalna tehnologija. Leto za Mavico je Canon predstavil celoten digitalni sistem v barvnem magnetnem zapisu z nazivom Still video. Sistem je sestavljala digitalna kamera z magnetnim zapisom loljivosti 350.000 tok, s prenosom digitalnih signalov prek javne telefonske linije in s tiskalnikom. Japonska asopisna hia Yomiuri Shimbun je opremo testirala deset mesecev pred otvoritvijo olimpijskih iger leta 1984 v Los Angelesu. Po petih mesecih testiranj in izboljav je bila kamera nared za preizkus na igrah. Sistem se je dobro obnesel. Maraton so prvi posneli z digitalno kamero. V spremljevalnem avtomobilu so imeli procesorsko enoto za pretvorbo podatkov v elektrine impulze in elektronske podatke so nato poslali po javni telefonski liniji na Japonsko v sprejemnik, ki je iztiskal barvne slike, primerne za asopisni tisk. Tehnologija je na ta nain e kazala monosti zajemanja slike, telefonskega prenosa podatkov in kakovost izpisovalne tehnologije. Zaradi cene kompleta Still videa, ki je bila nad 50.000 USD, in dokaj slabe slike se sistem ni prijel. Vseeno pa so bili uporabniki in konstruktorji z delovanjem opreme zadovoljni in tako pridobili veliko znanja za nadaljnje delo.
Avgusta 1981 je IBM e prodajal prvi namizni raunalnik z Intel procesorjem. Pot raunalniki tehnologiji se je zaradi nije cene konno odprla. Za Applove raunalnike, ki e danes veljajo za vodilne pri obdelavi digitalnih fotografij, je zanimivo leto 1984. e takrat so v operacijskem sistemu odpravili bug Y2K ali milenijski hro, ki je Microsoftu in njegovim uporabnikom leta 1999 tako grenil ivljenje. Leta 1986 so pri Applu predstavili namizni raunalnik Macintosh Plus. V sodelovanju s programskima hiama Aldus in Adobe so pripravili programska paketa Page Maker in PostScript. Aldusov PageMaker je omogoal enostavno prelamljati asopisne strani z besedilom in sliko. Adobov PostScript, ki e zdaj velja za vodilni profesionalni jezik v grafini industriji za izpisovanje s tiskalniki, pa je skrbel za izredno kakovosten izpis. Apple je dodal e laserski tiskalnik LaserWriter, ki je e premogel PostScript gonilnik in izpis s 300 tokami na palec. Doba digitalne priprave asopisov, revij, knjig in tiskanje fotografij se je tako zaela. Grafina industrija je novo tehnologijo priakala nepripravljena. Sledil je val odpuanj grafinih delavcev. Pripiemo ga lahko velikim zmonostim raunalnike tehnike. V letu 1986 so na trgu e prvi namizni skenerji s
Namizni ploskovni skener
26
27
V dobi svinenih rk je bilo treba za izdelavo dnevnega asopisa imeti na razpolago vsaj petdeset stavnih delavcev, ki so rko po rko sestavljali rkovne vrstice. asopis DELO so pri nas prenehali staviti s svinenimi rkami in fotografije prenaati na cinkove ploe ele na koncu 70-tih. Prelo se je na enostavneji nain priprave tiskovne forme. asopise so zaeli montirati s tekstovnim prelomom, ki so ga prek zapletene raunalnike enote osvetlili na foto papir. Tudi slike so rastrirali na papir. Kot v svineni dobi so asopis montirali rono, toda veliko enostavneje. Tisk je preel na sodobno offset tehniko. Pravo raunalniko pripravljanje strani pa se je pri nas zaelo ele v zaetku 90-tih let.
CCD tipalom in rno-bele faksirne naprave; sprva samo za rno-belo skeniranje, kmalu za tem pa e za barvno skeniranje. Barvno skeniranje je potekalo podobno kot prvo barvno fotografiranje pred ve kot sto leti. Skener je skeniral vsako osnovno barvo posebej. Fotografijo je bilo treba trikrat presneti, saj CCD tipalo e ni imelo barvnih filtrov pred senzorskimi tokami. Prvi taki skenerji so uporabljali sistem osvetlitve s tremi barvnimi arnicami (RGB), kasneji so uporabljali barvne filtre (RGB). Razirjenost digitalnih kamer je omogoila kamera FotoMan podjetja Logitech leta 1991. FotoMan je lahko posnel 32 rno-belih posnetkov z loljivostjo
376 X 284 tok in z 256 sivimi toni. Za dananje razmere pravo digitalno kamero je leta 1994 trgu ponudil Kodak. Model DC-40 je e snemal v barvah z loljivostjo 756 X 506 tok in z 8-bitno barvno globino. Digitalne kamere, predvsem pa zmogljivi skenerji in raunalniki so sredi 90. let e dokazovali, da se kemini fotografiji piejo slabi asi.
Leto 2003 Od leta 1970 smo bili prie dokaj tihega razvoja digitalne tehnike. Uporabniki grafine tehnologije smo s skenerji digitalno tehniko uporabljali e od sredine 70. let. Raunalniki, programi za obdelavo fotografij in sublimacijski tiskalniki so e nekaj let nae orodje za kakovostno izdelavo fotografij. Digitalne kamere so ele v letu 2001 na policah
PowerShot A5. Ena izmed prvih pravih digitalnih kamer namenjena iroki uporabi.
PowerShot S 10. Zaetek uspene serije S.

28
29
Canon EOS D2000. Kamera namenjena profesionalnim fotografom.
fotografskih trgovin poasi zaele odvzemati prostor klasinim kompaktnim kameram. Razumljivo, saj obstojea fotografska industrija ne sme dovoliti, da zamajejo njene temelje. Tako so se na novo tehnologijo dobro pripravili izdelovalci filmov. Kodak in Fuji sta dolgo zaustavljala prodor CCD tipal. Spomnimo se primer digitalnega nastavka podjetja IMAGEK. Prirejen je tako, da s klasino kamero e vedno lahko snemamo na film, e pa potrebujemo digitalne slike, ga vstavimo namesto filma. Zanimanje fotografov za ta nastavek je bilo veliko. Razvoj pa se je ustavil. Govorilo se je, da so idejo odkupila fotografska podjetja in jo zaprla v bunker. Hkrati so podjetja, ki izdelujejo filme, digitalno tehnologijo razvijala tudi sama. Tako Kodak kot Fuji sta postala vodilna pri razvoju in izdelavi svetlobnih tipal. Proizvajalci kamer, ki jih poznamo fotografi, so v zadnjih dveh letih tehnologijo preusmerili sebi v prid. Digitalne kamere uporabljajo veliko tehnologije klasinih kamer in znanja, vloenega vanje. Objektivi, na primer, kot bistveni del kakovostnih zrcalno-refleksnih kamer so uporabni tudi v digitalni tehniki. Svetlobno tipalo pa le prevzema vlogo filma. Tako podjetja, znana iz analognega sveta, nadzorujejo tudi velik del trga digitalne tehnike.
Canon, Minolta, Nikon, Olympus in Pentax ponujajo e od vsega zaetka med seboj in s konkurenco primerljive digitalne kamere, ki v veini izhajajo iz tehnologije zabavne elektronike. Fotografska podjetja so med vodilnimi tudi v kakovosti namiznih tiskalnikov (Canon) in skenerjev (Canon, Nikon, Minolta). Canon je v letu 2002 z modeloma refleksnih kamer EOS 1D in D60 prehitel konkurenco. Modela EOS 1Ds in 10D, pa e danes v sredini leta 2003 ostajata brez konkurenta. Z nakupom kamere Canon ste izbrali najbolje.
Leto 2008 Ali pri vas prodajate filme za fotografsko kamero? Mladi prodajalec, ki se z filmom nikoli ni spoznal, vas bo povsem resno vpraal nazaj. Kaj pa je to?
Le kdo poleg redkih ljubiteljev in nekaterih profesionalnih del ga danes e potrebuje?
30
31
Analogno / Digitalno
V analogni fotografiji imamo za oceno tehnine kakovosti samo dve monosti: dobro, ni dobro. Filmi so v letih svojega razvoja doiveli vrhunec in izredno kakovost. Vemo, kdaj uporabiti diapozitivni, kdaj negativni film, kdaj film vije obutljivosti ali takega za veje poveave. Kemina obdelava posnetega filma je avtomatizirana in veina fotografov se ne sreuje s tem postopkom. Tako tudi nima vpliva na mone korekture. Fotografije na fotografski papir izdelujejo v veini labolatorijev z avtomatskimi stroji. Tako je osnova za oceno kakovosti samo pogled na diapozitiv ali fotografijo na papirju. Fotograf ve, kakna mora biti kakovost, in ob ogledu lahko fotografijo oceni samo z dobro ali ni dobro. Analogna tehnologija izdelave je dovrena in tehnino na zelo visokem nivoju, fotografija s filma pa je vrhunska tako po barvnih vrednostih kot po ostrini in kontrastu.
Sodoben barvni film v 35mm formatu je od leta 1936 dosegel visoko kakokovost. S prihodom digitalnih kamer in tiskalnikov pa opazimo, da mnogi te kakovosti niti ne potrebujejo.
e izrazni fotograf e ne eli menjati tehnologije, bo motiv e zapisoval s svetlobo na diapozitivni film. Od te toke naprej pa je smotrna digitalizacija slike s skenerji.
32
analogno / digitalno
33
Kaj digitalna tehnika prinaa fotografu? Predvsem neomejeno svobodo pri konni izvedbi fotografije. Vsi, ki fotografirajo za video-raunalnike predstavitve, predstavitve izdelkov in storitev na internetu itd., e sami vedo, da je to edini moni nain, da hitro in po ugodni ceni pridejo do fotografije za predstavitev. Nakup drage kamere se hitro povrne. V to skupino fotografov spadajo tudi zavarovalni agenti, policisti in nepremininska podjetja. Vsi ti lahko na samem mestu dogodka posnamejo pokodovan avto, sledi vloma, nepreminine... V nekaj sekundah je lahko slika v bazi podatkov v njihovem raunalniku. Nato jih lahko poiljajo na drug raunalnik prek mrene povezave ali elektronske pote ali pa samo iztiskajo za svoj arhiv. Profesionalni fotografi so e na poslovni prelomnici. Naroniki ne zahtevajo ve tolikne kakovosti posnetka kot hitrost storitve. Vsi studijski fotografi, ki imajo veliko dela s fotografiranjem blaga za razline visokonakladne kataloge, e vedo, kako hitro se je treba seznaniti z digitalno tehnologijo.
Digitalna tehnika nam prinaa ve pogledov na tehnino kakovost izdelane fotografije. V tem primeru je izdelava fotografije v labolatoriju samo ena izmed ve monosti, ki jih lahko uporabimo, in edina, ki nam omogoa pravilno oceno razlike v kakovosti analogne in digitalne tehnike, filma in tipala. Kritino oko takoj opazi, da fotografija s filma po tehnini kakovosti e vedno prekaa tisto iz tipala. Toda ali ni ocena kakovosti osebno mnenje vsakega fotografa posebej!? Ali vsi potrebujemo kakovost fotografije, izdelane s filma? Ali ni monost vplivanja na fotografijo prek
Studijska kamera Rollei z digitalnim hrbtom. Za vrhunske digitalne posnetke uporabimo linijska tipala. Z njimi motiv skeniramo. Osvetljevanje pa traja lahko tudi nekaj deset sekund. Kakovost posnetkov s takimi digitalnimi nastavki je vrhunska.
raunalnikih programov in takojen izpis s tiskalniki na delovni mizi veje zadovoljstvo kot pogled na bolj kakovostno fotografijo?! Z vstopom v digitalno tehniko se pojem kakovosti, kot ga gledamo v analogni tehniki, meri drugae. Fotograf ele po ekspoziciji digitalnega filma (CCD ali CMOS tipala) doivi vso irino digitalne tehnike. Z aktivnim pristopom pri izdelavi fotografije se nam porui mnenje o primerjavi kakovosti z analogno fotografijo. Fotografu, ki dogodek in s tem njemu veno fotografijo iztiska s kapljinim tiskalnikom, boste zelo teko dopovedali, da bi bila ista fotografija, osvetljena na fotografskem papirju, bolja. Tu pa smo e pri oceni vsakega gledalca posebej. Digitalna tehnika ponuja ve monosti, vsak pa si lahko izbere svojo. In to je velika prednost digitalne tehnike.
34
35
Kaj je bolje? Odvisno zakaj!

ANALOGNO - iri tonski razpon, monost velikih poveav, prenos v digitalno obliko s skenerji. DIGITALNO - hitra pot od ekspozicije do fotografije, pregled posnetkov takoj po snemanju, monost popravka barvne temperature svetlobe (White Balancing), izbris neelenih posnetkov iz pomnilne enote, monost barvne korekture, montiranje ve slik skupaj, dodajanje tekstovnih elementov in e in e monosti, ki jih daje raunalniki program za obdelavo fotografij. Izpis na domaem tiskalniku.
Razlike med klasinim (analognim) in digitalnim postopkom

Kadar fotografiramo izbrani motiv po klasinem postopku, se svetloba prek objektiva in kamere prenese na film, kjer se po svetlobni reakciji na filmu s keminim postopkom ustvari latentna (nevidna) slika. ele v laboratoriju s kemikalijami ustvarijo prisiljeno kemino reakcijo in latentna slika se spremeni v vidno kot negativ ali diapozitiv, odvisno
Razlika med analognim in digitalnim fotografiranjem Samo fotografiranje poteka na isti nain. Zapis posnetka pa je drugaen - pri klasini fotografiji na film, pri digitalni na tipalo. Pri klasini fotografiji je motiv zapisan kot latentna slika na filmu, pri digitalni pa v pomnilniku ali pomnilniki kartici. Film oddamo na razvijanje v laboratorij, kjer skoraj ne moremo ve vplivati na fotografijo, medtem ko digitalni posnetek prenesemo v raunalnik in ga z razlinimi programi obdelujemo po mili volji. Nato tiskamo sliko na papir, folijo, jo shranimo na CD ali po elektonski poti poljemo v foto labolatorij, kjer jo osvetlijo na fotografski papir.
S prenosom fotografije na zaslon in z raunalnikim programom se nam odpre nov svet. Fotografija ni bila konana s pritiskom na sproilec in zapisom na film, ampak se pravo delo pri konni podobi fotografije ele prine.
36
37
od filma, na katerega smo fotografirali. Ko fotografiramo z digitalno kamero, se izbrani motiv po odprtju zaklopa prenese prek objektiva na svetlobno obutljivo tipalo (CCD ali CMOS). Mikroraunalnik prenese sliko iz svetlobnega tipala, kjer se ustvarijo elektrini signali, toko za toko v pomnilnik in jo shrani v digitalni obliki. Shranjevanje digitalne slike je odvisno od tipa kamere, vendar se slika v veini primerov shrani na pomnilnike kartice (Compact Flash ali na mini disk, ki zmoreta sprejeti e 6GB podatkov), ki jih lahko menjamo kot pri klasinih kamerah film. In tu je velika razlika med klasino in digitalno fotografijo. Sliko lahko vidite takoj, ker ima kamera LCD zaslon. e kamero prikljuite na televizijski sprejemnik, vidite sliko na ekranu; podatke, preneene v raunalnik, pa na raunalnikem ekranu ali na papirju, e kamero prikljuite na tiskalnik.
Noveje digitalne kamere e omogoajo takojen prenos slike v tiskalnik celo brez kabelske povezave. Za iztis zato ne potrebujete raunalnika. e smo pri klasinem fotografskem postopku lahko le v najmanji moni meri vplivali na posnetek, je pri digitalni fotografiji obratno. Posneti motiv se da obdelati na neteto nainov z raunalnikom in s programi za obdelavo fotografij. Zaradi teh monosti, ki jih zaposleni v digitalnih studijih in tudi domai raunalniki zanesenjaki e s pridom uporabljajo, bo fotografiranje na film poasi
Po ekspoziciji je slika e zamrznjena na LCD zaslonu. e vam ni ve jo lahko izbriete, ali pa jo prenesete v raunalnik in zanimivo delo obdelave slike se lahko prine.
Iz digitalne kamere v boja uesa. Po zapisu slike na pomnilno enoto se nam odpre toliko monosti, da je za marsikaterega fotografa digitalna tehnologija kljub slabi kakovosti e dovolj mamljiva za nakup.
38
39
izginjalo - kot v glasbenem svetu stara vinilna ploa, ki so jo ohranili le redki avdiofili. Naj si mojstri analogne fotografije (do njih vse spotovanje) e tako prizadevajo za ohranitev vrednot klasinega fotografskega postopka in s tem izdelave fotografij po merilih, ki so veljali do sedaj (kar si posnel, se je preneslo na papir), se z digitalno fotografijo vse popolnoma spremeni. etudi niste bili v nekem kraju, si to lahko zmontirate; e niste fotografirali objekta s prave perspektive ali e niste naredili prave kompozicije ali barvnih kombinacij, to popravite doma z raunalnikim programom. Zaradi digitalne fotografije se bodo merila o dobri fotografiji povsem spremenila - kot pri klasinem slikarstvu, kjer so kompozicija in barvne tonske vrednosti vasih
Z digitalizacijo slik smo se pribliali slikarjem, pri katerih smo spr va obudovali neverjetne portrete in pokrajine, nato pa so preli na novo umetnost, ki nima ve stika z resninostjo in je laik niti ne razume.
veliko pomenile za dobro sliko, zdaj pa pri modernem slikarstvu obstajajo povsem drugane vrednote in merila. TAKO JE ZDAJ Z DIGITALNO TEHNIKO E PRI IZRAZNI IN REKLAMNI FOTOGRAFIJI.
Spoznali smo razlike med analogno in digitalno tehniko, kaj digitalna tehnika prinaa fotografu v praksi in katere so njene prednosti in slabosti. V nadaljevanju sledi, kako se ji pribliati, jo spoznati in uporabiti.
Leva fotografija je izvirna. V labolatoriju lahko vplivamo na fotografijo kvejemu z delno barvno korekturo ali z izrezom originala. Desno fotografijo sem prek skenerja prenesel v digitalno obliko in motee elemente zbrisal z raunalnikim programom. Obe fotografiji sta bili osvetljeni na enak fotografski papir. S tem zabriemo razlike, po katerih bi lahko spoznali, katera fotografija je izvirna - e posebej v primeru, e odstranimo nam znano zgornjo spominsko sliko Strunjanskega zaliva.
40
41
Uvod v digitalno tehniko

Razvoj digitalne tehnologije e 25 let nazaj je bilo posnetek teko pravilno osvetliti. Velika veina kamer e ni premogla dovolj dobrih merilnikov svetlobe in fotograf je bil vedno v dilemi glede pravilne osvetlitve. Manj izkueni druinski fotografi so nepravilno osvetlili vsaj polovico filma. Laboratoriji so fotografije izdelovali rono s poveevalnikom in elatinskimi filtri razline barvne gostote, da so opravili barvno korekturo posnetka. Tehnika je la naprej z razvojem na svetlobo obutljivih kadmijevih tipal, ki so pravilno merila jakost vpadne svetlobe, in na koncu osemdesetih let s prietkom uporabe avtomatskih strojev za izdelavo fotografij, ki so bili e delno raunalniko podprti.
42
uvod
uvod
43
Digitalna tehnologija je e mono prisotna v poslovni fotografiji. Dogodek, ki se e dogaja, je lahko v realnem asu na vaih internetnih straneh ali pripravljen za posredovanje asopisnim hiam.
Prvi, ki so po letu 1991 zaeli uporabljati digitalne kamere, so bili raunalniki zanesenjaki. e takrat so tej novosti zaeli peti hvalospeve, saj sami s kakovostno fotografijo niso imeli stika. Pred sedmimi leti so kamere predvsem zaradi vse boljih svetlobno obutljivih tipal zaele pridobivati za uporabnike zadovoljivo kakovost. Predvsem takojen ogled slike na raunalnikem zaslonu in pridobitev asa v primerjavi s fotografiranjem na film sta bila glavna vzroka, da je digitalna fotografija kljub slabemu zapisu postala bolj uporabna. In doloen del uporabnikov jo je sprejel. Moto: Ni vana kakovost, ampak hitrost! je zael prevladovati tudi v fotografiji. Tako smo dobili nove, tako imenovane poslovne fotografe. Ti so z digitalnimi kamerami vpeljali
44
uvod
fotografijo v delovne procese in se tako izognili dragim in poasnim, vendar kakovostnim studijskim fotografom. Kakovost fotografij je zelo padla, vendar je hitrost izvedbe navduila uporabnike. Zaenkrat digitalne kamere najve uporabljajo prav na podroju poslovne fotografije. Podjetja si lahko privoijo draje kamere, saj se jim nakup povrne s hitrostjo posredovanja slik. Tudi fotoreporterji so e spoznali prednosti digitalne slike, predvsem hitrost njenega prenosa v urednitvo. Olimpijske igre v Atlanti leta 1996 so bile prelomne za fotoreportersko fotografijo. Vse veje agencije so opremile svoje fotografe z digitalnimi kamerami. Studijskim fotografom so e na voljo na svetlobo obutljiva tipala s 30 milijoni in ve tokami ter s 36bitno barvno globino. To jim omogoa - tudi glede na bogate fotografske izkunje risanja s svetlobo osvetliti velikoformatne posnetke odline kakovosti.
Kamere iz leta 1998 s samo milijonom in pol tok. Razvoj je el naprej, vsako leto so dodali milijon tok. Danes so kamere e tako zmogljive, da za druinsko fotografijo tevilo tok ni ve pomembno.
uvod
45
V knjigi se bomo spoznali s tirimi glavnimi skupinami fototografov, ki se med seboj razlikujejo pri uporabi digitalne tehnike. 1. Poslovna fotografija je namenjena predstavitvi podjetja, storitev in izdelkov na video-raunalnikih predstavitvah ali na spletu. Ta zvrst fotografije je bila do sedaj v domeni poklicnih, predvsem studijskih fotografov. Zaradi enostavnosti dela z digitalno kamero, raunalnike podpore in enostavnosti shranjevanja slik na pomnilnike kartice se je krog poslovnih fotografov izjemno raziril. K uporabi digitalne kamere v poslovne namene so precej pripomogli tudi raunalniki zanesenjaki in raunalnike revije. Pri sodobnih poslovnih fotografih je hitrost izvedbe pomembneja od kakovosti posnetka. e so morali prej akati na naroene fotografije, razlagati fotografu, kaj elijo posneti v doloenem proizvodnem procesu, zdaj s prironimi digitalnimi
Digitalne kamere je enostavno uporabljati. Fotografiranje delovnih procesov lahko opravi vsakdo in fotografijo prek raunalnika in telefonske linije prenese v matino podjetje. Nadzor lahko opravljamo iz pisarne, dale stran od projekta.
kamerami sami posnamejo, kar elijo. Postopek od ideje do posnetka in nato do predstavitve se je zelo skrajal in pocenil. Zadoajo e najceneje digitalne kamere in skenerji za preslikavo slik, saj uporabniki posnetke v veini primerov uporabljajo na internetnih straneh, pregledujejo na ekranu namiznega raunalnika ali napravijo iztis na kapljinem tiskalniku.
S e tako enostavno kamero doseemo cilj. Poslovna fotografija ne potrebuje visoke kakovosti. Posnetke pregledujemo na raunalnikih zaslonih ali izpisujemo s kapljinimi tiskalniki.
46
uvod
uvod
47
Z digitalno kamero je posneti avtoportret otroje lahko.
2. Druinska fotografija: Pri tej zvrsti fotografije igra velik pomen cena kamere in konna cena izdelane fotografije. Digitalne kamere, tudi nijega kakovostnega razreda, so zaenkrat predrage, da bi jih druinski fotograf zamenjal s kompaktnimi 35milimetrskimi kamerami. Izdelava fotografij po digitalnem postopku je e vedno draja kot izdelava fotografij s filma. To velja tako za laboratorijsko izdelane fotografije kot za iztiskane na domaem barvnem tiskalniku. Kmalu se bo cena digitalnih kamer, ki bodo zmogle narediti kakovostno fotografijo v velikosti 10 X 15 centimetrov, pribliala ceni zdajnjih kompaktnih kamer. Z vejo razirjenostjo digitalnih kamer se bo zniala tudi cena izdelave fotografij v laboratorijih ter papirja in barv za domae tiskalnike.
3. Izrazna fotografija: Danes digitalne kamere najteje najdejo pot do izraznih fotografov. predvsem vija cena je tisti element, ki zavira hitreji vstop v digitalno tehnologijo. Vendar se tudi njim kmalu bliajo lepi asi. Predvsem Canon je z kamero EOS 10D e nakazal nianje cen in vrhunsko kakovost primerljivo s filmom. e e pred nekaj leti ni bilo jasno, ali se bodo obdrali klasini fotografski pojmi glede velikosti kamer, je zdaj e jasno, da razred maloformatnih kamer ostaja in s tem tudi vsa obstojea optika in dodatna oprema, kar je za izraznega fotografa velikega pomena. To so dokazale e kamere Canon EOS D30, Nikon D1, Pentax pa je na Photokini 2000 samo predstavil vzorno kamero s tipalom v polni velikosti leica formata in s 6 milijoni tok. V letu 2003 je digitalnih refleksnih kamer e preko
Canon EOS 10D je predstavnik digitalnik zrcalno refleksnih kamer za napredne amatereje. Tudi z njeno pomojo se izrazna fotografija razvija v nove smeri.
Z uporabo digitalne kamere, boste mnogo ve druinskih dogodkov zajeli na tipalo. Ni stroka filma in tako odpade prva ovira k veim posnetim fotografijam. Mnogi si nikoli ne boste odpustili, kako malo imate fotografij svojih otrok iz otrotva. S pomojo digitalne kamere Canon jih bo mnogo ve.
Tudi z digitalnim zapisom se lahko izrazno predstavljamo v fotografiji.
48
uvod
uvod
49
Izrazni fotograf bo e nekaj asa uporabljal film in posneto gradivo prek skenerja prenesel v digitalno obliko.
deset. Canon ima med njimi najboljo tehnologijo. Toda digitalne kamere so e vedno predrage za veino izraznih fotografov. Zato bo njihovo glavno oroje e vedno poliestrski film, saj elijo iz posnetka izstisniti najve. Mnogi e uporabljajo skenerje za pretvorbo slike v digitalno obliko in sliko nadalje obdelujejo v digitalni tehniki. Zanimajo se za kakovost osnovnih raunalnikih komponent, za zmogljivost programa za obdelavo fotografij in za kakovost izpisa na kapljinih tiskalnikih. Veino poveav naredijo v profesionalnem laboratoriju, kjer osvetljujejo digitalne slikovne podatke na klasien fotografski papir prek digitalne osvetljevalne enote.
4 . Profesionalna fotografija : Canon je v profesionalni fotografiji e leta 2001 uvedel nove standarde. Model EOS 1D je e danes vrhunska kamera za veino fotoreporterjev. Kamera zmore posneti kar osem posnetkov v sekundi. Digitalni del so vstavili v vrhunsko ohije analognega modela EOS 1v. V letu 2002 je Canon predstavil sestro modela EOS 1D. Na zunaj se razlikuje samo v dodani rki s. Vendar kamera omogoa 11 milijonov tok in odlino
Kameri EOS 1D in EOS 1Ds, sta naslednjici analognega modela EOS 1V. vrhunsko ohije prenese tudi denje kaplje, prah, saharski pesek in celo kopanje v snegu. V refleksnem profesionalnem razredu nam to omogoajo samo kamere proizvajalca Canon.
e model kamere EOS D60 je nakazal, da se filmu obetajo slabi asi.
50
uvod
uvod
51
preraunavanje tok med seboj. Slika s pomojo nove tehnologije je tako kakovostna, da EOS 1Ds e zamenjuje studijske kamere na film tudi v domeni modne fotografije. razvoj pa seveda ne stoji in Canon e razvija e vijo kakovost.
Uporaba razlinih tonskih zapisov je nova stopnica v razvoju s pomojo digitalne tehnike. Namesto razlinih filmov, nastavimo drugane tonske nastavitve.
Studijski fotografi lahko uporabljajo e zelo kakovostne digitalne nastavke za srednje in velikoformatne kamere. Digitalna tehnologija je najprej zamenjala film prav pri studijski fotografiji. Fotograf na zaslonu vidi, kaj bo posnel. Odpade akanje na razvijanje filma in skeniranje posnetkov. S tem je naronik pridobil glede hitrosti in cenejega posnetka. V uporabi so e digitalni nastavki z monostjo kakovostnih poveav tudi v velikosti 70 X 100 centimetrov, kar zadoa za veino posnetkov, narejenih v studiu. Kakovost posnetka je za marsikoga e primerljiva s klasinim posnetkom na filmu.
Digitalni nastavki za razline vrste velikoformatnih kamer.
Canon EOS 1D. Osem posnetkov v sekundi je resnino tudi v praktinem preizkusu.
52
uvod
uvod
53
Studijski fotograf za ogled in konno obdelavo posnetka uporablja najzmogljiveje namizne raunalnike. Seznanjen je s programi za obdelavo fotografij, zna napraviti korekturo slike, razline montae in sliko pripraviti za nadaljnjo obdelavo v grafinih studijih. Digitalna tehnika je med profesionalnimi fotografi e mono prisotna. Navedel sem nekaj osnovnih podatkov za posamezno fotografsko podroje, iz katerih je razvidno, kaj se dogaja z digitalno tehniko povsem na zaetku 21. stoletja, bolj tono v sredini leta 2001. Omemba asa je pomembna, saj se e v nekaj mesecih kakovost tipal in kamer lahko povea. Toda osnovni namen knjige, prikazati digitalno tehniko, ostaja isti. Povealo se bo samo tevilo tok na tipalu, zniala cena kamer in kakovost pribliala k sedaj e nedosegljivi kakovosti analogne tehnike.
Studijski posnetek, posnet z digitalnim nastavkom za srednje formatne kamere Leaf cantare. Kakovost je vrhunska. Prav tako tudi cena.
V uvodu v digitalno fotografijo je treba razloiti nekaj osnovnih raunalnikih pojmov, ki nas bodo vseskozi spremljali in s katerimi se do sedaj nismo sreevali. Pojme film, zrnatost in razvijanje menjajo novi pojmi tipalo, loljivost, raunalniki program in tiskalniki. Kdaj RGB ali CMYK, zakaj 300 dpi in ne 100 dpi? Kako do 16 milijonov barv in ve!? Vse to je za fotografa, ki si je z raunalnikom prinesel labolatorij na svojo delovno mizo, nekaj novega. Tudi pojma svetlobe in barvnega meanja, ki ju klasini fotograf delno e pozna, je treba podrobneje razloiti zaradi monosti barvnih korektur in uporabe RGB in CMYK meanja.
V analogni fotografiji se z matematiko nismo sreevali. Loljivost filma smo merili z obutljivostjo, z manjim ali vejim zrnom. Barvno globino, razpoznavanje barv, smo izbirali z uporabo filma, katerega barve so nam ugajale - vse drugo so opravili labolatorijski stroji, vodeni s programi, na katere laboranti niso mogli vplivati. Kakovost fotografije smo ocenjevali dobesedno na oko. Z digitalnim zajemom fotografije je prilo do
uvod
54
uvod
55
Razlina loljivost tiskanja, prinaa ve ali manj tonskih vrednosti na iztiskani fotografiji.
spremembe. Posnetek lahko prenesemo v raunalnik, ga obdelamo s programom za obdelavo fotografij in na koncu sami iztiskamo s tiskalnikom ali se odloimo za osvetlitev v labolatoriju na digitalni osvetljevalni enoti. Vse te monostmi pa postavljajo nova vpraanja. Zapis digitalnega posnetka je sestavljen iz niel in enic. Le-te nam omogoajo kakovost meriti tudi z druganimi merili, s teorijo. e v praksi veljajo doloene zakonitosti, jih je treba mnogim, ki v praktine izkunje ne verjamejo, e teoretino razloiti. Kaj je loljivost, barvna globina, pixel, dot, bit? Kakno digitalno kamero ali kateri skener kupiti, kako in s katerim programom obdelati fotografijo? V kaknem zapisu jo shraniti, jo lahko stiskamo, s tem zmanjamo koliino podatkov? Kako dobri so kapljini tiskalniki? Zastavlja se precej vpraanj. Programi za obdelavo fotografij so odprti in omogoajo toliko razlinih nastavitev, da je treba razloiti doloene zakonitosti. Zakaj ima slika z ekrana drugane tonske vrednosti kot tiskana na tiskalniku? Zakaj je fotografija na ekranu lahko veja in v tej velikosti kakovostneja kot iztiskana? Odgovori so lahko enostavni. Nekateri se z digitalno tehnologijo sreujemo e prek deset let in izkunje pomagajo do enostavne razlage. Toda zakaj je
kaken pojav ravno taken in ne drugaen, je treba razloiti tudi s teorijo. e ste praktik in verjamete praktinim izkunjam, pustite teoretine razlage. Tiste pa, ki praktinim izkunjam ne verjamejo in mislijo, da se da nekatere stvari poenostaviti in zaobiti, bosta izuili teorija in nato e praksa. Kakovost konnega izdeleka e vedno merimo s pogledom vsakega posameznika posebej in njegovim merilom kakovosti.
Kamera Zael bom z besedo kamera. Pri nas ta termin, na alost tudi fotografi, uporabljamo e iz asov 8milimetrskih filmskih kamer izkljuno za filmske in video kamere, klasine kamere pa poimenujemo fotoaparat. Toda as je, da grko besedo kamara, ki pomeni obokano sobo, kot drugod po svetu zanemo uporabljati za klasino fotografsko kamero
56
uvod
uvod
57
Barvni model po vzorcu mednarodne organizacije za razsvetljavo (Commission Internationale d Eclairage) CIE: Na zunanjih delih vzorca, kakor ga zazna nae oko, so nasiene barve, premik k sredini daje nenasiene barve, v sredini pa je setevek vse svetlobe, bela.
z objektivom, lahko tudi svetlomerom, sistemom za ostrenje itd. Torej KAMERA!
Svetloba Brez svetlobe ni fotografije. Prek objektiva zarie sliko na film ali tipalo. Zato je poznavanje njenih osnov dobrodolo vsakemu fotografu, e posebej e se v digitalni temnici sam ukvarja z barvno korekturo in izpisom fotografij. Svetloba je elektromagnetno valovanje. loveko oko prepozna barvne vrednosti glede na valovno dolino valovanja. Kjer so vse barvne vrednosti zastopane enako, oko zazna sivo ali belo svetlobo, odvisno od intenzitete, jakosti svetlobe. e svetlobe ni, pravimo, da je barva rna. Bela svetloba je sestavljena iz vseh barv spektra. e spekter razdelimo na tri enake dele, bo prvi del dal rdeo, drugi zeleno in tretji modro barvo. Te tri barve skupaj dajo belo svetlobo, zato jih imenujemo osnovne barve. V digitalni tehniki jih boste vsezkozi sreevali kot kratico RGB (Red Green Blue). Njihovo meanje imenujemo aditivno barvno meanje. Z odvzemanjem ene od snovnih barv beli svetlobi dobimo cian, magento in rumeno barvo, odvisno od tega, katero osnovno barvo odvzamemo. Te tri barve v celotnem barvnem spektru dopolnjujejo osnovne
58
uvod uvod
59
Barvno meanje Levo je aditivno meanje treh osnovnih barv svetlobe, rdee, zelene in modre. Ta nain uporabljamo pri tipalih, zaslonih, v barvni korekturi in pri osvetljevanju fotografskega papirja v labolatorijih. Desno je prikaz subtrativnega barvnega meanja, kakrnega uporabljamo v tiskani tehniki. Cian, magenta in rumena barva skupaj v teoriji sestavljajo rno barvo. Ker pa v praksi s taknim meanjem ne dobimo popolnoma rne, dodajamo e rno barvo.
barve do popolne bele svetlobe in jih zato imenujemo komplementarne barve. Spoznavali jih bomo predvsem pri izdelavi tiskovin pod kratico CMYK. Njihovo meanje imenujemo subtraktivno barvno meanje. V naravi se beli svetlobi, ki je sestavljena iz celotnega barvnega spektra, ob trku z gosto snovjo del spektra odvzame, s tem se spremeni dolina valovanja in vidimo barvo. Primer: Bel papir odbija cel svetlobni spekter, zato vidimo belo svetlobo. e ga obarvamo z rdeo barvo, bo odbijal samo rdei del spektra, plavi in zeleni del spektra pa bo vsrkal.
Barvno meanje RGB/CMYK Od predmeta odbita svetloba se s fotografiranjem prenese na film ali tipalo. Toda oba medija morata imeti monost barvnega zapisa, ki ga omogoajo
barvni filtri in pigmenti. Najpogosteja barvna modela, ki ju uporabljamo v fotografiji, sta RGB in CMYK. RGB nain meanja svetlobe uporabljamo pri osvetljevanju fotografij na fotografski papir in pri prikazu fotografije na zaslonih. Torej povsod tam, kjer fotografijo zapisujemo s svetlobo. CMYK meanje uporabljamo pri tiskanih fotografijah, iztiskanih s tiskalniki ali z grafino tehniko. Bela svetloba se odbija od fotografije. Oba naina meanja svetlobe uporabljamo tudi pri barvni korekturi z raunalnikim programom pred osvetljevanjem ali tiskanjem. Nain in izvedba barvne korekture sta velikega pomena za konno kakovost fotografije. Zato je poznavanje osnov barvnega meanja za vse, ki boste fotografije sami popravljali, velikega pomena. Z osnovnimi in komplementarnimi barvami in z aditivnim in subtrativnim barvnim meanjem se bomo sreali tudi v nadaljevanju, predvsem v poglavjih o raunalnikih programih in tiskalnikih.
CCD / CMOS na svetlobo obutljiva tipala (digitalni film) Na klasinem filmu fotografijo zapisujemo in jo hkrati shranjujemo. V digitalni tehniki je drugae. Zapisovalni, na svetlobo obutljivi del je loen od
uvod
60
uvod
61
shranjevalnega. Namesto srebrovih halogenidov uporabljamo CCD ali CMOS vezje - tipalo. Oba imata skupno, za fotografe pomembno lastnost. Svetlobno energijo spremenita v elektrine signale. Bolja tipala so danes e tako kakovostna, da v celoti lahko digitalni zapis zamenjate za film. seveda, e morate le tega v nadaljnem procesu s pomojo skenerja digitalizirati. Tipalo je sestavljeno iz mnoic na svetlobo obutljivih elementov - celic, ki jih imenujemo toke (piksli). CCD (Charged Couple Device) uporabljajo za zajem slike e od zaetka sedemdesetih let. Vgrajujejo ga tako v kamere kot v skenerje. CMOS tipalo je noveje. Toshiba je bilo prvo podjetje, ki ga je uporabilo v kameri. CMOS tehnologija ima prednost predvsem v mnogo manji porabi energije, kar veliko pomeni pri baterijsko napajanih napravah, kakrna je digitalna kamera. Na isto povrino spravijo
tudi ve na svetlobo obutljivih tok kot pri CCD tipalih. Ima pa tudi slabosti. Tehnologija je zahtevneja in tipala izdeluje le nekaj podjetij. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo CMOS vezja v kamerah sasoma zamenjala CCD vezja. Canon je vodilni v razvoju in uporabi tega tipala. CMOS tipalo jim je uspelo razviti do te mere, da danes tehnologija prekaa CCD.
In - cola / palec ( 2,54 centimetra ) V raunalniki tehnologiji so mnoge mere zapisane v angleko/ameriki dolinski enoti inch (in). Ameriani so pa vodilna sila v razvoju raunalnike tehnologije. Inch prevedemo kot palec, med raunalniarji pa se je udomail kar in. Za laje razumevanje: 1 inch = 2,54 cm. V digitalnem svetu se boste vedno sreevali s to enoto, naj si gre za tevilo tok na dolinsko enoto na digitalnem tipalu ali za mero ekrana po diagonali. Zato se bo palec kot dolinska enota pojavljal tudi v tej brouri. Barvna globina Barvna globina (Color Depth) nam pove, kolikno tevilo tonskih vrednosti zazna toka tipala ali zarie barvni zaslon, osvetljevalna enota ali tiskalnik. Bolj je tipalo dovzetno za barve, ve barv, predvsem
CCD tipalo za zajem slike za nekatere pregreha, za mnoge radost. S takojnjim digitalnim zapisom odpadeta film in skeniranje.
Kamere na film - kdor potrebuje kakovost, jih bo uporabljal e nekaj asa. uvod
62
uvod
63
PRIKAZ ZAPISA S FILMOM IN TIPALI prehod od bele prek sivin do rne barve s CCD tipalom
Prikaz je zaradi tiskarske tehnike rastrski-
v temnejih delih, prepozna. Veji kontrastni razpon fotografiramo ali skeniramo, bolje tipalo za razpoznavanje barvne globine potrebujemo. Realni zapis imve tonskih vrednosti je poleg algoritmov za njihovo preraunavanje v digitalni kameri najbolj pomemben element, ki vpliva na kakovost fotografije. Barvno globino merimo z biti (Binary digit). Bit je najmanja raunalnika enota in ima lahko le dve monosti: 0 ali 1. Osem bitov tvori Byte. Za preslikavo rtnih predlog (samo bela in rna) potrebujemo enobitno tipalo. Z veanjem tevila bitov se s potenco tevila 2 vea monost opisa. Osem bitov pomeni 28 ali 256 monih vrednosti za opis neke koliine, v naem primeru barvne globine. Taka tipala potrebujemo za razpoznavanje sivinskih, poltonskih predlog. Ker tipalo barv ne razpozna, so toke obarvane z RGB barvami. Tako dobimo 3 X 8 (24)bitno tipalo, ki prepozna 16 milijonov barv (224). Teoretino bi to moralo zadostovati za potrebe digitalnega opisa dobre tonske fotografije. Ker osembitno tipalo v temnih delih zelo slabo loi posamezne odtenke, so v uporabi tipala z vejo barvno globino. ele v fazi procesiranja se slika zopet pretvori v osembitno z razpoznavnejo stopnjo sivin predvsem v temnih delih slike. Raunalniki programi za obdelavo fotografij v procesu iztisa delujejo z 864
uvod
Original
1 bit rno/belo
8 bit od 0 do 255 stopenj
12 bit od 0 do 4095 stopenj
12 bit pretvorjeno v 8 bit
Zapis filma
uvod
65
bitnimi podatki po barvi (256 tonov). Z barvno globino se bomo sreali e pri kamerah, skenerjih in tiskalnikih v delovni obliki, ki velikokrat kae drugane rezultate.
Resolucija / Loljivost V digitalni tehniki se z resolucijo sreujemo dokaj pogosto. Z njo oznaimo loljivost doloenih elementov na enoto, v veini primerov na in ali palec, ali po celotni povrini. Za resolucijo se zanimamo pri svetlobnih tipalih v kamerah in skenerjih, ekranih, osvetljevalnih enotah, tiskalnikih in pripravi za tisk. Pri klasinem filmu izraamo loljivost z linijami. rno-bel film zmore loljivost tudi prek 200 linij na milimeter, kar bi, prevedeno v jezik loljivosti tipal, ustrezalo prek 30 milijonom tok. CCD in CMOS tipala v kompaktnih in zrcalno refleksnih digitalnih kamerah zdaj zmorejo do 6 milijonov tok. Loljivost je v digitalni tehniki zelo pomembna, merimo pa jo tako razlino (ppi, dpi, lpi...), da ji je v nadaljevanju knjige namenjeno posebno poglavje . Dot, pixel, line (dpi, ppi, lpi) Tudi s temi izrazi se bomo e sreevali. Dot ali pixel pomenita toko. Izraz najvekrat uporabimo pri opisu, koliko tok zmore razpoznati na svetlobo
66
uvod
Dobra in slaba loljivost
obutljivo tipalo ali koliko tok lahko zarie tiskalnik na palec (in). Izraz lahko enaimo z zrnatosjo filma v analogni tehniki. Beseda line pomeni rto. Z njo se bomo sreevali pri svetlobnih zapisovalnih enotah.
Interpolacija - poveevanje loljivosti Svetlobna tipala premorejo glede na film zelo majhno loljivost. Dobra tipala v 35-milimetrskem razredu zaenkrat premorejo 5 do 6 milijonov tok, bolje v EOS 1Ds pa 11; dober film pa ima ve kot 20 milijonov tok.
uvod
67
Vendar ni vse v tokah. Tipalo ima glede na film monost procesiranja elektronskih signalov, s tem pa digitalna fotografija goljufa nae oko. Z manj tokami in s preraunavanjem vmesnih vrednosti goljufanja in slabe kakovosti v veini primerov niti ne opazimo. 6 milijonov tok v kameri EOS 10D nam zadoa za kakovostno poveavo 30 X 45 centimetrov. Veje poveave kaejo e vidno interpolacijo. Od tu naprej nastopi matematika. Podatkov za vejo poveavo ni. Zato algoritem rauna pribline vmesne vrednosti med dvema sosednjima tokama. To pa se odraa na kakovosti posnetka. Kvadratki, iz katerih je sestavljena digitalna fotografija, postanejo vidni. In
e poveujemo fotografijo s filma, se poveuje zrno, ostrina in barvne vrednosti ostajajo razmeroma dobre. Poveevanje in interpoliranje digitalne fotografije pa prinaa drugane slabosti. Izgubimo ostrino in tonske vrednosti.
prav matematini algoritem za raunanje manjkajoih tok je tisti del, ki mono vpliva na kakovost fotografije.
Kadar imamo premalo tok za poveavo, prihaja do interpolacije. Interpolirajo se tudi barvne vrednosti.
68
uvod
uvod
69
Shranjevanje digitalnih fotografij Po zajemu svetlobe s tipalom se elektrini signali prenesejo na pomnilne enote, najvekrat na Compact Flash in SmartMedia kartice. Za shranjevanje vejih koliin podatkov uporabljamo mini disk enote. Iz pomnilne enote je treba podatke prenesti v raunalnik. Za to uporabljamo serijske, SCSI, USB in FireWire IEEE 1394 vmesnike. Digitalne fotografije iz raunalnika shranjujemo na CD-R, CD-RW in DVD enote. Tudi o nainih prenosa in shranjevanja je ve zapisanega ob vsakem poglavju digitalne tehnike posebej.
Naini zapisa digitalnih fotografij Kamere zapisujejo v RAW, TIFF in JPEG formatih. Z raunalnikim programom pa dobimo e ve monih formatov zapisa. GIF, BMP in PNG lahko uporabimo za internetne strani, EPS za grafino tehniko PostScript obdelave. PhotoShop zapis uporablja istoimenski program za zahtevneje obdelave digitalnih slik v plasteh.
SCSI in serijski prikljuki. Danes so v uporabi poleg SCSI prikljuka e USB in FireWire.
Digitalne kamere zapisujejo na zapisovalne kartice. Prek raunalnika pa vejo koliino fotografij lahko zapiemo na CD-ROM enoto.
Pri vsakem poglavju o digitalni tehniki so opisi podrobneje predstavljeni - predvsem na nain, ki ga razume fotograf v asu preskoka iz analogne v digitalno fotografijo.
71
70
uvod
uvod
FILM proti TIPALU

Digitalna znanost Na svetlobo obutljivo tipalo je odlien pripomoek za dosego cilja. Z njim pridobimo predvsem pri asu od ideje in ekspozicije do izdelane fotografije. Toda vse drugo je e v povojih. Predvsem v raunalnikih revijah je videti, da postajajo raunalniarji najbolji fotografi. V opisih preizkusov digitalnih kamer zasledite toliko napisanega o loljivosti tipal, kot da samo loljivost vpliva na kakovosten posnetek. Ni opisa pravilnosti delovanja ekspozicije, zaslonke, pravilnosti merjenja svetlobe, osvetlitve z bliskavico ali kakovosti delovanja objektiva. Ne verjamem, da jih zanima hitrost ostritvenega mehanizma v objektivu, robustnost kamere ali monost dodatne opreme. Vse je podrejeno tipalu.
Film je sestavljen iz treh na svetlobo obutljivih plasti. Plasti so postavljene druga na drugo, zato je loljivost (zrnatost) filma realna. CCD ali CMOS tipalo je sestavljeno iz tok, na njih pa so filtri za rdeo, zeleno in modro svetlobo. Toke so postavljene druga zraven druge. Zato je nazivna loljivost tipala manja od predstavljene.
Film. Kakovost in ez nekaj let nostalgija.
72
film / tipalo
film / tipalo
73
Vrhunska zrcalno-refleksna kamera v prerezu, ki uporablja za zajem svetlobe film
Vrhunska zrcalno-refleksna digitalna kamera. Canon EOS 1Ds.
S e tako enostavno kompaktno kamero, ki uporablja film, lahko posnamete zelo kakovostne posnetke. Digitalna kamera uporablja vse dele klasinih kamer (objektiv, zaslonka, zaklop). Zajem slike je na tipalu, ki pa e zaostaja za filmom, s tem pa tudi nadaljnja izdelava fotografij.
Ali ste pri nakupu klasine kamere e kdaj najprej prebrali vse o preizkusih filmov in o njihovi zrnatosti in se ele potem odloali o nakupu kamere?! Niste! Svetlobno tipalo in digitalni proces, nam ustvarita drugano sliko, kot smo jo vajeni iz filma. Zato pravega fotografa zanima tevilo tok na tipalu samo toliko, kot v analogni fotografiji tevilka obutljivosti filma. Vse drugo je osebna izbira: za katerega proizvajalca se bomo odloili in za kaken cenovni razred samega filma. Profesionalec in izrazni fotograf lahko reeta: est
milijonov tok v refleksnem razredu pomeni 100 ISO. Kar je ve, toliko bolje. Druinski fotograf je lahko zadovoljen e z enim do tremi milijoni tok, kar je za njega primerljivo s filmom obutljivosti 400 ISO. To povsem ustreza zahtevi po kakovosti druinskih posnetkov. Manj zahtevnim pa zadostuje e milijon tok. In tu je vsa znanost. Toliko tiskarske barve je lo za opis svetlobnih tipal, kot da bi odkrili nov naseljeni planet. Kamera je kamera. Za boljega fotografa mora biti njena zmonost velika, za druinskega toliko manj. Dobro kamero znajo narediti ta in ta podjetja, svetlobna tipala s toliko in toliko tokami pa so primerna za to ali to zvrst fotografije. Od tu naprej pa se zanejo preizkusi kamer. Raunalniki fotografi kupujejo digitalne kamere za
Pri snemanju s tipalom je e vedno velika teava v interpolaciji, barvni globini in algoritmih. Oslepitev CCD in v manji meri CMOS vezja pri monih svetlobnih kontrastih in s tem nepravilen zajem podatkov povzroa um tipal. Predvsem pri daljih ekspozicijah nad 10, 20 sekund, pride do pregrevanja tipala. Ne boste verjeli, toda z posebnimi sistemi tipala ohlajajo, tako kot pri avtomobilih motorje.
74
film / tipalo
film / tipalo
75
Poveava s filma. Poveava s 35-milimetrskega filma obutljivosti 200 ISO na velikost 24 X 36 centimetrov je kakovostna. Poveava iz CCD tipala. Tipalo v kompaktni kameri s 3.3 milijona tok premore toliko loljivosti, da bi poveavo lahko primerjali s tisto s filma.
posnetke, ki jih potem predstavijo na spletnih straneh. Takno kakovost zagotavljajo e kamere s samo milijonom tok. Tehnologija pa gre naprej. V prodaji so e kompaktne kamere s tremi, tirimi in ve milijoni tok. Z njimi dosegamo in presegamo nivo druinske fotografije. Tu pa se zanejo lomiti kopja in dodajanje tiskarske barve. Nezahtevnim takne kamere e zadostujejo za poveavo fotografij na velikost A4 ali celo A3 formata. S takim nainom razmiljanja in pogledom na fotografijo kakovostna raven pada. Ostrina ni prava, paleta tonskih vrednosti je majhna, slike so
premaknjene, na fotografiji ni opaziti, da fotograf obvlada zakonitosti asa osvetlitve ali globinske ostrine, bliskavica je uporabljena v nepravem trenutku; in tako dalje. Res je videnje kakovosti stvar osebne presoje posameznika. Toda neke doloene zakonitosti o kakovosti obstajajo. Takne razmere nam prinaa svetlobno tipalo in elja po hitri izdelavi fotografije. Standardi za svetlobno obutljiva tipala so se e izoblikovala in njihova kakovost se je e razvila do kakovosti filma. Zato bomo spet v preizkusih brali o optiki, hitrosti ostritve, pravilnosti delovanja osvetlitve. Pozorni bomo e na hitrost prenosa posnetkov v pomnilniko enoto, njeno velikost in hitrost prenosa digitalnih podatkov v raunalnik ali neposredno na tiskalnik. Svetlobno tipalo nas bo zanimalo samo v tolikni
tevilo tok pri digitalnih tipalih pove samo mono velikost poveave in e ti podatki so zelo varljivi. Vse toke na tipalu namre ne berejo vsaka zase, ampak tiri toke tvorijo celoto, kar v praksi mono zniuje tevilo tok na tipalu, ki vplivajo na kakovost fotografije. ele procesor z algoritmi opravi interpolacijo in meanje bar v med posameznimi tokami tipala.
Oblikovnih razlik med kamerami z uporabo tipala ali filma ni ve.
76
film / tipalo
film / tipalo
77
meri, kot nas zdaj zanima kakovost filma. Nekateri proizvajalci so e omenili monost enotnega standarda in zdruljivost digitalnih komponent, med drugim tudi tipal. Torej, e vam ne bo ustrezalo Philipsovo tipalo, ga boste zamenjali za Canonovega. Kot v klasiki. e vam ni ve FUJI, vzemite KODAK. In bo vse tako, kot je bilo.
Loljivost filma in tipala Zapisal sem e, koliken pomen ima loljivost tipala. Zato jo bomo podrobneje spoznali in jo primerjali z loljivostjo filma. V fotografiji velja pravilo, da za po izrazni vrednosti kakovosten posnetek ni pomembna kamera, ampak fotograf, ki z njo upravlja. Za dobro poveavo in tehnino kakovost sta veliko bolj kot kamera sama pomembna objektiv in film ali v digitalni tehniki objektiv in na svetlobo obutljivo tipalo. Najbolji objektivi zmorejo loiti med seboj veliko ve
CCD tipalo in APS film. Tehnologija se spreminja digitalno zamenjuje analogno.
vzporednih rtic na milimeter kot najbolji rno-beli film 35-milimetrskega formata. O konni loljivosti zato vedno odloa film, v digitalni kameri pa na svetlobo obutljivo tipalo. Najbolji rno-beli filmi, ki smo jih nekdaj uporabljali v grafini tehniki (izjemno kontrastni ortokromatski Lith filmi z obutljivostjo samo nekaj ISO), so razloili ve kot 1000 linij na milimeter ali ve kot 25.000 linij na palec. rno-beli poltonski pankromatski filmi z obutljivostjo 25 ISO zmorejo razloiti 200 linij na milimeter, kar pomeni celih 5.000 linij na palec in 4800 X 7200 tok v govorici tipala na povrini leica formata. To je 30 milijonov tok. Bolji barvni diapozitvni film z obutljivostjo 100 ISO premore loljivost nad 100 linij na milimeter ali 2540 linij na palec. e te vrednosti preraunamo v toke na svetlobno obutljivih tipalih, znaa 24 milimetrov
e vedno velja, da je najboljpa mona reprodukcija originala diapozitivni film. Vendar samo, dokler ga gledamo skozi projekcijo s pomojo svetlobe v projektorju. Takoj, ko smo primorani diapozitiv s pomojo skenerja spremeniti v digitalno obliko, se toliko informacij izgubi, da je zapis motiva s kakovostno digitalno kamero mnogo bolji in primerneji za tiskovino ali izpis slike na digitalni fotolaboratorijski enoti.
Loljivost rno belega (Kodak T-MAX 400) in barvnega diapozitivnega (Ektachrome 100 SW) filma.
78
film / tipalo
film / tipalo
79
Z barvni diapozitivni filmi imamo najveje monosti po kakovostnem zajemu barv. Kljub vsakoletnim izboljam filmov, so med proizvajalci in njihovimi filmi e vedno velike razlike.
v viino in 36 milimetrov v irino celih 2400 X 3600 tok ali 8,6 milijona tok. Ker pa barvni film uporablja tri na svetlobo obutljive sloje, po enega za vsako osnovno barvo RGB spektra posebej, dobimo v konni podobi priblino 26 milijonov tok. Z barvnimi diapozitivnimi filmi nije obutljivosti, recimo Fuji Velvia (50 ISO) ali Kodachrom 25, ISO 25, lahko dobimo e za polovico ve slikovnih tok, teoretino do 40 milijonov tok. Nadaljnji razvoj filmske emulzije ne bo bistveno posegel v kakovost in vijo loljivost, zato lahko menimo, da je loljivost 40 milijonov tok cilj, ki ga bodo morala dosei na svetlobo obutljiva tipala. seveda samo teoretino. Saj danes s samo 11 milijona tok v kameri EOS 1Ds, to kakovopst e preseemo.
iz tipala, so vse te tevilke relativne. Teoretino je mono, da s tipalom, ki premore 2000 X 3000 tok in 36-bitno barvno globino, dobimo kakovostno fotografijo, primerljivo z analogno, tudi e je osvetljena na digitalni laserski enoti v velikosti 30 X 45 centimetrov. Oko sprejme vidne draljaje, nato pa nam nai
FILM, KAKOVOSTEN OBJEKTIV
Razlika o loljivosti med filmom in tipalom je oitna. Na loljivost vpliva tudi kakovost objektiva. Z dobrim objektivom doseemo polno loljivost filma, tudi 100 linij na mm. S cenenim zoom objektivom loljivost pade za polovico. Zapis tipala je neprimerljiv z zapisom filma. Vendar tipalo lahko goljufa. Tipalo zapisuje samo z nilami in enicami. Zato se med kotrasti, tako sivinskimi kot barvnimi, ustvari mona lonica. Nae oko tako zazna izredno ostrino. Toda ob bolj natanem pogledu lahko opazimo, da ob tej lonici mnogo podatkov manjka. Seveda z najboljimi tipali, kot jih imajo refleksne digitalne kamere podjetja Canon, je rezultat povsem primerljiv s filmom. v nekaterih pogledih, e celo bolji.
FILM, POVPREEN OBJEKTIV
loveko oko Mnoica slikovnih tok in barvnih stopenj je pomembna zaradi enega samega razloga, lovekega oesa. Ta organ, ki daje loveku ve kot 90 odstotkov vseh dojemljivih informacij iz okolice, zmore loiti v povpreju samo okoli 10 linij na milimeter. To pomeni, da moramo 35-milimetrski diapozitiv z loljivostjo 100 linij na milimeter desetkat poveati, da bo oko opazilo prve napake v poveavi. Ker pa lae tako loveko oko kot filmska emulzija, e bolj pa algoritmi, ki procesirajo elektrine signale
80
film / tipalo
Kompaktna kamera in CCD TIPALO s 3.3 mio. tok
film / tipalo
81
50-krat poveani zapis barvnega kroga na film
50-krat poveani zapis barvnega kroga na tipalo
Dodatna teava CCD in CMOS na svetlobo obutljivih tipal in algoritmov za preraunavanje elektrinih signalov nastane pri pravilnem branju barv in predvsem razpoznavanju velikega tevila barvnih tonov. Tu nastopijo v ospredje podatki o barvni globini. Bolje kamere premorejo 36-bitno barvno globino, torej za vsako osnovno barvo R (rdea), G (zelena) in B (modra) po 12 bitov.
mogani posredujejo sliko kot dovolj kakovostno in brez napak, recimo sliko potnega nabiralnika. Doloeni, vsak dan videni motivi so shranjeni v naem spominu in nepopolna slika nam je kljub nepopolnosti ve, pa etudi je zrnata, tokasta, kontrastna ali nekoliko neostra - razen e primerjamo fotografiji istega motiva, dobro in slabo. Ni drugae ni pri fotografiranju neznanih predmetov, kjer je mnoica podatkov v razlinih barvah. Tu pri digitalnem zajemu interpolacija in algoritmi v digitalni kameri ustvarita mnoico novih podatkov in ti izigrajo nae oko. S sliko smo tudi pri poveavi zadovoljni. Tonske vrednosti so kakovostno izraene, eprav
je vidna izkuenemu oesu vidna interpolacija in z njo neostrina in neenakomerna barvna skala doloenih tonskih vrednosti posameznih barv. Tudi s cenejimi digitalnimi kamerami smo z zapisom in konno sliko zadovoljni. loveko oko ima toliko pomankljivosti, oziroma se od gledalca do gledalca videno toliko razlikuje, da je podajanje kakovosti povsem subjektivni faktor vsakega gledalca posebej.
Koliko linij na milimeter preberete? 10 1 0,5
Zakaj tako? Svetloba, ki pade na tipalo, se v trenutku prenese v nadaljnjo obdelavo; reakcija foto-elementov se
film / tipalo
82
film / tipalo
83
spremeni v elektronski signal, ki podaja vizualne lastnosti posnete okolice na kraju in v asu. Digitalizator dalje pretvarja signal v digitalno obliko. Rezultat digitalizacije je dvodimenzionalna matrika, katere velikost je predvsem odvisna od znailnosti digitalizatorja. Vsa na svetlobo obutljiva tipala in digitalizatorji s svojimi prednastavljenimi algoritmi goljufajo. Barvni film je sestavljen iz treh plasti za prepuanje rdeega, zelenega in modrega barvnega spektra. S kemikalijami lahko razvijamo vsak sloj posebej. Pri tipalu pa te monosti ni; tipalo je kot rno-bel film. Da bi loilo barve, so celice pobarvane z rdeo, zeleno in modro barvo. Najve je zelenih tipal, da pridobimo kontrast in tudi loveko oko je najbolj dojemljivo za zeleni del barvnega spektra. Tako ima noveje tipalo z nazivno loljivostjo 2048 X 2560 tok, 1024 X 1280 tok z rdeim filtrom, 1024 X 1280 tok z modrim filtrom in 1280 X 2048 tok z zelenim filtrom. Tako smo dobili od priblino 5 milijonov tok 1,3 milijona tok z rdeim filtrom, 1,3 milijona tok z modrim filtrom in 2,3 milijona tok z zelenim filtrom. Ko tipalo zajame svetlobo in se leta spremeni v elektrine impulze, impulze raunski algoritem pretvori v digitalno obliko in jo shrani v pomnilno enoto. Pretvorba je zelo goljufivi element digitalne tehnologije. Kot smo videli, je tok na tipalu zaradi zajemanja razlinih barvnih vrednosti mnogo
84
film / tipalo
manj. Tudi oddaljenost med tokami iste barve je veja. Da poenostavimo, pri pretvorbi mora tipalo za doloitev ene barve prebrati tiri toke, da lahko zmea pravi odtenek, vsaj dve tretjini barv je interpoliranih. Prav tako je interpolirana tudi poveava sama. Vendar, kot je e zapisano, lae tudi nae oko in teh napak tipal na fotografijah ne opazimo vedno.
Nekateri proizvajalci pred tipalom ne uporabljajo RGB filtrov, ampak kombinacijo CMY - cian, magento in rumeno. Ti filtri so svetleji od RGB filtrov, zato pade na tipalo ve svetlobe. Zaenkrat v kakovosti zapisa ni toliknih razlik, da bi e lahko govorili, kateri nain filtriranja je bolji.
Skrivnost lovekega vida Psiholoki vidiki dojemanja barv so znanosti nepredvidljivi. Vendar razvijalci tipal dobro vedo, kaj je psiholoka skrivnost lovekega vida, in jo pri procesiranju elektrinih signalov, ki prihajajo iz CCD tipal, s pridom uporabljajo. e, na primer, barvni diapozitiv, na katerem je posnet motiv z modro zastavo, projeciramo na rumeno platno, bo gledalec zastavo oznail za sivo. Ta pojav ustreza znanim zakonom o meanju barv in o komplementarnih barvah. Ker sta modra in rumena komplementarni barvi, se med seboj nevtralizirata, tako da ju vidimo kot sivo barvo. e pa modro zastavo najprej projeciramo na belo platno, da opazovalec vidi resnino barvo zastave, jo bo nato vedno videl v pravi barvi, ne glede na kakno barvo platna jo bomo projecirali. lovek vedno tei k temu, da vidi znan
Toke CCD tipala. tiri toke, dve z zelenim, rdeim in modrim filtrom tvorijo en pravi pixel. Ostalo je interpolacija in laganje naega oesa.
film / tipalo
85
um, napaka tipal. Slabe ko je tipalo ve napak bo na fotografiji. Tipalo lahko primerjamo z anteno za kakovosten sprejem TV signala. Slabi ko je signal bolj je slika na TV zasneena. Desno, posnetek z kamero Canon EOS 10D, pri nastavljeni obutljivosti 3200ISO.
predmet v razlinih razsvetljavah vedno enako. Lastnik modrega avta le-tega vedno vidi modro, pa eprav ga obsije lu obcestne svetilke ali sonnega zahoda. Barvo avta bo vedno videl enako. Zanaa se na barvo v spominu. lovek se sasoma naui znane predmete vedno videti pravilno, to je spominsko. Primer je potni nabiralnik. e tako been pogled na nabiralnik ob razlinih osvetlitvah bo vedno pokazal rumeno barvo. In prav na to karto igrajo razvijalci algoritmov za pretvorbo barv. eprav tipalo ni zmono zabeleiti vseh barv, nam jih oko v veliki veini primerov prikae realno. Seveda ni vedno tako, zato pa tipala v nekaterih primerih mono greijo. Spominskih barv ne smemo nikoli posploiti. eprav ste pojedli e mnogo zrezkov, boste izgubili tek, e vam ga bo obsijala modra lu. Spomin na barvo zrezka vas tu zapusti in prav tako dober tek. Kako deluje psiholoki vidik na videnje barve, najbolje opazimo, ko od jutra do veera slikamo s filmom za dnevno svetlobo. Oko razlike v barvni temperaturi svetlobe ne razpozna, nad posnetki pa smo lahko razoarani. Na slikah bodo prevladovale od jutranje hladnih barv do veerno toplih. Tega barvnega pojava med fotografiranjem ne boste opazili. S tem si lahko razloimo, zakaj nam je digitalna slika ve kljub slabim tipalom in interpolaciji. Pri podrobnejem pregledu fotografije pa vse slabosti opazimo brez teav. Zavedati se moramo, da je kakovost fotografije
vedno stvar osebne presoje gledalca. Za nekatere je posnetek, narejen s povprenim digitalnim tipalom, dovolj kakovosten, za bolj zahtevne pa je tudi z najboljimi tipali e vedno nemogo. Druinskemu fotografu je pomembno, da se s fotografije razvidi, kje in kaj se je delalo na nekem kraju. Zanj je raven analogne fotografije mnogokrat previsoka. Izrazni fotograf, ki eli vedno vrhunsko kakovost, pa bo nad kakovostjo digitalnih poveav v primerjavi s klasinimi e razoaran. Seveda predvsem iz vidika, da digitalne tehnologije e ne pozna in jo primerja s filmom. kakovostna SLR kamera, recimo EOS 10D, pa po prvem stiku te dvome e razblini.
Film ali tipalo? Vsem, priporoam tipalo, seveda, e vam to proraun dopua. Izrazni fotografi bodo e naprej uporabljali film in posnetke s skenerji pretvorili v digitalno obliko. Zaenkrat je samo e cena argument, ki govori v prid analogni tehniki. Reporterji in studijski fotografi si e lahko privoijo nakup dovolj zmogljive tehnologije. Cena, kakovost in predvsem hitrost od fotografije do iztisa jih e silijo v nakup digitalne tehnologije. e danes pa tudi razlika v ceni med tehnologijama ni ve tako izrazita in tudi manj premoen druinski fotograf e sega po digitalni kameri. V to ga so ga prepriali tako laboratoriji z digitalno tehniko kot prednosti same tehnologije.
Gremo od iste teorije, do teorije digitalne fotografije.
film / tipalo
86
film / tipalo
87
Sami se na podlagi preizkusov odloite, ali vam nija loljivost od 300ppi zadoa.
PPI, DPI, LPI, BPP

v treh procesih digitalne fotografije
e razumete loljivost in barvno globino, v digitalni tehniki razumete takoreko vse. S tema pojmoma se v analogni fotografiji nismo sreevali. 85 odstotkov fotografskega trga predstavljajo tako imenovani druinski fotografi, ki svojih fotografij nikoli ne poveujejo prek velikosti 10 x 15 centimetrov. Povpreni filmi, fotografski papirji in objektivi so tako dobri, da krepko presegajo njihove zahteve. Samo majhen del naprednejih fotografov in poklicni fotografi znajo uporabljati razliko med vejo in manjo loljivostjo filma, med razlinimi barvnimi toni in njihovo zasienostjo. Vemo, da manj obutljivi filmi prinaajo boljo loljivost, veji kontrastni razpon, pornitev in zasienost z barvami. Poleg objektiva tako le e film doloa pojem loljivosti v analogni fotografiji. Njegov kontrastni razpon in barve pa v celoti zadovoljujejo. V digitalnem svetu je drugae. Loljivost in barvna globina tipal CCD in CMOS, raunalnikega zaslona, monost spremembe loljivosti v raunalnikem programu in razline zahteve tiskalnikov glede loljivosti konnega izpisa fotografu postavljajo prva vpraanja, kako pripraviti digitalno datoteko za kakovostno izdelane fotografije na razlinih enotah za izpis. Govorim o kakovostni fotografiji, zato bom vedno navajal vrednosti, ki jo zagotavljajo. Veje loljivosti, na primer, ne potrebujete, manja pa vsekakor prinaa slabo kakovost. Sami se na podlagi preizkusov odloite, ali vam slaba kakovost zadoa.
300 ppi
200 ppi
150 ppi
100 ppi
88
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
89
Tipalo: CCD / CMOS Loljivost: xy PPI (od 640 x 480 ppi do 4000 x 4000 ppi) Barvno meanje: RGB Barvna globina: 8, 10, 12, 14 ali 16 bitov po kanalu RGB Izhod: RGB - RAW, TIFF, JPEG
Tipalo: CCD ali Photo Multiplayer Loljivost: x PPI (od 300 ppi do 20.000 ppi) Barvno meanje: RGB Barvna globina: 8, 10, 12, 14 ali 16 bitov po kanalu RGB Izhod: RGB ali CMYK
Loljivost: xy PPI (640 x 480 ppi do 1800 x 1440 ppi) Zapis: RGB, programsko prirejeno CMYK Barvna globina: RGB 8, 16, 24, 32 bitov - odvisno od grafine kartice
Program za obdelavo fotografij v raunalniku: mona sprememba loljivosti fotografije, pretvorba RGB v CMYK, 16 bitov v 8 bitov. Izhodna loljivost je od 300 do 3600 dpi za iztis, do 400 ppi za osvetljevanje.
Termosublimacijski tiskalnik: vhodna loljivost 300 ppi, 8 bitov; loljivost zapisa 300 dpi, zvezni zapis, CMYK.
Kapljini tiskalnik: vhodna loljivost 200 - 300 ppi, 8 bitov; loljivost zapisa od 720 x 360 dpi do 2880 x 720 dpi; FM rasterski zapis, CMYK. Do 128 sivinskih tonov.
Priprava za grafini tisk: vhodna loljivost 1200 - 3600 dpi, odvisno od zahteve rastrske tiskovine, 8 bitov. Loljivost zapisa laserske osvetljevalne enote je do 3600 dpi. Moen je zapis 256 sivinskih tonov. CMYK zapis.
Laserska osvetljevalna enota z RGB barvnim zapisom: vhodna loljivost 300 - 400 ppi; loljivost zapisa do 400 ppi; zvezni zapis toka za toko z 8 do 12 biti na barvo.
Aritmetika velikosti slike in barvnega razpona (od zajema, prek obdelave do izpisa) Kaj pomeni loljivost 1600 x 1200 tok (pikslov) na CCD ali CMOS tipalu v digitalni kameri? Zakaj zadostujejo ploskovni skenerji s samo 600 ppi loljivosti? Ali res 72 ppi za ekransko loljivost? Kdaj 8 ali 12-bitna barvna globina (color depth) bpp. Zakaj je fotografija na zaslonu barviteja od iztiskane? Zakaj RGB in CMYK? Koliko dpi loljivosti bitne fotografije za iztis? Zakaj sublimacijski tiskalniki tiskajo s samo 300 lpi in z odlino foto-kakovostjo v primerjavi s kapljinimi, ki premorejo 1440 ali ve dpi loljivosti iztisa? V digitalni tehniki se postavlja ogromno vpraanj. Toda z malo matematike za vsa vpraanja obstajajo odgovori. Vemo e, da digitalno fotografijo sestavljajo posamezni piksli - toke. Ve jih je, vejo in bolj kakovostno fotografijo lahko naredimo. Ve podatkov o barvni globini vsebujejo, bolja je fotografija glede tonskih vrednosti. Vsak len v verigi digitalne fotografije od zajema do iztisa deluje na svoj nain. V tem poglavju se bomo spoznali z razlikami, ki obstajajo samo v tevilkah, konna ocena o kakovosti fotografije pa je videnje vsakega posameznika posebej.
ppi/dpi/lpi/bpp
90
ppi/dpi/lpi/bpp
91
Od motiva do bitne fotografije:

Motiv Fotografija: velikost originala 5,3 x 4 (13.5 x 10 cm) V praksi je vse zelo preprosto. Zajem fotografije z digitalno kamero in tipalom s 1600 x 1200 tokami zadostuje za kakovostno poveavo 13 x 10 cm (5 x 4 ine ali palce). Skeniranje fotografije velikosti 5 x 4 z loljivostjo 300 ppi zadostuje za kakovosten izpis v isti velikosti na vseh izpisovalnih enotah. Termosublimacijski tiskalniki in barvne osvetljevalne enote za kakovosten iztis potrebujejo loljivost 300 dpi/ppi. Kapljini tiskalniki in grafine osvetljevalne enote tiskajo na drugaen nain, zato za kakovosten iztis potrebujejo vsaj 2400 dpi loljivosti - zaradi poltonskega rasterskega zapisa line per inch (linij na in) lpi, ki mora vsako toko zapisati z 256 tonskimi vrednostmi. Spoznali smo se z kraticami ppi, dpi in lpi. Njihove lastnosti bomo spoznali v nadaljevanju.
Fotografirano s tipalom loljivosti 1600 x 1200 pikslov
Skenirano z loljivostjo 300 ppi
Prikaz zapisa s sublimacijskim (levo) in kapljinim tiskalnikom (desno).
Dobljena velikost slike 1600 x 1200 tok
92
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
93
Loljivost od zajema (fotografiranje, skeniranje), izpis (osvetljevanje in tiskanje)
Pixel per inch (tok na palec), lahko reemo tudi kvadrati na palec - veje je tevilo tok na palec, vejo loljivost premore slika. V vsaki toki posebej je zapisano tudi tevilo tonskih vrednosti, ki jih je toka zajela. Njihovo tevilo je odvisno od loljivosti toke oziroma njene barvne globine in uma, napake tipal.
Poleg osnovnega elementa (piksel/toka) konno kakovost fotografije krojijo e loljivost slike in slikovne toke, loljivost zaslona, e fotografijo gledamo na njem, in loljivost tiskalne enote, e fotografijo tiskamo ali osvetljujemo. Vse pa se zane s toko/pikslom na tipalu v digitalni kameri ali na skenerju. Piksel in ppi - pixel per inch (tok na palec) Vse digitalne fotografije so sestavljene iz slikovnih elementov, imenovanih piksel, toka. Vsaka toka na tipalu ima svoj lasten zapis tako glede velikosti kot tonske vrednosti.
e piksel osvetljujemo, lahko z RGB svetlobo zmeamo tonsko vrednost kot je zapisana v datoteki in vsak piksel zase je osvetljen z njegovo barvo in jakostjo. V tisku je drugae. Barva ima vedno enako intenziteto, zato tonske vrednosti zapisujemo z ve ali manj drobnimi pikami, imenovanimi dot. Kapljini tiskalniki prinaajo novost. Za tisk uporabljamo tudi svetleje odtenke osnovnih barv za tisk cian in magento.
Podatek dot per inch (pik na palec) prikae najmano loljivost, ki jo je sposobna zapisati tiskalna enota. Ve pik na palec lahko zapiemo, z vejo ostrino zapisujemo in ve tonov lahko zapiemo.
Tako so videti toke v poveavi.
Podatek line per inch (linij na palec) zdruuje najmanje toke dot v celoten poltonski zapis, ki ga e zmore zapisati grafina tiskalna enota. Manj linij na palec zapisujemo, manj so opazne posamezne poltonske pike. Za najvijo kakovost bi potrebovali zapis s 300 lpi. Revije in prospekti so tiskani s samo 150 lpi. Toke v liniji zato lahko vidimo tudi s prostim oesom. ppi/dpi/lpi/bpp
94
ppi/dpi/lpi/bpp
95
Slike na zaslonih ali tiskane so videti ostre samo, e so toke stisnjene v manje polje, in ne zato, ker ima slika ve tok/ pixlov. (Okoli 80 ppi za zaslone in 150 do 300 ppi za tisk).
Zanimo z zanimivim dejstvom. Toka (piksel) nima merske enote, oblike in ni narejena po nikakrnem kalupu. Rodila se je v digitalnem svetu in je kot statien elektrini naboj na vaem telesu. V ivljenje prihaja ele z osvetlitvijo slikovnega tipala. Toke, ki sestavljajo digitalno sliko, nimajo fizine dimenzije. So le skupek digitalnih vrednosti 0 in 1. Toka bo pokazala svojo obliko in velikost ele v napravah, ki projecirajo elektrine signale. Ve tok premore tipalo, vejo fotografijo bomo lahko dovolj dobro prikazali. tevilo tok na tipalu v kamerah lahko oznaimo na
dva naina: z velikostjo tipala v tevilu tok po xy osi ali z najvejim tevilom tok na tipalu. Na primer: 1.800 x 1.600 tok po xy smeri ali pomnoeno 1.800 x 1.600 tok je 2,88 milijona tok. KAKO IZRAUNAMO TEVILO TOK tipalo digitalne kamere irina tipala (X) = 1800 tok pomnoeno z viino tipala (Y) = 1600 tok Skupaj tok na sliki 2.880.000 tok
X
CCD tipalo z,1800 X 1600 ppi.
Ko sliko shranimo v tej velikosti, e vedno nima oprijemljive mere ali oblike. ele naprava, ki sliko prikazuje, toke zdrui in prikae v vejih ali manjih tokah kot sliko. e so toke v sliki prikazane v pravi loljivosti, vidimo zadovoljivo ostro sliko. Slike na zaslonih z visoko loljivostjo ali tiskalnikih so videti ostre samo, e so toke stisnjene v manje polje, in ne zato, ker ima slika ve tok/pikslov. Zato moramo imeti pravilno razmerje tok, med loljivostjo slike in enote za izpis. Digitalna tehnika ima e neko dobro lastnost. Omogoa goljufanje. Z programom za obdelavo fotografij lahko toke tudi matematino dodajamo.
96
ppi/dpi/lpi/bpp ppi/dpi/lpi/bpp
97
Slika velikosti 400 x 320 tok je na zaslonu desetkrat poveana. Posamezne toke so prav tolikokrat poveane in dobro vidne.
Slika velikosti 400 x 320 tok, kakovostno prikazana na zaslonu z loljivostjo 1280 x 1024 tok.
Slika velikosti 400 x 320 tok je sedemkrat poveana v programu za obdelavo fotografij. Toke so ostale nevidne, ker pa je slika interpolirana, je neostra in tonsko nepravilna.
Toke dodajamo (ali odvzemamo) z matematinim procesom, imenovanim interpolacija. Pri tem procesu vsaki novi toki dodajamo tudi barvo, ki prevzema barvne vrednosti sosednih tok. S tem nismo ustvarili ve detajlov na fotografiji, ampak samo ve tok, ki so zato na zaslonu ali tiskovini manje in jih ne razloimo ve. Pri veji interpolaciji, 20% do 30%, se kakovost fotografije vidno slaba. Izgubljajo se detajli in ostrina. e sliko pomanjujemo, se del tok izbrie, kar ne vpliva na kakovost v tolikni meri kot poveevanje tevila tok.
Levo spodaj je slika tok, kot jih vidimo na tipalu. e del slike, samo tiri barvne toke, poveamo z interpolacijo, tevilo tok na mersko enoto ostane isto (srednja slika). Nove toke pa morajo tonske vrednosti vzeti od sosednjih tok. e bi poveevali samo eno tonsko vrednost, napak pri interpolaciji ne bi bilo. Pri interpolaciji fotografij, kjer je prisotno veliko tevilo tonskih vrednosti, pa so napake interpolacije hitro opazne. Fotografijo opazimo kot neostro.
Zgornja slika je izvirna. Srednja je skenirana z loljivostjo, ki omogoa poveavo z dobro loljivostjo. Spodnja slika je skenirana z majhno loljivostjo in poveana z interpolacijo. Nove interpolirane toke prevzemajo tonski zapis sosednjih tok med razlinimi tonskimi vrednostmi kvadratov. Ostrina je obutno manja.
98
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
99
1200 x 1600
Zajem digitalne slike Matematini algoritem fotografijo po ekspoziciji razdeli v matrino mapo (bit-map). Ve pikslov, tok, vsebuje fotografija, ve elektronskih zapisov je na pomnilni enoti. Tako je loljivost posnete ali skenirane fotografije vedno odvisna od tevila tok na tipalu. Vemo e, da digitalna kamera namesto filma uporablja ploskovno tipalo, tevilo tok po x in y osi pa pove, kolikno loljivost premore to tipalo. Na primer 1.600 x 1.200 tok je skupaj 1.9 milijona tok. Poglejmo si izraun e enkrat. tipalo digitalne kamere s 1.600 x 1.200 tokami irina tipala (X) = 1.600 tok pomnoeno z viino tipala (Y) = 1.200 tok Skupaj tok na sliki 1.920.000 tok Za najbolj kakovosten zajem fotografije uporabimo najvijo loljivost. Sliko, posneto z najvijo loljivostjo, lahko vedno pomanjamo ali naredimo delni izrez brez posledic za kakovost fotografije. Po drugi strani je treba vedeti, da je zaradi vejega tevila tok datoteka veja, s tem je dalji prenos podatkov, dalja je obdelava, poasneje tiskanje in ve je podatkov za shranjevanje. Torej je zelo
pomembno izbrati pravo velikost e pri fotografiranju ali skeniranju. Predvsem moramo vedeti, kolikno loljivost slike potrebujemo; potrebna loljivost za zaslon, tiskalnik ali napravo za osvetljevanje je razlina. Boljo kakovost in vejo sliko elimo, vejo loljivost slikovnega zapisa potrebujemo - seveda do neke razumljive meje. Zato je zelo pomembno, da poznamo pravila, ki jih narekujejo toke in toke na palec (pixel per inch = ppi). e vemo, koliko tok potrebujemo za kakovosten zapis, se bomo izognili slabemu izpisu fotografij tako na zaslonih kot na izpisovalnih napravah. V tem poglavju bomo predvsem teoretino spoznali, kolikno loljivost potrebujemo za posamezne naprave, na katerih zapiemo fotografijo, in kolikno, e dovolj kakovostno poveavo lahko naredimo z doloenim tevilom tok iz digitalnega tipala.
e vemo, koliko tok potrebujemo za kakovosten zapis, se bomo izognili slabemu izpisu fotografij tako na zaslonih kot na izpisovalnih napravah.
tevilo zajetih fotografij v razlinem nainu kompresiranja slike na pomnilni enoti s 16 in 64 MB spomina
Pomnilna enota High Fine Normal Basic 16MB 1 9 19 47 64MB 5 36 77 189
600 x 800
Vija je loljivost pri fotografiranju, bolj bomo lahko posegli v izrez fotografije.
Digitalna kamera Fujifilm FinePix 4900 zoom Loljivost fotografije 2.400 x 1.800 tok
100
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
101
Tipalo v skenerju potuje.
e kamera omogoa, lahko nastavimo tudi nijo loljivost zapisa, e visoke loljivosti ne potrebujemo. Ni ne izgubimo na barvni kakovosti, le tevilo tok je manje. e bi eleli takno sliko poveati s tem, da bi ohranili ustrezno kakovost, je mona poveava manja, kot e bi eleli poveati podobno sliko z vijo loljivostjo. Pri skeniranju tipalo delujejo drugae. Tipalo je linijsko, zato ne dobimo tevila tok z izraunom tok na tipalu kot pri kameri, ampak s tevilom tok, ki smo jih doloili na mersko dolinsko enoto. Tipalo potuje, zato pravimo, da je zajem linijski. Njegova optina loljivost (recimo 600 ppi) izraa tevilo zajetih tok na palec po x osi. Sreali pa se boste tudi z zapisom loljivosti xy, 600 x 1200 ppi. Toda vija loljivost po y osi ni realna, predstavlja loljivost, ko tipalo poganja motorek, le ta pa lahko bolj natanno premika tipalo. Primer: e skeniramo fotografijo velikosti 10 x 13 centimetrov ali, ker je veina mer zapisanih v palcih, 5 x 4 palce z loljivostjo 300 tok na palec (ppi), dobimo naslednji rezultat: IZRAUN TEVILA TOK, e skeniramo z loljivostjo 300 ppi: 300 ppi x 5 palcev (13 cm) = 1.500 tok 300 ppi x 4 palce (10 cm) = 1.200 tok 1.500 x 1.200 tok = 1.800.000 tok
102
ppi/dpi/lpi/bpp
Skener sliko zajema linijsko. Loljivost merimo s ppi (Pixel Per Inch).
ppi/dpi/lpi/bpp
103
Original - fotografija velikosti 5 x 4 palce
Loljivost skeniranja 600 ppi Loljivost skeniranja 300 ppi
Loljivost skeniranja 80 ppi
Z loljivostjo slike in delitvijo tevila tok, ki jih potrebujemo za izpis, lahko izraunamo, kako veliko sliko bomo izpisali, recimo z barvno osvetljevalno napravo, ki za kakovosten zapis potrebuje 300 ppi loljivosti. IZRAUN VELIKOSTI IZPISANE SLIKE, e za iztis potrebujemo 300 ppi loljivosti: 1.500 tok / 300 ppi = 5 palcev (13 cm) 1.200 tok / 300 ppi = 4 palce (10 cm) Skeniranje z razlino loljivostjo prinaa ve ali manj slikovnih tok, s tem pa tudi razlino monost kakovostne poveave (leva stran). Po zajemu svetlobe s tipalom v kameri ali v skenerju in po shranitvi elektrinih zapisov v pomnilnik lahko sliko prenesemo na raunalniki zaslon, na tiskalnik ali na napravo za osvetljevanje. Tu se pokaejo prve razlike v zapisih loljivosti slike. V nadaljevanju bomo spoznali, koliko tok (pikslov) potrebujemo za kakovosten prikaz slike na zaslonu, na osvetljevalni enoti ali na tiskalniku. Ob vsaki napravi za prikaz bitne slike se bomo sreevali z zapisi dot per inch/dpi, line per inch/lpi in z zelo pomembnim zapisom bit per pikxel/bpp (loljivost posamezne toke - piksla).
ppi/dpi/lpi/bpp
Skenirana velikost: 5 x 600 ppi = 3.000 tok 4 x 600 ppi = 2.400 tok
Skenirana velikost: 5 x 300 ppi = 1.500 tok 4 x 300 ppi = 1.200 tok
Skenirana velikost: 5 x 80 ppi = 400 tok 4 x 80 ppi = 320 tok
Velikost slike, zapisane na zaslonu z loljivostjo 1.240 x 1.024 tok, glede na tevilo posnetih ali skeniranih tok.
104
ppi/dpi/lpi/bpp
105
Loljivost piksla/barvna globina/bpp Z loljivostjo posamezne toke, piksla, dobimo tevilo tonskih vrednosti, kot jih je toka zmona prebrati. Loljivost piksla drugae imenujemo tudi barvna globina. S poznavanjem tevila pikslov/tok na tipalu v kameri ali tevila tok na palec, s katerim skeniramo, samo izvemo, kako veliko fotografijo bomo lahko prikazali na zaslonu ali izpisali, da bo slika e ustrezno dobra, imbolj primerljiva tisti s filma. Toda koliko fotografov sploh potrebuje tako visoko kakovost?! Zato je loljivost slike zelo raztegljiv pojem. Za zahtevne zadostuje le visoka loljivost 300 ppi. Mnogi so zadovoljni z 200 ppi ali s e manj tokami na palec. Z doloeno koliino podatkov si bo zahtevne iztiskal majhno fotografijo, manj zahtevni pa bodo zadovoljni tudi, e bodo z isto koliino podatkov sliko nekajkrat poveali (sliki na levi). Pri razpoznavanju tonskih vrednosti slike smo fotografi bolj enotni. Nepravilen zapis tonskih vrednosti pri rno-beli fotografiji in barvni zapis pri barvni fotografiji vnaa dvom veini fotografov. Hitro smo enotni o nepravilnem tonskem zapisu, e posebej e gledamo na sliko nam vsem znanega motiva. V nam vidnem barvnem spektru z normalnim vidom brez teav razloimo 128 razlinih barvnih tonov. e projeciramo na zaslon modri svetlobi z
106
ppi/dpi/lpi/bpp
bpp - Bit Per Pixel Bolj kot razloanje med barvnimi toni je pomembno zapisati iroko tonsko vrednost vsake osnovne barve posebej. Nae oko razloi, da zapis osnovne barve od bele do najbolj zasiene ni zvezen, e ne vsebuje vsaj 200 razlinih tonskih vrednosti. Za to pa potrebujemo tipalo z vsaj 8-bitno loljivostjo toke in 8-bitni zapis vsake posamezne osnovne barve RGB. Tako tipalo zaradi 3x8bitnega zapisa oznaimo kot 24-bitno.
ppi/dpi/lpi/bpp
107
Zapis barvnega spektra z 8 in 4 biti po barvnem RGB kanalu tipala.
24-bitni (3x8) RGB zapis
valovnima dolinama 450 nm in 455 nm, jih med seboj loimo. Vsak barvni ton pa premore e svojo zasienost in svetlost. Bolj kot razloanje med barvnimi toni je pomembno zapisati iroko tonsko vrednost vsake osnovne barve posebej. Nae oko razloi, da zapis osnovne barve od bele do najbolj zasiene ni zvezen, e ne vsebuje vsaj 200 razlinih tonskih vrednosti. Za to pa potrebujemo tipalo z vsaj 8-bitno loljivostjo toke in 8-bitni zapis vsake posamezne osnovne barve RGB. Tako tipalo zaradi 3x8-bitnega zapisa oznaimo kot 24-bitno. e imate kamero ali skener z vijo loljivostjo toke, je za kakovostno fotografijo priporoljivo posneti motiv ali poskenirati fotografijo z vejo barvno globino in ele v fazi priprave slike za iztisk tonske vrednosti spremeniti v 8 bitov na barvo. To smo e spoznali v poglavju Uvod v digitalno tehniko.
Zapis z 8 in 4 biti sivega stopnjastega klina od najsvetleje toke (bele) do najbolj zasiene (rne).
12-bitni (3x4) RGB zapis
108
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
109
Kaj pomeni bit na toko? Diapozitivni film od vseh analognih barvnih zapisovalnih medijev premore najiro lestvico tonskega zapisa. Tone razlikujemo celo v pornitveni vrednosti filma 3,6 D. Fotografija z negativnega filma ima e slabi tonski zapis, saj njena pornitvena vrednost ne presega 2,2 D. Toda to sta analogna zapisa. Zapis barv je veplasten, osnovne barve so zapisane druga za drugo in po tonski kakovosti analogni zapis presega digitalnega. S keminimi reakcijami na filmu po osvetlitvi in z razvijanjem gradimo tako tonske kot barvne vrednosti. V digitalni tehniki zapis tonskih vrednosti in barv poteka drugae. Tipalo v digitalni kameri ali v skenerju je izpostavljeno svetlobi, odbiti od motiva ali od skeniranega izvirnika. Veji del vidnega spektra lahko prikaemo z meanjem treh temeljnih barvnih svetlob RGB (rdea, zelena, modra). Tem barvam
reemo osnovne barve, predstavljajo pa nain aditivnega barvnega meanja. Zapis je digitalen, torej z nilami in enkami. Ve podatkov zapie tipalo, veja je datoteka. V praksi se je pokazalo, da lovekemu oesu zadostuje 256 tonskih vrednosti na tiskovinah, da ne opazi stopniastega zapisa in manjkajoih barvnih tonov - seveda e zapisa ne primerja z motivom ali z diapozitivom. Podatek bit na toko (bpp - Bit Per Pixel) pove tevilo bitov na posamezen RGB barvni kanal. 8-bitni zajem po barvnem kanalu, skupaj daje 24-bitno globino (3x8). Tako tipalo razpozna 256 tonskih vrednosti po barvi - od vrednosti 0 ali najbolj zasiene barve do vrednosti 255 ali bele barve. Vejo tonsko loljivost premorejo tipala, vejo tonsko loljivost lahko zapiemo. Razliko razpoznamo predvsem v temnejih delih motiva ali skenirane slike. Vejo tonsko loljivost lahko zapiejo enote za tiskanje,
4500
4000
12 bitov 10 bitov
1
3500
3000
2500
Vejo tonsko loljivost premorejo na svetlobo obutljiva tipala, vejo tonsko loljivost lahko zapiemo. Bolj je toka obutljiva, bolj lahko posee v zasienost barve.
8 bitov 4 biti
0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 4
2000
1500
1000
500
D
0
Tabela prikazuje mono tevilo tonskih vrednosti z 8-, 10- in 12-bitnim zajemom toke (piksla) - od 256 prek 1024 do 4096 tonskih vrednosti. ppi/dpi/lpi/bpp
110
ppi/dpi/lpi/bpp
111
ve tonskih vrednosti vidimo na izpisani fotografiji. Toda razmejiti moramo barvno globino zajema fotografije in barvno globino zapisa. Do sedaj ste lahko o barvni globini in o njenem zapisu brali le kot o zapisu z 8-bitno barvno globino (28 = 256 tonskih vrednosti na barvo). Ta nain zapisa zadostuje za vse do pred kratkim znane naprave, ki prikazujejo sliko - od zaslona do tiskalnikov in grafinih osvetljevalnih enot, ki tiskajo na papir, saj je njihova zmonost zapisa samo do 2,2 D. V tem razponu pornitve vidimo zvezno tonsko lestvico, e ima le ta 256 tonskih vrednosti od 0 (zasiene) do 255 (bele). Nove barvne digitalne osvetljevalne enote pa omogoajo zapis na fotografski papir, ki zmore pornitev do 2,6 D. Za ta kontrastni razpon potrebujemo ve tonskih vrednosti, e elimo lep zvezni zapis. Zato barvne osvetljevalne enote zapisujejo z 12 biti (212) po RGB barvnem kanalu, oziroma 4096 tonskimi vrednostmi. Seveda, e ste jih toliko tudi zajeli s tipalom. Barvna globina in pornitev sta pomembni za kakovosten zvezni zapis tonov. Tipalo z ve biti na toko omogoa lepi zvezni zapis pri viji pornitvi. Prav zaradi visoke pornitvene zmonosti (3,6D) imajo diapozitivni filmi tako dobro zmonost reproduciranja barvnih tonov - od najsvetlejih do najbolj zasienih.
112
ppi/dpi/lpi/bpp
Kaj je D? D je enota za pornitev. Pornitev merimo v razponu od najveje svetlosti (D = 0) do popolne pornitve (D = 4). Manj je svetlosti, veja je zasienost. Pornitev merimo z logaritemsko skalo. D 3.0 je 10krat veja od D 2.0. Kontrastni razpon 100 : 1 pomeni pornitev 2.0 D, razpon 1000 : 1 pa e 3.0 D. Z napravo, ki jo imenujemo denzitometer, lahko na fotografiji izmerimo Dmin in Dmax in tako dobimo pornitveni razpon med najvejo svetlostjo in pornitvijo. e je Dmin 0.1 in Dmax 3.5, je pornitveni Dmax = 3,8
Dmin = 0,3
Prikaz vrednosti najveje pornitve diapozitivnega filma in kontrastni razpon, prikazan z gama krivuljo .
D = 3,5
ppi/dpi/lpi/bpp
113
Bolj strma je pornitvena krivulja, vija je gama vrednost. Z diagrama je razvidno, da je zapis filma kontrasten in njegova povprena pornitvena vrednost je D=3.3. Da bi z tipalom prebrali tako mono pornitveno vrednost, mora biti piksel zmoen prebrati vsaj 4096 tonskih vrednosti. To omogoa 12 bitna barvna globina. Za tisk vseh teh tonskih vrednosti iz digitalne datoteke bi potrebovali 12 bitni zapis, ki nam ga omogoaja samo bolje osvetljevalne enote. Ker pa fotografski papir ne zmore pornitvene vrednosti nad D=2.5, fotografije nimajo tako izrazitega kontrasta niti tako izrazitih barv kot diapozitivni fimi.
razpon 3.4 D. Veji je pornitveni razpon, veji zapis tonskih vrednosti doseemo. Seveda pa vedno obstajajo e-ji. Za to poskrbi pornitvena krivulja, ki pove, ali je film, fotografski papir ali zaslon preve ali premalo kontrasten. Pornitveno krivuljo zapisujemo in merimo z gama vrednostjo, ki je merilo za kontrastnost v obmoju med Dmin. in D max. Da ne bi zali preve v teorijo, se seznanimo samo z gama vrednostjo raunalnikih zaslonov, ki so na prvi stik z zapisom digitalne slike. Osnovne gama vrednosti zaslonov so od 1,8 do 2,2. V PhotoShop programu za obdelavo fotografij lahko to vrednost nastavljamo. S posebnimi kalibracijskimi programi in merilniki lahko gama vrednost nastavimo za razline naine izpisovanja fotografije. To monost uporabljajo predvsem v grafinih studijih, kjer elijo s posebnimi ICC profili dosei enako tonsko vrednost od zajema fotografije prek prikaza na zaslonu do konnega tiska. Fotografi te monosti zaradi visoke cene taknih pripomokov nimamo. Zato si moramo pomagati s svojim oesom in s primerjavo originalne slike, digitalno zapisane na zaslonu in konnega izdelka, iztiskanega z napravo za tisk. S to primerjavo nastavimo kontrast zaslona in njegovo gama vrednost. Ko enkrat zadovoljivo kalibriramo zaslon, bomo na njem veliko laje pripravljali sliko za konni tisk.
Zapis fotografije s pornitveno vrednostjo 1,4 D (zgoraj) in 2,2 D (spodaj) ppi/dpi/lpi/bpp
114
ppi/dpi/lpi/bpp
115
Digitalni zapis fotografije
Zapis s samo enim bitom zapie le dve tonski vrednosti: belo in rno.
Zapis s tirimi biti po barvnem kanalu zmore zapisati 16 barv. Na fotografiji je opazno pomanjkanje vmesnih tonov.
Vrnimo se k razpoznavanju tonskih vrednosti tipal. Za preslikavo rtnih predlog (samo bela in rna barva) potrebujemo enobitno tipalo. Z veanjem tevila bitov se s potenco tevila 2 vea monost opisa. Osem bitov pomeni 2 8 ali 256 monih vrednosti za opis neke koliine, v naem primeru barvne globine - tonskih vrednosti. Taka tipala potrebujemo za razpoznavanje sivinskih, poltonskih predlog. Ker tipalo barv ne razpozna, so toke obarvane z RGB filtri. Tako dobimo 3 x 8 (24-bitno) tipalo, ki prepozna 16.777.216 milijonov barvnih 24 kombinacij (2 ). Bolje kamere in skenerji uporabljajo tipalo z 12- ali celo s 14-bitnim tipalom po barvi. Taka tipala lahko zapiejo celo 4.000 do 8.000 tonskih vrednosti. Vrsta zapisa Line art
Za prikaz ikon na zaslonu uporabljajo zapis s samo 16 barvami.
Bitov na toko Potenca t. 2 1 4 8 8 16 24 21 24 28 28 216 224
tevilo barv 2 16 256 256 65 tiso 16,7 milijonov
24-bitni zapis (3 x 8 bitov) vsebuje 16 milijonov tonskih vrednosti. Zapis imenujemo tudi true color, saj ta nain zapisa v popolnosti zadoa za kakovostno videnje slike v skoraj vseh nainih izpisa fotografije. Edino barvne osvetljevalne enote omogoajo zapisati e ve tonskih vrednosti.
Ikone na zaslonu Grayscale 256 color High color True color
116
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
117
Meanje teh tonskih vrednosti z vsako barvo RGB z 12-bitnim tipalom zabelei 68 milijard barvnih odtenkov. Tipalo v digitalni kameri potrebuje najvijo mono loljivost barvne globine po toki. V sonnih dneh so izredni moni kontrasti, tudi prek 1:1000 ali v logaritemskem zapisu prek 3.0 D. Taken razpon v analogni fotografiji omogoajo zabeleiti le najbolji filmi. Nekateri zmorejo celo zapisati tonsko sliko v pornitveni vrednosti motiva 3,6 D. V pornitvenem razponu 3.6 D dobimo v digitalnem jeziku priblino 68 milijard razlinih barvnih odtenkov s 4.000 tonskimi vrednostmi od najveje svetlosti do najvije zasienosti po vsaki RGB barvi posebej. Zaradi mono kontrastnih motivov, ki jih fotografiramo v sonnih dneh ali v studiu z bliskavicami, potrebujemo 12-bitna tipala. Prav tako pri skenerjih, e smo
Fotografirano s kompaktno kamero in s povprenim diapozitivnim filmom - kontrast motiva je prevelik. Tudi najbolji bobenski skener, nam ne omogoa zapisati pravih tonskih vrednosti motiva.
fotografirali analogno na kakovostne diapozitivne filme. Vrednosti tipal, izraene v bitih, pa so pri cenejih kamerah ali skenerjih bolj trgovski dejavnik, kar boste spoznali pri opisu barvne globine v poglavju o skenerjih. Slikovno toko z barvno globino 12 bitov lahko odberemo tako s tipalom v kameri kot s tipalom v skenerju. Vendar lahko le prikaz z barvno osvetljevalno napravo omogoa zapis s tako barvno globino. Te naprave zapisujejo sliko z RGB svetlobo, prav tako kot zasloni, in zato lahko zapiejo vsako toko v njeni celotni tonski vrednosti. Druge naprave za zapis fotografije uporabljajo CMYK subtraktivno barvno meanje. Naini zapisov z dodajanjem barv v praksi ne omogoajo irega razpona zapisa od 256 tonov, to pa je 8 bitov na
Fotografirano s profesionalno, zelo kakovostno digitalno kamero EOS 10D. tehnologija je e tako kakovostna, da je povsem primerljiva s diapozitivnim filmom, e le tega s pomojo skenerja spremenimo v digitalno obliko.
118
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
119
ORIGINAL
ZAPIS FILMA
tiskanje fotografij. Nadaljujemo pa s tisto loljivostjo, ki daje zadovoljivo velikost slike na zaslonih in izpisovalnih napravah. Barvna globina in velikost datoteke.
Izraunali smo e tevilo tok pri neki doloeni loljivosti fotografiranja in skeniranja. Spoznali smo, da preve tok, e jih za poveavo ne potrebujemo, le zaseda prostor v pomnilniku; tudi as prenosa, obdelave in shranjevanja je veji. Zato je dobro zajem motiva ali slike opraviti s takno loljivostjo, kakrno bomo potrebovali. Prav tako je tudi pri zajemu motiva ali slike z vejo barvno globino toke. Skoraj vse digitalne kamere uporabljajo tipala z 10- ali 12-bitno barvno globino. Vse, razen profesionalnih kamer, te 10- ali 12-bitne podatke v fazi procesiranja spremenijo v 8-bitne. Prav tako je tudi pri skeniranju. Zajem in obdelava fotografije sta mona pri 10- in vebitni barvni globini, zapis digitalne slike za tisk pa je moen le v 8-bitni obliki. Razlogi tako pri kamerah kot pri skenerjih so razumljivi. 24-bitno obliko smo e spoznali; vemo, da je to realni barvni zapis in vse naprave, ki izpisujejo fotografijo - razen barvnih osvetljevalnih enot - ne morejo zapisati ve kot osem bitov po barvnem kanalu. In e en element je pomemben. Veje tevilo bitov pomeni tako majhno razliko v kakovosti izpisa, razen na barvni osvetljevalni enoti, da je zapis z 8 biti po barvnem kanalu najbolj optimalen glede na koliino podatkov.
Bitov na toko (RGB) irina slika Viina slike

ZAPIS Z 8-bitnim tipalom
ZAPIS Z 12-bitnim tipalom barvo. Tudi zapis samih pikslov zaradi nanaanja barve ni mogo, zato za iztis 256 tonskih vrednosti uporabljamo enoto dot per inch/dpi. Spoznali smo, koliko dejavnikov vpliva na kakovosten zapis fotografije, predvsem na njene tonske vrednosti. V praksi je bolj preprosto. Vse je odvisno od vaega gledanja na pojem kakovosti in predvsem od vaega dojemanja loljivosti slike in toke. Z zmonostjo visoke pornitve (3.6 D)s teorijo o loljivosti spoznamo, zakaj je diapozitiv najvija monost kakovostnega zajema barvne slike. Vse drugo so njegovi pribliki - tako v svetlosti, pornitvi, zasienosti barv, tonskem zapisu in loljivosti. Toliko o barvni globini ali loljivosti slikovne toke, ki zapisuje tevilo tonskih vrednosti posamezne barve, ki jih tipalo zajema. Z opisom barvne globine se bomo sreali e v poglavju o skenerjih in enotah za osvetljevanje in
120
ppi/dpi/lpi/bpp
24 1.600 tok 1.200 tok

30 1.600 tok 1.200 tok

36 1.600 tok 1.200 tok

Skupno tevilo tok

1.920.000 tok

1.920.000 tok

1.920.000 tok

krat tevilo bitov na toko

46.080.000 bitov

57.600.000 bitov

69.120.000 bitov

Velikost datoteke v MB (nekopresirano)
5.760.000 bytov 5,76 MB
7.200.00 bytov 7,20 MB
8.640.000 bytov 8,64 MB
ppi/dpi/lpi/bpp
121
Zaslon in njegova loljivost Toke (piksli) postanejo vidne ele na napravi, ki lahko digitalne podatke prikae kot sliko. Ko podatke, shranjene v pomnilniku, prenesemo prek raunalnika, grafine kartice in programov na zaslon, vidimo sliko v razlinih velikostih in v razlini kakovosti. Velikost slike na zaslonu doloamo s tremi dejavniki: loljivostjo zaslona, velikostjo zaslona in s tevilom tok, ki sestavljajo sliko. Z loljivostjo zaslona doloamo velikost vsake toke (piksla) na njem. V tabeli si lahko ogledate priporoljivo loljivost svojega zaslona glede na njegovo velikost. Tabela loljivosti glede na velikost zaslona (ocene od 5 kot najbolje do 1 kot najslabe) Velikost zaslona 14
Na zaslonu moramo nastaviti takno loljivost, da je tekstovni del, v katerem so razlini meniji, lahkotno berljiv.
640 X 480 5 3 2 2 1
Loljivost (ppi) 800 X 1024 X 600 768 3 4 3 2 2 2 5 5 4 3
1280 X 1024 1 2 3 5 5
1600 X 1200 1 1 1 2 3
15 17 19 21
Pri oceni 5 dobimo optimalno loljivost za ogled tako fotografij kot teksta. Z vijo loljivostjo teje beremo tekstovni del in poveujemo fotografije, z nijo loljivostjo vidimo prevelike tekstovne elemente, fotografije pa moramo prekomerno pomanjevati.
122
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
123
e pred sedmimi, osmimi leti so zasloni imeli fiksne loljivosti, s sodobnejimi grafinimi karticami pa loljivost zaslona lahko nastavljamo. Dananje grafine kartice so e tako zmogljive, da brez teav doseete optimalne loljivosti za 14-, 15in 17-palne zaslone. Ali vaa grafina kartica zmore priporoljivo loljivost 19- in 21-palnih zaslonov, pa boste izvedeli pri svojem prodajalcu raunalnike opreme. Primer: V tabeli so standardne loljivosti 14-, 15, 17-, 19- in 21-palnih zaslonov. Imamo digitalno kamero z loljivostjo 1.280 x 1.024 tok. S to loljivostjo bomo dobili posnetek, ki bo v polni velikosti zaslona kakovostno prikazan na zaslonih z loljivostjo 1.280 x 1.024 tok. Ta ista
e je na razlino velikih zaslonih nastavljena ista loljivost, bo fotografija vedno zapolnila enak del zaslona.
17 15 14
fotografija bo na zaslonih z loljivostjo 800 x 600 tok celo veja, pri loljivosti 1.600 x 1.200 tok pa manja od velikosti zaslona, e gre za kakovosten prikaz. Povedano drugae - ve slikovnih tok premore digitalna slika, vejo bomo lahko videli na zaslonu; ali obratno - manj tok premore slika, manjo bomo videli na zaslonu, e elimo kakovosten prikaz. Seveda lahko sliko na zaslonu tudi poveujemo ali pomanjujemo. Toda e nimamo dovolj tok, se lete vidno poveujejo in zato vidimo manj kakovostno sliko; e pa sliko pomanjujemo in toke stiskamo, ne opazimo vije kakovosti, saj vije loljivosti od nastavljene zaslon ne premore. Toka (piksel) nima velikosti in je ne moremo izmeriti. Toki damo oprijemljivo velikost, ele ko zapiemo, koliko tok je v neki dolinski enoti. Uveljavil se je zapis tevila tok na palec ali ppi (Pixel Per Inch). Doloa nam velikost slike na zaslonu pri neki doloeni loljivosti. Na zaslonu so piksli podobni kvadratom. Bolj ko jih stisnemo, manj so opazni. Veji ko so, manj jih je na dolinsko enoto, v naem primeru na palec, in so zato bolj opazni. Da pa v stiskanju in s prevelikim tevilom tok ne pretiravamo, lahko izraunamo, koliko tok na palec potrebujemo glede na velikost naega zaslona in njegovo nastavljeno loljivost.
ppi/dpi/lpi/bpp
124
ppi/dpi/lpi/bpp
125
Poveevanje slike z loljivostjo 250 x 400 tok na zaslonu s 1.280 x 1.024 tokami: Fotografija je 5-krat manja od loljivosti zaslona, zato je kakovostno zarisana na zaslonu samo v velikosti, ki je 5-krat manja od velikosti zaslona. Bolj ko sliko poveujemo, slaba je kakovost zapisa.
Seveda so te loljivosti primerne samo za ogled fotografij na zaslonu. Kako izraunamo ppi? e tevilo tok (pikslov) delimo s irino in viino zaslona, pridemo do tevila tok na palec ali ppi (Pixel Per Inch). S tem smo toke izmerili in njihovo tevilo na palec prilagajamo na eleno loljivost zaslona. Velikokrat ste sliali in tudi verjeli, da je 72 ppi tisto pravo tevilo tok na palec za kakovostno loljivost Priporoljiva loljivost na palec za razline velikosti zaslonov Velikost zaslona po diagonali / irina zaslona - palec 14 palcev 15 palcev 17 palcev 19 palcev 21 palcev / 9,7 / 10,6 / 12,5 / 14,4 / 15,9 66 ppi 82 ppi 106 ppi 119 ppi 132 ppi 165 ppi 60 ppi 75 ppi 97 ppi 109 ppi 121 ppi 151 ppi 51 ppi 64 ppi 82 ppi 92 ppi 102 ppi 128 ppi 44 ppi 56 ppi 71 ppi 80 ppi 89 ppi 111 ppi 40 ppi 50 ppi 64 ppi 72 ppi 80 ppi 101 ppi
Loljivost zaslona (ppi) 640 X 480 800 X 600 1.024 X 768

Zaslon z nastavljeno loljivostjo 1.600 x 1.200 tok: Sliko s 1.600 x 1.200 tokami vidimo ez cel zaslon v odlini kakovosti. Pri pomanjevanju slike toke zmanjujemo, vendar zaslon ne zmore prikazati bolj ostre in tonsko bolj kakovostne fotografije.
1.152 X 864 1.280 X 1.024 1.600 X 1.200
Vejo loljivost izraeno v pixlih, pomanjujemo, ve dpi dobimo in obratno, e poveujemo manjo loljivost izraeno v dpi dobimo. Za ekransko loljivost zadostujejo zgoraj navedene enote izraene v ppi. ppi/dpi/lpi/bpp
126
ppi/dpi/lpi/bpp
127
na vaem zaslonu izrisane fotografije v velikosti 1:1. S tabele lahko razberete, da ni tako. e boste fotografijo skenirali s preveliko loljivostjo, boste dobili ve pikslov. Zato boste morali fotografijo na zaslonu pomanjevati, kar pomeni vejo datoteko, poasneje skeniranje in teji ogled na zaslonu. e pa boste imeli premalo tok na palec (ppi), bo slika manja, treba jo bo poveevati, zato bo slabe kakovosti in z vidnimi piksli/tokami. Izraun za pravo loljivost slike na zaslonu, predstavljeno s tevilom tok na palec (ppi), je preprost. Primer: Imate zaslon z 21 palci po diagonali. irina zaslona je 15,9 palcev (40.5 centimetra), viina je 12,8 palcev (32.5 centimetra). Nastavljena loljivost zaslona je 1.280 x 1.024 tok. S koliko ppi je treba skenirati, da vidimo fotografijo v velikosti 1 : 1? 1.280 tok / 15.9 (irina zaslona) = 80.5 ppi 1.024 tok / 12,8 (viina zaslona) = 80 ppi Preverimo: 15,9 x 80 ppi = 1.272 tok 12,8 x 80 ppi = 1.024 tok Prili smo do podatka, da za 21-palni zaslon in
128
ppi/dpi/lpi/bpp
njegovo priporoljivo loljivost zadostuje skeniranje z loljivostjo 80 ppi. e bi fotografijo velikosti 5 x 4 (13 x 10 cm) eleli videti v isti kakovosti ez cel zaslon, bi potrebovali loljivost 256 ppi. Velikost zaslona delimo z velikostjo fotografije in dobimo faktor, s katerim pomnoimo e izraunano loljivost zaslona. Primer: 15,9 / 5 = 3.18 12,8 / 4 = 3.2
17-palni zaslon ima po irini 12.5 palca. Standardna loljivost (resolucija) tega zaslona je 1.024 x 768. Torej bo kakovostna slika v velikosti 1.600 x 1.200 tok celo veja od zaslona.
80 ppi x 3.18 = 255 ppi 80 ppi x 3.2 = 256 ppi
Sedaj vemo! Pri fotografiji iz digitalne kamere je loljivost razumljiva. Velikost slike na zaslonu je odvisna od tevila tok, ki jih premore tipalo, in loljivosti zaslona. Pri skeniranju je drugae. Velikost fotografije lahko doloimo s tevilom tok (pikslov), vendar zaradi morebitnega tiskanja raje uporabljamo
ppi/dpi/lpi/bpp
129
Adobe Gamma Assistant. e je treba lahko z njegovo pomojo nastavite novo vrednost. Orodje dobite z programom PhotoShop.
tevilo tok na palec - ppi. Seveda pa vse, kar je bilo do sedaj zapisano o tevilu tok na palec, o velikosti in kakovostno prikazani fotografiji, velja le za gledanje fotografije na zaslonu, kar bomo spoznali v nadaljevanju. Zasloni imajo e eno pomembno lastnost. Piksel je zapisan z RGB barvnim meanjem, standardna gama vrednost zaslona pa je od 1,8 do 2,2. Zaradi RGB zapisa, dobre svetlosti, pornitve in zasienosti barv dobimo na zaslonu prave tonske vrednosti ele pri viji gama vrednosti kot na filmu ali tiskovini. Mnogi boste razoarani nad svojimi iztiskanimi fotografijami, e jih boste primerjali z zaslonsko sliko. Zapis s svetlobo in z RGB barvnim meanjem prikae veliko iri barvni razpon kot izpis, ki uporablja CMYK barvno meanje. Tako analogne kot digitalne barvne osvetljevalne naprave uporabljajo RGB nain zapisa. Zato v primerjavi z njimi razni kapljini in sublimacijski tiskalniki ne dosegajo iste kakovosti. Govorim o visoki kakovosti. Va pogled na kakovost je lahko manj kritien in v praksi fotografije iz kapljinih tiskalnikov zadovoljujejo veino manj zahtevnih fotografov. V nadaljevanju si oglejmo kakovost zapisa digitalne slike z razlinimi napravami za izpis.
Nastavljena gama vrednost 1. Zapis temnejega dela fotografij bo nepravilen.
Odvisno od zaslona, je pravilno nastavljena gama vrednost med 1.8 in 2.2.
Nastavljena gama vrednost 3. Fotografija je prekontrastna in brez zapisa srednjih tonskih vrednosti.
130
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
131
Tisk fotografije in potrebna loljivost V prejnih poglavjih smo spoznali, da je kakovost fotografije bolj ali manj osebno mnenje vsakega posameznega gledalca. Ko fotografi spoznajo prednosti digitalne fotografije, predvsem hitrega ogleda posnetih fotografij in takojnjega tiska na censko dostopnih kapljinih tiskalnikih, klasino izdelane fotografije izgubijo svojo vrednost. Kljub slabi kakovosti natiskana fotografija v celoti zadovoljuje, e posebej e so jo fotografi izdelali sami. Toda doloene zakonitosti glede kakovosti e vedno obstajajo. Vemo, da je diapozitiv z analognim nainom zapisa najbolji pribliek izvirnemu motivu. Vemo tudi, da je zapis z RGB barvnim meanjem tonsko iri od zapisa s CMYK barvnim meanjem. Toda tudi pri tiskanih fotografijah z barvami CMYK obstajajo doloene zakonitosti.
Durst THETA spada med najbolje barvne osvetljevalne naprave.
132
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
133
Ceneji kapljini tiskalniki in namizni skenerji dajo fotografu prehitro obutek kakovosti.
Grafina tehnologija je med prvimi uporabila digitalni zapis za preslikavo fotografije in sprejela standarde glede njene kakovosti. Grafina tehnologija je vrhunska, temu primerno zelo draga in zato nedosegljiva povprenemu fotografu. Pojem kakovosti se je s cenejo tehnologijo zelo spremenil. Ceneni skenerji in kapljini tiskalniki so prinesli nije kakovostne standarde in nove monosti izpisa fotografije. V grafiki je bil za kakovosten analogni zapis na film in nato za tisk pomemben samo raster 152 lpi (60 linij na cm). Dosegli smo ga z osvetlitvijo originala na poltonske filme prek filtrov RGB in s poltonskimi rastri, ki so imeli 152 linij na palec (lpi). Postopek je bil zapleten. Potekal je z osvetljevanjem originalov na zelo mehke poltonske filme (maske), sledilo je osvetljevanje poltonskih filmov z e razvitimi maskami za korekturo in na koncu rastriranje poltonskih razvitih filmov prek poveevalnikov na
izredno kontrastne Lith filme. Ne boste verjeli, to tehnologijo barvnega separiranja in rastriranja smo uporabljali e v zgodnjih 90. letih, seveda poleg zelo dragih digitalnih skenerjev, na katerih smo skenirali samo diapozitive za zahtevne tiskovine. V digitalni grafini in fotografski tehniki je drugae. e elimo govoriti o kakovosti in jo tudi razumeti, moramo najprej spoznati enote, s katerimo jo opisujemo. Te enote so bpp (Bit Per Pixel, bitov na toko), ppi (Pixel Per Inch, tok na palec), lpi (Line Per Inch, linij na palec) in dpi (Dot Per Inch, pik na palec). Med seboj razline enote so glavni vir nerazumevanja; mnogokrat jih tudi meamo med seboj. Nerazumljive so razlike med ppi, dpi, lpi in med razlinim zapisom slikovne pike, njene globine ali njenega prepoznavanja tonskih vrednosti, bpp. S prihodom digitalne tehnike imamo ve monosti, da fotografijo spravimo na trdno podlago. Ogled fotografije na zaslonu in njeno kakovost smo si e ogledali. Razjasnili smo si razliko med tevilom tok iz digitalne kamere ali skenerja in med loljivostjo zaslona. Fotografijo, ki jo vidimo na zaslonu, pa lahko osvetljujemo ali tiskamo v razlinih tehnikah. S kapljinimi in s termo-sublimacijskimi tiskalniki tiskamo v tehniki meanja CMYK s tekoimi barvami ali barvnimi folijami. V grafini tehniki z laserskimi osvetljevalnimi enotami izdelamo tiri rno-bele filme
tevilo tok (pikslov) nam ni ne pove, kolikna bo stiskana fotografija. Za opis tiskane fotografije kot mero uporabljamo dpi (Dot Per Inch), ki nam pove, koliko tok izhodne loljivosti bo imela fotografija za tisk, pri tiskalnikih pa, koliko tok na palec izpiejo.
134
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
135
Loljivost zaslona in loljivost za tisk. Razlika je oitna.
za vsako barvo CMYK posebej in nato tiskamo. V foto labolatorijski tehniki pa sliko osvetlimo z barvnim RGB laserskim zapisom. Toda loljivost, ki je potrebna za dober zapis, je za razline naprave razlina. Loljivost, ki je za zaslone odlina, je neprimerna za tisk ali osvetljevanje tudi za povpreno zahtevnega gledalca. Pred tiskom slike je treba biti pozoren e na nekaj. Zajem slike tako z digitalno kamero kot s skenerjem je vedno v RGB nainu. Izvirni zapis je torej v aditivnem barvnem meanju in tako prirejen za prikaz posameznih tok s svetlobo. Za zaslon in barvne osvetljevalne naprave je taken zapis pravi. Za tiskanje pa je treba sliko iz RGB barvnega meanja spremeniti v CMYK nain barvnega meanja. Vse tiskalne barvne naprave uporabljajo subtraktivno barvno meanje, s katerim barve dodajamo drugo
drugi. Zato je treba izvirno obliko zapisa RGB spremeniti, kar lahko opravite na ve nainov. Nekateri programi za krmiljenje tiskalnikov sami spremenijo RGB zapis v CMYK, kakrnega potrebujejo. Veina skenerskih programov omogoa po skeniranju avtomatsko spremembo izvirnega
Sprememba iz RGB v CMYK barvno meanje je preprosta. Zahtevneji pa si lahko sami pripravijo razline tabele barvne separacije.
136
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
137
Pixel Per Inch (tok na palec), reemo lahko tudi kvadrati na palec - v vsakem pikslu posebej je zapisano tevilo tonskih vrednosti, ki jih je toka zajela.
zapisa v CMYK zapis. S programi za obdelovanje fotografij pa je pretvorba enostavna in na zaslonu tudi opazna, saj se doloene barve v nainu CMYK ne morejo zapisati. Priporoam, da pretvorbo vedno opravite v programih za obdelavo fotografij; sliko lahko tako nadzirate in primerjate z izvirno v RGB obliki. Po potrebi opravite doloene popravke. Samo pri drajih skenerjih so dodani programi za pretvorbo iz RGB v CMYK, ki naredijo pretvorbo bolje kot, recimo, PhotoShop.
Line Per Inch (linij na palec) zdruuje najmanje pike dot v celoten poltonski zapis, ki ga e zmore zapisati tiskalna naprava. Samo za primerjavo lahko reemo, da je ena linija en piksel.
Loljivost slike / ppi (Pixel Per Inch) Spoznali smo e, da toka, piksel, nima oblike niti mere. Naprave za tisk fotografij pa potrebujejo prav to. tevilo tok, ki jih zapiejo na papir, mora biti tono doloeno, da lahko natisnejo pravo velikost slike v vsej njeni kakovosti. Zato za loljivost digitalnega zapisa fotografije iz raunalnikega bitnega programa (recimo PhotoShop) do izpisovalne naprave uporabljamo ppi (Pixel Per Inch). V tej meri, ki vsebuje celoten numerini zapis toke, so shranjeni vsi podatki o loljivosti fotografije in njeni tonski vrednosti. Z raunalnikim programom za obdelavo fotografij zelo enostavno nastavimo eleno loljivost in takoj dobimo podatek, v kakni velikosti bo fotografija
Dot Per Inch (tok na palec) prikae najmano loljivost, ki jo je sposobno zapisati tiskalna naprava. Ker linijo tiskamo z nanosom barve, jo je treba spremeniti v tonsko obliko. To doseemo z majhno toko dot. Tu je razlika med zapisom 300 dpi osvetljevalnih enot in primerljivim iztisom z 2540 dpi.
Ve ko slika premore tok, vejo si jo boste lahko ogledali na zaslonu ali kakovostno natisnili. ppi/dpi/lpi/bpp
138
ppi/dpi/lpi/bpp
139
Velikost slike 1.024 x 768 tok: Njena velikost pri loljivosti 72 ppi znaa 36 x 27 cm, pri loljivosti 300 ppi pa samo 8 x 6 cm.
lahko kakovostno iztiskana. Ker obstajo ve nainov izpisa, so loljivosti slike lahko razline. Spoznali smo, da se pri zaslonski sliki loljivost spreminja glede na velikost zaslona in njegovo nastavljeno loljivost. e ste do sedaj skoraj vsi mislili, da je prava loljivost 72 ppi, sedaj e veste, da se le-ta giblje od 60 do 110 ppi in ve, odvisno od nastavljene loljivosti vaega zaslona. Loljivost slike za tisk ali osvetljevanje pa ima zopet svoja merila. Zelo enostavno bi lahko rekel: Od 150 do 200 ppi loljivosti za tisk s kapljinim tiskalnikom, 300 ppi za tisk s sublimacijskimi tiskalniki in 300 do 400 ppi loljivosti za osvetljevanje z barvnimi osvetljevalnimi napravami na klasien fotografski papir in z grafinimi osvetljevalnimi napravami. Manj tok na palec (ppi) potrebuje naprava za tisk, vejo fotografijo z e doloenim tevilom tok dobimo seveda v razlini kakovosti glede na nain izpisa.
Loljivost, ppi - dpi Pri barvnih osvetljevalnih napravah za opis loljivosti slike uporabljamo tevilo tok na palec (ppi). Pri tiskalnikih in grafinih osvetljevalnih enotah pa zaradi rasterskega zapisa uporabljamo enoto dpi (Dot Per Inch). Piksel je celota. Kot celotno toko ga lahko s tremi RGB svetlobami osvetlimo na zaslon ali z barvno osvetljevalno napravo na fotografski papir. Iz vejega tevila majhnih pik (dot) pa sestavljamo celoto - piksel. Pri tiskanju tonske vrednosti vsake posamezne barve CMYK sestavljamo z mnoico manjih pik (dot); razline tonske vrednosti se meajo in dobimo razline barvne vzorce.
Toke dot so zdruene v enoto Line - linija. Na tiskovini zaradi veje ali manje rasterske pike in s tem meanjem tiskane toke z belo barvo papirja vidimo vmesne tonske vrednosti.
Na levi je zapis s pikslom, na desni zapis z dot, pikami, v matrini obliki 16 x 16, ki omogoa zapis 256 tonskih vrednosti.
Bele linije v nainu zapisa z tokami - dot, so samo zaradi prikaza naina zapisa.
140
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
141
POT OD ORIGINALA DO FOTOGRAFIRANJA, PRIKAZA SLIKE NA ZASLONU, PRETVORBE IZ RGB V CMYK IN RAZLINI NAINI IZPISA FOTOGRAFIJE
Za sublimacijski tisk je treba najprej RGB zapis spremeniti v zapis za tiskanje CMYK. Sprememba barvnega meanja nam RGB zapis spremeni v 70% magente in 90% rumene. Ti dve zmeani barvi na papirju tvorita pribliek barve, kakrno vidimo v RGB zapisu. Zapis omogoa loljivost 300 tok na palec in s tem nevidne toke. Levo spodaj: Za kapljini tisk prav tako potrebujemo zapis CMYK. Tisk poteka s kapljicami barve, druga poleg druge v FM (Frequency Modulation) rastrskem nainu. Ta nain tiska omogoa v visoki loljivosti zapisa skoraj nevidne toke. Toda loljivost kapljinih tiskalnikov takne loljivosti zaenkrat e ne omogoa, zato je raster opazen in ne omogoa zveznega tonskega naina z 256 tonskimi vrednostmi. Izpis fotografij je v veini primerov preve kontrasten. Desno spodaj. Grafini tisk z AM (Amplitude Modulation) rastrom toke so v enakem zaporedju, veje ali manje glede tonske jakosti zapisa. Zaradi nezmonosti zapisa s 300 lpi, je raster viden tudi s prostim oesom.
Original
Tipalo zajame vpadno svetlobo.
Analogno/digitalni konverter spremeni sliko v matematino obliko v RGB zapisu. R=200 G=30 B=100
Osvetljevanje z barvno osvetljevalno enoto na fotografski papir poteka prek treh barvnih laserjev. Zapis je v RGB obliki in s 300 do 400 tokami na palec.
Po prenosu digitalno zapisane slike v raunalnik se slika prikae na zaslonu z razlino mojo osvetlitve posamezne RGB barve. Zaslon zapie sliko v RGB obliki z aditivnim barvnim meanjem. 0 pomeni, da toka na zaslonu ni osvetljena in tista toka ostane rna. Veja je intenzivnost zapisa toke doloene barve, veja je svetlost barve. Vse tri barve, izraene v svoji najveji svetlosti, skupaj tvorijo belo svetlobo. S poveevalnim steklom boste na zaslonu opazili, da je zapis barve odvisen od razline intenzivnosti treh osnovnih barv spektra.
R=200 G=30 B=100

142
ppi/dpi/lpi/bpp ppi/dpi/lpi/bpp
143
R=255 G=255 B=255
Naini osvetljevanja in tiskanja Najprej si oglejmo, zakaj potrebujemo razlino velike izhodne loljivosti in zakaj imajo tiskalniki in osvetljevalne enote razline naine zapisovanja. Bistvo je v nainu zapisa. Barvne labolatorijske osvetljevalne enote in sublimacijski tiskalniki zapisujejo vsako toko zvezno, toko po toko, drugo za drugo in z vsemi vrednostmi, ki jih vsebuje toka. Za kakovosten zapis potrebujemo sliko z loljivostjo 300 ppi, 300 ppi loljivosti mora imeti osvetljevalna enota, oziroma 300 dpi loljivosti zapisa mora imeti sublimacijska tiskalna enota. Tu pridemo do e znane razlike; osvetljevalne enote za opis loljivosti uporabljajo enoto ppi, tiskalniki pa dpi. Naslednja naina tiskanja sta s kapljinimi tiskalniki in grafini tisk, kjer se za zapis uporablja b osvetljevalna enota. Oba uporabljata rasterski nain zapisa, tonsko vrednost barve pa zapisujeta z manjo ali vejo piko. e neka stvar je zelo pomembna pri rasterskih grafinih osvetljevalnih enotah in tiskalnikih. Ko berejo piksel, ki ima svojo barvno vrednost, ga zapiejo z tokami/dot za vsako barvo barvnega meanja CMYK posebej, z razlino jakostjo. Vijo loljivost izpisa dpi nasproti ppi potrebujemo zato, ker grafini rastrski zapis barvno vrednost toke
144
ppi/dpi/lpi/bpp
R = rdea G = zelena B = modra C = cian M = magenta Y = rumena K = rna ORIGINAL

Barvna osvetljevalna enota Sublimacijski tiskalnik
R+B
C+Y
R+G
G+B
Kapljini tiskalniki, grafini tisk
ZAPIS NA ZASLONU
C+Y
R+B
R+G
G+B
ppi/dpi/lpi/bpp
145
Na levi je zapis s pikslom, v sredini zapis linije z tokami dot in desno FM rasterski zapis kapljinih tiskalnikov.
zapisuje v kvadratu, matrini obliki, imenovani raster. Vija je loljivost slike in grafine osvetljevalne enote, ve tonskih vrednosti se lahko zapie. Vzorec toke vsake barve posebej, ki smo jo zapisali v matrini obliki z vejim tevilom pik (dot), imenujemo poltonska pika. Tako izpisana rastrska pika mora lovekemu oesu predstaviti pravi tonski zvezni zapis. Za kakovosten zapis potrebujemo vsaj 256 tonskih vrednosti. Od loljivosti izhodne enote in gostote rastra, poltonske pike, je odvisna kakovost in natannost tiska. Toko, ki je sestavljena iz ve tok (dot), imenujemo linija. Linije pa izmerimo z enoto line per inch/lpi. Kapljini tiskalnik nadomea matrino piko s
tiskanjem spremenljive pike (dot) v FM (frekvennem) rasterskem zapisu. Ve barve je na sliki, ve tok se zapie. Manj je barve na delu slike, manj tok zapie tiskalnik. Ta nain tiska je zaenkrat od vseh natetih zapisov najslabi, saj edini ne omogoa zapisati 256 tonskih vrednosti, predvsem zaradi premajhne loljivosti tiskanja. Vse skupaj je videti dokaj zapleteno za preprosto razumevanje razlinih nainov zapisa. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako izraunamo potrebno loljivost fotografije (ppi) za posamezne tiskalnike, kakne so loljivosti zapisov razlinih tiskalnih in osvetljevalnih naprav ter koliko tonskih stopenj lahko doseejo.
Zgoraj zapis tonskih vrednosti s osvetljevalno enoto, piksel za pikslom. V sredini grafini rasterski zapis z linijo in spodaj zapis z frekvennim zapisom kapljinih tiskalnikov.
146
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
147
Loljivost osvetljevanja in tiskanja Vpraanje Zakaj v praksi za najvijo kakovost potrebujemo loljivost slike 300 ppi in 256 sivinskih tonov na barvo za tisk ali 1.024 za osvetljevanje?
Zanimo z e znanim pojmom. To je loljivost lovekega oesa. Vemo, da loveko oko razloi priblino 10 linij na milimeter, to je 254 linij na palec. Vemo tudi, da za kakovosten zvezni tonski tisk (barvna globina) na papir, na katerem lahko doseemo najvijo pornitveno vrednost do 2.2 D, potrebujemo vsaj 256 tonskih vrednosti (0 do 255), kar doseemo z 8-bitno barvno globino datoteke za vsako tiskano barvo posebej. Za osvetljevanje na barvnih osvetljevalnih enotah potrebujemo zapis s 1.024 tonskimi vrednostmi, kajti barvna osvetljevalna enota zmore na fotografskem papirju dosei vejo pornitveno vrednost, do 2.6 D, kar dobimo z 10bitnim zapisom po barvi. In kako to doseemo? Za kakovostno videnje zadostuje 254 zapisanih tok na palec. Vzamemo e nekaj rezerve in dobimo e znano loljivost slike 300 ppi. e enota za izpis omogoa zapisati 300 tok na palec zvezno v polni velikosti, torej toko za toko, smo dosegli
148
ppi/dpi/lpi/bpp
kakovosten nain zapisa. Tok, s katerimi smo zapisali bitno sliko, ni videti. Da vidimo e tonsko in barvno pravilen zapis, ki zadostuje lovekemu oesu, potrebujemo zapis z 256 tonskimi vrednostmi po barvi. To doseemo z 8-bitnim zapisom po barvi. S takno loljivostjo slike in slikovne toke, piksla, v tisku dobimo zadovoljivo oster in barvno kakovosten zapis digitalne fotografije. Zasloni in barvne osvetljevalne naprave prikaejo izredne barvne vrednosti zaradi zapisa digitalne slike v RGB nainu. Pri opisu loljivosti zaslona smo ugotovili, da 8-bitni zapis po barvi v celoti zadostuje, e uporabljamo naprave za tisk z najvejo pornitveno vrednostjo 2.2D. Za iri razpon bi potrebovali po vsaki RGB barvi 10- ali celo 12-bitno grafino kartico, da bi videli tudi v temnih delih slike celoten tonski zapis. Zaenkrat potrebujejo tako kakovosten prikaz barv samo v fotografskih labolatorijih, kjer e uporabljajo digitalne barvne osvetljevalne enote z 10- ali 12-bitnim zapisom po barvi, torej s 30- ali 36-bitnim zapisom v celoti; pa e to samo za vrhunsko kakovost pri pregledu digitalne fotografije. Barvne osvetljevalne naprave osvetljujejo na klasien fotografski papir vsako toko posebej v loljivosti 300 ppi. Nekatere zmorejo osvetljevati tudi z loljivostjo 400 ppi. Spoznali smo e, da ima toka
ppi/dpi/lpi/bpp
149
Razline naprave za tiskanje uporabljajo vsaka svoj nain zapisa in s tem drugane enote.
obliko kvadrata. Ker so kvadrati zgoeni na 300 ali celo 400 na palec in s tako gostoto tudi zapisani drug za drugim, so s prostim oesom nevidni. Takemu zapisu pravimo zvezni zapis. Osvetljevalne naprave lahko zaradi osvetljevanja z RGB svetlobami loljivost toke in njeno tonsko vrednost zapiejo v celoti. RGB laserska svetloba barvno zapie vsako toko posebej, barvno vrednost toke pa e prej doloi program. Najbolje osvetljevalne naprave zmorejo vsako toko posebej zapisati s 36-bitno barvno globino. To nam prinese celih 68 milijard barvnih vrednosti (2 36). Toda zaradi razpona pornitve 2.6 D toliko tonskih vrednosti na fotografiji niti ne razloimo. Zato zadostuje zapis s 30 biti. Z razvojem boljih papirjev, ki bodo omogoali vijo pornitveno vrednost in s tem monost nije gama vrednosti, 1.5 ali celo 1.0, bo viden e iri barvni razpon. Vendar je zapis na barvni osvetljevalni napravi e tudi sedaj dale najkakovostneji zapis digitalne fotografije. e nekaj govori v prid zaslonov in barvnih osvetljevalnih enot. Nain zapisa RGB, torej aditivno barvno meanje, premore iri barvni razpon v barvnem spektru. Zato tiskalniki, ki zaradi zapisa na papir uporabljajo subtraktivno barvno meanje CMYK, e v osnovi ne zmorejo tako kakovostnega barvnega zapisa.
Sublimacijski tiskalniki se e najbolj pribliajo kakovosti tiska, kakrnega omogoajo barvne osvetljevalne enote. Tehnologija omogoa zapisovanje z 8 biti oziroma 256 tonskimi vrednostmi po barvi, s katero tiskamo. Tiskalnik toko na foliji, na kateri je barva, segreje in barva se izlui. To lahko naredi z 256 razlinimi temperaturami in tako zapie 256 tonskih vrednosti za vsako barvo posebej. Ker je CMYK zapis s folijami transparenten, se barve med seboj meajo in tako nastane zadovoljiv barvni zapis z mono loljivostjo 300 dpi, kar je tudi pomembno. Tiskalnik lahko zapie vseh 300 ppi, kolikor smo jih nastavili za loljivost slike. S tako loljivostjo so pike neopazne. Vendar je loljivost datoteke 300 ppi in loljivost zapisovanja oziroma tiskanja s 300 dpi primerna samo za osvetljevalne barvne labolatorijske naprave in sublimacijske tiskalnike, ki vsako toko posebej zvezno osvetljujejo ali tiskajo. Seznanili se bomo e z enoto lpi. Loljivost slike v raunalnikem programu lahko poljubno nastavljamo. Sliko lahko stisnemo na gostoto 300 ppi, kar zadostuje, da ostanejo toke po tisku nevidne. V vsaki toki je tudi popoln zapis njene barvne tonske vrednosti. Koliken je, je odvisno od tipala v kameri ali skenerju, s katerim smo zajeli sliko. Za kakovostno tiskanje zadostuje
Kapljini tiskalnik nadomea matrino piko s tiskanjem spremenljive pike (dot) v FM (frekvennem) rasterskem zapisu.
150
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
151
8-bitni zapis ali 256 tonskih vrednosti, kar pa e vemo. Razline naprave za tiskanje uporabljajo vsaka svoj nain zapisa in s tem drugane enote. e enkrat si oglejmo nain zapisa z barvno osvetljevalno napravo in s sublimacijskim tiskalnikom. Osvetljevalna enota vsako toko zase osvetljuje z tremi barvnimi laserji RGB in z meanjem svetlobe ustvari tonski zapis. To pomeni, da se vsak toka zapie v svoji tonski in z meanjem treh barv v svoji barvni vrednosti. Ker vemo, da 300 zapisanih tok na palec zadostuje in ker je vsaka toka zapisana v svoji barvni in tonski vrednosti, se pri osvetljevalnih enotah zadovoljimo z loljivostjo slike 300 ppi. Torej za zapis loljivosti uporabimo enoto ppi. Pri sublimacijskih tiskalnikih je drugae. Zapisovanje je v CMYK obliki. Torej barve dodajamo drugo na drugo. Za kakovosten izpis potrebujemo 300 ppi loljivosti slike, vsak piksel posebej pa se tirikrat zapie zapovrstjo drug na drugega z drugano tonsko vrednostjo. To doseemo, kot smo e spoznali, z razlino temperaturno segrevanja vsake barvne folije CMYK posebej. Ker lahko segrevamo vsako toko posebej, zadostuje loljivost slike 300 ppi. Ti tiskalniki omogoajo vsako toko posebej
152
ppi/dpi/lpi/bpp
zapisati z 256 tonskimi vrednostmi. Ve doloene barve vsebuje vhodna toka, bolj bo folija na tistem delu segreta in ve folije se bo izluilo na papir. Ker pa loljivost toke zapisujemo rastersko, uporabljamo za loljivost zapisa enoto dpi. Grafine laserske osvetljevalne naprave, laserski tiskalniki in kapljini tiskalniki pa tonske vrednosti dosegajo na drugaen nain. Zapis tonskih vrednosti je rasterski, torej toke gradimo z vejimi ali manjimi pikami, imenovanimi dot. Z grafino tehnologijo lahko doseemo najvejo loljivost tiska 200 lpi. Vije loljivosti ne moremo dosei zaradi tehninih omejitev tiska. Pa e to loljivost lahko doseemo le z najboljimi osvetljevalnimi enotami, tiskarskimi stroji in najboljimi, povrinsko obdelanimi (premaznimi) papirji. V grafini tehniki loljivost poltonskih tok doloamo s tevilom linij na palec. Vsaka linija pa vsebuje ve manjih tok, imenovanih dot. Da je pika immanja in da vseeno lahko zapiemo sliko z 256 tonskimi vrednostmi, potrebujemo zapisovalno napravo z vsaj 2400 dpi loljivosti zapisa. Da bi dobili v zapisu CMYK teoretino mono loljivost 300 lpi v 256-tonskem zapisu, potrebujemo tiskalnik ali enobarvno osvetljevalno enoto za grafini
Toka/piksel, zapisana v bit map obliki, v razlinih poveavah: Zgoraj mono povean zapis toke v matrini obliki 16 x 16, kjer lahko doseemo 256 sivinskih tonov. V sredini nekajkrat poveane toke, v katerih manjih pik, dot, ne opazimo. Enoto imenujemo linija na palec lpi. Spodaj rasterski zapis v velikosti 1 : 1. Iz piksla prek majhne pike, dot, dobimo pravilen tonski zapis. Za zapis nevidnih tok pa bi potrebovali vsaj 254 linij zapisa na palec. ppi/dpi/lpi/bpp
153
tisk z vsaj 4800 dpi. Tako loljivost potrebujemo zaradi zapisa rasterske poltonske pike/lpi. Barve se v tisku med seboj meajo, vsaka je zapisana z razlinimi tonskimi vrednostmi in na koncu dobimo meano barvo. Zato mora biti vsaka toka ustrezno zapisana. Toka pa se zapisuje v matrini obliki in zato potrebujemo visoko loljivost zapisa.
Razlini zapisi bitne slike
Za primer vzemimo kakovosten grafini tisk. Dnevni asopisi zaradi slabe kakovosti papirja in hitrosti tiska uporabljajo 100 rasterskih pik na palec (lpi), zato fotografije opazimo kot pikaste. Kakovostne reklamne tiskovine in revije tiskajo z loljivostjo rastra 150 lpi. Najkakovostneje tiskovine pa uporabljajo raster 200
Barvna osvetljevalna naprava
Grafini tisk
Sublimacijski tisk
Kapljini tisk ppi/dpi/lpi/bpp
154
ppi/dpi/lpi/bpp
155
Zapis rasterske pike v matrini obliki 7 x 7 in 16 x 16. V zapisu s 150 lpi za kakovostni grafini tisk, z osvetljevalno enoto in loljivostjo zapisa 1.000 dpi lahko zapiemo samo matriko 7 x 7 in s tem 49 tonskih vrednosti. Matrika zapisa 16 x 16 in s tem 256 tonskih vrednosti zahteva loljivost zapisa 2.540 dpi pri rastru 150 lpi. Zapis rastra 60 lpi s1.000 dpi loljivosti zapisa bi lahko izvedli v matriki 16 x 16 in z 256 tonskimi vrednostmi, vendar je toka mono vidna tudi s prostim oesom. Tiskovina s tako grobim rastrom deluje tudi neostro.
lpi. Vendar kljub visoki loljivosti s prostim oesom e vedno opazimo drobne rastrske pike. Vendar 150 lpi v veini primerov zadostuje, saj se tiri pike vsake barve barvnega meanja CMYK med seboj meajo in s tem je njihova vidnost manja, pa tudi bralci niso tako pozorni na detajle. Grafine osvetljevalne naprave, ki osvetljujejo film ali tiskarsko ploo, omogoajo tudi 3.600 dpi loljivosti zapisa, kar omogoa zapisati vsako piko (dot) z 256 in ve vmesnimi toni tudi pri loljivosti zapisa poltonske pike 200 lpi. Ve vmesnih tonov kljub osvetljevalnim napravam, ki zmorejo zapisati 4.800 dpi, ne moremo dobiti. PostScript, programsko orodje za digitalne zapise, omogoa samo 8-bitni barvni zapis, to pa je 256 tonskih vrednosti. Ve jih v tehnologiji tiska niti ne potrebujemo. Vemo e, da pornitev, ki jo dosega kakovosten tisk, z 256 tonskimi vrednostmi omogoa zadovoljiv zvezni tonski zapis. Kapljini tiskalniki ne potrebujejo 8-bitne barvne globine. Zaradi naina nanaanja barv z drobnimi kapljicami ne omogoajo zapisa z visoko loljivostjo 2400 ali ve dpi. Zapis pike poteka z FM frekvennim rasterskim zapisom. Vsaka pika se zapisuje samostojno. Bolj ko je barvni odtenek svetel, manj tok zapie tiskalnik - in obratno, temneji ko je barvni
odtenek, ve tok na palec zabelei tiskalnik. Bolji kapljini tiskalniki za prikaz ve tonov in manj vidne izpisane toke uporabljajo svetleja tona cian in magenta barve. Tako poskuajo pridobiti imbolj zvezen zapis tonske lestvice. Kljub 1.440 dpi loljivosti tiskanja kapljinim tiskalnikom to e ne
Zgoraj zapis z rastrom 150 lpi. Spodaj zapis z rastrom 70 lpi.
156
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
157
FM rasterski zapis uporabljamo tudi za vrhunske grafine tiskovine. Z visoko loljivostjo zapisa osvetljevalnih naprav, prek 3.000 dpi, s tem rastrom doseemo veliko loljivost in bolji tonski zapis kot s klasinim AM rasterskim zapisom. Toda tehnologija zapisa zahteva visoko loljivost, esar ne omogoajo vse osvetljevalne naprave, pa tudi tiskanje s tako loljivostjo pike na papir je mono samo na najboljih tiskarskih strojih. Ker je ta nain zelo zahteven za tiskanje, se le redko uporablja. Kapljini tiskalniki pa so primorani uporabljati to tehnologijo. Nain zapisa s kapljicami ne omogoa zapisa pike v vrednosti od 1% do 99%, kot omogoa grafina tehnologija. Sicer je e moen delni zapis z variabilno toko in s svetlejimi barvami cian in magenta. Toda zaradi loljivosti zapisa in nezmonosti veje variabilnosti toke ti tiskalniki e ne izkoriajo kakovosti in zmonosti FM rasterskega zapisa. Razvoj pa bo prinesel tudi te monosti. Poasi bodo kapljini tiskalniki omogoali bolje naine zapisa in s tem kakovost, primerljivo s tisto na fotografskem papirju.
uspeva v celoti. Za zvezni zapis 256 tonskih vrednosti potrebujemo matriko zapisa 16 x 16. To pa pomeni ve kot 3.000 dpi pri loljivosti pike 200 lpi, kolikor jo e zmorejo kapljini tiskalniki. e primerjamo sliko, stiskano s kapljinim tiskalnikom, s sliko, osvetljeno na fotografski papir z barvno osvetljevalno napravo, se lahko prepriamo, koliko pomenijo vmesne tonske vrednosti pri konni fotografiji. Tiskana slika iz kapljinih tiskalnikov je glede ostrine in kontrasta v primerih, v katerih potrebujemo visoko loljivost, celo bolja od slike iz
drugih naprav, toda glede tonskih zapisov precej zaostaja za slikami iz osvetljevalnih naprav in sublimacijskih tiskalnikov. Prili smo do zakljuka, da sta loljivost toke/barvna globina in loljivost slike tisti lastnosti, ki pogojujeta, kakno loljivost bomo iztisnili z naim tiskalnikom in koliko tonskih vrednosti bo zmoen zapisati. Spoznali smo, da velja kot enostavna razlaga loljivost slike in loljivosti izpisa 300 ppi samo za sublimacijske tiskalnike in barvne osvetljevalne enote. V nadaljevanju bomo spoznali, kako izraunamo, koliko dpi izhodne loljivosti potrebujemo za na kapljini tiskalnik ali grafino osvetljevalno napravo, s kaknim rastrom ali koliko linij na palec bomo lahko zapisali in koliko vmesnih tonskih vrednosti lahko dobimo. Ker kapljini tiskalniki ne dosegajo loljivosti grafinih osvetljevalnih naprav in nekateri za tisk uporabljajo frekvenni rasterski zapis, so ti izrauni za njih zgolj teoretini. Iz podatkov proizvajalca poznamo loljivost nae izpisovalne naprave, naj bo to tiskalnik ali laserska osvetljevalna naprava. Vemo, da za kakovosten izpis potrebujemo 256 tonskih vrednosti po barvi in najmanj 150 lpi tiskanega zapisa. Z nadaljnjim izraunom in z znanimi podatki bomo
ppi/dpi/lpi/bpp
158
ppi/dpi/lpi/bpp
159
spoznali, koliko tok v matrini obliki bomo dobili. Matrina oblika nam bo povedala, s koliko tokami bomo lahko zapisali nao piko (dot) in s tem koliko tonskih vrednosti bomo zapisali. loljivost tiskalnika dpi deljeno tevilo elenih tok na palec lpi = N poltonska matrika 2.400 dpi / 150 lpi = 16 1.200 dpi / 150 lpi = 8
Matriki zapisa 7 x 7 in 16 x 16. 49 ali 256 tonskih vrednosti zapisa.
Izraun N x N poltonske matrike nam prinese tevilo monih tonskih vrednosti 16 x 16 = 256 8 x 8 = 64 loljivost tiskalnika dpi deljeno tevilo N poltonske matrike = tevilo zapisanih tok na palec lpi. 2.400 / 16 = 150 1.200 / 16 = 75 1.200 / 8 =150
4.800 dpi / 300 lpi = 16*

*(teoretina monost zapisa, rastra ne bi opazili)
Najveja poltonska matrika v digitalni fotografiji za izpis s PostScrip gonilniki je 16 x 16, kar pomeni 256 tonskih vrednosti zapisa posamezne barve. Zapis ve tonskih vrednosti od 256 nam omogoajo samo barvne osvetljevalne naprave, ki pa ne delujejo po principu tiska, ampak barvnega osvetljevanja s svetlobo vsake toke v polni velikosti posebej, kar smo spoznali e prej.
S temi izrauni smo spoznali, koliko realne loljivosti potrebujemo za kakovosten izpis digitalne fotografije in enoti lpi in dpi. Tudi e bi lahko dosegli zmonost zapisa 300 lpi in s tem s prostim oesom nevidno toko, nam premalo tonskih vrednosti ne more priarati fotografije, ki smo jo osvetlili z barvno osvetljevalno napravo na klasien fotografski papir. Toda, kot sem e omenil, koliko fotografov potrebuje
ppi/dpi/lpi/bpp
160
ppi/dpi/lpi/bpp
161
kakovost fotografij, izdelanih s filma?! Prav toliko se jih lahko vpraa, ali potrebujejo kakovost osvetljevalnih naprav? Presodite sami. V tem poglavju smo predvsem s teoretinega gledia spoznali, kolikno loljivost fotografije in barvne globine potrebujemo za kakovosten izpis. Omenil sem e, da je kakovost tudi relativen pojem in vasih fotografija iz kapljinega tiskalnika deluje bolj veno kot iz osvetljevalne enote. In prav tu je ar digitalne tehnike. Monosti za izdelavo fotografije
Kapljini tiskalniki edalje bolj prodirajo med fotografe. Izpis fotografij v foto nainu mnoge e zadovolji.
so neomejene, prav tako pa so lahko tudi deljena mnenja glede kakovosti izpisa. Najbolji original je e vedno fotografirani motiv, vse kopije pa so samo njegovi bolji ali slabi pribliki. Kakovost kopije ocenjujeta vae oko in vae osebno dojemanja barv, kontrasta in zapisa v celoti. Fotografi se do sedaj nismo spraevali, kako poteka zapis fotografije na razlinih napravah. Film oddate v labolatorij in tam poskrbijo za izdelavo vaih fotografij. Tehnologija filma omogoa tako visoko kakovost in je e tako stara, da nas teorija sploh ne zanima. Iz prakse smo se nauili skoraj vse, saj je obstajala samo ena resnica in merilo, fotografija, narejena na fotografskem papirju, ali diapozitiv. Razlini filmi pa veini fotografov prikazuje iste vrednosti. Razlik skoraj ne opazijo ali pa so zanemarljive. Z monostjo priprave digitalne datoteke na domaem raunalniku pa se je dobro spoznati z naini izpisovanja na razlinih enotah. Vsaka enota ima drugaen nain izpisa, s tem pa tudi drugaen nain priprave datoteke. Upam, da sem v tem poglavju teorijo prikazal na razumljiv nain. Monih poti razlage je ve, toda tehnologija je za iroke mnoice tako na zaetku, da jo ni enostavno razloiti. Prav tako nisem elel opisa tehnologije e bolj zaplesti z, recimo, drugimi naini barvnih meanj ali
ppi/dpi/lpi/bpp
162
ppi/dpi/lpi/bpp
163
Piksel osvetljevalna enota zapie v njeni tonski vrednosti z intenziteto svetlobe. Odvisno od zapisa piksla v elektronski obliki, bo tudi intenziteta osvetlitve piksla na foto papir. Zadostuje e osvetljevanje z 300 ppi loljivosti in nae oko je prevarano.
Tisk s tokami dot zapie piksel. Z njihovo pomojo vidimo tonsko lestvico. Veja je zasienost piksla, ve dot se zapie. Z matriko zapisa 16 X 16 dot doseemo zapis 256 tonskih vrednosti. e bi eleli z 256 toni zapisati 300 ppi iz datoteke, bi potrebovali zapisovalno napravo z 4800 dpi.
z barvnimi razponi CIE Lab, CIE Luv, HSL, Kodakov YCC itd., saj je knjiga namenjena spoznavanju osnov. RGB in CMYK sta standardni barvni meanji, ki v popolnosti zadovoljujeta potrebe fotografov po barvni korekturi. Izpisovalne naprave, naini izpisov, pornitev, gama vrednost in rastri so prav tako opisani z namenom, da se spoznate z novimi pojmi, ki so v drugih tehnologijah e dolgo v uporabi, fotograf pa jih osvaja ele z digitalno tehniko. Kot sem zapisal v zaetku poglavja: e razumete loljivost in tonske vrednosti, v digitalni fotografiji razumete skoraj vse. Vse tevilke so zapisane v najveji vrednosti, ki e zagotavljajo dobro kakovost. Ve ne potrebujete, s preizkusi pa boste sami ugotovili, ali vam zadoa tudi slaba kakovost. Perfekcioniste pa tako ali tako ni ne zadovolji!
Prehod tonov od bele do rne je lahko zapisan na ve nainov. Kateri je pravi za va pogled na zapis, pa se odloite sami.
164
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
165
Digitalne kamere
e se vse razvija in gre naprej, naj gre naprej tudi va fotografski razvoj. Razvijajte gledanje s tretjim oesom, z objektivom. Spoznavajte svojo fotografsko opremo in celotno digitalno tehniko, ki omogoa kreativno spreminjati fotografijo. Zato v digitalni fotografiji fotograf razmilja digitalno. e v fazi iskanja motiva razmiljajte, kaj boste lahko v nadaljnji obdelavi slike popravili, dodali ali odvzeli.
CCD in noveja CMOS tipala in pomnilnike enote so kljub zavidljivi kakovosti nekje na zaetku razvoja. e je film na vrhuncu svoje poti ali pa z zasienostjo barv celo e pretiravajo, je digitalna kakovost zdaj tam, kot je bila klasina fotografija pred 160 leti, ko je na rojak Janez Puhar izumil nain nanaanja na svetlobo obutljive emulzije na steklene ploe. Monosti razvoja digitalnega prenosa podatkov do konne slike so velike in nepredvidljive. Mislim, da ni dale as, ko si bomo kakovostne barvne posnetke, posnete z digitalno kamero, lahko ogledovali na ekranih v tridimenzionalni obliki. Najteje je pisati o kakovosti in uporabnosti kamer. Vsi drugi leni verige, ki sestavljajo digitalno tehnologijo, so razviti do mere, ki je primerljiva z analogno tehniko. Skenerji, raunalniki, programi in naprave za tiskanje e nekaj let ponujajo ustrezno kakovost in so hkrati dostopni za iroko uporabo. Odlien digitalni zapis s kamero, primerljiv z analognim, pa je e v domeni profesionalcev - in to le redkih, saj je tehnologija zelo draga. Kakovost in cena tipal se spreminjata iz meseca v mesec. e smo e na Photokini 2000 opazovali prototipe najzmogljivejih digitalcev, so bili, v sredini leta 2001, e v prodaji. Tri, tiri, pa tudi est milijonov tok ni ve elja, ampak resninost. Najceneje in najenostavneje kamere premorejo do dva milijona
Canon EOS 1Ds. Kakovost kamere je tako dobra, da jo tudi profesionalni fotografi e uporabljajo za vrhunske namene. Film e izgublja svojo vrednost. Ne toliko v smislu kakovosti, kot nadaljne obdelave. Hitrost in cena je e domena digitalne tehnologije. S to kamero tudi kakovost za filmom ne zaostaja. digitalne kamere
166
digitalne kamere
167
Canon PowerShot 90 je bila let 2001 predstavnica nove generacije kamer za druinsko fotografijo: 2.2 milijona tok, 10kratni zoom.
Digitalne kamere, ki so prile na trg v prvi polovici leta 2001, niso lovile ve najvejega monega tevila tok. Za poslovno in druinsko fotografijo dva milijona tok popolnoma zadostuje. Danes so na trgu e kamere, ki prekaajo svoje analogne vrstnice z lastnostmi, ki so zanimive za fotografa. Razpon gorine razdalje je tudi do 10kraten. TFT zaslon ponuja pogled na motiv in pregled posnetkov. Zapis zvoka in nekaj minutni video zapis pa omogoata uporabniku monosti, o katerih je sedaj lahko samo sanjal. Samo vija cena zaenkrat e ne omogoa zanimanja vseh za vstop v digitalni svet. Preskokov v svet elektrinih impulzov pa je iz dneva v dan vse ve.
tok in taken barvni zapis, ki zadovolji povprenega fotografa. Kar 85 odstotkov fotografskega trga v klasini tehniki zasedajo druinski fotografi, ki ne potrebujejo vrhunske kakovosti. Fotografska industrija kuje najveje dobike prav na njih. Dananje fotografije, posnete s kompaktnimi kamerami na film obutljivosti 400 ISO in narejene v foto laboratoriju, krepko presegajo zahteve teh fotografov. Tako je tudi v digitalni tehniki. Zato je bolj pomembno kompaktno digitalno kamero po tehninih lastnostih in po ceni imbolj izenaiti s klasino kompaktno kamero kot pridobiti imveje tevilo tok v tipalu. Kompaktnost, soliden zoom objektiv, programska avtomatika in enostavnost prenosa podatkov do laboratorija z digitalno osvetljevalno napravo so glavni aduti, ki so e pripomogli k raziritvi uporabe digitalne kamere tudi na druinske fotografe. Proizvajalci so si v tej smeri e nabrali izkunje. Na trgu so spet kamere s samo milijonom tok, toda z boljimi algoritmi ter po obliki in ceni primerljive s klasinimi kamerami. Za preprievanje druinskih in internetnih fotografov ni ve potrebnih na milijone in milijone tok. Fotografije iz kamer v cenovnem razredu do 80.000 tolarjev so dovolj dobre za uporabo na internetu. Ustrezajo tudi manj zahtevnim druinskim
fotografom, ki fotografije osvetlijo na digitalnih laboratorijskih osvetljevalnih napravah ali stiskajo na domaem tiskalniku. S kamerami v cenovnem razredu do 150.000 tolarjev v kombinaciji s termosublimacijskim tiskalnikom ali z osvetljevanjem na digitalni laboratorijski napravi dobimo fotografijo v nekaj minutah in v kakovosti, ki je primerljiva s kakovostjo negativnega filma obutljivosti 200 ali 400 ISO v klasini tehniki. Kamere tega razreda e uporabljajo za revijalni in kataloki tisk. V vijem cenovnem razredu od 200.000 tolarjev naprej pa e dobimo dobre fotografije velikosti 20 x 30 centimetrov, ki so za nezahtevnega fotografa primerljive s fotografijami, posnetimi na povpreen film. Te sisteme zaenkrat uporabljajo v poroevalske namene.
Canon F1 iz sredine 70-tih, z nastavkom za film v roli v dolini 10 metrov za 250 posnetkov in elektronski asovnik z monostjo nastavitve sekvennega fotografiranja. Zdaj je vsa ta tehnologija v majhni katlici z objektivom. digitalne kamere
168
digitalne kamere
169
Fotograf v digitalni fotografiji razmilja digitalno. e v fazi iskanja motiva razmiljajte, kaj boste lahko v nadaljnji obdelavi slike popravili, dodali ali odvzeli.
Proizvajalcev kakovostnih CCD in CMOS vezij je vse ve; povezovali so se med seboj in z vejimi proizvajalci kamer. Tako so bili pri zaetnih projektih povezani AGFA in MINOLTA, KODAK in CANON; FUJI in NIKON pa sta razvila skupaj celo kamero. Vendar se povezave iz leta v leto spreminjajo, nekateri pa e iejo svoje poti razvoja. Prav tako je tudi vse ve proizvajalcev in razvijalcev svetlobnih tipal. Motorola, Fuji, Intel, Panasonic, Samsung, Kodak, Sony, Canon, Philips, Toshiba so samo nekateri izmed njih. Ve proizvajalcev in raziskovalcev pomeni edalje boljo kakovost, nijo ceno in hiter razvoj novih tehnologij. Prav tako pa tudi monost, da vam ceneno kitajsko robo ponudijo e kot dodatek k pralnemu praku. Za fotografa, nevajenega raunalnike tehnologije, prihajajo drugi asi. e vedno lahko fotografira z analogno kamero, staro 20, 30 ali ve let, in z njo naredi dobre posnetke. V digitalni dobi se bo moral
Canon PowerShot G3. Kamera s katero je marsikateri profesionalni fotograf spoznaval digitalno fotografsko tehnologijo. Tako kakovostnih in zmogljivih kamer v analognem kompaktnem razredu nikoli nismo imeli.
navaditi, da nove tehnologije v nekaj letih povozijo stare. Kamere bomo zato primorani menjavati nekajkrat hitreje kot analogne. Kamere v letu 2003 Prve digitalne kamere v devetdesetih letih so bile precej futuristino oblikovane. Prav ni niso bile podobne prej znanim oblikam. Problem je bil vso elektroniko pospraviti v imbolj ergonomsko ohije. Z zmanjanjem elektronskih sestavnih delov je proizvajalcem to e zaelo uspevati, a vsi so tudi opazili, da je za uporabnost in kupce edino sprejemljiva klasina oblika kamere. Dananje digitalke so kopije klasinih kamer. Kompaktna digitalka ima podobne mere kot analogna razliica, prav tako uporablja iskalo, zoom objektiv in odlino nastavitev ekspozicije. Da je kamera digitalna, opazimo ele, ko si ogledamo zadnjo stran. Tu je velik LCD zaslon, ki ga na klasinih kamerah razen na nekaterih APS izjemah, ni. Zrcalno refleksne digitalke so pravzaprav povzete klasine kamere. Tako je Canon EOS 1Ds povzeti EOS 1v, Nikon D1 predelani F-100, Fuji pa je za kamero FinePix S2pro uporabil telo Nikona F-80. Pentax je dolgo akal v senci klasike. V letu 2003 pa je napovedal zrcalno refleksno kameri, ki ju v izlobi neizvebano oko zlahka zamenja za klasino. Tudi Canon je z novim modelom EOS 10D ohranil
Pol-profesionalne digitalne kamere. Canon je v SLR svet vstopil s lastno kamero EOS D30. Naslednica D60 je pomenila veliko stopnico v razvoju CMOS tipala. EOS 10D, pa je v zaetku leta 2003 pometla s konkurenco.
170
digitalne kamere
digitalne kamere
171
Digitalnim kameram so namenili mnogo ve dodatkov kot klasinim analognim. Podvodno ohije za druinsko kamero A60/A70, nam omogoa potop do globine 40m.
tradicionalno obliko EOS zrcalno refleksnih kamer. Lahko predvidevamo, da je razlika v oblikovanju klasinih in digitalnih kamer zabrisana.
izbrati pravilnega pogleda na motiv. Kakovostna optika je prav tako bolj pomebna od kamere same. Zaslonka in zaklop e vedno opravljata svojo vlogo. Nastavitvi asa in zaslonke sta enaki, prav tako nastavitev ostrine. Ni pa filma, tu je tipalo. S kakovostjo tipala je kot z izbiro filma. Bolji je film, bolji je diapozitiv ali fotografija. Bolje je tipalo po loljivosti, veje fotografije bomo imeli. Bolj je tipalo obutljivo po barvni globini, ve realnih barv bomo zajeli v digitalno obliko. S tem bo manj laganja v interpolaciji; pa tudi fotograf bo manj nasedal samemu sebi, da je kakovost interpolirane fotografije dobra.
TFT zaslon je nova pridobitev za fotografe.
Spoznajmo digitalno kamero Mnogo fotografskih elementov je primerljivih s klasino tehniko. e vedno je najbolj pomembna dobra svetloba, fotograf in njegovo videnje motiva. e tako odlina digitalna kamera zaenkrat e ne zna
Canon PowerShot G3. Zelo zmogljiva digitalna kompaktna kamera. Na njo lahko prikljuimo tudi bliskavice serije EX.
172
digitalne kamere
digitalne kamere
173
Na zadnji strani digitalne kamere je mnoica gumbov. Navodila je treba dobro prebrati in se spoznati z monimi nastavitvami. Brez dobrega poznavanja kamere boste teko posneli fotografijo in nikdar izkoristili vseh njenih zmonosti.
Canon powerShot A300. S pomojo TFT zaslona je spremljanje motiva zelo enostavno.
TFT zaslon Pri digitalkah lahko motiv opazujemo prek klasinega iskala ali prek TFT zaslona. TFT zaslon je odlina novost za pogled na motiv. Kamero lahko drimo stran od oesa, s imer pridobimo iri pogled in laje opravimo pravilen izrez slike. Tudi sama izbira kompozicije je bolj preprosta. e pri kompaktnih digitalnih kamerah je na zaslonu veliko monih nastavitev - od kakovosti snemanja in stiskanja digitalne slike, ogleda ali brisanja e posnetih fotografij, nastavitev elektronske ostrine, korekture posnetka v nad- in podosvetlitev, digitalnega poveanja gorinice do formatiranja kartic in e mnogo drugih. Zrcalno refleksne kamere poleg pregleda posnetkov ponudijo e tabelo tonskih vrednosti posameznega posnetka. Na njej si lahko takoj ogledamo, ali je
posnetek pod - ali nadosvetljen, saj nam pove, kakne tonske vrednosti so na posnetku. Zaslon nas prehitro zasvoji. Skozi iskalo motiva kmalu ne iete ve. Teave se pojavijo zaradi hitrejega praznjenja baterij. 50, 100 ali 400 posnetkov in fotografiranja je konec, e s seboj nimate sveih baterij. Ne pozabite jih! Objektiv V kompaktnih digitalcih so lahko objektivi slabe kakovosti, saj tudi takni ustrezajo slabi loljivosti svetlobnih tipal. eprav imajo bolja tipala tudi do sto tok na milimeter, tiri toke, ki zajemajo sliko na tipalu, tvorijo eno samo toko (piksel) v digitalnem zapisu, kar e vemo. Torej se slika interpolira e v fazi pretvorbe v digitalno obliko. Zaradi slabe kakovosti in velikosti tipal so moni tudi veliki razponi med gorinimi razdaljami pri zoom objektivih in velika svetlobna jakost. V veliki veini kamer je tipalo manje od velikosti filma, zato je deklarirana gorina razdalja objektiva veliko manja. Skoraj vsi proizvajalci pa v navodila ali celo na objektiv zapiejo podatke o gorini razdalji tudi v 35-milimetrskem formatu. Primer: Imamo tipalo velikosti 1/1,8 palca. Zoom objektiv kompaktne digitalne kamere z gorino razdaljo 7 - 21 mm ima, prevedeno v 35-mm razred, gorino razdaljo 34 - 102 mm.
PowerShot A70. Odlina ergonomija in oblika. Odlina druinska kamera.
174
digitalne kamere
digitalne kamere
175
elite 100, 400 ali 1.600 ISO obutljivosti. Izbira je vaa.
Pri drajih zrcalno refleksnih kamerah ni ni drugae. Za normalne pogoje uporabljajo objektive z gorino razdaljo 17 - 35 mm, klasini zoom objektivi 28 - 80 mm pa e dosegajo gorinice teleobjektivov, seveda zaradi manjega tipala glede na velikost filma. V uporabi so e tipala (Canon EOS 1Ds) z velikostjo formata klasinega maloformatnega filma, tako da imajo izmenljivi objektivi tudi v digitalni tehniki svoje pravo poslanstvo. Obutljivost tipala Za obutljivost tipal prav tako uporabljamo standard ISO. Tipalo, ki ima monost nastavitve razpona obutljivosti od 100 do 3200 ISO, najbolji zapis
V letu 2003 predstavljeni model EOS 10D omogoa zajeti fotografijo od 100 do 3200 ISO obutljivosti. Digitalno predvsem reporterjem prinaa nove monosti. Fotografijo lahko zajamemo tako pri moni kot slabi svetlobni jakosti.
dosee pri manji vrednosti, pri vijih pa se kakovost posnetka izgublja (um) kot pri filmih. Zaklop Pri kompaktnih kamerah zaklop ostaja centralni. To pomeni, da je vgrajen v objektiv in da se odpira iz sredia navzven. Vse zrcalno refleksne kamere ohranjajo fokalni/zavesni zaklop. Prav tako se ohranjajo vrednosti asov osvetlitve in vrednosti zaslonke. Zaklop pa je bolj obremenjen. Kamere e zdaj omogoajo 15 in ve posnetkov na sekundo, kar predstavlja velike obremenitve za tanke zavesice zaklopa. Noveje kamere zaklopa sploh ne bodo ve potrebovale. Elektronika bo vklapljala in izklapljala tipalo. Prenos digitalnih zapisov Po ekspoziciji in procesiranju se podatki shranijo v pomnilnikih enotah, kot so Smart Media, Compact Flash, Memory Stick ali mini disk enota. Nainov zapisa je ve. Surovi zapis RAW, v katerem so zajete tone vrednosti vsake toke na tipalu, je najbolji. Takno sliko obdelamo ele v raunalniku. Bolj enostavno pa je, da kamera sliko s svojim procesorjem e sama pretvori in sliko stisne v JPEG zapis ali zapie v uporabnikem zapisu TIFF, s imer pa podaljamo as zapisovanja. S stiskanjem slike v zapis JPEG zmanjamo tevilo informacij o sliki in e tako lanjiva digitalna slika se s tem e poslaba.
Najbolj preprost nain prenosa podatkov iz pomnilne kartice v raunalnik je prek bralcev pomnilnih kartic. S tem nainom prenosa varujemo baterije v kameri, saj kamere za prenaanje podatkov ne potrebujemo in e fotografiramo lahko z njo, medtem ko se slike prenaajo v raunalnik. Kartice lahko vstavimo tudi v prenosne raunalnike.
176
digitalne kamere
digitalne kamere
177
Serijski nastavek za priklop kamere na raunalnik - s tem nainom prenosa smo ve kot desetkrat poasneji kot z USB ali SCSI nainom prenosa. Velika razlika je, ali akamo na prenos 2 minuti ali 20 minut.
SCSI prikljuke za priklop enot na raunalnik uporabljajo predvsem studijski digitalni nastavki. Noveji digitalni zajemalci uporabljajo FireWire prenos.
Toda stiskanja podatkov v nainu JPEG ne priporoam le tistim, ki elijo tiskati ali osvetliti fotografijo v najviji kakovosti. Za druinsko, poslovno ali reportersko fotografijo pa je stiskanje podatkov v nainu JPEG zelo dobrodolo. V JPEG zapisu lahko sliko stisnemo bolj ali manj, kar omogoajo razline nastavitve; s tem pa dobimo tudi razline koliine podatkov v pomnilni enoti. Seveda manj podatkov o sliki pomeni slabo sliko. Dobro je narediti testne posnetke z razlinimi zapisi in se prepriati o kakovosti fotografij. Prenos elektrinih signalov iz pomnilne enote v raunalnik lahko opravimo na ve nainov. Klasinih serijskih in Apple Talk vhodov v novejih
raunalnikih skorajda ne zasledimo ve. Prenos podatkov v raunalnik je z njimi prepoasen. Zato uporabljamo predvsem USB vhode ali e hitreje IEEE 1394 (FireWire) vhode. S prenosom digitalnih podatkov v raunalnik dobimo veliko monosti za nadaljnjo obdelavo slike. Na sliki lahko z raunalnikim programom popravimo ostrino, tonske vrednosti, barve, kontrast in opravimo razlina maskiranja. Raunalnik omogoa digitalno temnico, v kateri imamo veliko ve svobode kot pri izdelavi fotografije prek poveevalnika v klasinem postopku. Fotografije iz raunalnika lahko tiskamo sami s kapljinimi ali sublimacijskimi tiskalniki ali prek interneta prenesemo v digitalni laboratorij. Fotografije vrnejo po poti, izdelane na klasien fotografski papir. Pot do konne slike je z digitalizacijo mono poenostavljena in kraja.
PCMCIA nastavek za CompactFlash spominske enote. Preko njega kartico priklopite v prenosni raunalnik in digitalne kamere, ki uporabljajo mini disk enote.
Tiskalnik Canon CP-100, omogoa enostaven priklop digitalne kamere in izpis fotografije.
Noveja digitalna kamera Canon PowerShot A60 je odlina kamera za druinsko fotografijo. ponuja vse, kar potrebujemo za kakovostni zajem fotografije fotografije velikosti 10 X 13 cm.
178
digitalne kamere
digitalne kamere
179
Nakup rezervne baterije naj bo vaa prva dodatna investija.
Zrcalno refleksne kamere so e bolj porene kot kompaktne in LCD zaslon je med glavnimi porabniki. Pri teh kamerah zato motiva ne iemo z LCD zaslonom, ampak z njim e posnete slike samo pregledujemo in opravljamo razline nastavitve.
Energija, baterije e se pri klasini kompaktni kameri skoraj ne zavedamo, da potrebujemo energijo za osvetlitev filma, je digitalna tehnika energetsko zelo porena. Ob nakupu kamere dobimo v paketu poleg baterij tudi napajalnik. Vse od zumiranja, bliskavice, krmiljenja avtomatske ostritve, zaklopa, pomnilnika do notranjih elektronskih komponent in motorkov napajajo vsaj dve AA baterije. Ob uporabi TFT zaslona v povpreju zadoajo le do ure delovanja. Zato je pametno kupiti vsaj dodaten komplet baterij, ki jih lahko polnimo, s seboj pa je dobro imeti tudi rezervne navadne baterije. Zaradi energijske porenosti snemanje z digitalno kamero ni tako poceni in enostavno. Med fotografiranjem mora biti fotograf pozoren na stanje baterij. Pri nekaterih kamerah dobimo v kompletu e
posebne Li-Ion akumulatorske baterije, ki zdrijo mnogo dlje, toda ob fotografiranju moramo vseeno paziti na njihovo stanje in s seboj imeti dodatno baterijo. Nadaljnji razvoj digitalnih kamer Zapisal sem e, da so e fotografi, ki fotografirajo s starimi praktikami, werami, rolleiflexi in drugimi kamerami starejih modelov. Posnetki ni ne zaostajajo za tistimi, posnetimi s sodobnimi kamerami, saj imajo natete kamere zadovoljivo optiko, uporabniki pa njihove lastnosti dobro poznajo. Mnogi bodo s temi kamerami fotografirali, dokler bo z njimi e zmono fotografirati in dokler bo obstajal film. Digitalne kamere so po tehninih lastnostih enake klasinim. Samo z loljivostjo tipala in z razpoznavanjem barv e niso kos analogni tehnologiji. Vendar imajo prednost v tehnologiji in s tem monostjo laganja. S pomojo algoritmov ustvarjajo nove kakovostne podatke in s tem odlino konno fotografijo. Za zamenjavo fotografske tehnike pa se odloa vse ve fotografov. Kljuni so laboratoriji - v nekaterih naprednejihso e prieli zagovarjati digitalno tehnologijo, trg je oivel. Spomnimo se APS tehnologije. e je hitro osvojila trg na Japonskem in v celotnem zahodnem svetu, se pri nas ni prijela ravno zaradi nezanimanja
Kadar z digitalno kamero fotografirate v bliini elektrinih vtinic ali je doma prikljuena na raunalnik, je priporoljivo, da v kamero namesto baterije vstavite nastavek za napajanje, ki ga vklopite v vtinico. Tako varujete z baterijo. Tudi e imate baterije za polnjenje, le-te ob pravilni uporabi zdrijo od 100 do 300 polnjenj. Nato prino izgubljati kapaciteto in treba je kupiti nove.
Seznanite se z digitalno tehniko. Fotografije so e kar dobre kakovosti. Nekateri motivi vas bodo prav presenetili. Digitalna ostrina iz tipala nekatere e zapelje. Tudi zapis barv je vasih neverjetno veen. Morate poizkusiti in se na osnovi poizkusa odloiti za skok v digitalno fotografiranje.
digitalne kamere
180
digitalne kamere
181
fotolaboratorijev. V digitalni tehniki je drugae. Vsi novi laboratorijski stroji za izdelavo fotografij so prirejeni za digitalno, lasersko osvetljevanje foto papirja. Tudi bolji kapljini tiskalniki e zmorejo primerljiv izpis, predvsem pa dovolj ugodnega glede cene. S tem je prihodnost digitalne tehnike e tu. Digitalni as je e priel, vsak fotograf pa sam izbira, kdaj bo vstopil v digitalno obdobje. vi ste e v njem. in kmalu boste spoznali mnoge njegove prednosti. Trg je odprt. Laboratoriji so pripravljeni. Vrata v ta svet so torej odprta. Le izrazni fotografi bodo v foto trgovini e nekaj asa iskali film.
Glavne odloitve pri nakupu digitalne kamere Za kaj jo potrebujem - internet, druinska fotografija, poslovna fotografija? Milijon tok ali ve (slike velikosti 10 x 15 cm ali veje)? Koliko posnetkov v visoki loljivosti potrebujem? Katere monosti izbrati za prenos podatkov v moj raunalnik - serijski vhod, SCSI, USB, FireWire? Koliko posnetkov bom naredil naenkrat z enim kompletom baterij? Dodatki: zoom, makro, bliskavica, video, MP3 ?
182
digitalne kamere
Nakup digitalne kamere v praksi pozabite teorijo Kupiti analogno kompaktno kamero je zdaj enostavno. Odloitev je stvar osebne presoje, odmevnosti doloenega modela in imena proizvajalca v javnosti, mnenje prodajalca in na koncu cena. Pri digitalnih kamerah je drugae. Fotografi tehnologije e ne poznajo in so v veliki meri odvisni od prodajalca ali nasvetov raunalnikih revij, ki pa pri preizkusu kamer preizkuajo lastnosti, ki fotografa ponavadi ne zanimajo. Znamk je toliko, da je zmeda e veja. Poleg fotografu znanih imen, kot so Canon, Nikon, Minolta, Pentax, Olympus, Kodak, Fuji, Leica, so tu tudi znana imena iz zabavne elektronike: Sony, Samsung, Toshiba, Panasonic, Casio, Epson, ki resnici na ljubo v kompaktnem razredu ne ponujajo ni slabih kamer kot fotografu e znani proizvajalci. Za druinsko in internet fotografijo je povsem vseeno, ali kupite kamero z napisom Nikon ali Sony. Tehnologija je e toliko v povojih, da v isti cenovni skupini posamezen proizvajalec ne more dosei bistvenega napredka pred konkurenco. Recimo, da Canon kupi tipalo pri Sonyju. Seveda bo nakup pogojeval s kompenzacijskim nakupom svojih komponent, recimo optike, za Sonyjeve kamere. Na trgovevi polici zato ne bo bistvene razlike med
digitalne kamere
183
Izrazni fotografi morate poizkusiti nove kreativne zmonosti, ki jih ponuja tipalo. Toda vse, kar zmore tipalo, zmore tudi film. e vas interpolirana fotografija navdihuje, morate vedeti, da vse napake tipala lahko ustvarite v digitalni temnici.
obema znamkama kamer tako v kakovosti kot v ceni. e nekaj let je lep primer model kompaktne digitalne kamere Fuji. Leica zakupi doloeno tevilo kamer, doda svoje ime in, kot pravijo sami, svojo optiko ter kamero prodaja pod znamko Leica. Katera je bolja? Fotograf bo e zaradi imena raje izbral Leico. Toda ime in optika e nista vzrok za nakup draje kamere. Kompaktna digitalna kamera zaradi slabosti tipala zaenkrat e ne potrebuje vrhunskega objektiva, kakrne proizvaja Leitz za znane Leice. To je lep primer, kako si podjetje razprodaja svoje ime. Kodak, ki je med vodilnimi v digitalni fototehnologiji, se je odloil za pravinejo pot. Dobro zrcalno refleksno kamero Nikon F5, je opremil s svojo tehnologijo in jo prodaja s svojim imenom na digitalnem dodatku, na telesu kamere pa je e vedno zapisano ime proizvajalca. Tudi optika ima napis proizvajalca. Tako kupec tono ve, kaj dobi. Problemi nakupa so e v nekaterih podrobnostih. Doloene kamere omogoajo zvoni zapis, spet druge nekaj deset sekund video zapisa, tretje ponujajo shranitev in predvajanje MP 3 zvonega zapisa itd. Fotograf pa naj ostaja pozoren na njemu e znane elemente. S kakovostjo svetlobnega tipala je tako kot s kakovostjo filma - bodite pozorni na tevilo tok tipala (zrnatost) in na barvno globino (razpoznavanje barv), pa tudi na gorinico objektiva
in njegovo svetlobno jakost, preglejte monost programov osvetlitve, jakost bliskavice itd. Znana fotografska podjetja so vodilna tudi pri izdelavi digitalnih kamer. Zato fotograf ne bo zgreil, e kupi kamero z njemu znanim imenom na njej. Pri kamerah zrcalno refleksnega formata se lepo vidi, da proizvajalci, ki kamer sami ne izdelujejo, kamere odkupijo od znanega proizvajalca in jim dodajo svojo digitalno tehniko. e bo la digitalna tehnika tako hitro naprej, kot predvidevajo, se splaa predvsem izraznemu fotografu poakati na njemu ugodno ceno in v primernem trenutku kupiti kamero, pri kateri bo lahko uporabili objektive, bliskavico in drugo dodatno opremo, ki jo jekupil e prej za klasino kamero.
Vrhunska kompaktna digitalna kamera, PowerShot S50.
184
digitalne kamere
digitalne kamere
185
Tudi za kamere, ki ne premorejo izmenljivih objektivov, so naredili mnogo koristnih in nekoristnih dodatkov. Dodatni nastavek z leami privijemo na objektiv in dobili smo gorino razdaljo fish-eye objektiva.
Digitalne zapise za izdelavo fotografije nosite vedno v en sam labolatorij, ki ste ga poprej izbrali s preizkusi. Navadite jih na svoje videnje fotografije. V labolatorijih se e sami uijo. Za njih dela procesor v osvetljevalni napravi. e le-ta ni vedno enako nastavljena, so rezultati iz serije v serijo drugani. Navadite se zavrniti slabo izdelane fotografije in zahtevati ponovitve.
Nakup digitalne kamere je po drugi strani zelo preprost. Zaradi hitrega prenosa posnetka iz pomnilne enote v osvetljevalno napravo lahko kamero takoj preizkusimo. Kar v trgovini naredimo nekaj posnetkov, pomnilno enoto vstavimo v drugo kamero in naredimo nove posnetke. Pomnilnik odnesemo v fotolaboratorij in po ogledu fotografij se lahko brez teav odloimo, katera kamera nam ustreza. Zakaj bi kupovali drajo kamero, e nas ceneja popolnoma zadovolji?! Pred nakupom se je treba zavedati e neesa. Celotna digitalna tehnika napreduje izjemno hitro. e smo bili e dve leti nazaj zadovoljni s prenosom podatkov prek serijskih in apple talk vhodov, zdaj skoraj ne morete ve kupiti raunalnika, ki bi omogoal prikljuitev stareje kamere brez dodatnih
nastavkov. Seveda jih je treba dokupiti. etudi boste s kakovostjo posnetkov vae nove digitalke v celoti zadovoljni, ne morete biti prepriani, da boste z njo lahko sledili novim vrstam zapisov in novejim pomnilnikom. isto mogoe je, da bo digitalna kamera, ki jo kupite danes, ez dve, najkasneje pet let neuporabna zaradi nezdruljivosti z novo generacijo raunalnikov ali programske opreme. Klasino kamero na film boste lahko uporabljali, dokler bodo e izdelovali film in osvetljevali fotografije na klasien fotografski papir. Zato pred nakupom razmislite, ali ste tudi po finanni plati e pripravljeni skoiti v novo tehnologijo. Nakup zdaj priporoam samo tistim, ki jim globina epa to omogoa ali pa kamero v letu dni izplaajo s komercialnim delom. Fotografi pa vedno ne kupujemo z razumom, ampak nekoliko gledamo tudi na presti. Le zakaj kupujemo drage analogne kamere znanih proizvajalcev, e bi lahko za nekajkrat nijo ceno dobili za svoj nain fotografiranja ravno tako uporabno kamero? Tudi pri digitalcih ni ni drugae. Zaradi nepoznavanja tehnologije kupujemo kamere z velikim tevilom tok, ki jih nikoli ne bomo potrebovali. Po drugi strani se e ne zavedamo, da se tehnologija tako hitro razvija, da je kamera e tisti trenutek, ko so jo dali na polico, zastarela.
V kakovosti fotografije velikosti 10 x 15 cm za druinsko fotografijo ni razlike, veja prednost zrcalno refleksne digitalne kamere je le v monosti menjave objektivov.
186
digitalne kamere
digitalne kamere
187
S Canon PowerShot A60 so se digitalne kamere spet vrnile na zaetek; vsaj kar se loljivosti tie. Proizvajalci so spoznali, da veina fotografov ne potrebuje velikega tevila tok. Pomembneja je cena, ki naj bi bila primerljiva s cenami kamer na film, in enostavna uporaba. Kamera ima poleg elektronskega zoma tudi pravi optini zoom. Ko primerjate kamere med seboj bodite pozorni tudi na to lastnost. Digitalni zoom ne omogoa primerljive kakovosti zapisa naproti optinemu.
Novosti pri fotografiranju z digitalno kamero Ko smo se odloili za nakup primerne kamere, po ogledu navodil spoznamo, da digitalna tehnologija pri fotografiranju ponuja veliko ve monosti in razlinih nastavitev kot klasine kamere na film. Enaki ostajajo objektiv, sproilec, merjenje svetlobe, nastavitev zaslonke in asa ter razline programske avtomatike. Nove monosti, kot so gledanje motiva prek LCD zaslona, sprememba obutljivosti tipala, monost zmanjevanja loljivosti in kompresiranja slike, nastavitev kontrasta, nastavitev elektronske ostrine in brisanje e posnetih fotografij pa prinaa tako prednosti kot slabosti, na katere moramo biti pozorni. Iskanje motiva prek LCD zaslona nas hitro zasvoji. Toda baterije se na ta nain zelo hitro praznijo. e fotografiramo doma, ni teav - ko pade napetost, baterijo s polnilcem v nekaj minutah toliko napolnimo, da spet lahko posnamemo nekaj posnetkov. Ve teav je, e fotografiramo zunaj. e nimamo s seboj dodatne svee baterije, je fotografiranja hitro konec. Pri kameri na film skoraj ne vemo, da uporablja elektriko, eprav imamo tudi zanjo v torbici vedno s seboj rezervno baterijo, ki vzdri nadaljnjih nekaj sto posnetkov. Baterije so standardne in jih lahko kupimo v fotolaboratorijih. Digitalne kamere pa zaradi velike porenosti uporabljajo veje in zmogljiveje baterije,
ki jih lahko vekrat polnimo, in e po izpraznitvi nismo blizu elektrine vtinice in ne nosimo s seboj polnilca, je konec s fotografiranjem. Bodite torej pozorni na stanje baterije in e fotografirate zunaj, za iskanje motivov immanj uporabljajte LCD zaslon, prav tako za ogled e posnetih fotografij. e beterij dlje asa ne boste mogli polniti, LCD zaslon uporabljajte samo, e je pomnilna kartica e polna in bi eleli izbrisati slabe posnetke. Dobra lastnost fotografiranja s tipalom je monost nastavitve obutljivosti pri kateremkoli posnetku. V klasino kamero smo vstavili film in obutljivost se je sama nastavila prek DX kode na patroni. Obstaja e monost rone nastavitve, toda nastavitev ISO velja za celoten film. Na digitalni kameri pa obutljivost tipala lahko spreminjamo. Na LCD zaslonu izberemo ustrezno obutljivost in sliko lahko
LCD zaslon je med najbolj opevanimi novostmi pri druinskih fotografih. Opazovanje motiva je enostavneje, fotografa hitro zasvoji.
188
digitalne kamere
digitalne kamere
189
Ve je monih nastavitev, teje je fotografiranje samo. Nastavitev pa je toliko, da boste fotografi, ki vas bolj kot samo fotografiranje zanimajo gumbi in nastavitve, gotovo prili na svoj raun.
posnamemo s samo 50 ISO ali celo z 800 do 1.600 ISO obutljivosti. Tipala dajejo najbolje rezultate pri najniji obutljivosti. Bolj ko poveujemo obutljivost, tipalo prek algoritmov bolj goljufa, opazno pa se povea tudi osnovni um tipala, s imer je slika slaba. Toda s spremembo obutljivosti imamo vsaj monost fotografirati pri slabih svetlobnih pogojih, ustreza pa nam tudi, e potrebujemo zelo kratke ase osvetlitve ali veliko globinsko ostrino. Pri fotografiranju na film posnetka v slabih svetlobnih pogojih ne bi mogli narediti ali pa bi morali zamenjati e ne do konca posnet film z novim, bolj obutljivim. Fotograf se mora sam odloiti, ali ga bo kakovost tako zajete digitalne fotografije zadovoljila. Bolje pa je, da smo posnetek vsaj zajeli, kot da ga nismo uspeli zaradi tehnine nezmonosti filma. Nastavitve loljivosti omogoajo zapisati na pomnilno enoto ve ali manj posnetkov. Velikokrat fotografij z veliko loljivostjo sploh ne potrebujemo. Na kameri z najvijo loljivostjo 2.048 x1.536 tok (3,1 milijona tok) lahko nastavimo tudi nije loljivosti. Z najvijo loljivostjo lahko pri zapisu s 300 tokami na palec naredimo kakovostno poveavo 13 x 18 centimetrov. e fotografiramo za ogled fotografij na zaslonu, tako velike loljivosti niti ne potrebujemo; prav tako ne, e bomo posnetek izpisovali v manji velikosti ali na kapljinem tiskalniku. V teh primerih lahko brez vpliva
na kakovost fotografije nastavimo manjo loljivost, s tem pa na pomnilno enoto shranimo ve posnetkov. Druga monost za ve posnetkov v pomnilniku je pustiti nastavljeno najvijo loljivost in uporabiti nain vejega stiskanja. Za zmanjanje koliine podatkov najvekrat uporabljamo JPEG nain zapisa. Koliino podatkov lahko zmanjamo tudi za 90 odstotkov, torej datoteka obsega samo 10 odstotkov datoteke nestisnjene slike. Tako pridobimo prostor v pomnilni enoti, se pa s stiskanjem ali kompresiranjem izgubi del tok na fotografiji, s tem pa pade tudi kakovost same slike. Veja je kompresija, ve podatkov se izgubi in slaba bo stiskana slika. Fotograf naj sam preizkusi vse naine zmanjevanja loljivosti in kompresiranja slike in se na podlagi preizkusov odloi, kakna loljivost in kompresija e zadovoljujeta njegovo videnja kakovosti. Naslednje, kar omogoa digitalna tehnika, je spreminjanje kontrasta in ostrine fotografije. Pri fotografiranju na film lahko to monost izkoristimo samo pri rno-belih filmih z uporabo barvnih filtrov, z razvijanjem v razlinih razvijalcih in z uporabo razlino kontrastnih papirjev. Pri barvnih filmih pa nimamo monosti vplivati na kontrast in poveevati ostrine pred osvetlitvijo. Kontrast in ostrino v digitalni kameri spreminjamo s programom. e je motiv premalo kontrasten, fotografi pravimo mehak, z
e vam proraun dopua, kupite digitalno kamero. e e ni, bo fotografija kmalu postala va hobi.
Na boljih kamerah si lahko poleg fotografije ogledate e tonski zapis in vse nastavitve, s katerimi ste posneli fotografijo.
190
digitalne kamere
digitalne kamere
191
nastavitvijo na digitalni kameri spremenimo gama krivuljo zapisa in nov nain zapisovanja s tipalom bo kontrastneji. Obratno lahko trde, preve kontrastne motive posnamemo manj kontrastno. Nastavitev ostrine je naslednji goljufivi element, ki ga omogoa digitalna tehnologija. V resnici ni posnetek ni bolj oster, saj je ostrina posnetka odvisna od kakovosti objektiva in loljivosti tipala. Toda z elektronskim popravkom lahko dobimo na videz bolj ostro sliko. Program v digitalni kameri po zajemu slike uporabi podoben algoritem kot programi za obdelavo fotografij v raunalniku. Ostrino izboljamo z digitalnim filtrom Unsharp mask. Z njim navidezno ostrimo samo toke, ki so postavljene v vejem kontrastnem razponu ali med razlinimi barvnimi toni. To pomeni, da se del vmesnih tok med kontrasti izbrie in zato dobimo veji kontrast med barvami. Seveda pa ima tudi to goljufanje svoje meje. Digitalna tehnologija omogoa tudi digitalni zoom, ki ga lahko vasih s pridom uporabimo. Ker pa e vemo, da digitalna tehnika ponavadi goljufa na raun kakovosti, je tudi v tem primeru tako. Digitalni zoom omogoa elektronsko sliko poveati podobno, kot e bi naredili izrez. Seveda vse skupaj deluje na principu interpolacije z dodajanjem novih tok. Veja je monost poveevanja, slaba bo fotografija, toda
192
digitalne kamere
Fotografirano brez digitalne poveave.
Isti motiv je posnet z 4X-no digitalno poveavo. Fotografija je slabe kakovosti kot, e bi uporabili objektiv z daljo gorino razdaljo. Toda posnetek vsaj imamo.
Digitalni zoom. Iz muhe slon. No, takne kakovosti e ne dobimo, toda ne vemo, kdaj nam bo digitalna tehnika omogoala tudi take monosti. digitalne kamere
193
e fotografirate ve, je treba dokupiti spominsko enoto z vsaj 128 MB spomina.
Kamere, ki uporabljajo za shranjevanje diskete, za kakovostno fotografijo niso primerne.
vsaj imeli jo bomo. Tudi digitalno poveevanje ali izbiro veje gorine razdalje najprej dobro preizkusite in se prepriajte, ali ustreza vaim zahtevam po kakovosti fotografije. Pomnilne enote so v digitalni kameri zamenjale film kot hranitelja latentne slike. Posnetega dela filma nismo mogli ve uporabiti, kemini proces po
e nekaj let nazaj bi kartici s 4 MB in 10 MB spomina zadoali za zapis nekaj deset fotografij. Za noveje kamere z ve milijoni tok pa nista ve primerni.
osvetlitvi je e spremenil njegovo strukturo. Pomnilna enota pa ima drugane lastnosti. Lahko reemo, da je kot predal v pisarni. Vanj vlagamo dokumente in ko se predal zapolni, moramo nove dokumente vstavljati v nov predal ali pa iz prejnjega odstraniti samo nekaj ali vse dokumente, da nastane prostor za nove. Pomnilna enota omogoa prav to. Ko jo zapolnimo s posnetki, lahko na LCD zaslonu pogledamo posnetke in jih prenesemo v drug pomnilnik, recimo na disk v raunalniku, ali pa izbriemo samo tiste fotografije, s katerimi nismo zadovoljni. Pri pomnilni enoti bodite pozorni na njeno zasedenost, tudi ko zbriete vse podatke. Zgodi se, da na njej e vedno ostane nekaj podatkov in imate zato manj prostega prostora. V takem primeru jo je priporoljivo e enkrat formatirati, kar pomeni, da v popolnosti izbriete vse podatke iz nje. Tudi pomnilne enote se pri fotografiranju zapolnijo tako kot film. Pri nakupu kamere v kompletu dobimo manj zmogljivo, v veini primerov 16 MB kartico. Pri loljivosti 3.1 milijona tok spravimo nanjo od 5 do 10 fotografij pri najmanjem stiskanju fotografije v formatu JPEG. tevilo zajetih fotografij je lahko od proizvajalca do proizvajalca razlino, saj uporabljajo razline algoritme zapisa in pretvorbe zajete slike. Priporoam, da takoj pri nakupu kamere dokupite e dodatno kartico. Predvsem tisti, ki veliko snemate
Kupujete kamero po tevilu tok - loljivosti tipala? Napaka! Naj vas ne zavedejo trgovci, ki jim matematika in vije tevilo tok dajeta veji zasluek. Pri nakupu bodite pozorni na lastnosti, ki jih poznate in so pomembne za dobro fotografijo: asi osvetlitve, nain merjenja svetlobe, nain in hitrost ostritve, svetlobna jakost objektiva, jakost bliskavice itd. Loljivost je samo element poveave, pomembneji je pravilen tonski zapis. Noveje kamere s samo 1,3 milijona tok loljivosti e zadostujejo druinskim fotografom za velikost poveave 10 x 15 cm. Ve niti ne potrebujejo. Zgoraj je Digital IXUS z vsemi lastnostmi, ki jih uporablja tudi kamera IXUS na film serije APS. Njene prednosti so dobra optika, natanna ostritev, pravilno merjenje jakosti svetlobe, robustno ohije, majhnost in oblika. Le cena je tista, ki druinskega fotografa e odvraa od nakupa. digitalne kamere
194
digitalne kamere
195
Fotografija na film je dosegla svoj vrhunec. Laboratoriji iejo veje zasluke, fotografije s filma pa se cenijo. Ponujajo jih e za 30 tolarjev. Laboratoriji bodo kmalu zaeli ponujati tudi digitalne kamere. Zavedajo se, da bo samo nova tehnologija zmanjala tevilo laboratorijev, omogoila ve dela in vijo ceno. Digitalna tehnika te smernice e napoveduje. e neko prednost imajo elektronski signali proti filmu. Fotografije prenesete v raunalnik in jih prek elektronske pote poljete v laboratorij. Tam jih izdelajo in vrnejo po poti. Ta sistem v razvitem svetu e deluje. e imate za prijatelje kote, od katerih nikakor ne dobite fotografije, na kateri ste tudi vi, je reitev elektronski signal; telefonski impulzi so ceneji od izdelane fotografije. Priporoite jim digitalno kamero in lahko upate, da vam bodo fotografijo poslali vsaj po ici.
na terenu ali potovanjih, ne boste vedno nosili s seboj tudi prenosnega raunalnika ali imeli monosti slike po e-poti poslati na domai raunalnik. Koliko spomina naj ima dodatna kartica, je odvisno od koliine posnetkov pri doloeni loljivosti. Priporoam vsaj 64 MB spominsko enoto, za zahtevneje pa kar Micro drive enoto, ki zmore zabeleiti celo 1 GB podatkov. Veina digitalnih kamer e omogoa tudi video in zvoni zapis. Dolina zapisa je odvisna od zmogljivosti vstavljene pomnilne enote. Zato pomislite tudi na takno monost zapisa, ko kupujete dodatne pomnilne enote. Vse natete dobre lastnosti, ki jih omogoa digitalna tehnika, se lahko spremenijo tudi v slabosti, e poprej nismo dobro prebrali navodil in se spoznali s kamero. Ve monosti pomeni tudi ve teav. Fotografirali ste z najmanjo loljivostjo in z visoko kompresijo podatkov. e se niste nauili prestaviti na visoko loljivost in na zapis brez kompresije, pri naslednjem zajemu ne bo visoke loljivosti in s tem bo tudi kakovost fotografije slaba. Prav tako je pri uporabi kontrasta ali elektronske ostrine. Zato e enkrat: Po nakupu kamere le-to dodobra preizkusite, preizkusite razline nastavitve in as delovanja baterije. Le tako boste lahko svojo digitalno kamero zadovoljno uporabljali. Preizkus pa je poceni. Filma ni ve, tudi
ni razvijanja in izdelave fotografij. Stroki se zanejo ele z izdelavo fotografij s tiskalniki, zato velja: bolj boste izkueni, manj strokov boste imeli. In to predvsem zaradi mnoice monosti, ki jih ponuja digitalna kamera.
Fotografiranje z digitalno kamero Vse znanje iz analogne fotografije lahko uporabimo tudi pri digitalnem fotografiranju. V fotografskih trgovinah je na prodaj kar precej knjig s fotografsko vsebino, ki vas nauijo osnov fotografiranja in izbire motiva. Zato v tej knjigi ne bom opisoval tehnik, ki omogoajo kakovosten posnetek in pravilno zajet
Ni pomembna kamera, ampak fotograf, ki za kamero stoji. Dobra kamera nam samo pomaga laje in bolje zajeti motiv. S kamerami Canon, je to mogoe.
196
digitalne kamere
digitalne kamere
197
motiv. Opisal bom samo nekaj zanimivih dejstev, ki jih v veini drugih knjig ne boste zasledili. e vedno je najpomembneja svetloba! Tako film kot tipalo sta samo elementa, ki ujameta odbito svetlobo od motiva. Fotograf mora sam najti nain, kako izkoristiti to svetlobo. Barvni film ni mogel niti nekdaj, niti ne more zdaj, ko je na vrhuncu svoje tehnoloke moi, prikazati popolnoma verne reprodukcije barv. Filmi in tipala imajo svoje tehnoloke omejitve. lovek pa barvo ustveno doivlja, kajti vemo, da nas temne barve spravijo v slabo voljo, sonni zahod nas naredi nostalgine, barva zelenja na planini pa nas razveseljuje. Z barvo v polnem smislu ivimo. Zato s svetlobo, ki se odbije od motiva, tudi zanimo.
SIVI STOPNJASTI KLIN in BARVNA SKALA OSNOVNIH BARV Fotografu sivi stopnjasti klin najbolj resnino pove, ali so barve pravilno reproducirane. Tudi najmanji odtenek katerekoli barve v sivi pomeni, da se ta ton pojavlja na celi fotografiji v vseh preostalih barvah. Kadar elimo zares kakovostne reprodukcije barv (umetnost, moda), fotografi uporabljamo sive stopnjaste kline in jih fotografiramo skupaj z motivom. Tudi e se nam je zaradi barvne temperature svetlobe prikradel doloen ton barve na celoten posnetek, ga lahko pri nadaljnji obdelavi v raunalnikem programu odpravimo. e tega sivega stopnjastega klina ne vidite zapisanega pravilno, torej e vsi kvadrati niso razlino tonsko zapisani, va zaslon ni pravilno nastavljen.
Od esa je odvisna pravilna reprodukcija barv Teko je ugotoviti, ali je neka barva pravilno preneena na barvni film ali na tipalo. Dobra uravnoteenost barv med originalom in tistimi na filmu/tipalu ni samo rezultat tone reprodukcije,
ampak prej potreba, da se zadovolji na notranji vizualni spomin za barve. Najpomembneje je, kako se spominjamo jakosti modre, in nae razumevanje sive barve. e nam ti dve barvi ne predstavljata to, kar priakujemo, bomo imeli vtis, da so vse barve premalo mono zastopane. In zato proizvajalci barvnih filmov in tipal najve pozornosti namenijo stopnjam gostote modre barve in videzu nevtralne sive. Tudi najmana niansa katerikoli barve v sivi pomeni, da se ta ton pojavlja v celi sliki v vseh preostalih barvah. Za barvno fotografijo ima na barve poleg spomina velik vpliv tudi poznavanje barv in barvna slepota. Po neki od statistik ima 25 do 30 odstotkov ljudi popolno ali delno barvno slepoto. e v prisotnosti prijateljev posnamemo barvni posnetek, pa potem naredimo ve fotografij v razlinih odtenkih, bo vsak za drug odtenek trdil, da ustreza pravi barvi z motiva. eprav obstaja samo ena resninost, je ta za vsakega posameznika drugana. Vsak lovek pri gledanju barv vnese v videnje barv toliko svoje osebnosti in misli, da je razpoznavanje barv vsakega posameznika drugano. Drug kriterij, ki pa ni tako redek, je povezan z barvami, ki so del nae vsakdanjosti. To so modra barva neba, zelena barva trave, rumena barva jesenskega listja, barva loveke koe, rumen potni nabiralnik, barva mestnega avtobusa itd. Kadar na
Tehnologija e ie pravo pot. Ni e enotnega standarda glede zajema slike z tipalom. Zahtevneji fotograf e lahko posee po dragih zrcalno refleksnih kamerah. seveda pa najve po njih posegajo fotografi, ki sluijo s fotografijo. Kamero bodo hitro odplaali, saj tono vedo, za kaj tako kamero uporabiti.
198
digitalne kamere
digitalne kamere
199
sliki prevladujejo ti motivi, bo opazovalec verjel, da so tudi drugi barvni toni pravilno reproducirani. In spet smo pri besedi kakovost. e same barve razlini opazovalci vidijo drugae, zato je o kakovosti zapisov z razlinimi napravami, ki zapisujejo fotografije, e toliko teje razpravljati.
Na kaj moramo paziti pred fotografiranjem Fotograf, ki se eli uspeno ukvarjati s fotografijo, mora poznati vse podrobnosti, ki lahko kvarno vplivajo na reprodukcijo barv. Zato se je dobro s tistimi, ki niso odvisne od njega, bolje seznaniti. Odloujoi dejavniki za dobro barvno reprodukcijo - KAKOVOST SVETLOBE e se skoraj vsak fotograf zaveda, da nepravilna ekspozicija pomeni tudi nepravilno reprodukcijo barv, pa malo kdo od njih ve, kako velik vpliv ima svetloba. Kakovost svetlobe se prek dneva stalno menja in ta sprememba mono vpliva na ravnoteje barv na posnetku in na pravilno reprodukcijo barv. Barvni filmi so prirejeni tako, da dajejo najbolje rezultate (reprodukcijo barv), kadar fotografiramo pri tisti temperaturi svetlobe, za katero je film izdelan. eprav reemo, da je doloen barvni film namenjen za fotografiranje pri dnevni svetlobi, pa to ne pomeni, da boste dobili iste rezultate in dobre reprodukcije
200
digitalne kamere
ALI NAJ S TIPALOM IN MONOSTJO POPRAVKA BARVNE NEPRAVILNOSTI LAEMO ALI NE? Leva fotografija je bila posneta pri zimski, rahlo difuzni jutranji svetlobi. Zaradi slabe barvitosti posnetka in monega sija modrine neba na celi fotografiji prevladuje modri ton. Mi pa v naravi zaradi svojega notranjega vizualnega spomina za barve ta posnetek doivljamo isto drugae. Ravno zaradi notranjega vizualnega spomina za barve odmislimo moni ton modre svetlobe v spodnjem delu motiva in ga vidimo kot rjavo barvo, kakrne se spominjamo (kajti taka so drevesa in travniki v zimskem asu). Druga fotografija je pravo nasprotje prve. V poletnem asu ob sonnih zahodih se da videti udovita meanja barv. Sonce je e za horizontom, zato je spodnji del fotografije za hribom e temen. Nad hribi je e moan sij rumene sonne svetlobe, ki se malo vije zgoraj mea z nebesno modro svetlobo. Neverjeten barvni uinek pa je videti v oblakih. Zaradi njihove viine jih sonce e vedno neposredno osvetljuje, v desnem zgornjem kotu pa je izrazito mona modra nebesna svetloba. Na tem posnetku je zajeta barvna temperatura svetlobe od 1.0000K (toplo rdea) do 18.0000K (modra).
digitalne kamere
201
Fotografirano na film ali tipalo brez korekture barvne temperature. Ob razlinih urah dneva dobimo drugane rezultate. Program v kameri omogoa barvni ton svetlobe izniiti. Toda vedno ne deluje pravilno, niti veno. Zamislite si posnetek sonnega zahoda brez pridiha tople rdee barve.
8.00
12.30
18.30
barv v kateremkoli asu dneva. Digitalne kamere premorejo izmeriti barvno temperaturo svetlobe in jo matematino popraviti. Toda pravilno delovanje je odvisno od ambienta, kjer fotografiramo. Najbolje rezultate bomo dosegli samo v zelo kratkem asu, dokler je barvna temperatura 5.6000K (Kelvina), na katero so uravnoteeni barvni filmi za dnevno svetlobo. To pa je neposredna sonna svetloba poleti okoli poldneva, z nebom, ki je malo prekrit z belimi oblaki. Barve motiva, fotografirane s takno svetlobo, bodo najbolje reproducirane - vendar pod pogojem, da v bliini motiva ni kakne veje obarvane povrine. Motiv bi v tem primeru sprejel del odbite svetlobe in tako s pravilno reprodukcijo barv ne bi bilo ni. Portret, fotografiran med mnoico zelenih dreves, bo prejel veliko odbite zelene svetlobe in na celotnem posnetku bodo prevladovali zeleni toni. Prav tako bo tudi pri fotografiranju na tipalo. V takem primeru notranji algoritmi za iznienje teh barvnih deformacij
Levo je svetloba iz sobne arnice cca. 2.8000K, desno neonska svetloba 6.5000K. Program za popravek barvne temperature v kateremkoli nainu popravljanja (avtomatsko ali rono popravljanje) ne deluje pravilno.
202
digitalne kamere
digitalne kamere
203
Sliki zgoraj: Film je prirejen tako, da pravilno reproducira barve samo pri eni temperaturi svetlobe. Na teh posnetkih vidimo, kako film zabelei razline svetlobne pogoje. Prvi posnetek smo naredili z meano svetlobo. Z leve smo ga osvetljevali z navadno arnico (cca. 2.8000K), z desne pa z neonsko arnico (cca. 6.5000K). Drugi posnetek smo posneli samo s svetlobo navadne arnice (2.8000K). Nikoli ne vidimo objektov, osvetljenih s tako svetlobo, zaradi e znanih razlogov tako mono barvno toniranih. Ker film ne zna lagati, si moramo pomagati z razlinimi filtri, da nekako izniimo barvne tone, ki bi bili sicer zabeleeni na filmu. Sliki spodaj: Posneto s tipalom. Levi posnetek je osvetljen z meanjem dveh svetlob z razlino temperaturo, zato je zapis e vedno tonsko mean. Desna slika, ki je bila osvetljena s svetlobo samo ene temperature, je tonsko e bolje popravljena. Vendar lahko na tem posnetku opazimo, da popravek barvnega tona v fotografiji ni moen v popolnosti. Za kakovostno fotografijo e vedno velja, da potrebujemo kakovosten izvor svetlobe.
ne bodo pravilno delovali. Kakor se menja kakovost sonne svetlobe, tako se bo menjala tudi kakovost reprodukcije barv na barvnem posnetku. Pri oblanem vremenu, torej pri difuzni svetlobi, ki motiv osvetljuje z vseh strani enakomerno, bodo posnetki delovali hladno, dobili bodo rahlo plavkast ton. Pri sonnem vzhodu in zahodu pa bodo posnetki delovali topleje, dobili bodo rahlo rdekast ton. Ta jutranji barvni ton bi s tipalom lahko izniili, toda na posnetku ne bi bilo ve romantinosti trenutka. Reprodukcija barv bo nenaravna tudi, e bomo fotografirali z meano svetlobo. Motiv, ki ga osvetlimo z dvema ali ve svetlobnimi izvori razlinih
temperatur, tudi ne bo barvno pravilno reproduciran. Razlog je e znan. Barvni filmi in tipala so prirejeni samo za doloeno temperaturo svetlobe in zato, e elimo pravilno reproducirati barve, moramo uporabiti svetlobne izvore, ki imajo takno temperaturo. Tudi sama dnevna svetloba, bodisi neposredna sonna svetloba bodisi svetloba neba, je prav tako meana. To lahko zelo lepo vidimo pri fotografiranju motiva z izrazitimi sencami, kajti sence dobijo izrazito hladen plavkast ton. Dnevna svetloba se nenehno spreminja glede na njeno temperaturo, zato pri dnevni svetlobi barve izredno teko pravilno reproduciramo. Res prave reprodukcije dobimo samo v studijih, kjer
FILM in TIPALO (brez korekture beline) Posnetka na levi sta posneta pri zgodnji jutranji svetlobi ob 7.45. Vidimo, da svetloba e ni mono kontrastna in da je zelo topla. Celoten posnetek ima rumenkast ton. Posnetka na desni sta posneta ob 11.00 uri. Svetloba je v tem asu e zelo primerna za pravilno reprodukcijo motivov. Ker je bila svetloba mona, je tudi kontrast zelo moan. Barve v senci so veliko bolj zgoene in nepravilno reproducirane. Pri fotografiranju pri moni neposredni svetlobi bodite pozorni na barve v senci, razen pri posnetkih, kjer elite dobiti mone kontraste. Pri fotografiranju z digitalno kamero prav zaradi senc ni vedno dobro uporabljati monosti popravka temperature barve. V sencah imamo popolnoma drugane tonske vrednosti kot na delu motiva, osvetljenega z neposredno svetlobo. digitalne kamere
204
digitalne kamere
205
uporabljamo temperaturo svetlobe, ki v popolnosti 0 ustreza temperaturi filma (lui - 3.200 K, bliskavice 0 - 5.800 K). Pri tipalih lahko nastavimo temperaturo svetlobe, ki jo zajemamo, toda s tem se spreminjajo tudi ostale tonske lestvice. Naj snemamo s filmom ali s tipalom, reprodukcija je vedno samo pribliek originalu. Seveda pa je bolje zajemati pravilne barvne reprodukcije s tipalom in z algoritmi, ki nam omogoaja spreminjati temperaturo svetlobe. Tako bomo ez celotno snemanje v katerikoli dobi dneva dobili podobne rezultate, kot jih vidi nae oko. - PRAVILNA EKSPOZICIJA Sodobne kamere imajo vrsto pripomokov, da je posnetek pravilno osvetljen - od kakovostnih, na svetlobo obutljivih celic, ki pravilno izmerijo jakost
svetlobe, in razlinih monosti merjenj svetlobe do raznih programskih avtomatik. Zaradi vseh teh sodobnih funkcij je monost nepravilne osvetlitve filma ali tipala in s tem nepravilne reprodukcije barv malo verjetna.
KONTRAST IN BARVE MOTIVA Tudi ta dva elementa prispevata k pravilni reprodukciji barv. Obe fotografiji sta posneti na tipalo v nekajminutnem asovnem razmiku. Levi posnetek zaradi monih barv motiva tudi na fotografiji deluje resnino. Desna fotografija (spomenik Kritofu Kolumbu) pa je zelo skopa z barvami. Kontrast motiva je zelo velik in tudi motiv barvno ni bogat.
206
digitalne kamere
digitalne kamere
207
- KONTRAST IN BARVE MOTIVA Tudi ta dva elementa prispevata k pravilni reprodukciji barv. e je kontrast motiva zelo velik, isto belo in rno (pesek, morje, sneg), bodo barve na posnetku delovale zelo skopo in pravilno reprodukcijo bomo zelo teko dosegli. Z druge strani, e so motivi bogati z barvami (cvetje, ptice, sadje, enska moda, slikarska ali druga umetnika dela), bo kakovost reprodukcije mnogo bolja, barve bodo bogateje. Kaj je temperatura barve? V nefotografskem pomenu besede pomeni izraz dnevna svetloba samo eno. To je svetloba, ki
S pomojo digitalne tehnologije smo dobili Kelvinov merilec e v kameri. Kar je bilo v analogni tehnologiji skoraj nemogoe, je danes s pomojo najcenejih digitalnih kamer otroje lahko. Korektura bele barve je z digitalno kamero zelo enostavna.
prihaja od sonca; ali je to kontrastna svetloba jasnega sonnega dne opoldne ali mehka svetloba meglenega zimskega dne, ni pomembno. Toda ta isti izraz dnevna svetloba ima v fotografiji popolnoma drug pomen. Ponavadi ga razumemo kot meanje svetlobe jasnega sonnega dne in plave nebesne svetlobe dve uri od sonnega vzhoda do dveh ur do sonnega zahoda s priblino temperaturo 0 svetlobe 5.600 K. ele pod takimi pogoji lahko priakujemo, da bo za dnevno svetlobo prirejen barvni film ali tipalo dal zadovoljive rezultate. eprav nam digitalna tehnologija omogoa popraviti nepravilno temperaturo barve, pa moramo to monost dobro spoznati. Popravki namre niso vedno pravilni in prav lahko pride do monih nepravilnosti v reprodukciji. Temperatura barve je pojem, podoben pojmu prave temperature, do katere je segreto neko telo. Vsa telesa nimajo iste intenzitete, niti iste barve svetlobe, ko se segrejejo do doloene stopnje. V fotografski praksi se pokae, da so hladne barve modre, topleje pa rdee. Natanno povedano: Temperatura barve je, fotografsko gledano, odvisna samo od svetlobnih izvorov, ki imajo stalen, nespremenjen spekter svetlobe. Takne so elektrine arnice za 0 gospodinjstvo s povpreno temperaturo 2.800 K, 0 photoflood studijske arnice s 3.400 K, nitraphot in
digitalne kamere
208
digitalne kamere
209
podobne arnice s 3.200 K. ter neonske arnice s 0 0 temperaturo 3.800 K in 6.500 K. Prav tako imajo tudi elektronske bliskavice stalno isti spekter svetlobe s 0 5.600 K. Temperaturo barve opisujemo s Kelvinovimi stopinjami. Veje tevilke pomenijo, da je svetloba hladneja (modra), in nije, da je svetloba topleja
Zgornji posnetek je posnet pri moni neposredni popoldanski svetlobi. Kjer je na posnetku neposredna sonna svetloba, je zaradi pozne popoldanske svetlobe prisoten topel rdekast ton, v sencah pa zaradi odbite svetlobe neba izredno hladen modri ton. Spodnji noni posnetek Moskve lepo prikazuje razline temperature svetlobe. Svetloba, ki osvetljuje cesto, je izrazito hladna. Svetloba, ki osvetljuje veliki hotel v ozadju, pa topla, rumena. Sami nikoli ne vidimo take razlike v barvi svetlobe kot film, zato se fotografi, ki ne poznajo zakonitosti barvne temperature, velikokrat pritoujejo na pravilno reprodukcijo barv.
Oba posnetka sta posneta ob istem asu, ob 14. uri, le da je zgornji posnetek v senci, spodnji pa na neposrednem soncu. Zgornji posnetek je pridobil odbito modro svetlobo neba in ima zato zelo moan modri odtenek. e v takih primerih odpremo zaslonko za +1, bomo lahko film ali tipalo malo oguljufali in tako izrazitega modrega tona ne bo ve. Toda kljub temu posnetek ne bo pravilno reproduciral barv. Izogibajte se fotografiranja objektov na barvni film v senci ob izrazito modri nebesni svetlobi. e fotografirate v senci s tipalom, pa le uporabite monost korekture barvne tempetature, modrega tona ne bo ve. digitalne kamere
210
digitalne kamere
211
(rdea). Temperatura svetlobe pri elektrinih arnicah se spreminja tudi glede na elektrino napetost. Zmanjanje ali poveanje napetosti za 10 voltov pri napetosti 220 voltov pomeni razliko v 0 temperaturi barve za okoli 100 K. Studijske arnice zano izgubljati svojo prvotno temperaturo po doloenem asovnem obdobju.
Karakteristike dnevne svetlobe Kot smo videli, se kakovost dnevne svetlobe stalno menja in to vpliva na kakovostno reprodukcijo barv. Zato bom zdaj napisal nekaj o glavnih karakteristikah dnevne svetlobe, na katere pri fotografiranju najvekrat naletimo. - NEPOSREDNA SONNA SVETLOBA Sonce je fotografom glavni izvor svetlobe. Ta svetloba prepotuje 150 milijonov kilometrov do naega planeta in je izredno mona in neposredna. Izraz neposredna sonna svetloba v fotografskem smislu pomeni neposredno sonno svetlobo visoko nad horizontom in svetlobo, ki prihaja od plavega neba. Glavna znailnost te svetlobe je, da ustvarja mone sence. Neposredna sonna svetloba s strani daje visoko stopnjo zgoenosti barv zunanjim povrinam motiva in zato so barve isteje. Ta svetloba daje tudi izredno mone kontraste, zato se moramo pri taki svetlobi mnogokrat posluevati
212
digitalne kamere
dopolnilne osvetlitve (bliskavice, beli karton, aluminijasta folija). Tipala z barvno globino 12 bitov po barvnem kanalu so v teh primerih bolja od tipal s samo osmimi ali deseti biti. Toda tudi pri 12-bitnih tipalih prihaja do razlik. Bolja in tudi draja tipala bodo v pogojih z neposredno sonno svetlobo zajela veliko ve risbe v najsvetlejih in najtemnejih delih. - DIFUZNA SVETLOBA Difuzna svetloba najvekrat prihaja z neba, prekritega z oblaki. Je precej bolj neposredna v primerjavi s sonno svetlobo, ki je ostro direktna. Prav zaradi tega pri difuzni svetlobi, kjer arki prihajajo iz vseh smeri, skoraj ni senc. Po svoji naravi ne bo dala tako monih barv kot neposredna svetloba in tudi reprodukcija barv ne bo najbolja. Posnetek deluje hladneje, kar pa v veliki veini primerov lahko zmanjamo s Sky light filtrom. Vendar pa to ne pobolja zgoenosti barv. Kadar nebo prekrivajo povsem tanki oblaki, tako da e vidimo, kje je sonce, takrat imamo idealno svetlobo za fotografiranje portreta ali mrtve narave in e posebej modne fotografije. - MODRA SVETLOBA NEBA Barva neba se spreminja od bledo modre v asu meglenih dni do temno modre v tropskih krajih ali na vejih viinah. Zaradi neposredne naravne sonne svetlobe dobijo samo proti soncu obrnjeni motivi
digitalne kamere
213
kombinirano sonno svetlobo in svetlobo neba, motivi v senci pa samo svetlobo neba. e je ta svetloba modra, kot v veini primerov, bodo imele povrine motivov, ki so v senci, izrazito modro dominanto.
Fotografije na snegu so v veini primerov izrazito modro tonirane. Sneg dobi veliko barve modrega neba in jo tudi mono odbija. e fotografirate na negativni film, vam bodo v laboratorijih ta ton pri izdelavi fotografij delno izniili. e pa fotografirate na diapozitivni film, boste s posnetkom zadovoljni ele, ko ga boste gledali prek projektorja. Mona reflektorska svetloba delno presvetli modri ton, preostali modri ton pa deluje celo prijetno za loveko dojemanje svetlobe. Kot reeno e v lanku, modro deluje v naravi lepo. Tudi ta fotografija je posneta z digitalno kamero in brez korekture beline oziroma temperature barve.
Ta uinek najvekrat opazimo na snenih motivih, kajti bel sneg odbija modro barvo neba. Zaradi naega osebnega gledanja barv se oko na to navadi in sneg v senci e vedno vidimo belo. Sami smo nad posnetki pri jasnem modrem nebu zelo razoarani. Film ne zna lagati, sence na snegu imajo izrazito hladno temperaturo. Vendar pa je ta zelo naravna, medtem ko jo nae oi ne zaznavajo, ker se izredno hitro prilagodijo na barve. Kjer je motiv v popolnosti osvetljen z modrim nebom, bo modra dominanta e bolj neprijetna. Tudi s tipalom ne bo ni drugae. e bomo izniili modri ton v sencah, bodo druge barve, ki niso v senci, nepravilno reproducirane. Povedati je e treba, zakaj deluje modra svetloba na fotografijah neprijetno, na projekciji diapozitivov ali zaslonu pa je celo prijetna. Na projekciji je svetlo modra barva presvetljena in jo lovek doivlja kot modro svetlobo in ne kot barvo pri fotografiji. Splono reeno, modro v naravi je prijetno za oko, ker to barvo doivljamo kot nek prostor, atmosfero, svetlobo. Lepo je modro morje, obsijano s soncem, nebo, ker je brezskonno dale in osvetljeno. - ULTRAVIOLINA SVETLOBA eprav je ultravijolina svetloba nevidna oem, ima velik vpliv na del fotografske emulzije ali tipala, ki je obutljiv na modro barvo. In e je je preve, toliko
e ste preizkusili digitalno kamero in vas fotografije e zadovoljujejo, dobro premislite, ali nimate vekrat potrebe po viji kakovosti. e leto ali dve bo el razvoj naprej v peti prestavi. Vsako leto je kakovost tipal in algoritmov vija. Ob prezgodnjem nakupu in ob predstavitvi nove, izboljane kamere ez nekaj mesecev, lahko boli glava. Kamera nikakor ne bo ohranila take vrednosti za prodajo kot klasina. V raunalniki tehnologiji ste po nakupu e izgubili polovico vrednosti.
214
digitalne kamere
digitalne kamere
215
moneji je poudarek na modri barvi v celem posnetku. Ultraviolinih arkov je veliko predvsem na morju, visokih planinah in na snegu. V vseh teh sluajih je treba fotografirati z UV ali Sky light filtrom, da se izognemo modremu tonu. Modrega tona ultravioline svetlobe ne smemo meati z naravno modro svetlobo, ki jo dobimo od povrine modrega neba. Seveda je koliina UV arkov, ki jih sprejme film ali tipalo, odvisna tudi od kakovosti objektivov. Bolji in draji dobro absorbirajo UV svetlobo. Vendar pa je vseeno dobro na objektiv priviti UV filter, saj s tem leo na objektivu tudi zaitimo pred prahom in morebitnimi pokodbami.
fotografija je rezultat dejstva, da je avtor e pred pritiskom na sproilec vedel, kaj fotografira. Seveda pa digitalna tehnika omogoa za stopnico laji pristop k uspeni fotografiji. Z dobljenimi tokami, tako iz digitalne kamere kot iz skenerja, se lahko igramo na razline naine v programu za obdelavo fotografij. Fotografi smo z digitalno tehniko dobili nove monosti, da izdelamo sebi bolj vene fotografije.
Pristop k fotografiranju Vemo, da se v ivljenju vse razvija. e niste talentirani iskalec fotografskih motivov, se z delom in naporom da dosei tudi to. Najprej se morate dodobra spoznati s svojo kamero in osvojiti njene tehnine zmogljivosti. Pred fotografiranjem pa se je treba dodatno pripraviti. Opazovanje je osnovni element fotografiranja. Brez opazovanja boste teko ujeli kljuni trenutek za dobro fotografijo. Z opazovanjem se fotograf ui obrniti pozornost na motiv, s tem pa na ozadje in detajle ter na avtentinost tistega, kar eli posneti. Uspena
216
digitalne kamere
Nefotogeninost ne obstaja Zelo enostaven nain, kako dobiti dobro fotografijo, bi bilo snemati samo fotogenine motive. Toda ali ti sploh obstajajo? Dobri fotografi pravijo, da nefotogeninosti sploh ni. Samo fotografovo neznanje doprinese k slabi ali dobri fotografiji. Torej, e se vse razvija in gre naprej, naj gre naprej tudi va fotografski razvoj. Razvijajte gledanje s tretjim oesom, z objektivom, spoznavajte svojo fotografsko opremo in digitalno tehniko, ki omogoa spreminjati digitalno fotografijo. Zato v digitalni fotografiji fotograf razmilja digitalno. e v fazi iskanja motiva razmiljajte, kaj boste lahko v nadaljnji obdelavi slike popravili, dodali ali odvzeli. Brez svetlobe ni fotografije. To velja tudi za digitalno sliko. Toda monost spreminjaja fotografije tudi po pritisku na sproilec nam daje nove ustvarjalne monosti.
Ne kupujte tok, kupujte lastnosti kamere. Cilj je posneti fotografijo. tevilo tok je samo majhen del do njene izdelave. Bolj pomembno je znanje fotografiranja, tehnika pa naj fotografijo kakovostno tonsko zajame. Izbrati morate kamero in njene zmonosti za svoje potrebe. Veja loljivost samo omogoa vejo poveavo. Te pa veina fotografov ne potrebuje. Pri preiskusih pozornost usmerite v pravilen tonski in barvni zapis.
digitalne kamere
217
DPOF (digital print order format). Ta lastnost, ki jo imajo noveje kamere in tiskalniki nam omogoa, da na kameri oznaimo samo tiste posnetke, katere elimo natisniti. Ko kamero prikljuimo ali kartico vstavimo v tiskalnik, ki spozna DPOF zapis, nam bo natisnil samo oznaene fotografije. Ni ve treba iskati in za vsak iztis doloati fotografijo. e se e odloate za nakup kamere, izberite tako s to lastnostjo. Tudi v labolatorijih enote e razpoznajo ta oznaevalni zapis. Neoznaene fotografije pa vam ostanejo shranjene na kartici.
Priporoilo pred nakupom Do leta 2002 nisem slial pravilnega odgovora, kolikno fotografijo lahko naredimo, recimo, s kamero, ki ima tipalo s tremi milijoni tok. Razlage so bile razline. Slial sem ocene od mone velikosti 10 x 15 cm pa vse do metrske poveave. Vsak razlagalec je imel svoje videnje glede na svoje fotografsko znanje in nain, s katerim izpisuje fotografijo. Zato sem izdal tudi revijo e-fotografija, ki je bila na zaetku namenjena prav izobraevanju glede majhnega pomena tok. Nekateri ponudniki so po opozorilu napano mnenje spremenili. V knjigi smo v poglavju o loljivosti spoznali teorijo. Za kakovostno sliko potrebujemo 300 dpi izhodne loljivosti. Torej lahko sliko s tipala z 2.048 x 1.536 tokami kakovostno poveamo do velikosti priblino 13 x 18 cm. Toda to je samo teoretino mnenje. V praksi in pravi odgovor je slede: Nekaterim kakovost fotografij, zajetih z digitalno kamero, e vedno ne zadoa, drugi bi s tako loljivostjo in z barvno osvetljevalno napravo hvalili velikost 20 x 30 cm, tretji pa s kapljinimi tiskalniki tako loljivost uporabljajo za meterske poveave. In katero mnenje je pravo? Vsa! Veliko je odvisno tudi od kakovosti objektiva, tipala, algoritmov in znanja tistega, ki bo digitalen zapis v raunalnikem programu dodatno obdelal.
Pri filmu teh monosti ni - je tako dober, da v celoti zadovoljuje tudi zahtevneje fotografe. V digitalni tehniki pa je ogromno monosti za goljufanje naega oesa in razmiljanja, kar bomo spoznali v poglavju o programih za obdelavo fotografij. Torej, ali iz tipala s tremi milijoni tok izpisati fotografijo velikosti 10 x 15 cm ali 100 x 150 cm? Oboje je mono. Vse je odvisno od vaega pogleda na fotografijo in na pojem kakovosti. Ne prepriujte pa druge, kaj je kakovost, ker imajo lahko drugaen pogled na barve, loljivost in kontrast kot vi. Sam pravim: Dobro je, za kogar je! Predvsem pa: Misli digitalno!
Ali veste! Poznamo tri vrste kakovosti spominskih enot. Standardne kartice, katere kupujemo fotografi, so obutljive na tresljaje in namenjene temperaturnim razlikam od 0 do 500 C. Zato pazljivo ravnajte z njimi. Kamera na soncu se lahko segreje na 500C, kolikor dovoljujejo proizvajalci pomnilnih enot. Tudi udarec z kamero ali pomnilno enoto je lahko usoden. Industrijske so e manj obutljive za tresljaje in dovoljujejo temperaturne razlike pod 00C do 700C. Kartice namenjene vojski so najmanj obutljive in najbolj preizkuene. Preko njih ne more ravno peljati tank, toda za fotografiranje v tekih pogojih ali pa ste profesionalni fotograf, ki se mu ne sme zgoditi, da ni pravilnega zapisa priporoam nakup teh kartic. Seveda pa z kakovostjo in s tem neobutljivostjo mono raste tudi cena. In kaj se lahko zgodi ob nepravilni uporabi? Izginejo podatki. Ja digitalna tehnika ima kljub naprednosti svoje napake. e bolj so obutljive mini disk enote. Zapis podatkov v razlinih temperaturnih pogojih je lahko napaen, zato ne bodite preseneeni, da katerega posnetka ne boste mogli prenesti iz pomnilne enote. Seveda velja to za rubriko lahko se zgodi. Dobro preberite navodila. Vlaga je e posebej omenjena v njih. V digitalni tehnologiji je veliko drobnega tiska. e ne uporabljate pomnilne enote tono doloenega proizvajalce, vam garancija ne velja. Ja tudi to sem zasledil v navodilih. Torej pozornost ni odve.
digitalne kamere
218
digitalne kamere
219
Skenerji - optini italniki

Zahtevneji fotografi z digitalnimi kamerami e niso zadovoljni. Zato napredno mislei uporabljajo drug nain digitalizacije - s skenerji oziroma s skeniranimi diapozitivi ali fotografijami. Z digitalizacijo kakovostno presnamemo original v digitalno obliko. Mnogi ljubitelji digitalne obdelave slik si na ta nain pomagamo e nekaj let. S skenerjem lahko preslikamo fotografijo, besedilo ali drugo ploskovno formo kot s preslikavo s klasino kamero. Spet pa je prednost skenerja v tem, da dobimo sliko na raunalnikem zaslonu in da jo lahko obdelujemo s programi za obdelovanje fotografij. Da so skenerji izredno zanimivi tudi za fotografe in da so spremljajoi del fotografske tehnike, pove
Tehnologija skeniranja fotografij je stara e 30 let. Zajem slike prek fotopomnoevalcev e zdaj prekaa zajem z novejimi CCD tipali.
220
skenerji
skenerji
221
CCD tipalo v skenerjih sliko zajema v ravni rti. Ker tipalo potuje, uporabljamo celice samo v eni liniji. Zato so tipala ceneja in zaradi tehnike zajemanja bolja kot v kamerah. V cenejih namiznih skenerjih imajo tipala toke RGB samo v eni liniji, zato je interpolacija barv veja. Bolji skenerji uporabljajo drugano tipalo, ki ima tri vrste celic, vsako s svojim RGB filtrom, program pa zdruuje sliko. Na ta nain dobimo realnejo koliino podatkov.
podatek, da so fotografom dobra znana podjetja, kot so AGFA, CANON, MINOLTA, NIKON, OLYMPUS in POLAROID, mona tudi na trgu ploskovnih skenerjev ter skenerjev za preslikavo filmov. In e pogledate raunalnike in fotografske revije, v obeh vrstah revij najdete lanke o digitalnih kamerah, tiskalnikih, raunalnikih in programih. Reklamiranja raunalnike programske in strojne opreme je v foto revijah vse ve, kajti vsi se zavedajo, da fotografi vedno ve uporabljajo novo tehniko za izdelavo svojih fotografij.
SKENERJI Skenerje poznamo e ve kot 30 let. Prve so uporabljali izkljuno za grafine namene. V grafini industriji so lahko s skenerji hitreje reproducirali slike in dobili osnovne barve suptraktivnega barvnega meanja (CMYK), ki je osnova za tisk. Prej so osnovne barve dobili na bolj zahteven nain prek reprodukcijske kamere, barvnih filtrov RGB, poltonskih mask za odpravljanje napak filtrov in le, do poltonskih filmov v CMYK separaciji. ele nato je prilo na vrsto rastriranje. Kmalu so skenerji omogoali neposredno osvetljevanje prek mehanskih in nato prek elektronskih rastrov na grafini film. Bobenski skenerji so za zajem analognih signalov uporabljali fotopomnoevalce in ne CCD tipal. Tako je pri bobenskih skenerjih e danes. Tehnologija s
Reprodukcijska kamera za analogno izdelavo barvnih separacij. Edino, kar je e uporabno od teh kamer, so reflektorji in vrhunska optika.
222
skenerji
skenerji
223
Fotograf si lahko s skenerjem konno uredi svoj arhiv fotografij, ki jih je posnel na film. Ponavadi se prepozno zavemo, da si je treba urejati arhiv, e pa si ga kdo e ureja, se dela loti premalo nartno. Posledica tega so sasoma polne katle fotografij, nametane brez pravega reda. Diapozitivi so ponavadi shranjeni v okvirkih in morda celo oznaeni, vendar pa pri vejem tevilu postane preglednost posnetkov nemogoa. Popolna zmeda pa nastane pri negativnih filmih, predvsem pri iskanju filma in posnetka za kasnejo izdelavo fotografij. S skenerjem vse fotografije, posnetke na dia ali negativnem filmu presnamemo in z raunalnikom in raunalnikimi programi uredimo arhiv. Pri vsaki fotografiji lahko dopiete tekst s tonim opisom, kako ste posnetek posneli in kje je njegovo mesto v vaem arhivu. Fotografije si lahko uredite po temah (narava, portreti, druinski posnetki, port...), po datumu nastanka ali po abecedi. Arhiv lahko prilagodite svojim potrebam, slike pa brez teav prenesete v razline teme vekrat. Za ureditev arhiva lahko uporabite posebne programe za urejanje slik ali pa kar dobro znani urejevalnik besedila WORD. Ko so slike urejene na trdem disku v raunalniku, jih presnamete na diskete ali, e bolje, na CD-ROM. Vae fotografije si lahko tako ogledajo tudi tisti, ki jim CD-ROM ali diskete posodite na ogled. Seveda pa fotografije lahko uredite tudi na svojih internetnih straneh, kjer si jih lahko ogleda veliko uporabnikov tega novega medija. Predvsem pa so skenerji namenjeni za bolj kakovostno preslikavo slik, ki jih nato obdelamo v raunalniku in na koncu iztiskamo na tiskalniku.
Nastavek za diapozitive.
fotopomnoevalci e vedno vodi pred tehnologijo svetlobnih tipal. Pred ve kot desetimi leti so na trg prili prvi namizni rno-beli skenerji s CCD tipali. Njihov namen je bil grafini industriji poceniti skeniranje in poveati hitrost izvedbe manj zahtevnih projektov. S prihodom zmogljivejih raunalnikov, s PC 486 in predvsem z Applom 68040, so tudi fotografi dobili monost, da sliko laje obdelajo kot v temnici. Priela se je doba digitalne fotografije, predvsem uporabe tako imenovane digitalne temnice. Razvoj skenerjev je el zelo hitro naprej. Ustrezno kakovost so dosegli e v nekaj letih, zdaj pa proizvajalci predvsem iejo nain, kako bi zniali cene svojih izdelkov. V sploni uporabi so tri vrste skenerjev.
PLOSKOVNI SKENERJI Ploskovni skenerji so se uveljavili z razvojem CCD tipal. Kot e samo ime pove, imajo ploskev, na katero poloimo film ali fotografijo, ko jo preslikujemo. Sam nain preslikovanja je skoraj pri vseh enak - vpadna svetloba se prek optike in stekel prenaa na CCD tipalo. Razlike so skrite v notranjosti in v programih. Proizvajalci uporabljajo razline sisteme prenosa svetlobnega telesa in zrcal. Kakovost ploskovnih skenerjev je sprejemljiva za fotografe, ki si elijo urediti svoj arhiv, se predstaviti na internetnih straneh ali svoje fotografije obdelati z raunalnikom in jih nato s tiskalnikom tiskati na papir. Z boljimi ploskovnimi skenerji lahko fotografije zajamemo v kakovosti, ki zadostuje za osvetlitev na digitalnih osvetljevalnih napravah. Cene ploskovnih skenerjev se gibljejo od 15 tiso tolarjev navzgor.
NAIN DELOVANJA PLOSKOVNEGA SKENERJA Bela svetloba pada na fotografijo in se odbita prek lee prenese na sistem ogledal in tipalo, pred katerim so e filtri za rdeo, zeleno in modro barvo. Sistem je preprost, a mehanika je zapletena.
Na mizi je vedno premalo prostora. Namizni skenerji za domao uporabo podjetja Canon so samo dva, tri centimetre veji od velikosti A4. Prironost, kakovost in nenazadnje cena teh skenerjev prepriajo druinske fotografe, ki bi radi pretvorili fotografijo v digitalno obliko. skenerji
224
skenerji
225
Tanek nanos preprei neposreden stik gladke emulzije s steklom in preprei nastanek Newtonovih krogov. Ko e ni bilo razprilcev smo za manje poveave uporabili smukec, katerega smo napihali na emulzijo. Za veje poveave pa se e danes uporablja posebno olje. Dobra lastnost olja je tudi, da zapre praske na filmu in so manj opazne.
Namizni ploskovni skenerji z dodatnim nastavkom za preslikavo filmov omogoajo tudi preslikavo diapozitivov. Nastavek je treba pri veini ploskovnih skenerjev dodatno kupiti in niso standardni del skenerja. Preslikava filmov poteka enako kot preslikava fotografij, le da svetloba prihaja z zgornjega dela skenerja. Ker se zaradi stika filma s steklom radi pojavijo Newtonovi kolobarji (kot pri dia okvirkih s stekli), film prej poprimo z ANTI NEWTON razprilcem. Vendar je kakovost teh preslikav zelo slaba in priporoljiva samo za izdelavo arhiva diapozitivov in morda za internetno predstavitev.
HI-END ploskovni skenerji V grafinih studijih s HI-END ploskovnimi skenerji zaradi enostavnosti uporabe zamenjujejo bobenske skenerje. Te zelo kakovostne in drage skenerje izdeluje ve proizvajalcev. Od podjetij, ki so znana nam, fotografom, kakovostne HI-END skenerje izdeluje le AGFA. Njihov model SELECTSCAN je zelo kakovosten skener s CCD vezjem. Od navadnih ploskovnih skenerjev se razlikuje po tem, da za poveavo uporablja optiko, podobno kot bobnasti skenerji. Prek optike se slika povea in CCD-vezje razbere e poveano sliko. HI-END skener omogoa optino resolucijo 6.000 dpi in barvno globino
Predstavniki namiznih skenerjev razlinih kakovostnih skupin.
Hi-End ploskovni skenerji so po obliki precej podobni namiznim, so pa nekajkrat veji in predvsem teji. Tea lahko presega tudi 50 kilogramov. Skener mora biti stabilen, saj vsako tresenje povzroa nepravilen zapis.
226
skenerji
skenerji
227
Skeniranje barvnih fotografij pomeni zajemanje velikih koliin podatkov. Fotografija v velikosti 10 x 15 cm zavzema priblino 6 MB. Zato za priklop skenerja na raunalnik uporabljajte SCII vhod ali, e bolje, USB vhod, ker ga je bolj preprosto uporabljati. Nadgradite stareje raunalnike z USB vodilom. Enako vodilo pa mora imeti tudi skener.
skeniranja 48 bitov. Z njim lahko diapozitive poskeniramo skoraj tako kakovostno kot z bobnastim skenerjem. Zaradi visoke tehnologije in z njo povezane cene (nad tri milijone tolarjev) pa na alost niso dosegljivi vsem fotografom. Zato fotografi za kakovostnejo preslikavo filmov uporabljamo skenerje, ki so e vedno dosegljivi po ceni od 100.000 tolarjev navzgor, uporabljamo pa jih izkljuno za preslikavo filmov.
SKENERJI ZA PRESLIKAVO FILMOV Skenerji za preslikavo filmov imajo eno samo slabost - temnejih delov risbe na diapozitvu ne preslikajo v celoti dovolj dobro, vendar e vedno veliko bolje kot ploskovni skenerji z nastavki za preslikavo filmov. Zaradi dosegljivosti so postali priljubljeno orodje fotografov, ki si elijo kakovostne diapozitive spraviti
Canon, fotografu znano podjetja, izdeluje tudi kakovostne film skenerje.
v digitalno obliko. Tudi med proizvajalci teh skenerjev lahko najdemo znana fotografska imena. Mnogi ponudniki digitalnih osvetljevalnih naprav za fotolabolatorije jih ponujajo kot dodatno opremo. V uporabi so e skenerji, ki so vdelani v ohije raunalnika. Uporabljajo jih za preslikavo celega filma, za izdelavo indeksnega iztiska, arhiviranja in neposrednega zapisa na CD. eprav je velikost skeniranih datotek dovolj velika za kakovostni tisk, pa je kakovost fotografij mnogo preslaba. Skener poskenira posnetek v samo nekaj sekundah. e vemo, da potrebujeta bobenski skener ali HI-END ploskovni skener za skeniranje z odlino kakovostjo na velikost 20 x 30 centimetrov vsaj nekaj minut, potem je jasno, da mora mnogo podatkov pri tako hitrem skeniranju manjkati ali pa so interpolirani in je zato tako skenirana fotografija opazna slaba.
Fotografi, ki elijo kakovostne posnetke, si kupijo dobro kamero in odline objektive. Za njih so pripravljeni odteti celo premoenje. Tudi o filmih znajo pripraviti celo dizertacijo. Toda ko pridejo do zapisa svojih, sicer odlinih diapozitivov v digitalno obliko, jih zadovoljijo e slabi ploskovni ali filmskenerji. Zadostuje jim tudi izpis s cenenimi tiskalniki. Vse skupaj je videti neprofesionalno. Slaba preslikava v digitalno obliko pomeni isto, kot da bi fotografirali na cenen diapozitivni film s kompaktno kamero in s slabim objektivom.
BOBNASTI ali ROTACIJSKI SKENERJI Bobnaste skenerje porabljajo za zelo kakovostne preslikave predvsem v grafini industriji. Tudi sami moramo svoje fotografije in filme, e elimo kakovostne preslikave, preslikati z bobnastim skenerjem. Ti skenerji ne uporabljajo CCD-tipal, temve PHOTOMULTIPLIER-je (fotopomnoevalce), ki veliko bolje razpoznajo vmesne tonske
228
skenerji skenerji
229
Visoko pornitev diapozitivnih filmov zmorejo kakovostno zajeti samo fotopomnoevalci. Uporabljajo jih le bobnasti skenerji.
vrednosti in temne dele risbe na sliki. Zato primerjava barvne globine med skenerji s CCD tipali in s fotopomnoevalci ni umestna. V praksi se izkae, da bobnasti skener s samo 8 biti barvne globine bolje razpozna pornitev v sliki tudi nad vrednostjo 3.4D, kar naj bi bilo teoretino mono prebrati le z 12-bitnim CCD vezjem. Z bobnastimi skenerji lahko naredimo zelo kakovostne preslikave, namenjene poveavi naih fotografij. Njihova slaba lastnost pa je cena, ki se giblje od 6 milijonov tolarjev navzgor, zato za veino fotografov niso dosegljivi. Med fotografi kakovost bobnastih skenerjev, ki so namenjeni predvsem skeniranju za grafino tehniko, potrebujejo samo izrazni fotografi, ki elijo ohraniti vse vrednosti dobrega diapozitiva tudi v digitalni obliki.
GONILNIKI Vsak proizvajalec ima tudi svoj program za krmiljenje skenerja. S temi programi fotografijo popravimo e pred konnim skeniranjem. Omogoajo poveavo ali pomanjavo, barvno korekturo, izrez fotografije, nastavitev loljivosti, kontrasta itd. Za delo s programom za skeniranje potrebujemo veliko poizkusov, da lahko iz skenerja iztisnemo najboljo mono preslikavo. Nekateri programi imajo tudi ve podprogramov, s katerimi lahko uporabljamo skener e za druge namene. Programi za prepoznavanje rk preslikano besedilo prenesejo v urejevalnike teksta (WORD) in reeni smo pretipkavanja e natipkanih besedil.
Skeniranje nadziramo s programi, ki jih dobimo ob skenerju. Vejih razlik pri monih nastavitvah ni.
230
skenerji
skenerji
231
Dobri ploskovni skenerji imajo optino loljivost po x y osi 600 x 1.200 tok na palec in 10bitno barvno globino. V praksi se ravnamo vedno po niji vrednosti, torej upotevamo loljivost 600 dpi. Vse, kar je ve, prek interpolacije vpliva na kakovost slike. Za ogled na zaslonu in za predstavitev na internetnih straneh lahko fotografijo velikosti 10 x 15 cm poveamo tudi do osemkrat, saj za zaslon ne potrebujemo veje loljivosti od 100 dpi. Skeniranje z 200 dpi zadostuje za izpis z boljimi kapljinimi tiskalniki, torej 600 dpi omogoa trikratno poveavo slike (30 x 45 cm). e pa elimo fotografijo skenirati za tisk v grafini tehniki, za tisk s termosublimacijskimi tiskalniki ali z digitalnimi osvetljevalnimi napravami, 600 dpi zadostuje za dvakratno poveavo. eprav oesu zadostuje 254 dpi za velikost skeniranja 1:1, v teh tehnikah izpisa uporabljamo loljivost 300 dpi.
Programi za kopiranje skener spremenijo v kopirni stroj. Na ekranu se prikaejo tipke, kakrne poznamo pri kopirnem stroju, in e je na raunalnik priklopljen tudi tiskalnik, se preslikane strani izpiejo na tiskalniku. Na velikoformatnih studijskih kamerah e zdaj za zelo velike poveave uporabljajo svetlobna tipala, kakrna so v skenerjih. Tudi v teh kamerah tipalo skenira. Osvetlitev motiva traja po nekaj deset minut, kakovost posnetka pa je vrhunska. Prav taka je tudi cena digitalnih nastavkov.
Programska oprema Pri nakupu bodite pozorni na dodatno programsko opremo, ki je priloena skenerju. Skoraj pri vseh skenerjih dobite ob nakupu katerega od programov za obdelavo slik, program za razpoznavanje rk ali program za razne uinke. Mono je, da boste pri nakupu skenerja v vrednosti 30 tiso tolarjev dobili tudi program, ki v redni prodaji dosega vijo ceno kot skener sam. Dobri programi za obdelavo slik v prosti prodaji stanejo prek 50 tiso tolarjev, za samo tretjino cene pa ga lahko dobite pri nakupu cenejih skenerjev, ki tega programa e nimajo v paketu. Med najbolj zaelenimi je PhotoShop, program za obdelavo slik programske hie Adobe, ki ga uporabljajo tudi v vseh
profesionalnih grafinih in fotografskih studijih. Obstajajo sicer e bolji programi, vendar so zaprti, dobimo pa jih samo pri nakupu zelo dragih profesionalnih grafinih sistemov in jih ni mono uporabljati na namiznih raunalnikih brez celega sistema. Za konec e opozorilo. V nekaterih naih raunalnikih revijah preizkuajo tudi skenerje in pri tem na veliko uporabljajo izraz foto kakovost konnih izdelkov, pri emer je konni izdelek lahko skenirana fotografija ali tisk s tiskalnikom. Ne verjemite vsem pravljicam. Z najboljim ploskovnim skenerjem (ne s HI-END) in s e tako opevanim programom nikakor ne morete dosei tako kakovostne reprodukcije, kakrno zahtevamo zahtevneji fotografi. Ostrina je precej slaba, da ne govorim o reprodukciji barv. Niti 36bitni namizni skenerji pri prepoznavanju barv ne dosegajo resnine foto kakovosti. Zato za zahtevneje fotografe velja: Pred nakupom skener dobro preizkusite - a ne na testnih fotografijah, kakrne imajo trgovci. Prinesite svoje fotografije in kakovost skenerja preizkusite na njih, ele nato se odloite za nakup. e skenerja nimate namena kupovati, imate pa e raunalnik in bi svoje najbolje fotografije in diapozitive radi obdelovali sami, poiite studio z
Skoraj ni resnega proizvajalca skenerjev, ki ne bi ponudil e programa za obdelavo skenirane fotografije. V veliki veini primerov je to programska oprema podjetja Adobe. PhotoShop je vodilni program tudi med profesionalci.
232
skenerji
skenerji
233
bobnastim skenerjem, e je le mogoe, kajti preslikave bodo mnogo bolj ostre in reprodukcija barv neprimerno bolja.
Skenerji v praksi Najboljo mono kakovost preslikave filma in slike s skenerji so razvili e pred dvajsetimi leti. Vse druge novosti gredo na raun znievanja cen, enostavnosti uporabe in hitrosti preslikave. Pred dvajsetimi leti je imel dober skener vsaj 200 potenciometrov za nastavitev preslikave. Dve tretjini teh nastavitev je uporabnik nastavil s preizkusi in so veljale za vse povprene originale, drugi potenciometri pa so bili potrebni za korekturo vsake slike posebej. Zdaj osnovne korekture - pornitve slike (belina, temina), barvne tonske vrednosti in kontrast -
opravimo s pritiskom na gumb. Tudi najbolji skenerji s CCD tipali se ne morejo pribliati tehnologiji bobnastih skenerjev izpred dvajsetih let. Zato lahko trdim, da so nekateri podatki o ploskovnih skenerjih napihnjeni ali zgolj teoretini. Vsi podatki o kakovosti skenerja so za fotografa le informativni. e pred osmimi leti smo kupovali skenerje s trojnim prehodom in s samo osmimi biti barvne globine. Zdaj skenerji nijega kakovostnega razreda do 30 tiso tolarjev mono presegajo njihovo kakovost. Poslovni in druinski fotograf je z njimi e povsem zadovoljen. Draje ploskovne skenerje uporabljajo v grafinih studijih za preslikavo tiskovin in fotografij za asopisni in revijalni tisk, pri katerem se ne zahteva visoke kakovosti. Izrazni fotograf je z njimi pogojno
Ker so digitalne kamere zaenkrat zaradi cene e nedosegljive in za potrebe fotografa, navajenega na kakovost fotografije s filma, tudi e premalo dobre, bomo za kakovostno fotografijo e nekaj asa snemali s klasinimi kamerami, narejene posnetke pa s skenerji prenesli v digitalno obliko. Tako imamo e sedaj monost svoje fotografije retuirati, montirati ter tonsko in barvno popravljati mnogo bolje in hitreje kot v temnici.
Levo je fotografija z negativnega filma, zajeta z namiznim skenerjem, in desno ista fotografija, zajeta z bobenskim skenerjem. Boljo risbo v temini in belini, ostrino in tonske vrednosti opazi le zahtevneji gledalec.
234
skenerji
skenerji
235
zadovoljen. Skenirana fotografija glede na izvirnik zgubi nekaj ostrine, kontrasta in pravilnosti barvnega zapisa, esar tudi s programi za obdelavo slik ne moremo dovolj dobro popraviti.
Kakovost skenerja Vse skenerje kot tudi digitalne kamere ocenjujemo po dveh pomembnih lastnostih. To sta RESOLUCIJA (LOLJIVOST) in BARVNA GLOBINA. Veja loljivost skeniranja omogoa veje poveave, kar je pomembno predvsem pri filmih manjega formata. Loljivost pri skenerjih merimo s tevilom tok na palec (ppi = Pixel Per Inch). Tipalo potuje in ne zajema slike kot kamera, zato je branje linijsko. Glavno vlogo igra spet oko. Seznanili smo se e z dejstvom, da oko razpozna okoli 10 linij/tok na milimeter ali 254 linij/tok na palec. Zato mora biti digitalni zapis tako kakovosten, da zadosti potrebi oesa. V praksi preizkuena in ustrezna kakovost skeniranja v velikosti 1:1 je 300 tok na palec. To velja tako za grafini tisk kot za izpis s termosublimacijskimi tiskalniki in z labolatorijskimi osvetljevalnimi napravami. e elimo sliko 10-krat poveati, potrebujemo 10-krat zmogliveje tipalo, torej tipalo z vsaj 3.000 tokami na palec.
236
skenerji
Ploskovni skenerji omogoajo optino loljivost skeniranja od 300 ppi do 1.200 ppi. Namenjeni so skeniranju fotografij, te pa so e nekajkratne poveave s filma. Pri ploskovnih skenerjih pa zelo radi zapiejo tudi zmonost interpolirane loljivosti, nekateri tudi do 9.600 ppi, vendar je ta loljivost za kakovostno preslikavo neprimerna. Skenerji za preslikavo filmov uporabljajo tipala z optino loljivost skeniranja do 3.600 ppi. Veina filmskenerjev je prirejena za skeniranje 35-milimetrskih filmov. Zato je loljivost skenerjev v veini primerov cca. 2.700 ppi, tako da s temi skenerji lahko poveamo leica format do velikosti 20 x 30 cm z loljivostjo digitalnega zapisa 300 ppi. Bobnasti skenerji omogoajo optino loljivost skeniranja od 300 ppi in vse do 20.000 ppi, odvisno od cenovnega razreda. Ti skenerji zaradi kakovosti in visoke optine loljivosti ne uporabljajo interpolirane loljivosti. Z njimi lahko poveamo klasien 35-milimetrski diapozitiv tudi na velikost 70 x 100 cm ali ve brez interpolacije. Seveda pa se pri tej poveavi e vidijo vse napake filma in slabosti optike.
Barvna globina skenerjev 24-bitni skenerji z 8 biti na osnovno barvo RGB in s CCD svetlobnimi tipali so komaj e dobri za
skenerji
237
Levo: Posnetek, preslikan s ploskovnim skenerjem, je zaradi slabe kakovosti v temnejih delih zadovoljiv samo za arhiv naih posnetkov. V sredini: Skener za preslikavo filmov s CCD-vezjem temneje dele slike preslika bolje kot ploskovni skener z nastavkom za preslikavo filmov, vendar e vedno veliko slabe kot bobnasti skener.
Levo: Bobnasti skener zaradi preslikave s foto pomnoevalci zarie neprimerno ve risbe, predvsem v temnejih tonih. Vendar pa za fotografa ti skenerji e zaradi cene niso dosegljivi in jih uporabljamo samo takrat, kadar elimo zares kvalitetne poveave fotografij ali preslikave diapozitivov, za kar drugi skenerji niso dovolj dobri.
kakovostno preslikavo, bobnasti s fotopomnoevalci pa e povsem zadostujejo. V uporabi so 30-, 36-, 42- in celo 48-bitni skenerji, seveda pa s kakovostjo raste tudi njihova cena. Toda podatki o barvni globini skenerja niso realni. Z bolj mnoino uporabo skenerjev se je njihova kakovost zaradi konkurennosti zaela napihovati podobno kot kakovost tipal v digitalnihn kamerah. Bobnasti skener izpred 15 let s samo 8 biti barvne globine, s foto pomnoevalci in odlinimi algoritmi krepko prekaa e tako kakovosten CCD skener s 16 biti zapisa po barvnem kanalu - pa eprav teorija o bitih in meanju barv govori drugae. Za tisk pa tako ali tako vsako sliko spremenimo v 8-bitno. Prav tako ni reeno, da bo 10-bitni skener sliko preslikal slabe od 14-bitnega. Veliko je odvisno, kakne algoritme za pretvorbo elektrinih impulzov zmore procesor in koliko uma ima tipalo. e z nobenim ploskovnim skenerjem nisem uspel oditati barvno zasienega diapozitiva tako dobro kot s skenerjem za preslikavo filmov, eprav imata oba skenerja enake podatke o loljivosti in barvni globimi ali ploskovni skener celo bolje. Nekaterim skenerjem pripisujejo zmonost razpoznavanja barvne globine tudi 12 bitov po barvi ali 36 bitov v celoti (RGB). To pomeni, da tipalo razpozna 4096 barvnih nians osnovne barve, kar z
skenerji
238
skenerji
239
meanjem treh barv RGB znese prek 68 milijard barv. Zmonost branja zasienosti barve takega tipala naj bi bila 3,7D (D = pornitev). Torej je tako tipalo zmono presvetliti in oditati barvne tone tudi v bolj zasieni povrini, kot jo zmore film. Dober diapozitivni film ima najvejo monost pornitve 3,7 D. Za presvetlitev povprenega diapozitiva nam zadostuje 12-bitno tipalo (3,4 D). Fotografija, narejena iz negativnega filma, ima pornitev do 2,2 D. Vendar s temi skenerji nisem e nikdar uspel presvetliti temnejih delov pravilno osvetljenega diapozitiva! Za kakovostno preslikavo diapozitivov nikakor niso primerni, pa e imajo e tako prepriljive
podatke. Skener za preslikavo diapozitivov z 12-bitno barvno globino veliko bolje presname diapozitiv kot ploskovni skener z nastavkom za preslikavo prosojnic. Te naprave so vijega cenovnega razreda od 100 tiso tolarjev naprej. Canon in Nikon sta vodilna pri razvoju te tehnologije. Njuna skenerja zmoreta priblino 2.700 dpi in 12-bitno barvno globino. S to loljivostjo lahko diapozitiv leica formata poveamo do 10-krat za izpis na termosublimacijskih tiskalnikih, digitalnih osvetljevalnih napravah ali za tiskovino. Zaradi naina zajemanja slike ostrina in zapis
Slika LEVO: film-skener . Slika DESNO: HI-END ploskovni skener SCREEN. eprav imata po zagotovilu proizvajalcev oba skenerja tipalo s 36-bitno barvno globino, je razlika v zajemu zasienega diapozitiva oitna. Oitna pa je razlika tudi v ceni. za domao uporabo so film skenerji zelo uporabni.
240
skenerji
skenerji
241
temnejih delov ne zadovoljujeta vseh uporabnikov. HI-END ploskovni skenerji in bobnasti skenerji so zaradi svoje visoke cene primerni samo za profesionalne studije. Kakovost preslikave je izredna in priporoljiva vsem fotografom, ki si elijo svoje fotografije ali diapozitive mono poveati. Odlina ostrina, barvni zapis in monost poveave zadovoljujejo tudi najzahtevneje uporabnike. Dober diapozitiv in digitalizacija z bobnastim skenerjem bo e nekaj asa najbolja pot do najkakovostneje digitalne slike, bolja od direktnega zajemanja slike s svetlobnim tipalom v digitalnih kamerah. Razen digitalnih nastavkov za velikoformatne kamere.
Nakup skenerja Fotografom, ali vsaj veini od njih, so dosegljivi samo ploskovni in film-skenerji. Ploskovni skenerji zdaj v celoti zadovoljujejo njihove potrebe. Tudi najceneji ploskovni skenerji e premorejo 600 dpi loljivosti in vsaj 8-bitno barvno globino. Vemo, da 600 dpi zadoa za vsaj dvakratno poveavo in osem bitov za prepoznavanja pornitve 2,2D. To pomeni, da skener v celoti zajame vse tonske vrednosti barvne fotografije, ki premore najve 2,2D, in z loljivostjo 600 dpi lahko njeno velikost 10 x 15 cm dvakrat povea s kakovostno loljivostjo zapisa 300 dpi. Z
242
skenerji
osmimi biti barvne globine in 600 dpi loljivosti skeniranja dobimo fotografijo v digitalnem zapisu za kakovosten tisk v velikosti 20 x 30 cm. Seveda pa obstajajo razlike od skenerja do skenerja. Kakovost branja podatkov se odraa predvsem s kakovostjo tipala. Da je barvna globina pri skenerjih s CCD tipali lana, smo e spoznali. tevilo bitov je predvsem trgovski dejavnik. Da pa ne bi v tem poglavju knjige o osnovi digitalne tehnike zali predale, navajam samo primerjavo s filmi, ki bo razloila tudi razliko med tipali. Poznamo negativne in diapozitivne filme. Neglede kateri negativni film kupimo, nam bo laborant, ki pozna svoje delo in labolatorijske stroje pravilno nastavi, izdelal kakovostno fotografijo za veino ocenjevalcev. Odvisni smo torej od laboranta in ne od filma. Pri diapozitivnih filmih je drugae. Fotografi, ki za fotografiranje izberejo dia film, so zahtevneji in izbiro filma dobro preraunajo glede na globino denarnice. Tudi povpreen gledalec opazi razliko med Velvio, Provio, Ektachrome SV, Ektachrome Elite, Agfo CT ali Konico R-100. Prav tako je pri tipalih v skenerjih ali kamerah. Bolje je tipalo, ve tonov bo zapisanih in s tem bolj realen barvni zapis. Bolje je tipalo, manj je goljufive interpolacije loljivosti in barvnega zapisa. Bolj ste izkueni v popravljanju digitalnega zapisa s programi
skenerji
243
Isti posnetek je skeniran na dveh film-skenerjih dveh razlinih proizvajalcev. Skenerja imata enake podatke: 2.700 dpi loljivosti in 12-bitno barvno globino. Toda razlika v kakovosti zajema je oitna. Ni vse v napisanih tevilkah, ampak v kakovosti tipala, A/D pretvornika, elektronike in algoritmov.
za obdelavo fotografij, ve boste lahko izvlekli iz digitalno zajete fotografije. Zato velja: Za zaslonsko loljivost zadostujejo najceneji skenerji. Za izpis fotografije na kapljinih tiskalnikih potrebujemo skenerje srednjega cenovnega razreda. Da izkoristimo kakovost barvne osvetljevalne naprave, potrebujemo zapis z najboljimi ploskovnimi skenerji. Ti skenerji pa ne zadostujejo za kakovostno preslikavo diapozitivov. Za diapozitive uporabljamo film-skenerje. Velikost filma je samo 24 x 36 mm, zato za 10-kratno poveavo z loljivostjo slike potrebujemo skener s 3.000 dpi loljivosti. Ker zmore diapozitivni film zapisati tudi pornitev 3,7D, potrebujemo filmskenerje z vsaj 12 biti barvne globine po barvnem kanalu. Kljub temu se tudi tu pokae, da je podatek o 12-bitni loljivosti toke relativen pojem. Ti skenerji so dovolj dobri za povpreen prikaz, za kakovostno skeniranje, predvsem imbolj verno reprodukcijo diapozitiva, pa ne zadoajo. Za kakovostno reprodukcijo je treba uporabiti HI-END ploskovne skenerje ali, e bolje, bobnaste skenerje. Fotografi, ki elijo kakovost, si kupijo kakovostno kamero in odline objektive. Za njih so pripravljeni odteti celo premoenje. Toda ko pridejo do zapisa svojih odlinih diapozitivov v digitalno obliko, so zadovoljni z nekakovostnimi ploskovnimi ali film-
skenerji. Zadostuje jim tudi izpis s cenenimi tiskalniki. Slab sken na film-skenerju je isti izdelek, kot da bi fotografirali na cenen diapozitivni film s kompaktno kamero in s slabim objektivom. Zato pri nakupu skenerja dobro razmislite, za kaj ga potrebujete. Za preslikavo fotografij so ploskovni skenerji dovolj dobri. Boljega boste kupili, ve tonskih vrednosti bo in bolja bo ostrina zapisane slike. Za skeniranje diapozitivov pa tudi najbolji filmskenerji zaenkrat e ne zagotavljajo zadovoljive kakovosti. e e izbirate med Velvio, Provio, Astio in Ektachrome VS, SV, morate vedeti, da je kakovost skeniranja teh filmov s film-skenerji primerljiva s kakovostjo fotografiranja s 400 ISO diapozitivnim filmom. Veina s temi posnetki ne bi bila zadovoljna, prav tako pa ne more biti s skeniranjem s filmskenerji. Hitrost skeniranja eprav hitrost zajema fotografije ne vpliva na kakovost, predstavlja pomembno lastnost pri nakupu. Dananji skenerji skorajda ne uporabljajo ve poasnih zaporednih vhodov, ampak USB in SCSI vhode. e imate stareji tip raunalnika in ga niste pripravljeni nadgraditi z USB ali SCSI vhodom, boste pri skeniranju akali kar nekaj minut na opravljeno delo. SCSI vhodi so stari e 10 let in v profesionalnih studijih so e vedno zelo priljubljeni.
skenerji
244
skenerji
245
USB prikljuek
Noveji USB vhodi so bolj prironi za uporabo, za profesionalno delo pa jih e ne uporabljajo, saj so prenosi prek njih zaenkrat e poasneji od prenosa prek SCSI vhodov. Torej vsem tistim, ki uporabljajo stareje raunalnike in ki imajo malo fotografij za skeniranje, zadostujejo serijski naini prenosa. Noveji raunalniki e omogoajo USB vhode, zato izberite skener z USB nainom prenosa podatkov. SCSI uporabljajo samo v profesionalnih studijih. Poasi bo tudi SCSI prenos zamenjal noveji in hitreji FireWire. Saj ste prebrali pri kamerah - kupite danes, ez dve leti ne bo ve uporabno. Tako je tudi s skenerji. Kupite ga danes, a ne morete vedeti, ali ga boste e lahko priklopili na naslednji raunalnik, ali bo e deloval na
HITROST PRENOSA PODATKOV PREK USB IN SCSI VODILA Original velikosti
8 x 10 palcev (20 x 25 cm)
naslednjem operacijskem sistemu, in e bo, pa morda gonilnik, ki krmili skener, ne bo zdruljiv z novejim programom za obdelavo fotografij. Ne elim straiti. elim samo povedati, da z vstopom v digitalno tehnologijo, s katero sami izdelate fotografijo od pogleda na motiv do konnega izdelka, obstajajo doloene teave. V tem primeru z obdobjem priblino petih let, v katerem je treba zamenjati komponente, ki vam omogoajo digitalne podatke spreminjati v izpisano fotografijo.
Kako se tehnologija hitro razvija govori tudi dejstvo, da je od junija 2001 na trgu e nova razliica USB vodila USB 2, ki je desetkrat hitreja od vodila USB 1.1 in v hitrosti povsem primerljiva s FireWire vodilom. Kmalu se bodo na trgu pojavili skenerji, digitalne kamere in tiskalniki s prikljukom USB 2, torej bo treba posei v ep, e boste eleli nadgraditi svojo opremo in izkoristiti hitrost novega vodila. Cena je priblino 20 tiso tolarjev.
USB 16 sekund 49 sekund 80 sekund
SCSI 13 sekund 26 sekund 32 sekund
150 dpi RGB 24bit 300 dpi RGB 24 bit 600 dpi Line art
SCSI prikljuek
Pri manji koliini podatkov bistvene razlike ni. Zato USB vodilo zadoa vsem potrebam. SCSI vodilo je priporoljivo samo pri skenerjih za profesionalno uporabo.
Za preizkus sem uporabil raunalnik Pentium II, 400 MHz, z 256 MB spomina in z operacijskim sistemom Windows 98, z USB vrati (Asus P2B) in SCSI vhodom (Adaptec 2910C). Uporabil sem skener HP 6200, ki ima oba izhoda, zato je bil primeren za preizkus. Na trgu je e noveji USB 2. Po hitrosti prenosa e prekaa SCSI.
Kako skeniramo (osnove)? Vsak skener uporablja gonilnik, program, ki podpira skeniranje. Program omogoa tudi hiter predogled slike v nizki loljivosti. V tem nainu lahko naredimo izrez slike, opravimo korekturo barv, ostrine itd. eprav so programi za obdelavo fotografij zelo zmogljivi, je treba imve podatkov zajeti e v fazi zajema, torej skeniranja. V tej knjigi, v kateri se spoznavamo le z osnovami, navajam samo nekaj zaetnih nastavitev za kakovostno skeniranje. Loljivost skeniranja smo e spoznali. Za preslikavo 1:1 potrebujemo za kakovosten zapis do 300 dpi loljivosti. Zapis tonskih vrednosti s programom lahko nastavljamo z razponom svetlosti tonov na fotografiji, ki nam omogoa nastaviti pravilen zajem slike v teminah in belinah.
skenerji
246
skenerji
247
Spoznajte se z vsemi zmonostmi svojega gonilnika, tudi z nastavitvijo tonskih vrednosti - le tako boste sliko zajeli barvno pravilno. Pri skeniranju e tiskanih slik lahko pride do moare efekta. Pike se med seboj kriajo, s tem pa dobimo vzorce, ki kvarno vplivajo na sliko. Temu se lahko izognemo s filtrom ali s skeniranjem z dvakratno loljivostjo. Prav tako je pomembna ostritev. Slika s ploskovnega skenerja ima precej slabo ostrino od izvirnika. e izdelana fotografija iz fotolaboratorija v veini primerov ni dovolj ostra. S skeniranjem se ostrina e poslaba. Filter Unsharp Mask omogoa navidezni popravek ostrine. Vse skupaj je matematino laganje, toda deluje zadovoljivo - vsaj glede na skenirano fotografijo, ne na izvrinik. Skeniranje ni ve nikakrna znanost. Zato se dodobra spoznajte s svojim skenerjem in podpornim programom ter preizkusite ve nainov tiska skenirane fotografije. e pa elite kakovostno preslikavo in ste fotografirali na odline dia filme, vam priporoam, da skeniranje zaupate blinjemu grafinemu studiu, ki omogoa skeniranje z bobnastim skenerjem. Le tako boste v najbolji moni kakovosti zajeli tisto, kar vam je omogoil zajeti film.
Line Art, Grayscale, Color Pri skeniranju uporabljamo tri naine zajema. Za izvirnike, pri katerih bi radi zajeli samo dve barvi, rno in belo, uporabljamo zapis s samo 1-bitno loljivostjo toke. e elimo zapisati izvirnik v rnobeli tonski obliki, recimo fotografijo, uporabljamo zapis Grayscale. Skeniramo z vsaj osmimi biti barvne globine, da dobimo 256 tonskih vrednosti; in e elimo najvijo kakovost, je treba uporabiti najvijo mono loljivost toke, ki jo premore tipalo. Barvni zapis naredimo v nainu Color. Tudi v tem primeru uporabimo osem bitov za zapis po barvnem kanalu. Tak nain zapisa zaradi RGB naina zajema oznaimo kot 24-bitnega. Zapis s 24-bitnim tipalom omogoa zapisati 16 milijonov barv. Za vijo kakovost pa lahko tudi v tem primeru, e skener omogoa, zajamemo sliko z vejim tevilom bitov po toki. Angleke izraze sem uporabil zato, ker se boste pri gonilnikih sreevali samo s temi izrazi.
Z skenerjem naredimo predogled (prewiev) originala v Line Art, Grayscale ali Color tehniki, odvisno od naina skeniranja.
248
skenerji
skenerji
249
Konno skeniranje v line art, grayscale in color tehniki.
Line Art Line Art nain uporabljamo za zapis tekstovnih delov, skic, logotipov itd., e elimo zajeto sliko tiskati brez vmesnih tonskih vrednosti. Vsaka posamezna toka ima v tem nainu zapisa samo dve monosti: rno ali belo. Originali pa nimajo vedno visokega kontrasta ali samo dveh tonskih vrednosti. Zato v gonilniku pred skeniranjem uporabimo korekturo Threshold. Z njo nastavimo prag, do katerega bodo zajete toke samo bele, od tega praga dalje pa samo rne. Prag izrazimo s tevilkami od 0 do 255; to je razpon svetlosti 8-bitne toke na tipalu. e bi prag nastavili na 0, bi dobili samo bel zapis, z nastavitvijo na 255 pa v celoti rnega. Torej je vmesna vrednost 128. Na slikah si oglejte, kako z nastavitvijo Threshold popravljamo posamezne originale. Drugih monosti korekture 1-bitnega zapisa ni. Do sedaj smo govorili samo o loljivosti skeniranja za poltonske slike. Pri skeniranju v Line Art nainu pa moramo za kakovosten zapis nastaviti toliko ppi loljivosti, kolikor jih premore vaa tiskalna naprava. e imate kapljini tiskalnik z loljivosjo 1.440 dpi zapisa, je priporoljivo tudi skenirati s to loljivostjo. e va ploskovni skener omogoa samo 600 ppi loljivosti, je treba skenirani Line Art zapis dvakrat pomanjati za kakovostno tiskanje.
Grayscale V nainu zapisa Line Art lahko zapiemo samo rno in belo. Za zapis fotografije, torej slike, ki ima ve tonskih vrednosti, potrebujemo drugaen zapis. Tipala omogoajo zapisati vsako toko z loljivostjo osem in ve bitov. Vemo e, da osem bitov zadostuje, saj lahko z njimi zapiemo 256 tonskih vrednosti,
Korekturo zapisa v Line Art tehniki opravimo z ukazom Treshold. Kadar elimo zajeti tonsko fotografijo, recimo sivi stopnjasti klin, v nainu Line Art, zane tipalo zajemati zasieno (rno) e pri pornitveni vrednosti 0,5D. Srednja vrednost praga je 128; bolj ko gremo proti vrednosti 0, bolj tipalo zajema v pornitev originala. Bolj ko gremo v vrednost 255, manj pornitvene vrednosti zajame.
Original (Grayscale)
Treshold 30
Treshold 128
Treshold 240
250
skenerji
skenerji
251
kolikor jih potrebujemo za kakovosten zapis tonske fotografije. Ko smo sliko poskenirali za predogled, imamo monost s korekturnimi nastavitvami vplivati na konni zajem fotografije. Tonsko korekturo opravimo z ukazom Levels. Ker so korekture enake kot v Color nainu skeniranja, jih bomo spoznali kasneje. Loljivost skeniranja pa smo e spoznali, zato se tu vanj ne bomo poglabljali.
Color Color nain skeniranja uporabljamo za barvni zajem. Vklop barvnega zajema je enostaven, prav tako tudi predogled originala. Veji problem pa je fotografijo tonsko pravilno zapisati v bitno obliko. Pomagamo si z monostjo vpliva na celoten barvni ton slike in njen kontrastni ter tonski zapis. Kot v Grayscale nainu tudi tu izberemo nastavitev Lev-
Temina
Opravili smo predogled originala v nainu Grayscale. Korektura e ni opravljena. V diagramu opazimo, da je v belini dovolj zapisa, v temnem delu pa zapisa ni. e poskeniramo v tem nainu, na spodnji sliki lahko opazimo, da ni zadovoljive pornitve in zasienosti barve. Slika je premalo kontrastna.
Belina Z nastavitvenim gumbom sem popravil sliko v temnem delu. Korekturo beline in temine ter vmesnih tonskih vrednosti opravimo z nastavitvijo Levels. Popravil sem kontrastni obseg zajetega originala.
252
skenerji
skenerji
253
els in najprej popravimo kontrast slike. V veini primerov to zadostuje in vse nadaljnje korekture opravimo v programu za obdelavo fotografij. Samo pri boljih skenerjih imamo monost tudi druge korekture opraviti pred skeniranjem. Najpomebneja elementa pri korekturi sta nastavitev beline in temine. Ta dva elementa bosta zagotovila pravilen kontrast, zasienost in tonski zapis. ele nato se lahko poglobimo v barvno korekturo. Tudi nastavitev beline in temine ni za vsak nain tiskanja enak. Za kakovosten zapis z barvno osvetljevalno napravo je lahko kontrast zelo moan, a bodo e vedno lepo zapisane vse tonske vrednosti. Drugae je pri skeniranju za kapljine tiskalnike. e v fazi skeniranja moramo nastaviti manji kontrast, saj kapljini tiskalniki temnejih delov ne zapisujejo pravilno in e bi sliko preve zasiili, mnogo tonskih vrednosti sploh ne bi mogli stiskati. Seveda s
Predogled barvnega originala od tu naprej je popravljanje slike v vaih rokah in domiljiji. Nastavitev beline in temine, s tem popravek kontrastnega obsega, potemnitev, posvetlitev, barvna korektura, ostrenje, poveava in pomanjava so samo del monosti, ki vam jih daje program, ki krmili skener. Monosti je veliko, izkoristiti pa jih morate sami!
Prvo sliko sem poskeniral brez popravkov, drugo sliko sem popravil v temini. Pri tretji sliki sem dodatno naredil korekturo barvne zasienosti, s imer sem jo oistil drugih barv. Pri etrti sliki pa sem opravil e korekturo ostrine s filtrom Unsharp Mask. Razlike so oitne. Prve, nepopravljene slike v programu za obdelavo fotografij nikoli ve ne moremo tako dobro popraviti, kot smo to storili pred skeniranjem.
254
skenerji
skenerji
255
Okno z nastavitvami v programu ScanWizard, kakrnega uporabljajo skenerji podjetja Microtek

Nain skeniranja, Line Art, Grayscale, Color
V programu za nastavitve korektur lahko izbiramo med ve monostmi: nastavitev kontrasta in svetlosti, tonske korekture z nainom doloanja krivulj, razni filtri za ostrino, kakovost skeniranja itd. Predvsem je pomembno, da se z zmonostjo svojega programa dodobra spoznate in preizkusite ve monih nainov korekture. S prakso pridete do hitre in kakovostne nastavitve korektur.
korekturo ne pretiravajte, opravite samo osnovno, drugo boste popravili v programu za obdelavo fotografij. Filtra Unsharp Mask za vizualno izboljavo ostrine in Descreening za unienje moare efekta, e skenirate e tiskane slike iz revij ali drugega tiska, raje uporabite v zunanjem programu. Skener preslikuje v RGB nainu. Pri vseh ploskovnih in film-skenerjih priporoam, da skenirate v tem nainu in ele v programu za obdelavo fotografij spremenite zapis v model CMYK. Barvno korekturo v programu za obdelavo fotografij opravite, ko je slika e v RGB zapisu. Razumevanje barvnega meanja je morda bolj problematino, toda rezultati so lahko bolji. Ni pa ni narobe, e barvne korekture opravite v CMYK zapisu slike. V CMYK barvnem meanju namre barve dodajamo in je zato mnogim uporabnikom bolj razumljiv. Seveda pa to velja samo v primeru, e boste digitalni zapis tiskali, torej barve v tisku dodajali in s tem uporabljali CMYK zapis. e boste slike osvetljevali z barvno osvetljevalno napravo, potrebujete RGB nain barvnega meanja in korekturo morate opraviti v tem nainu. Tudi vsi filtri v programu za obdelavo fotografij ne delujejo na sliko v CMYK obliki. Torej zajeto sliko iz kamere ali skenerja pustite v RGB obliki, e jo boste kdaj osvetljevali na foto papir. Spremenjena v CMYK
tevilo tok na palec Velikost slike v MB Velikost v cm Gumb za avtomatsko korekcijo Avtomatska barvna korektura
Gumbi za nastavitev korektur in filtrov
Svetlost
Kontrast Descreen (moare efekt) filter za skeniranje e tiskanih predlog z rastrom in filtri za ostrenje
Monost nastavitev po RGB barvnih kanalih
256
skenerji
Nastavitev temine od 0 proti 255 Nastavitev beline od 255 proti 0 Nastavitev srednjih tonov
skenerji
257
e poznate osnove barvnega meanja RGB, vam okno, ki prikazuje intenzivnost doloene barve, lahko pove veliko. Opis doloene barve lahko prikaemo v odstotkih od 0 do 100 ali lestvino od 0 do 255.
zapis bo imela manji razpon barv in bo barvno slabe zapisana.
Uporaba ploskovnega skenerja e samo ime pove, da skeniranje poteka na ravni ploskvi, steklu. Vaa prva naloga pred zaetkom skeniranja je, da oistite steklo vseh umazanih delcev, lahko tudi s tekoino za ienje stekel. Zaradi prahu v prostoru, umazanih fotografij in prstnih odtisov, ki ostajajo na steklu, hitro opazimo neistoe predvsem v temnejih delih slike. Po vklopu skenerja je treba poakati nekaj minut, da arnica dobi svojo delovno temperaturo. V nasprotnem primeru pride do tonskih nepravilnosti, ki vas v nadaljnjem delu lahko zavedejo pri korekturah. Napotki za delo pa so v navodilih proizvajalca. Ploskovni skenerji zadostujejo za skeniranje fotografij. Njihova optina loljivost od 600 do 1.200 dpi omogoa ustrezne poveave. V poglavju o
loljivosti smo spoznali, s koliko ppi loljivosti moramo skenirati za doloeno napravo, s katero bomo izpisovali fotografije. Skeniranje diapozitivov s ploskovnimi skenerji pa je problematino. Spet igra glavno vlogo va pogled na zadovoljivo kakovost, a od nastavkov za skeniranje diapozitivov ne priakujte preve. Sistem z nastavkom omogoa na poceni nain zajeti tudi sliko s prosojnih materialov. V veini primerov je ta nain dovolj dober za izdelavo foto arhiva ali za prikaz na internetnih straneh. Nastavitev korektur je podobna kot pri skeniranju fotografij. Pozorni pa morate biti na efekt Newtonovih kolobarjev. e diapozitiva ne skenirate v okvirku, pri emer pa izgubite vsaj milimeter slike po vseh tirih stranicah, kar ni zanemarljivo, morate zaradi stika filma s
Nastavek za preslikavo filmov. Od njih ne priakujte preve.
Skener Canon s tehnologijo LIDE. Majhen in tanek, primeren za pisarniko uporabo. skenerji
258
skenerji
259
stekleno povrino diapozitiv pred skeniranjem popriti z razprilcem, ki naredi tanek film na diapozitivu.
Film-skenerji so za skeniranje diapozitivov bolj primerni kot ploskovni. Imajo pa tudi slabe lastnosti. Film brez okvirkov moramo vstaviti v posebno vodilo. e diapozitive skeniramo z okvirki, izgubimo del slike. Vsem, ki jim visoka kakovost reprodukcije veliko pomeni, ne priporoam skeniranja s temi skenerji.
Film-skenerji Film-skenerji so prvi korak k zadovoljivemu prenosu diapozitiva v digitalno obliko. Fotografi vemo, koliko bolji je zapis diapozitiva od zapisa negativnega filma. Tolikna je tudi razlika v kakovosti zajema diapozitiva na ploskovnem in film-skenerju. Spoznali smo e, da fotografija ne presega 2,2D pornitve. Zato manj mona svetloba in povprena tipala zadoajo za preslikavo fotografij, ne pa diapozitivov. Film-skenerji premorejo moneji svetlobni izvor in bolja tipala. Vemo, da bolji diapozitivni film zmore pornitev tudi do 3,7D. Tudi pri film-skenerjih zapisi o loljivosti toke z 12 ali 16 biti niso realni. eprav bi morali s 16 biti sliko zajeti v popolnosti, tipala v film-skenerjih niso tako zmogljiva. Tako spoznamo, da podatki o loljivosti tok niso realni in so bolj trgovski faktor. V skener vstavimo film v okvirku ali v poseben sarer kar film v kosu. Toda tudi v tem primeru pridemo do doloenih teav. Izgubimo po milimeter slike na vseh tirih stranicah. e ste fotograf, ki pozorno izbira motive in kompozicijo, vam ta milimeter lahko posee v va pogled na motiv.
Nain skeniranja in barvne korekture je podoben kot pri ploskovnih skenerjih odvisen je od gonilnika, ki ga poleg skenerja ponuja proizvajalec. Bolji skenerji imajo e neko zanimivo lastnost. Ne skenirajo samo z osnovnimi barvami RGB, ampak e s programskim kanalom, ki zajema IR svetlobo in tako razpozna vse neistoe in praske na filmu. IR kanal uporabljajo gonilniki za skenerje Digital ICE in VueScan. IR kanal zazna in odstrani prah, prstne odtise, praske in druge napake na povrini filma. Sistem dokaj dobro deluje in ga priporoam tudi, e skenirate za komercialne namene. Ni pa uporaben pri rno-belih filmih, ker uporabljajo srebro, ki ni prosojno za svetlobo. Tudi Kodachrome (ne Ektachrome) filmi so problematini. Pri vseh drugih filmih ta sistem deluje. Skeniranje z negativnega filma ni tako kakovostno. Oranna korekturna maska na negativnemu filmu zelo zmanja kontrast in CCD tipala imajo velike teave pri zajemanju podatkov. e elite kakovosten sken svojega posnetka, priporoam, da izdelate fotografijo in jo nato poskenirate s ploskovnim skenerjem. Rezultat bo bolji. Taken postopek uporabljamo tudi pri HI-END in bobnastih skenerjih. Loljivost film-skenerjev je med 2.400 in 3.600 ppi. V poglavju o loljivosti smo spoznali, da z loljivostjo 2.700 ppi lahko zajamemo koliino podatkov, ki v
Z Digital ICE opcijo zelo enostavno popravimo praske, prstne odtise in prah, ki je na emulziji filma.
260
skenerji
skenerji
261
Heidelberg HI-END ploskovni skener. Pogled v notranjost.
celoti zadostuje kakovostnemu zapisu v velikosti 20 x 30 cm. Zato v tem poglavju ne bom e enkrat opisoval loljivosti in z njo povezane mone kakovostne poveave. S prihodom barvnih osvetljevalnih naprav smo dobili dodaten nain skeniranja. Skener je vgrajen v samo napravo, ki film pred osvetlitvijo poskenira, opravi osnovne korekture in fotografija iz negativa ali diapozitiva se e razvija. Mnogi se spomnite, kako dolgo smo akali na fotografije iz diapozitivov, pa e zelo drage so bile. Zdaj je vseeno, ali prinesete dia posnetek ali negativni film. Kakovost skeniranja diapozitivov je primerljiva s film-skenerji. Skeniranje negativnih filmov in algoritmi za pretvorbo v digitalni zapis pa so vrhunski. HI-END ploskovnih skenerjev in bobnastih skenerjev ne bom opisoval, saj so namenjeni profesionalni rabi. Sam zaradi narave svojega dela uporabljam bobnasti skener. Ko enkrat vidite kakovost zapisa z njim, se boste strinjali, da film-skenerji ne zmorejo kakovosti bobnastih. Priporoam, da kakovostne diapozite poskenirate na bobnastih skenerjih. Zakaj bi imeli dober diapozitiv in slabo pretvorbo v digitalno obliko? Zavedati se morate, da je diapozitiv izvirnik neprecenljive vrednosti. Hitro ga lahko uniite. Torej vam kakovosten digitalni zapis lahko delno
Tehnologija CCD vezij in monost prenosa digitalnega zapisa slike v namizni raunalnik, je mono zamajala temelje vodilnih grafinih proizvajalcev skenerjev. Podjetje HELL je bilo 20 let Skeniranje in predvsem nastavitev korektur lahko vodilno v tehnologiji izdelave opravimo na ve nainov. Vsak uporabnik sam pa profesionalnih skenerjev. Tudi programska oprema za obdelavo se naj na podlagi preiskusov kateri nain ga fotografij je bila vrhunska, vendar zadovoljuje. Bolji skener imate, ve svobode pri dosegljiva samo skupaj s skenerjem. Tako skenerji kot korekturah vam dopua. programska oprema so e danes Ker je knjiga namenjena spoznavanju osnov digitalne viek tehnike. To kar danes zna PhotoShop in e veliko ve, je tehnike, je za zaetek dovolj. Priporoam, da dobro program DaVinci, ki je bil dobavljiv samo z skenerjem za preberete navodila, ki so priloena skenerju, in nekaj 100.000 DEM znal e na opravite imve poizkusov in primerjav. Le tako boste zaetku 90-tih, ko smo se na namiznih raunalnikih le redki uspeno poskenirali svoje fotografije. upali zadovoljivo korigirati O skeniranju, predvsem o korekturah in raznih fotografijo. Toda razvoj raunalnike nastavitvah pred skeniranjem, pa se boste lahko tehnologije in namizni skenerji so seznili v naslednji knjigi, ki bo opisovala digitalno kljub veliko slabi kakovosti zaradi odprtega sistema, torej tehniko in njeno uporabo v praksi. dobavljivo vsem za zmerno ceno zamajali temelje velikih podjetij. Podjetje LINOTYPE, ki je bilo znano po stavnih strojih in osvetljevalnih napravah je na zaetku 90-tih kupilo propadajoe podjetje HELL. Z nakupom so pridobili vrhunsko tehnologijo laserskega osvetljevanja. Tudi njim je enostavnost izpisa na poceni tiskalnikih naredila teave in pristali so pod okriljem tiskarskega giganta HEIDELBERG. Tako je proizvajalec vrhunskih tiskarskih strojev priel do e razvite sodobne tehnologije, ki ji pravimo Computer to plate. Torej od raunalnika direktno na tiskarsko ploo, kar je zdaj trend v tiskarski tehniki. V grafini industriji se samo e tehnologija tiska ni spremenila. Vse ostalo, stavljenje besedil, izdelava rasterskih fotografij, retua, montaa in izdelava plo je v popolnosti raunalniko izdelano. Kar je pri nas e pred 10 leti opravljalo nekaj oddelkov, zdaj opravi en sam operater z raunalnikom. In zakaj piem o tehniki, ki fotografu ni bila nikoli blizu. Iz poti grafine tehnologije se tudi fotografi lahko nekaj nauimo. Ni pomembna vrhunska kakovost. Pomembno je hitro in poceni priti do e kakovostno sprejemljivega izdelka. Prav to pa prinaa digitalna tehnika v fotografijo. Vsa veja foto podjetja se tega e zavedajo. ez nekaj let bo marsikaj drugae, predvsem v tehnologiji izdelave fotografij.
zamenjuje izvirnik in ga ne morete uniiti. In e nekaj - e imate slab digitalen zapis, kdo vam bo verjel, da imate dober izvirnik?!
262
skenerji
skenerji
263
Raunalnik
soba digitalne temnice
Raunalnik v digitalni fotografiji prinaa na mizo fotolaboratorij z veliko monostmi. Kot sem e zapisal, bo klasien nain izdelovanja fotografij, kakrnega poznamo, poasi tonil v pozabo. Fotografi se moramo zavedati, da je digitalizacija prihodnost kljub zaenkrat slabi kakovosti digitalnih kamer. Zato je dobro, da e sedaj, na zaetku pohoda nove tehnologije, imve vemo o njej. Raunalniko opismenjevanje je danes nujno. e osnovnoolci raunalnik potrebujejo za olske namene, v podjetjih skoraj ni pisarne ali vodenja proizvodnje brez raunalnika. Vsi se zavedajo, da brez njega ne gre. Tudi vsem tistim, ki se e niste sreali z njim, naj povem, da to ni ve bav-bav. Zdaj kupite raunalnik z elenimi programi, ki jih namesto vas vstavi e prodajalec, in doma le zanete z delom. No, vsaj zaelo naj bi se tako!
Klasien amaterski poveevalnik z barvno glavo. Tako malo smo potrebovali za izdelavo kakovostne fotografije - plehnato ohije, izvor svetlobe, barvne filtre CMY, masko za film, objektiv. Romantike temnice v fotografiji ni ve.
Zmogljivost digitalne sobe Raunalnik nam ne pomeni ni drugega kot v analogni fotografiji sobo, v kateri smo imeli temnico za izdelavo fotografij. V analogni temnici potrebujemo prostor za razvijanje filma, poveevalnik, analizator svetlobe, uro za as osvetljevanja in razvijanja ter kadi za razvijanje fotografij. im veje fotografije hoemo, veje kadi in prostor potrebujemo. Na koncu pa potrebujemo
264
racunalniki racunalniki
265
e veliko omaro za shranjevanje fotografij. Vse to je sedaj v eni sami plehnati katli - od prenosa digitalnih podatkov iz digitalne kamere do barvnih korektur, nastavitev kontrasta in ostrine, maskiranja in konnega shranjevanja fotografij. Vendar e vedno samo v digitalni obliki. Za ogled fotografij potrebujemo e ekran, e pa fotografije elimo
gledati na papirju, tudi tiskalnik. e elimo fotografije na klasinem foto papirju, digitalne podatke poljemo v foto labolatorij z digitalno osvetljevalno napravo.
OSNOVNI DELI RAUNALNIKA

Grafina kartica je zelo pomemben del raunalnika za delo s slikami. Kartica mora biti sposobna pri loljivosti 1.024 x 768 tok na palec prikazati 16 milijonov barv. BARVNI TISKALNIK : Za ceneje tiskalnike zadostuje klasini paralelni ali apple talk vhod, za hitreje tiskanje pa potrebujete USB ali SCSI vodilo. Disketni pogon za 3,5 inne diskete. Pogon za CD
Za delo s slikami potrebujemo kakovosten barvni zaslon.
RAM - delovni spomin. Za delo s slikami ga potrebujemo najmanj 256MB.
Procesor je srce raunalnika.
Zapisovanje podatkov: Obdelane fotografije zaradi velikosti podatkov shranjujemo na diskovno enoto, magnetno optine diske ali zapisujemo na CD ploe.
Raunalnik Pred tirimi leti, ko sem e razmiljal o knjigi o digitalni fotografiji, je bilo najteje pisati o tem, kaken raunalnik potrebujemo za obdelavo fotografij, a se je tehnologija v tirih letih tako razvila, da teh teav ni ve. Pred tirimi leti smo potrebovali za izvritev doloenega ukaza pri obdelavi fotografije z raunalnikom vijega cenovnega razreda tudi deset minut in ve. Tako sem nekje zapisal, da zaradi cene, ki ima pri fotografu veliko teo, ni pomembna hitrost raunalnika, ampak kakovosten ekran in grafina kartica. To dejstvo za obdelavo fotografij velja e danes. Vendar zdaj tudi pri cenejih raunalnikih na izvritev ukaza akamo najve nekaj deset sekund, tudi e obdelujemo fotografije velikosti 20 x 30 cm.
Zmogljivost procesorja v PC raunalnikih sega e do 3 GHz. Ker se segrevajo, so hlajeni z vgrajenimi ventilatorji.
RAM - delovni spomin. Ve ga imate, bolje je. Priporoam, da e ob nakupu raunalnika vgradijo 128 MB spomina. Delo poteka hitreje. e pred sedmimi leti smo za 1MB odteli 100 DEM.
Na trdem disku imamo shranjene programe in slike, ki jih obdelujemo. Priporoam nakup diska z vsaj 40 GB prostora.
Ukaze raunalniku sporoamo prek tipkovnice, mike in ploe z brezinim pisalom.
266
racunalniki
racunalniki
267
Priporoam, da pri nakupu razmiljate na slede nain:
Poceni nakup je drag nakup.
Kaken raunalnik potrebuje fotograf? e pred nakupom ali delom z raunalniki morate vedeti, da za resno delo ne smete kupovati poceni raunalnikov. Kajti vsak ceneni del prinese ali slabo kakovost zapisa barv na ekranu (grafina kartica, monitor) ali pa boste izgubili ivce ob akanju, da se doloen ukaz izvri, e imate poasen procesor, premalo notranjega spomina (RAM-a) ali slab disk. Vse komponente morajo biti med seboj imbolj usklajene. Ne pomaga hiter procesor, e ni dovolj RAM-a, zastonj ste kupili hiter disk, e ni tudi hitrega vodila, ki prenaa podatke. Ni vam ne pomaga kakovosten monitor, e nimate dobre grafine kartice. Zato se pred nakupom pozanimajte, kakne komponente so v raunalniku, posvetujte se z znanci in prijatelji, ki e uporabljajo raunalnik, in dobro premislite, za kakno delo ga potrebujete sami. Ker govorimo o delu s fotografijami, je dobro vedeti, da delamo z datotekami, od katerih je le redkokatera manja od nekaj megabajtov (MB). e pa elimo fotografijo obdelovati v kakovosti za sublimacijski tisk ali za osvetljevanje v labolatoriju v formatu A4, e obdelujemo datoteko velikosti 30 MB. Kadar se igramo z raznimi maskami in dodajamo e druge slike, datoteka med obdelovanjem hitro naraste na 100 MB in ve. Je zdaj jasno, zakaj za delo s slikami potrebujete zanesljiv in hiter raunalnik?!
Za obdelavo fotografij sta v splonem v uporabi dve vrsti raunalnikov. IBM kompatibilni raunalniki (imenoval jih bom PC) ponavadi uporabljajo operacijski sistem WINDOWS in so zgrajeni okoli procesorja INTEL ali AMD. Priporoam jih tistim, ki raunalnik uporabljajo za delo z raznovrstnimi programi in elijo biti zdruljivi tudi z drugimi uporabniki PC-jev. Predvsem so tu zajete igrice in poslovni programi, e si delo nosite tudi domov. Vsem drugim, ki elite raunalnik v prvi vrsti uporabljati za obdelavo fotografij, pa priporoam APPLE (Macintosh), ki uporabljajo operacijski sistem MacOS in so zgrajeni okoli procesorja PowerPC.
Nakup raunalnika Nakup raunalnika je kot nakup avtomobila. e je bilo treba pri polaganju voznikega izpita e pred 20 leti opraviti test iz motoroznanstva, zdaj samo peico voznikov zanima, kateri vitalni deli sestavljajo motor. Tehnika je la tako naprej, da v sodobnih avtomobilih brez priklopa na raunalniko enoto ni mono opraviti rednega servisa, kaj ele da bi ga voznik popravljal sam. Na koncu osemdesetih let so bili raunalniki e dovolj zmogljivi za pripravo tiskovne forme. Uporabniki pa smo ve asa porabili za razne predelave, intalacije in programiranje razlinih podprogramov kot za samo
racunalniki
268
racunalniki
269
Grafina kartica
delo. V marsikaterem studiju boste e zdaj opazili odprte PC raunalnike, saj zaposleni redno izgubljajo as z menjavo razlinih komponent za hitreje in stabilneje delo. Srce raunalnika je procesor. e ne elite ravno hitrosti formule, zadostuje e 1 GHz. Notranje vodilo naj ima vsaj 133 MHz. RAM notranji pomnilnik je pomemben dejavnik za hitro obdelavo fotografij. Potrebujete ga vsaj 128 MB ali e bolje 512 MB. Za delo s programi za obdelavo fotografij priporoajo vsaj trikrat toliko spomina, kot ga zaseda slika, ki jo obdelujemo. Digitalna slika v velikosti 20 x 30 cm v RGB obliki, loljivosti 300 ppi in standardni 8-bitni barvni globini zaseda 25 MB spomina. Torej je priporoljivo vsaj 80 MB spomina. e pa sliko
obdelujete v ve plasteh (layerjih), je tudi 256 MB spomina hitro premalo in akanje na izvritev ukaza se podalja. Notranji disk (trdi disk), na katerega se shranjujejo digitalni podatki, zdaj e v najmanj zmogljivi razliici premore vsaj 10 GB prostora, kar fotografu zadostuje za osnovno delo. Za kakovostno delo s slikami potrebumo v prvi vrsti dober zaslon in dobro grafino kartico. Zato prinemo graditi svoj raunalniki sistem pri teh dveh komponentah. Hitrost procesorja za dobro obdelavo slike pomeni precej manj kot kakovost prikaza. Dobrih grafinih kartic je veliko, izbrana kartica pa mora v celoti podpirati loljivost zaslona in njegovo osveitev. Zaslonov je ve vrst. Med seboj se razlikujejo po
CD pogon je e nekaj let standardni del raunalnika.
Nastavitveni panel zaslona
270
racunalniki
racunalniki
271
velikosti, po tipu katodne cevi, loljivosti in hitrosti osveitve. Pri izbiri zaslona je glede na denarne zmonosti bolje kupiti manji zaslon z dobrimi lastnostmi kot vejega s slabimi lastnostmi.
Pomembne lastnosti zaslona V verigi digitalnega sistema je zaslon prvo sreanje s posnetkom. Zato ima kakovost zaslona velik pomen za prvo fotografovo mnenje o posnetku, ki ga je posnel z digitalno kamero ali poskeniral s skenerjem. Elektronski signali sproajo reakcijo v katodni cevi
in slika se zarie na luknjasti mreici iz posebne zlitine, imenovane invar. V praksi se je pokazalo, da so najbolji zasloni, ki dajejo dokaj verno reprodukcijo slike, s trinitron ali diamondtron cevjo. S to cevjo dober proizvajalec izdela 17-palni zaslon z zadovoljivo ostrino, enakomerno sliko, z zadovoljivo loljivostjo 1.024 x 768 tok in s frekvenco osveitve 85 MHz. Bolji zasloni, po ceni dosegljivi samo profesionalnim fotografom in grafinim studijem, uporabljajo tudi razline merilne instrumente za najboljo mono pravilno reprodukcijo barv. Fotografu, ki si zaslona s temi pomagali ne more kupiti, priporoam, da zaslon nastavi z uporabo originala in digitalne skenirane slike v programu za
Kalibracija zaslona
272
racunalniki
racunalniki
273
Kakovosten monitor je zelo pomemben del opreme, e elite obdelovati slike. Bolje je kupiti manji, a bolji monitor, kot pa gledati na to, da dobite za isto ceno veji monitor.
obdelavo fotografij. PhotoShop, na primer, omogoa z uporabo gama nastavitev, nastavitve beline in rnine zadovoljivo nastaviti dokaj veren pribliek med originalom in digitalnim zapisom na zaslonu. Ko dobimo zadovoljiv rezultat, nastavitve shranimo. Ob vekratnem delu se bomo na lastnih napakah nauili barvne korekture opraviti hitro in dobro. Komunikacijska vrata raunalnika e elimo razline digitalne enote prikljuiti na raunalnik, moramo uporabiti vhode za prenos podatkov. e za Applove raunalnike e velja, da v njih ni ve disketnega pogona, serijske vhode in izhode pa sta e zamenjali vodili USB in FireWire, za PC-je to priakujemo kmalu. Sama disketna enota nam
vasih pride e prav, predvsem za prenos tekstovnih podatkov. Opaamo pa, da so diskete izgubile prvotno kakovost in so vse bolj nezanesljive. Novi naini prenosa med raunalniki potekajo z mrenimi povezavami, elektronsko poto ali z izmenljivimi diskovnimi enotami - ZIP, JAZ itd. Serijski vhodi in izhodi so za delo s slikami prepoasni. Za prenos vejih koliin podatkov uporabljamo SCSI, USB in FireWire vodila. V Apple raunalnikih sta USB in FireWire e standardna prikljuka, pri PC-jih pa je USB vodilo pametno dokupiti. USB vhod je v primerjavi s SCSI vhodom precej bolj enostavno uporabljati. Z njim je olajana prikluitev zunanjih komponent in predvsem hitrost pretoka digitalnih podatkov je veliko hitreja kot pri serijskih vhodih. Vse noveje digitalne kamere,
SCSI prikljuki
Tehnika se tako hitro razvija, da ni reeno, da boste svojo digitalno kamero ali raunalnik e lahko uporabljali ez nekaj let. Namen industrije je veji zasluek, s tem pa hitreje izpopolnjevanje tehnike in ponudba novih in novih zmonosti, ki jih v veini primerov niti ne potrebujemo.
274
racunalniki
racunalniki
275
Ceneje digitalne kamere e vedno uporabljajo zaporedno vodilo za prenos podatkov. S tem nainom prenosa lahko prenesete najve 115.000 bitov na sekundo, z vodilom USB pa do 12 Mb (mega bitov). To pomeni desetkrat hitreji prenos, kar se pri prenosu ve slik iz pomnilne enote zelo pozna. akati na prenos nekaj deset minut ali samo nekaj minut je velika razlika.
skenerji in tiskalniki so opremljeni z USB opcijo. FireWire ima e veje zmogljivosti kot USB vodilo. Toda e ne prenaate zares velikih koliin podatkov in niste profesionalec z zahtevo po zelo hitrem prenosu, boste z USB vodilom povsem zadovoljni. Pomembno je tudi, da vse digitalne komponente FireWire prenosa e ne omogoajo. PC-je sestavljajo e skoraj v vsaki garai, zato pred nakupom zahtevajte popoln spisek komponent (tudi ime proizvajalca), ki vam jih bodo vgradili v ohije. Splono znano naelo ve denarja, ve muzike velja tudi pri nakupu raunalnika, predvsem PC-ja. Priporoam, da kljub viji ceni kupite raunalnik znanega proizvajalca. Veji proizvajalci vgrajujejo preizkuene in zdruljive komponente, e pa imate raunalnik, sestavljen iz vseh mogoih delov, se dogaja, da katera od komponent blokira delo drugih.
Nakup MAC-a je veliko laji. Raunalnike sestavljajo po tono doloenih predpisih in z doloenimi komponentami. Za delo s slikami zadostuje e najosnovneji iMAC s procesorjem G4. Vsi MAC-i so e standardno opremljeni z USB in Fire Wire vodilom, mreno kartico, kakovostno grafino kartico in predvsem z dobrim MacOS sistemom. Za delo s slikami potrebujete samo e kakovosten zaslon, e pa kupite iMAC, je raunalniki del vstavljen v ohije samega zaslona. Kot PC-ji tudi ta raunalnik potrebuje veliko RAM-a. Samo delo z Apple raunalniki je zelo poenostavljeno. Z MAC-om ste reeni nereljivih intalacij v stilu PLUG&PLAY v okolju WINDOWS. Katerikoli program boste brez teav po navodilih sami vgradili v raunalnik. MAC je dober nakup za tiste, ki jih zanima delo s programom, ne pa razstavljanje in sestavljanje raunalnika.
Power Macintosh G4
Mi z USB prikljukom
Serijski prikljuek
Nakup v nekaj stavkih e e kupujete raunalnik nijega cenovnega razreda, se e vedno da z nekaj boljimi komponentami (monitor, grafina kartica) sestaviti raunalnik, ki ga boste lahko uporabili tudi za delo s fotografijami. Sam nisem raunalniki strokovnjak. Uil sem se na izkunjah. Namizni raunalnik e ve kot deset let
racunalniki
276
racunalniki
277
APPLE iMAC ima vse, kar potrebuje fotograf namesto poveevalnika in druge labolatorijske krame.
uporabljam samo kot sredstvo za dosego cilja, to je kakovostno obdelavo digitalne slike in njen prenos v razline digitalne zapise. V raunalnikih trgovinah vas bodo e zdaj debelo gledali, e boste vpraali, kaken raunalnik vam ponujajo za obdelavo fotografij. Po bolj podrobnem opisu, kaj fotograf na splono potrebuje za svoje delo, boste skoraj povsod dobili v roke prospekt ali predraun za drage grafine postaje. Poslovni fotograf Poslovni fotograf za svoje delo uporablja majhne namizne raunalnike (notebook) z LCD zaslonom. Hitrost ogleda slike in njenega prenosa prek interneta mu pomenita mnogo ve kot kakovost fotografije same. Zna hitro prenesti digitalne podatke iz kamere, jih pregledati na zaslonu, e je treba vnesti v tekstovne programe in dobro obvlada elektronsko poto. Najbolj pomembno zanj je hitro prenesti digitalne podatke svoji ekipi. Druinski fotograf V splonem velja, da noveje igre zahtevajo zmogljiveji raunalnik, kot ga potrebuje druinski fotograf za pregled in izpis fotografij. Izbira PC-ja je pravilna. Domai raunalnik mora biti namenjen celi druini. Na disku se bodo znali uporabni programi za obdelavo fotografij, risarski programi, internet in seveda igre.
Izrazni fotograf Izrazni fotograf za svoje delo potrebuje dovolj zmogljiv in predvsem zanesljiv raunalnik. Zaradi omejene globine denarnice zane izbirati pri zaslonu in grafini kartici. Glede na to, da fotografije razstavlja in jih poveuje tudi na velikost 40 x 50 cm, kupi vsaj 256 MB pomnilnika (RAM). PC raunalnika nerad deli s celo druino. Poleg programov za obdelavo fotografij sta dovoljena e internet in elektronska pota. Otroci niso pogosti uporabniki njegovega raunalnika. Kmalu ga namre izui, da mnoica pogonov za razline igrice, veina z nelegalnih kopij, hitro vpliva na zanesljivost sistema. e mu proraun omogoa, kupi iMac. Doda e malo spomina ter fotografije obdeluje z zadovoljstvom in brez teav. Poklicni fotografi Reporter potrebuje samo notebook z modem kartico za hiter prenos fotografije v urednitvo. Studijski fotograf poleg digitalnega nastavka za velikoformatne kamere kupi e zmogljivi MAC G4 z vsaj 512 Mb spomina in kakovosten 21-palni zaslon. Velikost podatkov iz kakovostnega digitalnega nastavka v veini primerov presega 30 MB. Raunalnik izkoria izkljuno za vodenje snemanja in obdelavo posnetih digitalnih fotografij.
Vsi MAC-i so e standardno opremljeni z USB in Fire Wire vodilom, mreno kartico, kakovostno grafino kartico in predvsem z dobrim MacOS sistemom. Za delo s slikami potrebujete samo e kakovosten zaslon, e pa kupite iMAC, je raunalniki del vstavljen v ohije samega zaslona.
racunalniki
278
racunalniki
279
Nasvet eprav raunalnik imenujem digitalna temnica, pomeni mnogo ve kot prostor, v katerem izdelujemo fotografije. Raunalnik ni samo pomonik fotografu, ampak vsem uporabnikom. Zato ga naj fotograf uporablja samo kot sredstvo za dosego svojega cilja, za obdelavo digitalne fotografije. Tehnologija je tako iroka in hitro razvijajoa, da jo je nemogoe spremljati, e niste profesionalni uporabnik, s tem pa izredno draga, saj se vsako leto pojavijo novosti. e niso predstavili kaj revolucionarnega v tehniki, na primer vije hitrosti procesorjev, novih vhodov za prenos podatkov, hitrejih diskov, grafinih kartic in raznih zapisovalnikov digitalnih podatkov, pa so novosti v programski opremi. Seveda nova programska oprema zahteva zmogljiveje raunalnike. Vse skupaj je zaarani krog. Priporoam, da pri nakupu razmiljate na slede nain: Poceni nakup je drag nakup. Raunalnik je sestavljen iz ve komponent, ki se med seboj nadgrajujejo. Manj denarja pomeni poasneji procesor, manj pomnilnika, poasneji prenos podatkov, poasneji in manj zmogljivi disk, slaba grafina kartica, s tem je pogojen tudi nakup slabega zaslona itd. Vse skupaj prinese poasno delo in verjetnost, da novejega programa kljub posodobitvi sploh ne bi mogli zagnati. Pri nakupu
280
racunalniki
novih komponent ni nikjer reeno, da so zdruljive s starimi, ali da bo nov operacijski sistem optimalno deloval tudi s starimi komponentami. Fotograf potrebuje noveji, zmogljiv raunalnik. Taki raunalniki pa imajo e v osnovi noveji operacijski sistem, vsaj 1 gigaherni procesor, 256 MB spomina, 40 GB diska, zmogljivo grafino kartico in USB vhod. Dodamo e bolji zaslon. e niste prezahtevni in tudi druge opreme ne menjate prepogosto, boste taken raunalnik zadovoljno uporabljali nekaj let. Imejte v mislih, da za delo s fotografijami potrebujete res zmogljiv raunalnik. akanje na izvritev ukaza je muno. Pri sliki ali dveh e poakate, e pa elite fotografijo obdelovati z razlinimi filtri, je akanje nevzdrno. Slika nikoli ne bo dokonana, kot bi si eleli. Raunalnik kupite pri znanem trgovcu, ki vam omogoi tudi pomo strokovnjaka, ki priklopi raunalnik, vstavi programsko opremo in preizkusi prikljuitev kamere, skenerja in tiskalnika. Raunalniko neizkuen fotograf ima ponavadi teave e s prikljuitvijo kablov, da o teavah pri nalaganju programske opreme niti ne govorim. Vai prijatelji, vsi po vrsti raunalnikarji, lahko naredijo ve kode kot koristi, seveda s svetlimi izjemami. Prikljuijo kamero na raunalnik in vstavijo programsko opremo. Kamera ob preizkusu dela, ko
Vodilo USB 2 zmore prenaati podatke s hitrostjo 480 Mb na sekundo, kar je do 40-krat ve kot staro vodilo USB 1.1, ki e sedaj ni sprejeto kot standard v PC raunalnikih, digitalne kamere pa ga e uporabljajo.
racunalniki
281
Splono znano naelo ve denarja, ve muzike velja tudi pri nakupu raunalnika, predvsem PC-ja. Priporoam, da kljub viji ceni kupite raunalnik znanega proizvajalca.
Enota Jaz
pa elite zagnati katerega od drugih programov, vse skupaj stoji. Takih zgodb in tudi osebnih izkuenj je toliko, da vam priporoam, da zahtevneje posege naredi strokovnjak podjetja, pri katerem ste raunalnik kupili. Tudi e kaj ne bo delalo, bo moral ponovno opraviti nastavitve in pregledati, ali se morda komponente med seboj izkljuujejo. V svoji 14-letni praksi z delom z namiznimi raunalniki sem priel do spoznanja, da je zelo pomemben pravilen nakup, torej nakup sodobnega raunalnika in novejega operacijskega sistema, nato pa je v raunalnik treba vstaviti samo tisto programsko opremo, ki jo res potrebujete. e ste z raunalnikom zadovoljni, ne menjajte operacijskega sistema, e tega noveji programi ne zahtevajo. Teav je lahko toliko, da izniijo vse prednosti, ki jih morebiti ponuja nov operacijski sistem. ele ez nekaj mesecev se izkae, ali nov operacijski sistem (ali program) dobro deluje. Spet se pozanimajte pri prodajalcu ali serviserju, ali bo vse skupaj na vaem raunalniku dobro delovalo. Raunalnik uporabljajte za delo in ne za nenehno dograjevanje z novimi komponentami ali programsko opremo. e uporabo raunalnika primerjamo s fotografijo, hitro najdemo primerjavo - so fotografi, ki fotografirajo, iejo motive in niso obremenjeni z vrhunsko tehniko, so pa tudi fotografi, ki kupijo novo kamero takoj, ko se
izkae, da ima dve nastavitvi ve od prejnje. Ker mnogi v raunalniko tehniko in digitalno fotografijo ele vstopate, boste pomen nasvetov o pravilnem nakupu spoznali ele ez nekaj let ali pa kmalu, e boste na zaetku kupovali poceni in nestrokovno. Tehnika se tako hitro razvija, da ni reeno, da boste svojo digitalno kamero ali raunalnik e lahko uporabljali ez nekaj let. Namen industrije je veji zasluek, s tem pa hitreje izpopolnjevanje tehnike in ponudba novih in novih zmonosti, ki jih v veini primerov niti ne potrebujemo. Ko pa enkrat vstopite v digitalni svet, izhoda ni ve. Res, da v digitalni fotografiji ni ve filma, je pa vsa druga tehnika, ki jo potrebujemo, draja. Mnogi pravijo: Kaj bodo pa sedaj delale foto trgovine? Toda s prvim nakupom nove tehnologije jih boste zaradi nakupa in zamenjave starih komponent, ki tvorijo digitalno fotografijo, najbr vekrat obiskovali kot doslej. Pa veliko sree pri nakupu in delu z raunalnikom.
Zaslon nove generacije podjetja LACIE. Velikost 22 palcev, loljivost 1920 X 1080 tok pri true color barvnem zapisu. Na sprednjem delu zaslona pet USB prikljukov.
282
racunalniki
racunalniki
283
Programi
za obdelavo fotografij
V prejnjih poglavjih o digitalni tehniki smo si ogledali DIGITALNE KAMERE, SKENERJE in RAUNALNIKE. e elimo digitalne slike popravljati, dodajati nove dele ali jih odstranjevati, potrebujemo program za obdelavo fotografij. Z njim raunalnik oivi in na zaslon prikliemo digitalno fotografijo. Od tu naprej je vse v nai domiljiji, kajti monosti vpliva na fotografijo so neomejene. e smo v klasini tehniki po pritisku na sproilec lahko le malo vplivali na izboljavo fotografije, je v digitalni dobi s programom mono dosei skoraj vse: odstraniti motee dele, dodajati ali odvzemati barve, popraviti kompozicijo in e mnogo drugega. Predvsem izrazni fotografi smo dobili nove izrazne monosti. Pri nakupu digitalne kamere, skenerja ali tiskalnika je poleg gonilnikov priloena dodatna programska oprema. Kameram so, na primer, priloeni uporabni programi za zdruevanje posnetkov in ureditev arhiva. Skenerjem so priloeni faks in kopirni podprogrami, program za prepoznavanje rk itd. K drajim napravam dodajo programe za obdelavo slik: PhotoDeluxe, PhotoPaint, PhotoImpact, PhotoShop. e ime programov pove, da so prirejeni za delo s fotografijo. Lahko so v polni delovni razliici, omejeni ali le za prikaz delovanja. Za obdelavo fotografij ponujajo programe treh
Enostavna programa za obdelavo fotografij. Adobe PhotoDeLux in Microsoft PictureIt. Spodaj program za ureditev digitalnega foto albuma.
e ob nakupu kamere, skenerja ali tiskalnika v paketu niste dobili tudi programa za obdelavo fotografij, ga je treba kupiti. Programi so avtorsko delo in z uporabo piratske kopije krite zakon. Pa ni samo zato pametno kupiti programa. Z nakupom namre dobite tudi prironike, s katerimi se boste hitreje uvedli v delo z njim. Tako boste veliko hitreje prili do elenih nastavitev in lepo izdelane fotografije. Raunalniki program je kot avtomobil. Tudi avta ne odpeljete iz prodajnega salona preprosto brez plaila, da bi ga uporabljali za vonjo.
284
programi
programi
285
stopenj. Najbolj preprosti programi (PhotoDelux) so namenjeni druinskim fotografom in tako prirejeni, da je delo z njimi povsem enostavno in razumljivo. Uinek rdeih oi, okviri, dodajanje besedila in podobne obdelave so nastavljene e vnaprej in se
izvedejo le s pritiskom na tipko. Bolj zahtevne operacije, na primer maskiranje, delo s plastmi in zahtevno filtriranje niso mogoe. K bolj zahtevnim napravam dodajajo programsko opremo, ki zadovolji bolj zahtevne uporabnike. Ti programi omogoajo e marsikaj, kar omogoajo tudi
MISLI DIGITALNO, sem na raznih foto delavnicah razlagal e pred tirimi leti. In res! Ko vas program za obdelavo bitnih fotografij zasvoji in spoznate njegove lastnosti, se vam odpre povsem novo obzorje. Va pogled na motiv postane drugaen od fotografa, ki se z digitalno tehnologijo e ni spoznal. Ne moti vas ve slabo ozadje motiva, ice daljnovodov, barvno neskladje ali slaba kompozicija. Vse in e ve lahko popravite s pomojo digitalne tehnike.
Staro, e obledelo fotografijo lahko s skenerjem spravimo v digitalno obliko. V programu za obdelavo fotografij jo lahko popravimo in v digitalnem zapisu ohranimo, dokler ne bodo izumili popolnoma novega naina zapisa, ki bo zamenjal digitalni zapis.
Bili so asi, ko smo uporabljali samo ORWO diapozitivne filme. Njihova vrlina je bil slab tonski in barvni zapis. S filmskenerjem in programom za obdelavo fotografij se da marsikaj izboljati. programi
286
programi
287
profesionalni programi, so pa delno omejeni. Primer sta programa PhotoPaint in PhotoImpact. Glavna programa, ki sta nepogreljiva tudi med profesionalnimi uporabniki, sta PhotoShop podjetja Adobe in LivePicture, ki pa je s prihodom zmogljivih raunalnikov izgubil nekaj svoje veljave. Tako zdaj v skoraj vseh profesionalnih fotografskih in grafinih studijih za obdelavo fotografij uporabljajo program PhotoShop. LivePicture je imel to prednost, da smo sliko obdelovali v nizki ekranski loljivosti, kar je bilo glede
na majhnost datoteke zelo primerno za obdelavo velikih slik. Ker so najenostavneji programi lahko razumljivi, drugi pa uporabljajo filozofijo programa PhotoShop, bom v nadaljevanju prikazal nekaj zmonosti tega programa. Veina dodatnih podprogramov, napisanih v drugih programskih hiah, je izdelana izkljuno zanj. PhotoShop je vodilno orodje za obdelavo slik tako v PC kot v MAC okolju. Ko fotograf enkrat vidi, kaj vse bi lahko e naredil s fotografijami, se mu odpre popolnoma novo obzorje.
Fotografijo lahko popravimo na neteto nainov. Vse je v domiljiji ali elji, kaj popraviti. Osnovni fotografiji lahko popravimo samo tisto, kar elimo. Ker portret ne sme biti preve oster, elimo pa poudariti konture pokrivala in nakita, vse druge elemente maskiramo in izostrimo samo tisto, kar smo oznaili. Tudi ta nain elektronske ostrine poznamo prek 20 let. ele z namiznimi raunalniki in programi za obdelavo fotografij je tehnologija dostopna tudi fotografom.
288
programi
programi
289
Nekaj nasvetov, preden zanete spoznavati program za obdelavo slik

Fotografi nekakovostne fotografije, pomanjkljive po izrazni vrednosti ali tehnini izvedbi, takoj vremo v ko. Z monostjo prenosa fotografije v digitalno temnico koa ne uporabljajte ve. e tako nepopoln posnetek vam pri izdelavi fotografije v digitalni temnici lahko neko pride prav. Sliko, ki jo boste obdelovali, takoj shranite pod drugo ime, da digitalni original ostane nespremenjen. Fotografi digitalne fotografije shranjujemo v zapise formata TIFF in EPS ali stisnemo v format JPEG. Nastavite 300 dpi loljivosti, da boste lahko datoteko uporabili tudi za morebitno tiskanje na sublimacijskih tiskalnikih, digitalnih osvetljevalnih napravah in v grafini tehniki. tako boste vedno vedeli, za katero velikost je e zadovoljiva. e boste fotografije izpisovali samo na kapljinih tiskalnikih, zadostuje loljivost od 100 do 150 dpi, odvisno od kakovosti tiskalnika. Sami preverite kakovost izpisa. Ko izdelujete montae v ve plasteh, e je le mogoe, shranite tudi datoteko, v kateri montirane dele e niste zdruili v eno sliko. Zapisujte si potek dela - katere filtre ste uporabili, kako ste delali barvne popravke itd. Tako boste lahko veliko hitreje iz izvirnika na novo popravili sliko, e vam prejnji izdelek ni uspel. Nikoli ne obupajte. Preizkuajte in preizkuajte. S programskim orodjem in delovno voljo se da naredite vse. Tudi tisti, ki zdaj znamo nekaj narediti, v zaetku nismo vedeli ni. S prironikom, z nasveti prijateljev, ki e delajo s programom, in s preizkuanjem boste tudi vi kmalu obvladali osnovne prijeme in zaeli uporabljati edalje ve monosti, ki jih omogoa orodje. S programom za obdelavo fotografij so vam vrata v digitalno temnico na iroko odprta. Pa tudi popolna tema, zelena ali rdea lu niso ve potrebni.
programi
Kai Power Goo iz programske hie MetaTools je program za kreativne in hudomune. Levi portret je izvirnik. S programom sem desni sliki zamenjal le oi. Razlika je oitna. Prav to pa je namen tega programa transformacija na preprost nain. Podobno bi se lahko poigral z lasmi ali ustnicami in tako ustvaril povsem nov lik. Tudi na tak nain se lahko izraamo. Digitalna fotografija nam je postavila temnico v obliki raunalnika in zaslona na nao delovno mizo, raunalniki program za obdelavo fotografij pa je zamenjal vse mogoe barvne filtre in druge pripomoke. Fotografska ideja se tako ni konala pri pritisku na sproilec, ampak se z raunalnikimi programi ideje lahko rojevajo e naprej.
V tej knjigi, s katero se uimo osnov digitalne tehnike, ne bom uil dela s tem orodjem, niti ni mogoe prikazati vseh njegovih zmogljivosti. Prikazal bom samo nekaj glavnih in najbolj zanimivih monosti, ki zanimajo fotografa. V naslednji knjigi pa se bomo s tem programom bolj seznanili, predvsem kako naj ga fotograf uporablja in katere monosti lahko uporabi.
Fotografi smo z nastopom digitalne fotografije postali res sreni ljudje. e tako slabo fotografijo lahko izboljamo z orodjem za obdelavo fotografij - izboljamo lahko ostrino, naredimo lepi izrez, spreminjamo barve ali dodajamo uinke. Monosti so neizrpne. Z meanjem ve fotografij lahko naredimo zanimivo sliko, etudi posnetki sami zase niso nekaj posebnega.
Misli DIGITALNO!
290
programi
291
BARVNA KOREKTURA (belina, temina, osnovni toni)

Vsako datoteko, ki jo uvozimo v program za obdelavo fotografij, je treba pregledati in preveriti, ali so tonske vrednosti ustrezne za napravo, s katero bomo tiskali. Za osvetljevalne naprave pustimo datoteko v osnovnem RGB zapisu, za tiskovine pa jo je treba pretvoriti v CMYK nain zapisa. S pretvorbo izgubimo kar precej tonskih vrednosti. Na primerih prikazujem pravilen pristop k barvni korekturi in nastavitve, ki zagotavljajo imve tonskih vrednosti. Za izrazno fotografijo se teh osnovnih nastavitev ni treba drati. Osnovni pregled fotografije opravimo po naslednjem vrstnem redu: 1. belina, 2. temina, 3. osnovne tonske vrednosti (koa, rdea, rumena, zelena, prevladujoi ton - tih...) Noben zaslon ne more pravilno prikazati vseh tonskih vrednosti, ki so zapisane v digitalni datoteki. Zato se je treba nauiti branja barv, izraenih s tevilkami. Vsaj osnovne korekture je dobro opraviti na ta nain. Pri branju jakosti zapisa sta RGB in CMYK nasprotna. V RGB nainu barve odvzemamo, v CMYK dodajamo. Na vsaki fotografiji najprej pregledamo tonske vrednosti v najsvetlejem delu. Nikakor ne smemo izgubiti minimalnih tonskih vrednosti, razen e je bele povrine zelo malo. Le tako obdrimo lepe barvne prehode tudi v najsvetlejih delih fotografije. Vrednosti v najbolj beli povrini naj se gibljejo od 3 do 4 odstotke v CMYK datoteki in 95 odstotkov v RGB datoteki. Na desnem primeru je ta vrednost dvignjena (CMYK) ali zmanjana (RGB) e za 2 do 3 odstotke zaradi velike povrine svetlih delov fotografije. Le tako bomo na napravah za tiskanje uspeli zapisati vse nene tonske prehode. Naslednji korak je korektura najtemnejih tonskih vrednosti. im manja je povrina visoke pornitve, tem ve CMYK ali tem manj RGB barvnega zapisa je lahko. V naem primeru je pornitev lahko visoka. ele po opravljeni korekturi beline in temine lahko nadaljujemo s korekturo osnovnih tonskih in barvnih vrednosti (koa, rdea, zelena, rumena itd.) Na fotografijah se velikokrat sreamo s portretom in tonom koe. Zelo pomembno je, da uskladimo pravilne vrednosti posameznih osnovnih barv, da ne pride do, na primer, rdeega obraza ali hladne blede barve. V CMYK nainu je zelo pomembno, da je rumene barve ve kot magente, za priblino polovico magente pa naj bo e cian barve. V RGB nainu odvzamemo najve rdee, nato zelene in najmanj modre barve.
e je povrina temnih delov veja, moramo tonske vrednosti osnovnih barv v CMYK nainu zniati in dodati ve rne. V nasprotnem primeru pride do preve barve na tem delu zapisa, kar se odraa na razlitih barvah in tudi preve monem zapisu drugih tonskih vrednosti v bliini. V RGB nainu v tem primeru dodamo nekaj odstotkov ve svetlobe.
e je na fotografiji zelo malo izrazito svetlih delov, lahko v njih popolnoma odstranimo vse tonske vrednosti. S tem lahko preostali del fotografije bolj posvetlimo. Vendar ne pretiravajte, sicer bi se na tej fotografiji zael izgubljati tudi neen modri ton neba. Vsaka korektura ima svoje meje. ele ko pravilno opravite korekturo beline in temine za svojo tiskalno napravo, prinite s korekturo barvnih vrednosti. Dobro spoznajte napravo, na kateri izpisujete fotografije.
100 C
100M
100Y
50C100Y
100M100Y
100C50M
100C100M
100C100Y
Osnovne barve so na veini zaslonov lepo zapisane. RGB svetloba zapie iste tonske vrednosti, zapis s tiskalniki pa ni ve tako prepriljiv. Najve teav je v pravem zapisu modre in zelene barve. Meanje 100% cian in 100% magente teoretino daje modro barvo iz RGB barvnega meanja. Prav tako 100% cian in 100% rumene daje zeleno barvo. Toda barve, ki jih uporabljamo za tisk, so delno pokrivne in njihove tonske vrednosti v prej izraenih vrednostih ne ustrezajo povsem. Za modro barvo je v tisku treba magento spustiti s 100% na samo 50% do 70%. Prav tako je za zeleno barvo priporoljivo zniati cian na 50% do 70%. Seveda pa je vse v vaem videnju in dojemanju barv. Zato se dobro spoznajte s korekturo barv in s tiskanjem. Le tako boste fotografijo, ki jo vidite na zaslonu, lahko pripravili za odlien izpis.
Fotograf se mora dobro spoznati s korekturo barv in z barvnim meanjem. Na zaslon se ne moremo vedno zanesti, sploh ne v primeru, ko elimo kakovostno fotografijo. Priporoam, da s kamero posneto ali skenirano fotografijo vedno ohranite v RGB obliki. Naredite kopijo in na njej opravljajte korekture. Kajti e boste original spremenili v CMYK, ste izgubili nekaj kakovosti, e boste kasneje fotografijo eleli osvetliti na fotografski papir. Tudi e boste napravili korekture za EPSON tiskalnik, ni reeno, da boste isto datoteko e lahko zadovoljivo pripravili za CANON tiskalnik ali za sublimacijski zapis.
programi
292
programi
293
Barvna korekcija in meanje HSL. Z orodjem HUE lahko v popolnosti spremenimo barvne vrednosti. Z orodjem SATURATION lahko odvzemamo intenziteto barve in dobimo rno-belo fotografijo, ali jo dodajamo in dobimo mono zasiene barve. Z orodjem LIGHTNESS sliko posvetlimo ali potemnimo. Seveda pa vse lahko nastavljamo tudi samo v osnovnih barvah. Na spodnjih levih slikah sem maskiral potret nemaskiranemu delu slike pa popolnoma obrnil barvne vrednosti. Cian je rdea, magenta je zelena in rumena je modra. Siva barva je sestavljena barva vseh treh osnovnih barv v enaki jakosti. Zato se njena barvna vrednost ni spremenila.
e
e
Fotografija sonnega zahoda ne uspe vedno. Program lahko uspeno pomaga z orodji za dodajanje ali odvzemanje tonskih vrednosti. V oknu Image izberemo orodje Levels ali Curves. V tem primeru z dodajanjem tonskih vrednosti fotografiji ustvarimo vso potrebno dramatinost, ki nam jo eden najbolj fotografiranih motivov lahko priara v resnici. Z orodjem Levels neiskueni bolj enostavno opravijo korekture. Orodje Curves pa v bolj zahtevnih primerih omogoa nastavitve v razlinih tonskih vrednostih in ne samo v temnem, svetlem in srednjem tonskem delu slike. V obeh nainih pa pod oknom Channel lahko opravimo korekture v kateremkoli barvnem kanalu.
Na desni sem maskiral posamezne cvetove tulipanov in jim spremenil tonske vrednosti. Na desni je barvni krog tonsko obrnjen.
294
programi
programi
295
Levi fotografiji sta lep prikaz, kako se da posnetek v popolnosti spremeniti in predvsem barvno mono popraviti ali iznakaziti. Samo srednja paprika je maskirana, z uporabo filtra SATURATION so v preostalem delu slike barve odvzete. Maskiranemu delu slike je dodana inteziteta, na spodnji sliki pa s filtrom HUE e barva zamenjana v zeleno. Monosti korekcije in s tem laganja je ogromno. V prenekaterih prospektih vam s taknimi popravki priarajo videz izdelka, kakrnega v trgovini nikoli ne vidite. V grafini tehnologiji poznamo taka laganja e prek 20 let. e takrat ste imeli monost v kuharskih knjigah opazovati tako sono in svee meso in zelenjavo, da po ogledu slik s kakovostjo mesa in zelenjave pri svojem mesarju ali branjevki nikakor niste bili ve zadovoljni. Z filtrom LEVELS opravimo tonske korekture tako v temnih kot svetlih ali srednjih delih slike (slike spodaj). Korekture lahko opravljamo v posamezni barvi RGB ali CMYK barvnega meanja ali v celoti. Z spodnjo funkcijo Output Levels doloamo svetlost ali pornitev slike. Korekturo lahko opravimo tudi s funkcijo AUTO, vendar dobro opravi svojo nalogo le, e smo fotografijo e kolikor toliko dobro zajeli s kamero ali s skenerjem. S kapalkami lahko doloimo najbolj svetli in temni del slike, s srednjo kapalko pa tonsko srednji del fotografije.
Enostaven primer laganja. Fotografirate izdelke za prehrambeni katalog. Imate samo zelena jabolka, naronik pa eli, da fotografirate tudi rdea. Ni jih treba kupovati, z raunalnikim programom za obdelavo fotografij naroniku veliko laje ustreete. Maskirate eleno jabolko in s filtrom HUE zamenjate tonske vrednosti. Maskiranje lahko opravite z lasom (zgornji krog). Z njim riete po sliki tam, kjer elite narediti izrez. Na koncu zakljuite v toki, v kateri ste zaeli z oznaevanjem. Izdelava maske po tem postopku ni povsem enostavna. Velikokrat zgreimo eleno smer. Lahko si pomagamo z brisanjem ali dodajanjem maskirnega polja v novi funkciji Mask (okvir spodaj). Nain oznaevanja z orodjem PATH (krog v sredini) je bolj zamuden, vendar lahko takoj izreemo eleni del slike in nato doloimo izrez s funkcijo MAKE SELECTION, ki je v oknu PATH (sliki desno). Na ta nain tudi brez brisanja odstranimo vse, esar nismo oznaili (slika jabolka spodaj). Nainov maskiranja je lahko ve. V tej knjigi al ni mono pokazati vseh. S prironikom PhotoShop in z veliko preizkuanja vam bo uspelo. V naslednji knjigi pa bom z veliko primeri prikazal tudi delo s programom PhotoShop v praksi.
296
programi
programi
297
ELEKTRONSKA OSTRINA Digitalna tehnologija omogoa goljufanje. Ostrimo lahko na dva naina. S filtrom Sharpen ostrimo celotno sliko enakomerno, vendar e pretiravamo, uinek ni zadovoljiv. Zato za dodatno ostrenje uporabljamo filter UnsharpMask, ki povea kontrast in tako povea ostrino samo v delu fotografije, kjer so razlike med tonskimi vrednostmi veje. BREZ DODATNEGA OSTRENJA
Filter UnsharpMask daje tri, med seboj vezane monosti. Amount je kot gumb za jakost zvoka. Doloa, kolikna naj bo jakost ostritve. Radius doloa irino ostritve med vejim ali manjim kontrastnim razponom. Treshold zgladi popaenja pri zgornjih filtrih. FILTER UNSHARP MASK FILTER SHARPEN
Zgoraj: Zanimiv efekt (PAGE CURL) lepo ponazori, da je treba obrniti stran v reviji; ali pa da na reklamnem letaku prikae, kaj je na drugi strani, recimo, knjige, e bi pod zavihek dodali naslednjo sliko.
Maskiranje, uporaba ve filtrov in izdelava v plasteh nam dajejo neomejene monosti. Celotna obdelava je lahko plod vae kreativnosti.
298
programi
programi
299
Zgornja fotografija je izvirnik. Z raunalnikim programom sem jo oistil moteih elementov. Podobno delo v temnici bi bilo brezupno. In kako opravimo taken popravek? Prek moteih povrin moramo prenesti tonske vrednosti iz soseine. Za to delo med orodji izberemo ig. Najprej z miko kliknemo na del slike, iz katerega bi radi prenesli imbolj enake tonske vrednosti, nato pa kliknemo na tisti del, kamor bi eleli prenesti te barvne tone. Vse skupaj je podobno igosanju. e je fotografija presvetla, jo lahko potemnimo, dodamo e polno luno in noni posnetek je narejen. Delo se lahko tudi ponesrei. Zato shranjujte razline faze dela.
Zgornji posnetki so izvirni. Z maskiranjem, tonskim spreminjanjem in dodajanjem slik drugo na drugo dobimo povsem nove fotografije. Tudi e niste bili na doloenem kraju, lahko zmontirate taken poloaj in fotografijo naredite bolj dramatino. Neskonne so monosti digitalne fotografije!
300
programi
programi
301
ZDRUEVANJE VEIH FOTOGRAFIJ MED SEBOJ. LAYERS/PLASTI
Delo s plastmi je preprosto. Fotografije dodajate drugo na drugo. Obstajajo pa doloene zakonitosti, ki poenostavijo delo in pomagajo pravilno zastaviti zaetek ter delo pravilno shranjevati. Kot osnovno fotografijo vzamete tisto, ki jo elite v ozadju. Vekrat shranjujte novo nastajajoo sliko, vsaki pod drugim imenom, da se lahko vrnete na prejnjo inaico, e vam zadnja ni ve.
ORIGINALI
e uporabljate filtre z ve monostmi, priporoam, da nastavitve zapisujete, da boste naslednji vedeli, kako ste prili do doloenega uinka. Ko ste konali, fotografijo shranite e v plasteh in ele nato plasti zdruite, da jo boste lahko zapisali v formate, s katerimi jo boste izpisovali. Tudi pri delu s plastmi velja: poizkusi, poizkusi in e enkrat poizkusi. Le tako boste obvladali imve orodij in njihove lastnosti. In e nekaj. Z delom v plasteh se velikost datoteke zelo povea. Priporoam imve RAM-a.
302
programi
programi
303
V vaih albumih je mnogo starih, e obledelih in delno unienih fotografij. Z veliko mero potrpeljivosti in obvladovanja programa PhotoShop noben popravek ni preteak. Sam pravim, da se vse lahko postori. Pri delu s programom morate poleg znanja imeti samo e as, veliko asa. V fotolabolatorijih, v katerih e imajo digitalne osvetljevalne naprave, popravljanje in izdelavo popravljenih fotografij e obvladajo. Pred naroilom pa se pozanimajte o priblini ceni izdelave, e ste jo sploh pripravljeni plaati. Mono pokodovane slike za kakovostno retuo potrebujejo ure in ure dela.
Iz istega posnetka lahko nastanejo razline fotografije. e vas slikarstvo navduuje, nimate pa roke za slikanje s opiem, vam filtri omogoijo fotografijo spremeniti v slikarsko delo. Vedno ste si eleli z zoom objektivom potegniti fotografijo. Tudi to je v programu PhotoShop otroje lahko delo. Pred leti, ko smo takno fotografijo lahko naredili samo z zoom objektivom, sem porabil kar nekaj filmov za razumevanje tega efekta. Galeb je maskiran in tako sem lahko potemnil samo preostali del slike. Dodamo lahko e uinek nasprotne svetlobe s podobnimi napakami, kot jih naredijo lee v objektivu.
Pred dvajsetimi leti se je stavilo e s svinenimi rkami. Leta 1990 smo e v temnicah na filmih montirali tekste v slike. Mnogi niti ne verjamejo tem podatkom. Tudi prve grafine osvetljevalne naprave na zaetku 90-tih so fotografije s samo enim MB podatkov osvetljevale po nekaj ur. Digitalna tehnologija se z vse cenejimi digitalnimi kamerami hitro pribliuje fotografom. Z orodjem TEXT v sliko vstavljamo besedila. Pisanje besedila ni tako enostavno kot v programih za urejevanja teksta, toda bitni programi, kot je PhotoShop, tudi niso za to namenjeni, lahko pa napiete nekaj naslovov, tevilk, itd. Z mnogimi filtri lahko rke poudarjamo, senimo, spreminjamo barve...
Avtoportret v ogledalu je zaradi slabih svetlobnih pogojev na filmu zelo slab. Toda spremenjen v digitalno obliko oivi z uporabo filtrov. Naa domiljija ne pozna meja.
304
programi
programi
305
Shranjevanje datotek
JPEG (Joint Photographic Experts Group) stiskanje z izgubo Datoteke iz digitalne kamere so zapisane na pomnilno kartico v formatih JPEG, TIFF ali RAW. Najbolji nain stiskanja datotek je neposredno stiskanje v bitnem formatu TIFF (Tagged-Image File Format), to je LZW (Lempel-Zev-Welch) stiskanje. Stiskanje slike v tem nainu nikoli ne uniuje slike (zgublja podatkov). Toda to stiskanje v veini primerov ne zadostuje. Zato v zdajnji digitalni fotografiji uporabljamo stiskanje v nainu JPEG, ki omogoa tudi razline naine stiskanja glede na zahtevo po konni kakovosti slike. JPEG zapis je stisnjen zapis. Datoteko stisne tako, da poie manj potrebne podatke in jih zbrie. S tem se izgubi del podatkov, ki se pri ponovnem odprtju datoteke z interpolacijo spet ustvarijo. Fotografija, ki je bila stisnjena z zapisom JPEG in nato spet razirjena, ni ve enaka izvirniku. Vekrat ko odpirate sliko in jo zapisujete nazaj v JPEG zapisu, ve podatkov se izgublja. Pri stiskanju fotografij na pomnilno kartico preizkusite, s koliknim stiskanjem ste e zadovoljni. V tem nainu zapisa nekaj pridobite in nekaj izgubite. Pridobite manjo datoteko in s tem monost zapisa ve datotek na pomnilno enoto ali na disk, izgubite pa nekaj kakovosti fotografije. S programom za obdelavo fotografij lahko v JPEG zapisu shranite tudi e obdelane fotografije, toda ta nain vam priporoam samo za arhiviranje konne fotografije. e boste fotografijo vekrat potrebovali, jo raje zapiite v TIFF obliki. Res da je v tem nainu zapisa datoteka tudi do 15-krat veja, toda ne izgubljate kakovosti. Tudi za osvetljevanje na labolatorijskih osvetljevalnih napravah lahko oddate oba naina zapisa. V JPEG nainu zapisa priporoam shraniti fotografije, ki jih elite objaviti na spletnih straneh. In ne pozabite - spletne strani gledamo na zaslonih, zato je potrebno RGB barvno meanje. Fotografija ima tudi manj podatkov, kot e bi jo na zaslon postavili v CMYK nainu barvnega meanja. TIFF (Tagged Image File Format) Za kakovosten nain zapisa bitne slike najpogosteje uporabljamo zapis TIFF. Ta zapis manj potrebnih tok ne zbrie kot JPEG nain zapisa, ampak zapie celotno tevilo tok, zato ne izgubljamo kakovosti. Vsi uporabniki digitalnih kamer in programov za obdelavo fotografij bi za kakovosten zapis konne, e obdelane fotografije morali uporabiti TIFF nain zapisa. Le tako boste prepriani, da bo fotografija kakovostno zapisana in prav takna ob ponovnem odprtju spet preneena na zaslon ali tiskalno napravo. Obstaja e ve nainov zapisa: EPS, GIF, PICT, BMP, PNG, vendar so za fotografa, ki se je ele zael spoznavati z digitalnimi zapisi, e nezanimivi.
Shranjevanje datotek opravljamo na dva naina. Z izborom Save (shrani) ali kot SaveAs (shrani kot). V nainu Save shranimo sliko na zaslonu pod imenom, ki je e doloeno. Recimo, fotografijo smo prenesli iz digitalne kamere v raunalnik in njeno ime je doloil e programski zapis v kameri: 100-01.JPG. V nainu Save bi po ponovnem zapisu sliko v celoti prepisali. Torej prejnje verzije fotografije nimamo ve. V nainu zapisa SaveAs pa naredimo prav to. Doloimo novo ime in na pomnilni enoti imamo obe fotografiji, tako starejo, torej tisto neobdelano, in novejo, e popravljeno. Seveda je treba novo fotografijo zapisati pod novim imenom. V nasprotnem primeru bi nam tudi v nainu SaveAs prejnjo sliko prepisalo.
Ime mape, v katero zapisujemo datoteko. V to polje zapiemo ime, pod katero elimo datoteko shraniti. Nain zapisa. S pritiskom na to polje se nam odpre ve monosti: JPEG, TIFF, EPS, PSD...
JPEG 0
JPEG 5
JPEG 10
TIFF - LZW
Na zgornjih fotografijah lahko opazite, kako se izgublja kakovost fotografije v razlinih nainih zapisa v pomnilnik. V nainu stiskanja TIFF-LZW, ne izgubljamo na kakovosti, toda datoteke so premalo kompresirane. S stiskanjem slike z nainom JPEG v najveji kakovosti 10 obdrimo skoraj nevidno razliko v kakovosti napram zapisu TIFF, datoteka pa je manja skoraj za polovico: 1,3MB. S e vejim stiskanjem pa e vidno izgubimo del kakovosti, velikost datoteke pa je v najvejem nainu stiskanja 0 velika samo 400B. Vekrat ko odpiramo in zapiramo sliko v nainu JPEG, bolj se izgublja kakovost fotografije. programi
306
programi
307
Spoznali smo se z nekaterimi filtri, ki so za fotografa na zaetku najbolj zanimivi maskiranje, odvzemanje in dodajanje barve, spreminjanje tonskih vrednosti, ostrenje itd. Osnovne fotografije, ki so na levi strani, so same zase dovolj dobre, z malo domiljije in izrazne miselnosti pa jih lahko predrugaimo. Na zgornji fotografiji sem najprej maskiral konja in kosca, preostalemu delu slike pa sem s filtrom SATURATION odvzel barve. Maskirani del je ostal v barvah, preostali veji del slike je rno-bel. Srednji sliki sem predvsem s filtrom Saturation dodal barvam mo. Sonni zahod tako deluje e bolj mogono. Motornemu zmaju sem z igom zbrisal kolesa in nekaj moteih ic. Zaradi moteega ozadja fotografija konja ne poudarja njegove lepote. Najprej sem naredil izrez, nato sfiltrom Levels dodal tonske vrednosti v teminah, na koncu pa po maskiranju konja dodal e tonske vrednosti v ozadju do popolne rnine. Vsak bralec pa najbr ob gledanju spremenjenih fotografij dobi tudi svoje ideje, kaj e popraviti, da bi bile slike za njegovo videnje e bolje.
Levi fotografiji sta izvirnika, desni pa sta raunalniko popravljeni. Zgornjo rno-belo fotografijo sem spremenil iz sivinskega/grayscale zapisa v barvni zapis RGB in opravil barvno korekturo tako, da sem dobil za moje gledanje bolj zanimivo fotografijo. Spodnjo barvno fotografijo sem po posameznih barvnih kanalih mono zasiil z barvami. Ko sem pred petimi leti desno fotografijo, stiskano s sublimacijskim tiskalnikom, na predavanjih pokazal fotografom, so vsi spraevali, s kaknimi filtri na objektivu sem fotografiral, da sem dobil tak posnetek. Ker je bila fotografija stiskana na Kodak papirju za sublimacijski tisk in je na zadnji strani pisalo Kodak paper, nihe ni podvomil, da fotografija ni izdelana neposredno s filma. Zdaj, ko ste seznanjeni z laganjem v fotografiji, bi hitro dodali oceno, da je najbr digitalno popravljena. programi
308
programi
309
Tudi iz povsem povprene fotografije se da narediti zanimivejo. Leva fotografija je izvirnik. Diapozitiv sem skeniral na bobnastem skenerju in zaradi njegove kakovosti sem tudi v temnejih delih slike zajel vse mono zasiene detajle. Brezupno je s film-skenerjem skenirati tako tonsko zasien diapozitiv. Sliko sem obdeloval v RGB nainu. Najprej sem odstranil desni, e oveneli cvet. V naslednjem koraku sem maskiral rumeni cvet in ga barvno osveil. Nato sem oznail preostali del slike in jo tonsko spremenil v modro barvo meseine ter dodal e uinek vpadne direktne svetlobe. Ne manjka tudi uinek napake le v objektivu. Zgornja desna fotografija je za primer, kako dramatina je lahko sprememba iz naina RGB v CMYK. ista modra svetloba se v barvnem meanju CMYK mono spremeni, ne pomaga nikakrna korektura, da bi se pribriali barvi iz barvnega naina RGB. Takna razlika je tudi med fotografijami, osvetljenimi na foto papir, in tiskanimi fotografijami. O svetlobi in barvnem meanju ste e brali v prejnjih poglavjih.
Obe fotografiji sta bili posneti podnevi. Zgornjo fotografijo sem zdruil iz povsem nezanimive fotografije obzidja in kamnitega okna. Kamnito obzidje sem mono potemnil, v oknu naredil izrez, vanj dodal drugo fotografijo in jo tonsko spremenil tako, kot da motiv osvetljuje umetna svetloba reflektorja. Temno modro nebo je tudi programsko dodano. Spodnjo fotografijo sem potemnil in v zgornjem delu dodal e uinek tonskega prehoda. Potop lune v morje je dodatno narisan, odblesk svetlobe od morja pa rumeno obarvan.
310
programi
programi
311
Od slabega posnetka prek orodij v programu PhotoShop do kakovostne fotografije za predstavitveni katalog.
Digitalna kamera je prinesla naelo ni vana kakovost, ampak hitrost. Marsikateri zalonik ali tiskar kar sam posname artikle za katalog. Toda posnetki so zaradi nepoznavanja osnov osvetlitve in globinske ostrine slabe kakovosti. e pa obvladate program za obdelavo fotografij, lahko marsikateri slab posnetek popravite in pribliate zahtevam naronika. Najprej sem naredil izrez kamkorderja in ga z orodjem Levels tonsko popravil. Pazil sem na uravnoteenost vseh barv, saj je kamera preteno srebrne, nevtralne barve. Z orodjem Gradient Editor sem popravil ozadje z delnim prelivom. Na koncu pa sem pod kamero zaradi veje plastinosti narisal njeno senco in jo z orodjem GaussinaBlur posenil. Tudi iz slabega izvirnika se da narediti kakovostno fotografijo.
312
programi
programi
313
Letak na levi sicer ni fotografija, toda z njim elim pokazati, koliko mask in alfa kanalov je treba izdelati ter koliko fotografij obdelati v plasteh, da dobimo eleni izdelek. Lahko tudi fotografijo. Letak je izdelan iz prek 30 skeniranih diapozitivov in nato obdelan v programu PhotoShop. Na podoben nain bi lahko izdelali digitalno fotografijo. Potreboval sem mnogo ur dela za izrez fotografij, barvno korekturo in nenazadnje za sestavo vseh elementov po plasteh. V programu za sestavljanje bitnih in vektorskih, predvsem tekstovnih elementov sem nato dodal e veliko drobnega besedila. Dodajanje veje koliine besedila v sliko v bitnem programu ni priporoljivo. Za to uporabljamo programe, kot so PageMaker, InDesign in QuarkXpress. Na priloenem CD-romu je zapisana datoteka v PSD zapisu. V tem lastnem zapisu programa PhotoShop shranjujemo sliko v njeni celoti, torej z vsemi plastmi in uinki, ki smo jih uporabili. Lahko se sprehodite po plasteh slike, jih spreminjate, menjate jakost posameznih plasti itd. Tudi pri ogledovanju spoznavate nain dela in lahko se vam porodijo ideje, kako doloene naine izdelave pospeiti ali izboljati. Kljub temu, da e deset let delam s programom PhotoShop, verjam, da vseh njegovih zmonosti ne bom nikoli obvladal. Tako bo tudi z vami. Vendar ve boste delali z njim, bolj ga boste spoznavali in bolj vam bo doma, s tem pa boste imeli monost svoje fotografije imbolje obdelati in prilagoditi svojemu videnju konne fotografije. Digitalna fotografija se ni konala s pritiskom na sproilec, ampak se nam s programi odpirajo neslutene monosti. Dokler ne boste sami zaeli obdelovati fotografij, se tega niti ne zavedate. Sprememba od A do . Komentar ni potreben.
Zgornja fotografija je shranjena na priloenem CD-romu pod imenom TEST.PSD. Odprete jo lahko s programom PhotoShop verzije 4.0 ali vije. V oknih Channels in Layers lahko odpirate in zapirate posamezne plasti in si ogledate potek dela. Seveda pa sem moral prej e poskenirati diapozitive, mnoge z orodjem PATH izrezati, opraviti barvne korekture itd.
314
programi
programi
315
e ta hip prestop fotografov v digitalno tehniko e ni tako hiter, kot si proizvajalci opreme elijo, pa je e jutri lahko drugae. Monosti kako izpisati ali videti fotografijo je vse ve. Fotolaboratoriji, kapljini in sublimacijski tiskalniki z monostjo direktnega priklopa kamere na tiskalnik, ogled slike na TV ali raunalnikem zaslonu. e in e je monosti za videnje fotografije.
Tisk - Osvetljevanje
Spoznali smo se z digitalnimi kamerami, skenerji, raunalniki in s programom za obdelavo fotografij. Da pa raunalniko obdelane fotografije ne bi gledali samo na zaslonu, jih je treba stiskati, osvetliti ali projecirati. V ta namen uporabljamo kapljine in termosublimacijske tiskalnike, osvetljevalne naprave, ki osvetljujejo na klasini fotografski papir, in LCD projektorje za digitalno projekcijo.
Nova pot do poveave fotografije V klasini tehniki ima fotograf dve poti do fotografije. Lahko jo osvetli in razvije sam v temnici ali pa vse skupaj prepustil labolatoriju. Izrazni fotografi rnobele fotografije izdelujemo sami in tako latentno sliko spravimo v ivljenje. Toda delo v temnici zahteva veliko asa, denarja in truda za dosego elenega cilja. Pred dvajsetimi leti smo barvne fotografije le redki izdelovali sami. Za veino so bili dober poveevalnik z barvnimi filtri, analizator svetlobe, stroj za razvijanje foto papirja, izkunje in v tistih asih predvsem material nedosegljivi. Tako je imela veina fotografov za izdelavo barvne fotografije na voljo samo profesionalni laboratorij. Zdaj je laje priti do materiala in tehnine opreme, toda barvnih fotografij v lastnih temnicah skoraj nihe ve ne izdeluje sam. Digitalna tehnologija omogoa novo, lajo pot. Konno si lahko vsak fotograf na preprost nain
ele s projekcijo diapozitiva na platno opazimo, kaj je barvna globina, irina tonskih vrednosti in mo barve. Kdor si e ni ogledal reprodukcije originala na tak nain, ne more ocenjevati, kaj je kakovosten zapis.
316
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
317
rno-beli laserski tiskalniki so v zaetku 90-tih pocenili izpis besedil za asopise in revije. Nija cena izpisa na transparentni papir (paos) je kljub slabi kakovosti prepriala zalonike. Celo veje zalobe so se zadovoljile s slabo kakovostjo cenejega laserskega izpisa. Vse do sredine 90-tih so bili vsi zadovoljni s slabo kakovostjo izpisa, nato pa je osvetljevanje na film zaradi takne konkurence postalo ceneje. Lahko smo se prepriali, da velikokrat ni odloujoi dejavnik kakovost, ampak cena izdelka. Tako je tudi v digitalni fotografiji. Ni vana kakovost, ampak cena fotografije in hitrost izdelave.
pripravi fotografijo po svoji presoji in jo stiska s tiskalniki, ki so dostopni glede cene. Ta monost je prinesla novo kresanje mnenj glede kakovosti izdelane fotografije.
Kakovost izpisa Z nakupom tiskalnika in s tem povezano hitrejo izdelavo fotografije so se mnogim zmanjale zahteve po kakovosti izpisa. Predvsem takojnje zadovoljstvo ob fotografiji znanih dogodkov v gledalcu izzove ustva in zato manj kritien pogled na izdelavo. Mnenj, s kaknim postopkom se da dobro izdelati fotografijo, je ve. V neem pa smo si fotografi edini. Najboljo barvno reprodukcijo ima pravilno osvetljen diapozitiv. Ima najboljo loljivost, ostrino, barvitost, kontrast in s tem povezano pornitev (3,7D). Dobro osvetljen diapozitiv je najlepi, e ga projeciramo na platno. V primerjavi s projekcijo so vse druge njegove reprodukcije, tiskane ali osvetljene na foto papir, slabe kakovosti. Mnogi zagovorniki tiskanja si verjetno projekcije diapozitivov sploh e niso ogledali. Govorim o tehnini kakovosti in ne o izrazni vrednosti fotografije. Glavno vlogo igra naravna, bela vpadna svetloba in na svelobo obutljiva plast filma. Na pravilno osvetljenem diapozitivnem filmu vidimo mnogo ve kot sto milijard barvnih odtenkov. Diapozitivni film z
obutljivostjo 100 ISO ima 20 milijonov in ve tok z barvili, s tem pa izredno pornitev 3.7 D in loljivost priblino 100 linij na milimeter. Med grafini reprofotografi, ki smo se dobro spoznali s teorijo o svetlobi in v praksi s skenerji prvi zaeli s pretvorbo slike v digitalno obliko in z njeno barvno korekturo, velja, da je zapis z belo svetlobo najbolji. Zapis s filtri za RGB svetlobo in s tem povezano aditivno barvno meanje pa je bolji od zapisa CMYK na tiskanem mediju. Z RGB nainom meanja barv dobimo veliko ve barvnih tonov kot s tiskalniki s subtraktivnim barvnim meanjem CMYK. Fotograf se s teorijo svetlobe in predvsem z barvnim meanjem ni sreeval. Z monostjo tiskanja fotografij pa je poznavanje barvnega meanja postalo dobrodolo. RGB
Cilj proizvajalcev foto tiskalnikov je pribliati kakovost barvnega izpisa kakovosti laboratorijskim osvetljevalnim napravam.
Z zapisom s svetlobo in z aditivnim barvnim meanjem dobimo na fotografiji iri razpon vidnega spektra barv kot s subtraktivnim barvnim meanjem.
CMYK
318
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
319
Razvoj je el naprej in nekateri fotografi so e zadovoljni s kapljinim izpisom, eprav je draji od fotografije, osvetljene na foto papirju. Vendar so kapljini tiskalniki glede cene dostopni skoraj vsem in omogoajo takojen izpis iz raunalnika doma v digitalni temnici. Prav to pa omogoa hiter prodor kapljine tehnologije med fotografe.
Raunalniki zaslon uporablja RGB zapis z osnovnimi barvami spektra. Fotograf si za svojo digitalno temnico predvsem zaradi pravilne obdelave barvnih korektur najprej kupi dober zaslon. In da je zapis z dodajanjem svetlobe, torej z aditivnim barvnim meanjem, zares bolji, se lahko prepriate, e primerjate fotografijo na dobrem zaslonu z isto fotografijo, stiskano na papir. Kakovosten zaslon prikae sliko tako dobro, da jo izpis grafinega tiska, kapljinega ali sublimacijskega tiska ne morejo presei. Tako spoznate, da CMYK subtraktivna tehnika barvnega meanja ne premore tako irokega razpona barvnih tonov. Torej smo si edini. Barvni diapozitiv je najbolja reprodukcija originala in omogoa najboljo kakovost zapisa. To kakovost bo v daljnji prihodnosti na svetlobo obutljivo tipalo, ki zamenjuje film, teko doseglo. Vsi zapisi so samo pribliek kakovosti diapozitiva. Kako zahtevni ste pri ogledu fotografij, pa je samo vaa osebna stvar. Teorija tiskanja Vse naprave, ki dodajajo, tiskajo barvo, za tisk uporabljajo subtraktivno barvno meanje s tremi osnovnimi barvami in dodatno rno - CMYK, C = cian, M = magenta, Y = rumena in B = rna. Subtraktivno meanje se uporablja, ker tiskalnik barve nanaa drugo na drugo. Barve beli vpadni
svetlobi, ki se odbija od tiskovine, odvzamejo del spektra. Teoretino bi morali dobiti rno barvo s polnim 100-odstotnim meanjem treh osnovnih barv suptraktivnega barvnega meanja CMY. Ker pa v praksi zaradi barvnih pigmentov to ni mogoe, dodamo e rno barvo, ki povea zasienost barv v teminah. S rno barvo poudarimo ostrino in kontrast fotografije, v srednjem tonskem delu pa sence za bolji obutek globine. Na svetlobo obutljiva tipala v kamerah in skenerjih zajemajo podatke v RGB obliki. e elimo takno fotografijo natisniti s tiskalniki, moramo njen zapisz raunalnikim programom pretvoriti v zapis subtraktivnega barvnega meanja CMYK. Tu pa prihaja do dramatinih sprememb. Zasienih barv, recimo sinje modre, v CMYK postopku nikakor ne boste mogli dobiti z ustrezno barvno in tonsko vrednostjo. To velja tudi za rdei in zeleni del spektra. Cilj proizvajalcev tiskalnikov je imbolj pribliati kakovost barvnega izpisa kakovosti laboratorijskim osvetljevalnim napravam. Fotografije, osvetljene na fotografski papir, so barviteje in bolj sprejemljive za dojemanje realnih barv. Fotografije, tiskane s tiskalniki, zaradi dodajanja rne barve samo na doloenih delih delujejo kontrastneje, z bolj izrazito rnino in zato tudi z vizualno bolj poudarjeno ostrino.
Canon uporablja svojo tehnologijo tiskanja, imenovano Bubble Jet.
320
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
321
Tiskalniki Pred desetimi leti sem arel od zadovoljstva ob nakupu 24-iglinega tiskalnika. Izpis rk je bil v primerjavi z izpisom starejega, 9-iglinega neprimerno bolji. rno-beli laserski tiskalniki so na zaetku 90-tih postali tudi glede cene dosegljivi grafinim studijem. Izpis rno-bele fotografije z loljivostjo 300 dpi smo e lahko zaeli primerjati z grafino tiskano fotografijo. Priblino v istem asu so prili na trg prvi barvni kapljini tiskalniki. Barvni vektorski izpisi, teksti, grafikoni in risbe so bili odlini, izpis fotografij pa e ni bil sprejemljiv za resno uporabo. Predvsem nizka
Sublimacijski tiskalniki za amatersko in profesionalno uporabo - e pred tirimi tiri leti so bili edini stik fotografa z izpisom digitalne slike. Canon CP 100 prikljuimo na digitalno kamero in v nekaj minutah smo dobili kakovostne fotografije.
loljivost ni omogoala zapisa irega barvnega spektra. Tudi same barve e niso bile prirejene za kakovosten izpis fotografije v CMYK obliki. Takrat edini moni nain kakovostnega zapisa digitalne fotografije je bil s termosublimacijskimi tiskalniki. Obstajala je sicer e monost digitalno sliko prenesti na grafine filme v CMYK zapisu in jih nato tiskati ali kopirati prek barvnih folij po Cromalin ali Matchprint postopku. Osvetljevalnih naprav z monostjo barvnega zapisa na fotografski papir e ni bilo. Fotografska industrija e ni bila pripravljena posei po digitalnem zapisu fotografije. Fotografi uporabljamo tehnologije izpisa fotografije s kapljinimi tiskalniki, termosublimacijskimi tiskalniki in barvnimi digitalnimi osvetljevalnimi napravami. Vsak nain ima svoje prednosti in slabosti.
Barvni kapljini tiskalniki Kapljini tiskalniki so predvsem zaradi dostopne cene prvi stik fotografa s tehnologijo izpisa na papir. eprav vsak proizvajalec uporablja drugano ime za tehniko kapljinega nanosa barve, je tehnologija izpisa pri vseh podobna. V drobcenih obah so grelni elementi ali piezo kristal. S segrevanjem ali upogibanjem se barva iri in po izstopu iz obe poi kot milni mehurek. Barva se razpri na papir.
Loljivost zapisa tiskarske rasterske pike na film ali neposredno na tiskarsko ploo je 2.540 dpi in omogoa zapis 256 sivih stopenj. 256 stopenj je omejitev programa PostScript, ki deluje z osmimi biti globine. Tiskarska pika je bolj fleksibilna od kapljine tehnologije. Velikost tiskarske pike lahko spreminjamo v obmoju od 1% do 99%. Zato je sivostopenjski prehod enakomerno odtisnjen. V tiskarski tehniki lahko z barvami CMYK doseemo tudi do 100 milijonov barvnih draljajev. Grafini tisk ima praktino omejitev zapisa 200 lpi. Tehnologija je mehanska in vije loljivosti glede na kakovost izpisa ne moremo dosei, s tem pa se ne moremo izogniti vidnim tokam in linijam, ki sestavljajo toke. Kapljini tiskalniki bodo z razvojem in z vse manjo toko zapisa lahko dosegli vijo loljivost. Tudi FM rasterski nain tiska ima pri veji loljivosti prednost proti grafinemu AM rasterskemu nainu izpisa.
322
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
323
Barvna glava, v kateri so vse barve skupaj - za ceneji tisk ne uporabljajte tiskalnikov s takno barvno kartuo. Ko ene izmed osnovnih barv zmanjka, je treba kartuo zamenjati, pa etudi je v njej e precej drugih barv.
Seveda je tehnologija mnogo bolj zahtevna od zgornjega opisa. Toda nas ne zanimajo tehnine podrobnosti, pa pa konni rezultat, to je izpis fotografije. Bolji kapljini tiskalniki, ki uporabljajo foto nain tiskanja, so e tako kakovostni, da je za marsikoga kakovost slike primerljiva s klasino. V uporabi so e profesionalni pogrami za obdelavo slik RIP (Raster Image Processor), ki zmoreje tonske vrednosti iz RGB zapisa zadovoljivo pretvoriti v CMYK zapis. Z njimi dovolj enostavno pripravimo razline barvne tabele ICC, ki omogoajo sliko z zaslona imbolj verno pretvoriti za tisk z razlinimi prednastavljenimi tiskalniki. Izpisi s temi programi so primerljivi s tiskovino.
Problem tiskanja vsaj 256 barvnih tonov je v tem, da kapljini tiskalniki v primerjavi s klasinim tiskom barvne tone od svetle do temne zapisujejo z manj in ve tokami na enoto, ker niso sposobni v dovolj velikem razponu zarisati razlinih velikosti toke. To pomeni, da je v svetlih tonih manj zapisa kot v temnih. V klasinem tisku se spreminja velikost toke in ne tevilo tok na enoto. Proizvajalci problem reproduciranja barv reujejo z ve barvnimi pigmenti. Pri veini tiskalnikov za
Tudi faks napravo lahko uporabimo za izpis fotografije.
324
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
325
tiskanje fotografij so poleg osnovnih barv dodali e svetleja odtenka cian in magenta barve. Nekateri profesionalni tiskalniki vejih formatov imajo celo enajst barv. Seveda pa s tem mono zraste tudi cena izpisa.
Kartue z posameznimi barvami. Ko zmanjka ene barve, zamenjamo samo to kartuo. Tiskanje s tiskalniki, ki imajo to monost, je ceneje. Menjava barvnih kartu je enostavna.
V praksi Nakup tiskalnika je preprost, prav tako uporaba. Pri nakupu kapljinega tiskalnika pa je vendarle treba biti pozoren na nekaj pomembnih lastnosti. Naj vas ne zavede cena tiskalnikov, ki niso prirejeni za foto nain tiskanja. Prve iztiskane fotografije s temi tiskalniki vas bodo sicer hitro zadovoljile, ker bo zadovoljstvo, da ste sami izpisali fotografijo, nadvladalo kritien pogled. Sasoma boste postali vse bolj pozorni na kakovost in elja po boljem tiskalniku bo prinesla kopico teav. Ostalo vam bo nekaj kartu barv in specialnega foto papirja, pa e
tiskalnik bo teko prodati za ustrezno ceno. Zato naj bo e va prvi nakup namenjen tako imenovanemu tiskalniku za foto kakovost. Uporablja naj kartue loenih barv, da zamenjate samo tisto, ki jo je zmanjkalo. Pozorni bodite tudi na ceno kartu. Verjemite, zmanjka jih veliko prej, kot obljublja proizvajalec. Kaken je dober barvni zapis fotografije, je osebno mnenje vsakega gledalca posebej, zato so mnenja velikokrat deljena. V praksi je ponavadi lastnik kapljinega ali sublimacijskega tiskalnika manj kritien od drugih opazovalcev - seveda e stiskane fotografije ne primerja z isto, osvetljeno na fotografski papir, ali z diapozitivom. e vam kakovost zapisa kapljinih tiskalnikov ustreza, jih pred nakupom preizkusite ve; seveda s svojimi fotografijami v digitalnem zapisu. Moti pa konna cena izpisa. Ker je tiskalnik poceni, proizvajalci pa morajo nekje kovati dobiek, so posebni foto papirji in barvne kartue dokaj drage. Barve ne zdrijo toliknega tevila izpisov, kot zagotavlja proizvajalec. Podatke o tevilu izpisov bi lahko primerjali s podatki glede porabe goriva, ki jih dajejo tovarne za posamezni model avtomobila: V optimalnih pogojih porabite samo toliko in toliko goriva. Toda vsi vemo, da so to ve ali manj le proizvajaleve obljube.
Kakovost tiska s kapljinimi tiskalniki e lahko primerjamo s klasino izdelano fotografijo. Pri nakupu tiskalnika dobimo tudi gonilnik za upravljanje, tako da lahko marsikakno osnovno napako tiskalnika tudi sami odpravimo. e tiskalnik pri normalni nastavitvi dodaja preve barve, lahko to pomanjkljivost s programom enostavno odpravimo. Lahko dodajamo ali odvzemamo samo posamezno barvo, ki jih tiskalnik uporablja. Vsi tiskalniki za foto realistini nanos barv uporabljajo subtraktivni nain meanja barv kot v klasini tiskarski tehniki (cian, magenta, rumena in rna).
326
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
327
Kapljini tiskalniki so e nekaj let nepogreljivi za izpis vejih plakatov v manjih nakladah. Kakovost izpisa je vrhunska, saj plakata nikoli ne gledamo od blizu. Zasiene barve in kontrastneji izpis pa oesu priarajo ostrino. Tehnologija in kakovost izpisa se razvijata naprej, s tem pa tudi priblievanje tiskane slike k osvetljeni. Mnogi so s tiskano fotografijo e povsem zadovoljni. Moti samo e cena in manja obstojnost tiskane fotografije. Tudi na vse mehanske pritiske je bolj obutljiva.
Samo draje pigmentne barve so obstojne proti UV svetlobi. Zato fotografija, stiskana s kapljinim tiskalnikom, po nekaj mesecih na svetlobi zane izgubljati barvitost. Preizkueno. Trgovci obljubljajo, da najnoveje barve, ki prihajajo na trg, zdrijo na papirju ve kot deset let, nekateri dajejo jamstvo celo za sto let. No, se vidimo po desetih letih. Kapljini tiskalniki imajo zaradi svoje censke dosegljivosti, monosti nadaljnjega razvoja izpisa in ekoloke neoporenosti glede na kemino obdelavo papirja lepo prihodnost. Z bolj mnoino uporabo se bo zniala tudi cena barvam in papirjem. Na trgu je vse ve kapljinih tiskalnikov, ki omogoajo tisk fotografije brez raunalnika. Pomnilno kartico preprosto vstavite v reo tiskalnika, programska oprema pa zagotovi optimalen izpis. Nekateri tiskalniki premorejo celo manji LCD barvni zaslon,
na katerem si lahko ogledate fotografije v pomnilniku in iztiskate samo tiste, ki jih elite. Taken izpis je dovolj dober za druinsko fotografijo, bolj zahtevni pa bomo posnetek pred tiskom e vedno raje popravili v raunalniku. Bolji in seveda draji kapljini tiskalniki premorejo izpisovati Postscript datoteke. Adobov program PostScript je standardno orodje za izpis rasterskih datotek. V teh datotekah lahko zdruimo fotografije, besedilo in vektorske slike. PostScript datoteka je v rasterski obliki in iz vsakega programa, ki lahko zapie s tem orodjem, lahko tiskamo na katerikoli napravi, ki premore PostScript vmesnik. V fotografski industriji PostScript e ni del standarda. Toda delo s programi, v katerih lahko zdruujemo slike, tekst in vektorske zapise, je veliko laje kot, recimo, vse skupaj zdruevati v rasterskem programu za obdelavo fotografij. Omenjeni nain v glavnem uporabljajo v grafini tehniki, v katero pa z raunalniki, monostjo zdruevanja fotografij z drugimi elementi in z razlinimi monostmi izpisa vstopamo tudi fotografi. Kakovostnim kapljinim tiskalnikom lahko poleg PostScript vmesnika dodamo e programsko opremo za izboljavo barvnega tiska. Z njo tiskalnik nastavimo tako, da bo vedno izpisoval vnaprej nastavljene tonske vrednosti. Fotografije iz
S spektrometri in raunalnikim programom izmerimo tonske vrednosti originala, zaslona in tiskane fotografije. Vse vrednosti prenesemo v raunalniki program in z ve preizkusi opravimo nastavitve, ki omogoajo imbolj veren pribliek tiska originalu. Opravimo lahko ve meritev za razline tiskalne naprave, tako da lahko za vsako tiskalno napravo datoteko pripravimo enako dobro.
328
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
329
Programov za pripravo ICC profilov vodenja od originala do iztisa je ve. Monaco EZ spada v skupino cenejih, BestColor med bolje neodvisne programe, veja fotografska in tiskarska podjetja pa ponujajo svoje sisteme.
kakovostnih kapljinih tiskalnikov so se z uporabo te programske opreme e povsem pribliale grafini tiskovini, razlike so zelo majhne. Lahko pa nastavljamo tudi druge vrednosti, ki so bolj primerne za komercialno fotografijo, na primer bolj ive in mone barve z ve kontrasta. Na alost je ta programska oprema zaenkrat e draga in zato za ljubiteljskega fotografa teko dosegljiva. Da izkoristimo vse zmonosti tiskalnika in programa za pravilen tonski zapis, je treba kakovostno nastaviti tudi zaslon in konni tisk. S tem omogoimo, da so original, slika na zaslonu v digitalni obliki in iztiskana slika videti imbolj enaki. Z merilnim instrumentom (spektrometer) preberemo posebej tonske vrednosti originala, zaslona in izpisa ter pripravimo posebne ICC opise. Najprej poskuamo tonske vrednosti zaslona z nastavitvami imbolj pribliati originalu, nato pa nastavimo e tiskalnik. im bolj pribliamo vse elemente, tem laje bo delo in bolje bodo iztiskane fotografije. Seveda naletimo na teave, ki nastanejo predvsem zaradi razkoraka med
vrednostmi originala in zmonosti CMYK zapisa s tiskalniki. Tonske vrednosti zasienih osnovnih barv nikoli ne bodo enake. Toda z barvno kontrolo se lahko originalu mono pribliamo, predvsem pa sliko na zaslonu pribliamo zmonostim tiskalnika. Za prihodnost in kakovost kapljinega izpisa se ni bati. S asom in z vse vejo uporabo teh tiskalnikov bo nija tudi cena programske opreme, barvil, papirja in na koncu cena kakovostnega izpisa fotografije. Tako bo fotograf na enostaven nain izdelal kakovostno fotografijo, kot jo je vasih v temnici. e enkrat pa toplo priporoam, ne prenaglite se z nakupom, e niste povsem prepriani v kakovost in primernost tiskalnika. Pred nakupom preizkusite ve tiskalnikov, ki omogoajo foto iztisk. Le tako boste e na zaetku izbrali tiskalnik, ki bo izpisoval fotografijo v taki kakovosti, v kakrni ste eleli.
Od originala do fotografije
Termosublimacijski tiskalniki Tehnologija skeniranja fotografij in diapozitivov je prehitela proizvajalce osvetljevalnih naprav na klasien foto papir. Kapljini tiskalniki so bili pred sedmimi leti neprimerni za tisk digitalnih fotografij in le redki fotografi smo imeli monost digitalne fotografije kakovostno prenesti na papir. Dober nain kakovostnega tiska je bil z izredno dragimi sublimacijskimi tiskalniki, ki so jih uporabljali
tisk-osvetljevanje
330
tisk-osvetljevanje
331
est, sedem let nazaj so omogoali foto kakovostne izpise samo termosublimacijski tiskalniki. Vendar je bila njihova cena astronomska. Tiskalnik s formatom izpisa 20 x 30 cm je stal tri milijone tolarjev in ve. Uporabljali so jih v grafinih in oblikovalskih studijih. Toda razvoj censko dosegljivih kapljinih tiskalnikov je nezahtevnim fotografom v zadnjih letih prinesel dovolj dober in glede cene zanimiv izpis fotografije.
predvsem v grafinih studijih. Tiskalnik z monostjo izpisa velikosti A3 je stal prek tri milijone tolarjev. S prihodom digitalnih kamer so fotografska podjetja priela ponujati sublimacijsko tehniko za takojen izpis fotografij iz digitalne kamere. Zaradi visoke cene tiskalnikov smo bili omejeni samo na velikost razglednice. Dokler ni bilo digitalnih osvetljevalnih naprav, so isto tehniko uporabljali tudi fotolaboratoriji za izpis fotografij za dokumente in indeksne izpise. Noben drug nain tiskanja s tiskalniki ne omogoa tako dobrega izpisa fotografije, kot jo omogoajo ti tiskalniki. Spet govorim o tonski pravilnosti tiska, ne o vizualni podobi in venosti. Seveda pa imajo tudi negativne plati; v prvi vrsti sta cena in velikost izpisa. Zaradi visoke tehnologije so tiskalniki dragi in omejeni z velikostjo izpisa A3+. ele v letu 2001 so na trgu tiskalniki z velikostjo izpisa A4 in s ceno pod 400 tiso tolarji, kar pomeni, da je nakup ekonomsko opravien e vedno samo za profesionalne fotografe. Kdor ima denar, bo natiskal kakovostne fotografije na papir, ki je primerljiv s klasinim fotografskim. Loljivost izpisa je 300 dpi, kar zadoa za bralno loljivost oesa. Ti tiskalniki prenaajo sliko s segrevanjem prek CMYK folij na nosilni papir. Barve se med seboj zaradi toplotnega uinka meajo, kar omogoa realen barvni izpis.
Izdelovalci digitalnih kamer e ponujajo termosublimacijske tiskalnike kot dodatno opremo. Kamero prikljuimo neposredno na tiskalnik in stiskamo kakovostne fotografije. Zaradi drage tehnologije smo omejeni na velikost 10 x 15 cm, kar povsem ustreza druinskemu in poslovnemu fotografu. Cena teh tiskalnikov se giblje okoli 100 tiso tolarjev. Z razmahom digitalne fotografije bodo kmalu e bolj dosegljivi. Prednost sublimacijskih tiskalnikov pred kapljinimi je v enostavnejem nainu uporabe in bolj kakovostnem izpisu, primerljivim s fotografijo, osvetljeno na fotograski papir. Le pri pretvorbi iz RGB v CMYK zapis v doloenih tonskih vrednostih izgubimo pravilno reprodukcijo barv. Prednost je tudi v obstojnosti sublimacijske fotografije, ki je bolja v primerjavi s kapljinim izpisom. Digitalni zapis na foto papir e nekaj let imamo monost osvetljevati digitalne slike na fotografski papir, medij, ki ga je fotograf vajen. Izpis je najbolj kakovosten, saj za osvetlitev uporablja svetlobo, in, zanimivo, najceneji. Fotografskega papirja porabimo toliko, da je njegova cena kljub zahtevnosti izdelave v povpreju samo 500 tolarjev za kvadratni meter. Tehnologija zapisovanja digitalnih fotografij je izla iz potreb studijev za oblikovanje. Velike plakate, ki
Canon ponuja tiskalnik s sublimacijskim tiskom e za ceno pod 100 tiso tolarji. Velikost izpisa je 6 x 9 cm, velikost tiskalnika pa le 10 x 15 cm. Tiskalnik zna upravljati z DPOF nastavitvami, ki jih lahko nastavimo na novejih kamerah.
332
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
333
V skoraj vseh tujih raunalnikih revijah lahko preberete preizkuse kapljinih in sublimacijskih tiskalnikov. e je primerjava med njima mona, glede kakovosti izpisa tonskih vrednosti, cene izpisa, obstojnosti barv itd., pa primerjava ki jo delajo e z osvetljevalnimi enotami ne zdri ocene primerljivo. e prva velika razlika med osvetljevanjem RGB datoteke in iztis CMYK datoteke da veliko razliko v tonskem zapisu. Skoraj ni pa ni omenjeno o loljivosti zapisa, obstojnosti in neobutljivosti fotografije naproti iztisu in njeni niji ceni. Kakovost in cena je na strani foto papirja. Hitrost in ekoloka neoporonest pa na strani sublimacijskih in kapljinih tiskalnikov.
so bili vsi postavljeni v digitalni obliki, je bilo treba kakovostno in poceni prenesti na medij, ki omogoa obstojnost, kar kapljini tiskalniki niso zmogli. Tehnologijo zapisa z lasersko svetlobo so si sposodili od grafinih osvetljevalnih naprav, ki so zapisovale na rno-beli film. Za barvno osvetljevanje so dodali laserje z barvno svetlobo RGB in seveda procesorsko enoto, ki je znala pretvoriti barvno digitalno fotografijo v elektrine impulze in s tem prek barvnih laserjev osvetljevati fotografski papir. Tehnologija je bila na zaetku izredno draga, uporabili pa so jo v osvetljevalnih enotah vejih formatov in je bila zato nezanimiva za manje fotolaboratorije. Leta 1996 so poslovni fotografi e sprejeli digitalne kamere za svoje. Nekateri so bili s kakovostjo kapljinega izpisa nezadovoljni, sublimacijski je bil
Labolatorijski stroji so vse manji in v celoti raunalniko podprti. Laboranti potrebujejo novih znanj. Tudi za njih se je zaela nova doba, takoreko na prvi strani knjige. Le redki imajo nekaj izkuenj z digitalnimi podatki in njihovo obdelavo.
predrag, spet drugi bi eleli hitreje stiskati vejo koliino fotografij. Te zahteve so privedle do ceneje tehnologije branja digitalnih datotek, pretvorbo podatkov prek procesorske enote in do krmiljenja osvetljevanja. Prve mini laboratorijske enote so opremili samo z digitalno procesorsko enoto in papir osvetljevali po klasini metodi prek arnice in barvnih RGB filtrov. Zapis je bil manj kakovosten od dragega laserskega. V nekaj mesecih so ponudili labolatorijem novo tehnologijo za mini laboratorijske enote, imenovano CRT. Digitalni zapis se je prenesel na linijski LCD zaslon, ki se je priblial papirju in ga osvetlil. Kakovost zapisa ni bila najbolja, predvsem pa poleg osvetljevalnih naprav e niso ponudili dodatkov (filmskenerjev, korekture). Lastniki laboratorijev e niso dobro spoznali CRT tehnologije, ko so draje mini lab osvetljevalne enote e osvetljevale prek mnoice optinih kablov. Ta zapis je tudi pri poveavah v velikosti 30 x 40 cm odlien. Po treh letih razvoja in iskanja cenejih reitev so lasersko tehnologijo tako razvili in pocenili, da je e prisotna v vseh novih digitalnih mini laboratorijskih napravah. Na Photokini 2000 so konkurenna podjetja med seboj uprizarjala prave predstavitvene in censke vojne. Vsi so trdili, da je njihova digitalna tehnologija najbolja, najhitreja in glede cene najbolj
Gretagova mini labolatorijska osvetljevalna naprava - po monosti uporabe ploskovnega in film-skenerja opazimo, da je namenjena majhnim labolatorijem, ki v glavnem e vedno osvetljujejo fotografije s filma. Ti skenerji za resno profesionalno uporabo niso primerni. e laborant, ki kupuje digitalno osvetljevalno napravo, tega ne ve, lahko naredi napako. Treba bo posei po vijem modelu s hitrejim in boljim nainom zajemanja slik.
334
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
335
upraviena. Najve od tega imamo uporabniki. Kakovost fotografije iz digitalnih naprav postaja vrhunska - vendar samo, e so vae digitalne datoteke pravilno pripravljene in e laborant obvlada tehnologijo. Ti pa jo ele spoznavajo. V dobi filma je bilo enostavno - korekturo barv in osvetlitve je opravil barvni analizator. V digitalni dobi pa laborant dobi vse mogoe digitalne zapise. Barvna korektura, ki jo je opravil fotograf v digitalni temnici za sublimacijski izpis, ni primerna za osvetljevalno napravo. Fotografija je lahko nizke loljivosti, s premalo barvne globine ali celo z nepravilno barvno korekturo. Druge so v CMYK zapisu, ki ne ustreza osvetljevanju s svetlobo, ali celo zapisane v GIF formatu za internetne strani.
Nenazadnje je tehnologija prehitela laboranta, ki se ne zaveda, da z novo tehnologijo potrebuje drugano znanje. Kako naj ve, da indeksni barvni zapis ni dober za osvetlitev, da je 72 dpi loljivosti premalo za kakovostno poveavo fotografije, e je ne bo pomanjal itd. Fotografija je dobila iri pomen. Fotograf ima v roki digitalno kamero, digitalno temnico in barvni tiskalnik, s tem pa postane avtor, ustvarjalec od izbire motiva do konnega zapisa. Zato od laboranta zahteva ve kot v klasini tehniki.
Durst Theta 50 - vrhunski labolatorijski stroj za lasersko osvetljevanje
Monosti, ki nam jih ponujajo fotolabolatoriji Digitalna tehnologija se razvija z veliko hitrostjo. Tudi fotolabolatoriji se morajo obrniti v novo tehnologijo, v to jih trenutno silijo proizvajalci labolatorijskih strojev. Staro se umika novemu. Toda kdaj skoiti v digitalni svet, je tudi za laborante teko vpraanje. Leta 1997 sta bila v Sloveniji dva pionirja pri osvetljevanju digitalnih datotek. Podjetje Foto Tabor iz Maribora je imelo takrat kot eno redkih v Evropi vrhunski digitalni stroj Durst Lambda, na katerem lahko osvetljujemo fotografije irine 127 cm in ve metrov doline. Prvi mini labolatorijski digitalni stroj pa je imelo podjetje Foto Fantasy iz Nove Gorice. Stroj e ni bil v celoti digitalen. Za procesiranje digitalnih datotek je imel slikovno procesorsko enoto,
Laboranti, ki se e spoznavajo z digitalno tehnologijo, se vsak dan sreujejo tudi s strankami, ki je e ne razumejo. Digitalne datoteke, predvsem skenirane, prinesejo v razlinih velikostih tako po tevilu tok, tok na palec ali z razlinim zapisom glede barvne globine. Dogaja se, da stranka prinese na navadni disketi tudi 20 in ve digitalnih datotek. Seveda so za kakovostne poveave krepko premajhne. Toda kako vse to razloiti stranki, ki je prepriana v svoj prav in v svoj nain priprave datotek. Namen te knjige je vse uporabnike digitalne tehnologije spoznati z elementi, ki krojijo kakovosten izpis fotografije. elim si, da bi bili vsi vpleteni v digitalni proces e pred mnoinim vstopom fotografov v to tehniko seznanjeni z njegovimi osnovnimi lastnostmi.
336
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
337
Fotografije na foto papirju so zaenkrat e najbolj obstojne tako po izgubi barvnega zapisa kot po mehanski obutljivosti. Foto papir je neobutljiv na vlago, prstne odtise gledalcev lahko obriemo, barva se ne odstrani z brisanjem, v celoti je fotografija na tem mediju najobstojneja. Sublimacijski nain zapisa in podloga, na kateri je slika zapisana, tudi kljubujeta veini pokodb, vendar ne tako uspeno kot foto papir. Kapljini in grafini izpis sta precej obutljiva. Vlaga, praske in svetloba mono vplivajo na obstojnost fotografije, izpisane po teh postopkih. Tudi papir je tanji in bolj obutljiv.
osvetljeval pa je e vedno po analognem postopku prek arnice. Za spoznavanje z digitalno tehnologijo in uenje o novi tehniki pa je bil to pravi korak. V letu 2001 je veina e kar spala in sedela na lovorikah in denarju, ki so si ga ustvarili v preteklosti. V letu 2003, ko smo e krepko v dobi filma, pa se veina e preizkua in seznanja z novo tehnologijo in z njenimi lastnostmi. vendar je stop v novo tehnologijo mnogim laborantom zagrenil ivljenje. Nekateri celo spraujejo, zakaj je digitalne fotografije sploh treba?! Slovenija je neverjetno specifina deela. Toliko fotolabolatorijev, kot jih imamo pri nas po tevilu prebivalcev, ne najdejete po svetu. Ne samo v klasini fotografiji, tudi po tevilu osvetljevalnih naprav v grafini industriji mono izstopamo. Analogna mini lab enota je postala butl kala, ki ne zahteva drugega kot vstaviti film na prvi strani, na drugi strani fotografije vstaviti v vreke in stranki zaraunati. Stranke pa v veini primerov vzamejo vse. Velikokrat sem preizkual razline labolatorije in pri mnogih je kakovost izdelanih fotografij nestalna: ostrina, barve, tonske vrednosti, prah, praske, unieni filmi in e bi lahko nateval. Stranke pa ni. Tako sem se sam preprial, da so za veino ljudi fotografije, narejene s filma, enostavno predobre. To
Fuji Frontier je pri nas zaenkrat najbolj razirjena digitalna osvetljevalna naprava. Podpira osvetljevanje s filma, skeniranje filma, branje podatkov iz pomnilnih kartic in njihovo osvetljevanje. Film-skener zelo hitro zajame podatke s filma, tako z negativa kot z diapozitiva, zato cena izpisa ne bi smela biti drugana. Programska podpora pa omogoa veliko dodatnih monosti obdelave fotografije.
338
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
339
V bralno enoto na pultu laboratorija vstavite kartico. Pregledate fotografije, izbrane prenesete in v nekaj minutah je izpis vaih fotografij opravljen.
vedo tudi proizvajalci digitalnih kamer. Digitalen zapis bo kljub slabi kakovosti od filmskega v popolnosti zadovoljil veino fotografov. Leto ali dve bodo analogni mini labi e lahko konkurenni digitalnim. Potem pa bodo delovali sami e tisti, ki razmiljajo digitalno. Vse labolatorijske naprave, ki so zdaj na trgu, posnemajo grafine osvetljevalne enote izpred 20 let, le da te niso uporabljale treh barvnih laserjev, ampak samo enega z belo svetlobo. Med prvimi, ki so prieli izdelovati digitalne laserske osvetljevalne naprave za osvetljevanje barvne fotografije, je bilo podjetje Durst, znano po vrhunski labolatorijski opremi. Durst Lambda je ena prvih vrhunskih osvetljevalnih naprav. Torej vrhunsko tehnologijo poznamo e nekaj let, dananji labolatorijski stroji za male labolatorije pa so njeni slabi ali bolji pribliki. Studiji, ki e imajo digitalno tehnologijo, zagovarjajo vsak svojo drago kupljeno tehnologijo. Vendar se bodo v deveh letih dananji digitalni stroji
umaknili novejim, cenejim in predvsem ekoloko manj spornim. e danes so v prednosti naprave v katerih ni ve klasine kemije ampak tiskalnik. Monosti, ki bodo fotografu omogoale enostavno naroanje v labolatoriju ali celo iz domaega fotelja, pa so tukaj e danes. V fotolabolatoriju v italnik pomnilnih kartic vstavite kartico, prenesete fotografije na zaslon, izberete elene posnetke, izberete format, poljete izbrano v osvetljevalno napravo, v blinjem lokalu popijete kavico in se vrnete po izdelane fotografije. e enostavneji nain naroanja je izza domaega fotelja prek raunalnika, modema, telefonske ice do raunalnika v labolatoriju. Labolatorij, ki ima programsko opremo za shranjevanje in obdelavo digitalnih datotek, vam bo brezplano ponudil raunalniki program za pregled in obdelavo posnetih fotografij. Na zaslonu izberete fotografije, nastavite eleni format poveave, opravite korekture, lahko dodate tekst ali okvire in doloite izrez; monosti je ogromno. Na koncu pregledate e znesek za plailo, ki ga program glede na izbrano sproti seteva. Vse skupaj poljete prek elektronske pote na strenik v labolatorij, kjer bodo datoteke osvetlili po vaih nastavitvah, na koncu pa vam jih lahko e dostavijo na dom. Vse fotografije so lahko shranjene tudi na njihovem streniku in
Photo Assistant. Program za krmiljenje osvetljevalnih naprav in pripravo fotografij za osvetljevanje. Z dodatnim programom ki ga dobimo v labolatoriju brezplano in ga naloimo v na raunalnik, smo preko interneta povezani z labolatorijem in naroanje fotografij od doma je e mono. Demo program je na priloenem CD-ju.
340
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
341
Kapljini tisk.
Razlini naini zapisa fotografije pri 30-kratni poveavi v tehnikah, ki so zapisane v knjigi.
Grafini tisk.
lahko jih prikliete nazaj v svoj raunalnik, ponovite naroilo ali slike dodatno obdelate po svoji domiljiji. Nain uporabe je zelo enostaven, no, tako vsaj obljubljajo prodajalci programske opreme in prospekti. Toda kdor bo elel vse to zlahka uporabljati, se bo s tehnologijo elektronskega naroanja moral spoznati in jo izkoriati. Na koncu e nekaj v prid fotografom: Priporoam, da se nauite zavrniti slabo izdelane fotografije. Laborant mora biti tisti, ki vam pomaga izdelati boljo fotografijo in ki z uporabo digitalne tehnologije opravi dodatne korekture. In e opozorilo. Ne vem, kakna logika sili laborante, da kljub novi tehnologiji, ki omogoa izdelati fotografijo z diapozitiva po istem postopku kot z negativa, prvo e vedno ponujajo kot drajo. Vpraajte svojega laboranta, zakaj tako. Za sodoben digitalni stroj je vseeno, ali v njegovo masko vstavite negativ ali diapozitiv. V obeh primerih stroj skenira, pretvori podatke v digitalno obliko in osvetljuje na klasini fotografski papir. Ali va laborant te monosti nima in uporablja e stareji tip digitalnih osvetljevalnih strojev s cenenimi film-skenerji ali pa je njegov cilj samo viji zasluek? Z novo tehnologijo se tudi laborantom piejo drugi asi. Sposobnost spoznati novo tehnologijo, jo uporabiti v praksi in na pravi nain razloiti uporabniku njene prednosti in
slabosti bo kmalu pokazala, kateri labolatoriji so e v koraku s asom. e ta hip prestop fotografov v digitalno tehniko e ni tako hiter, kot si proizvajalci opreme elijo, pa je e jutri lahko drugae. Tega se pri nas vse premalo zavedajo lastniki foto labolatorijev. Kdor se e danes ne seznanja z digitalno tehniko, ga ez nekaj let ne bo. Pa ne mislim z nakupom digitalnega stroja, ki je danes e preuranjena odloitev, ampak uenja osnov digitalne tehnike. Konkurenca bo e veja kot danes, pa ne v tevilu labolatorijev ampak v znanju obdelave digitalnih datotek. Tudi kapital iz tujine pogleduje po naih visokih cenah fotografij. Za kaken nain izpisovanja digitalnih fotografij se torej odloiti? Fotolabolatorij z digitalno osvetljevalno napravo ali tiskalnik? V fotolabolatorij boste prinesli spominsko enoto, iz nje bodo presneli podatke in in hitro izdelali obstojne kakovostne fotografije na klasien foto papir. Torej ne potrebujete raunalnika, programov in predvsem se vam ni treba uiti uporabe programov za obdelavo fotografij. Toda s tem ste izgubili del kreativnosti. e ste fotografije e obdelali v raunalniku, jih lahko e vedno odnesete ali poljete v labolatorij. Tiskalne naprave omogoajo takojen izpis doma.
Sublimacijski zapis.
Osvetljevanje na klasini foto papir.
342
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
343
DPOF (digital print order format). Ta lastnost, ki jo imajo noveje kamere in tiskalniki nam omogoa, da na kameri oznaimo tiste posnetke, katere elimo natisniti. Ko kamero prikljuimo ali kartico vstavimo v tiskalnik, ki spozna DPOF zapis, nam bo natisnil samo oznaene fotografije. Ni ve treba iskati in za vsak iztis doloati fotografijo. e se e odloate za nakup kamere ali tiskalnika, izberite to lastnost. Tudi v labolatorijih enote e razpoznajo ta oznaevalni zapis. Neoznaene fotografije pa vam ostanejo shranjene na kartici.
Res da je draji in kakovostno slabi kot iz labolatorija, toda dejstvo, da imate takoj fotografijo iz domae temnice, tudi nekaj velja. Monosti je ve. Na vas pa je, za katero se boste odloili.
Za fotografe, vajene fotografij na klasinem fotografskem papirju, so fotografije, iztiskane s kapljinimi tiskalniki, barvno prezasiene, brez barvnih prehodov in preve kontrastne. S temi napakami pa je ostrina na videz bolja. lovekovo dojemanje barv ni vedno enako. Pred 15 leti smo opozarjali na prezasienost in barvno nerealni zapis filma Fuji. Vajeni smo bili barvne nevtralnosti. Zdaj je veina proizvajalcev in tudi uporabnikov prela na mono zasienost in poudarjanje barv. Zaradi psihologije dojemanja barv so nekateri izpisi s kapljinimi tiskalniki videti prav lepi.
Kapljina tehnologija v foto labolatorijih. e danes pa je prisotna tehnologija, ki bo v nekaj letih zamenjala klasini foto postopek razvijanja fotografij. e v uvodu sem leta 2001 zapisal Kemija adijo. V letu 2003 se e kupujejo foto digitalne naprave za hitro izpisovanje fotografij, v katerih je princip izpisa kapljini izpis. Noveje naprave za izdelovnaje fotografij v fotolaboratorijih ne bodo ve potrebovale skenerja, saj so prirejene izkljuno za digitalne datoteke iz foto kamer. Zato so naprave tudi ceneje, s tem pa bodo slike iz filma kmalu draje od tistih, ki jih boste prinesli na spominski enoti. prav draja cena fotografij iz filma bo v dveh letih zadala zadnji udarec filmu. Le tega bodo uporabljali samo e redki ljubitelji.
Phogenix Digitalni fotolaboratorijski stroj, je znanilec nove tehnologije izdelave fotografij. Ni ve laserja in kemikalij. Kapljini tiskalnik skrbi za izpis fotografije. kakovost je zelo dobra in v tujini so ti stroji e v uporabi.
Osvetljevanje fotografij na fotografski papir je e vedno najbolja reitev za kakovostni izpis fotografije. Toda kemini proces razvijanja je ekoloko sporen in kljub izredni kakovosti jo bodo to tehnologijo slejkoprej zamenjali.
344
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
345
Samo e digitalno! Z vao novo digitalno kamero Canon, boste od nakupa naprej lahko posneli na tisoe fotografij. Takoj, ko boste spoznali njene prednosti in predvsem monost brezplanega fotografiranja, saj ni ve stroka filma, se bo tudi vae fotografsko znanje s koliino zajetih fotografij mono izboljalo. MISLI DIGITALNO poudarjam e nekaj let. Z novo kamero se fotografovo miljenje kmalu spremeni. Kaj vse lahko zajamemo z digitalno kamero, oziroma kako je vse bolj enostavno. Canon pa ne proizvaja samo digitalnih foto kamer, ampak tudi video kamere, skenerje, tiskalnike, daljnoglede, LCD projektorje, itd. Vsa ta digitalna tehnologija je danes domena tudi fotografov. Izberite jo za svoj namen in koristite jo.
Sistem Za vrhunske fotografe, Canon ponuja celoten sistem. Kamere, objektivi, bliskavice, predlee, vmesni obroki, itd. Prav na raun popolnega sistema je Canon e dolgo tevilka ena v reporterski fotografiji.
346
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
347
Dodatna oprema
Ko vas enkrat zasvoji obdelava digitalnih podatkov in predvsem ko vidite neomejene monosti obdelave fotografije, si zaelite tudi nekaj dodatne opreme. V tej knjigi jo samo omenjam, v naslednji pa se bomo praktino spoznali s temi pripomoki. italci pomnilnih enot Ko postane digitalna fotografija va hobi in fotografiranje s kamero pogosteje, vas vsakokraten priklop kamere na raunalnik zane motiti, ker kamere v tem asu ne morete uporabljati, hkrati pa se praznijo baterije. To vas prisili v nakup italca pomnilnih kartic. italec je povezan z raunalnikom prek USB vhoda in tako je stalno pripravljen za branje kartic. e pogosto fotografirate in datoteke prenaate v raunalnik, je italec ena prvih dodatnih priprav, ki jih priporoam za nakup. CD-R, DVD zapisovalne enote Digitalna fotografija hitro jemlje prostor pomnilnika v raunalniku. Trdi disk ima sicer lahko 40 MB ali 120 MB prostora, toda po doloenem asu ga boste zapolnili. Kam s fotografijami? Najenostavneji nain je nakup naprave za zapis podatkov na CD. Zaenkrat lahko na CD zapiemo do 700 MB podatkov, kar zadostuje tudi fotografom. Fotografije vam lahko na
348
tisk-osvetljevanje
CD zapiejo tudi v labolatorijih, kjer e imajo digitalni stroj in kjer so poskenirali va film. S pomojo noveje DVD zapisovalne enote pa lahko na malo ploo shranimo nekaj ve kot 4 GB podatkov. Slike iz DVD plo si lahko ogledate tudi preko DVD predvajalnikov, katere uporabljamo za ogled filmov. ISDN / ADSL telefonska linija Zdaj e lahko poljete podatke v labolatorij prek telefonske ice. Toda brez uporabe hitre ISDN ali e hitreje ADSL linije ne bo lo. Koliina podatkov je prevelika, da bi lahko troili impulze po klasini analogni telefonski liniji. Zanimiv je tudi priklop na omreje kabelskih operaterjev. Programi za predstavitev Z digitalnimi datotekami, skeniranimi s filma ali posnetimi neposredno z digitalno kamero, imate monost pripraviti svojo projekcijo. Fotografije vstavljate kot diapozitive v projektor. Eden izmed programov, ki to omogoajo, je Microsoftov Power Point. Z njim lahko na enostaven nain zdruujete fotografije z besedilom in zvonim zapisom. Projekcije na zaslonu ali e bolje z LCD prikazovalniki so lahko polne tako grafinih kot zvonih uinkov. Predstavitveno datoteko lahko zapiete na spominsko kartico digitalne kamere in kar preko nje lahko predvajate vao predstavitev. Odpade noenje diapozitivov in izpostavljanje vaih originalov moni svetlobi in toploti projektorja in prahu.
tisk-osvetljevanje
349
monosti predstavitve. Projektorji so zaenkrat po ceni e nedosegljivi druinskim fotografom. Njihova cena se giblje okoli milijona tolarjev. Z razirjenostjo digitalne tehnologije in njenim razvojem pa se bo tudi cena teh prikazovalnikov mono zmanjala.
Tudi digitalna tehnologija nam omogoa prikazovanje fotografij v zatemnjenih prostorih. Nekaj romantike v fotografiji tako e ostaja. Canon ponuja kar nekaj vrhunskih LCD projektorjev.
Spletne strani Internet prinaa nove dimenzije tudi v fotografijo. Svoje fotografije lahko pripnete na digitalne strani in e bodo dovolj kreativne, bodo dobro obiskane in ocenjene. e od leta 2002 delujejo spletne strani prvega slovenskega foto portala. Naslov portala je www. efotoportal.com. Na e-fotoportalu najdete predvsem NOVO FOTOGRAFIJO. Seveda ima tudi vsako fotografsko podjetje svoje spletne strani. Najlaje jih najdete prek spletnih iskalcev, kot sta slovenska MatKurja.si in Najdi.si. Tujih je ve, na njih pa zelo enostavno poiete proizvajalce foto opreme ali lanke o fotografiji.
Slovenske strani podjetja Canon Adria d.o.o. www.canon.si

350
tisk-osvetljevanje tisk-osvetljevanje
351
Canon EOS 10D. Zrcalno refleksna foto digitalna kamera, ki je postavila na zaetku leta 2003, novo stopnico v razvoju kamer tako v pomenu kakovosti, uporabni vrednosti in niji ceni.
as je za spremembe!
Ne spreminja se samo tehnika. Ampak tudi nain razmiljanja v fotografiji!
352
CD tisk-osvetljevanje
Brez razvoja in sprememb bi bil svet e vedno taken. tisk-osvetljevanje 353 www.e-fotoportal.com
354
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
355
356
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
357
358
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
359
Canon EOS 1Ds

360
tisk-osvetljevanje
361 e-fotoportal.com
tisk-osvetljevanje
362
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
363
364
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
365
366
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
367
368
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
369
Canon EOS D60

370
tisk-osvetljevanje
371 e-fotoportal.com
tisk-osvetljevanje
Canon EOS D60

372
tisk-osvetljevanje
e-fotoportal.com
tisk-osvetljevanje
373
Canon EOS D60

374
e-fotoportal.com
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
375
Canon EOS D60

376
e-fotoportal.com
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
377
Konna beseda avtorja

Z nakupom digitalne kamere, ste dobili izpopolnjeno izdajo knjige e-Fotografija na zgoenki. e ste knjigo prebrali v celoti, verjamem, da ste spoznali marsikaj novega in da vam bo sedaj digitalna tehnologija e bolj domaa. Na naslednjih straneh, pa si lahko ogledate nekaj fotografij, posnetih s digitalnimi kamerami Canon. Veina fotografij je bila fotografiranih med preizkusi razlinih foto digitalnih kamer in objektivov. Tako avtor, kot fotografi, ki smo se zbrali v skupini eFotoGroup bomo e naprej preizkuali digitalne foto kamere, skenerje, tiskalnike in ostalo opremo podjetja Canon. Ve o lastnostih in zmonostih naprav je objavljeno na spletnih straneh www.e-fotografija.com. S to knjigo pa se nova spoznanja niso ustavila. e elite zvedeti e ve, predvsem pa spoznanti nove prednosti digitalne tehnologije, si priskrbite brezplano revijo eFotografija, ki jo lahko dobite v veini slovenskih fotolaboratorijev. Prvih pet tevilk revije je prav tako na tej zgoenki. V mapi fotografije pa je e nekaj fotografij v jpg zapisu, katere so predstavljene v poglavju PROGRAMI.
Digitalni avtoportret z najsodobnejo digitalno kamero
Mnogo novosti in zapisov o novi tehnologiji lahko dobite na spletnih straneh www.e-fotografija.com e pa vas bolj zanima sama fotografija, si oglejte spletne strani www.e-fotoportal.com. Spoznali boste, kaj nam prinaa digitalna tehnika v praksi. Vpraanja v zvezi foto tehnologije pa lahko kupci canonovih digitalnih foto kamer postavite na elektronski naslov: mato.image@siol.net
378
tisk-osvetljevanje
Misli digitalno
Matja intihar
tisk-osvetljevanje
379
380
tisk-osvetljevanje

Knjiga e Fotografija

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Knjiga e Fotografija

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

OSNOVE DIGITALNE TEHNIKE IN PRAKTINE IZKUNJE PRI DIGITALIZACIJI FOTOGRAFIJE

od Teorije preko Digitalne Kamere,

Skenerja, Raunalnika, Programov

in Tiskalnika - Osvetljevalne enote do FOTOGRAFIJE

6 9 13 33 43 73 88 167 221 265 285 317 348

kemija kemija adijo

Sodobna analogna zrcalno-refleksna kamera in doma narejena kamera obskura

Kamera obscura, kakrno je opisal Leonardo da Vinci

Izvirnik prve fotografije, ki jo je posnel N. Niepce.

Ena prvih fotografij, narejenih po Daguerrovem postopku.

Predmeti in kemikalije, ki jih je potreboval fotograf.

Tudi v APS razredu je bil Canon med vodilnimi. IXUS L-1

Ena izmed prvih barvnih fotografij

Namizni ploskovni skener

PowerShot S 10. Zaetek uspene serije S.

Canon EOS D2000. Kamera namenjena profesionalnim fotografom.

Kaj je bolje? Odvisno zakaj!

Razlike med klasinim (analognim) in digitalnim postopkom

Uvod v digitalno tehniko

Z digitalno kamero je posneti avtoportret otroje lahko.

Tudi z digitalnim zapisom se lahko izrazno predstavljamo v fotografiji.

e model kamere EOS D60 je nakazal, da se filmu obetajo slabi asi.

z objektivom, lahko tudi svetlomerom, sistemom za ostrenje itd. Torej KAMERA!

8 bit od 0 do 255 stopenj

12 bit od 0 do 4095 stopenj

12 bit pretvorjeno v 8 bit

Dobra in slaba loljivost

FILM proti TIPALU

Film. Kakovost in ez nekaj let nostalgija.

Vrhunska zrcalno-refleksna kamera v prerezu, ki uporablja za zajem svetlobe film

Vrhunska zrcalno-refleksna digitalna kamera. Canon EOS 1Ds.

Oblikovnih razlik med kamerami z uporabo tipala ali filma ni ve.

FILM, POVPREEN OBJEKTIV

Kompaktna kamera in CCD TIPALO s 3.3 mio. tok

50-krat poveani zapis barvnega kroga na film

50-krat poveani zapis barvnega kroga na tipalo

Koliko linij na milimeter preberete? 10 1 0,5

PPI, DPI, LPI, BPP

Od motiva do bitne fotografije:

Fotografirano s tipalom loljivosti 1600 x 1200 pikslov

Skenirano z loljivostjo 300 ppi

Prikaz zapisa s sublimacijskim (levo) in kapljinim tiskalnikom (desno).

Dobljena velikost slike 1600 x 1200 tok

Loljivost od zajema (fotografiranje, skeniranje), izpis (osvetljevanje in tiskanje)

Tako so videti toke v poveavi.

Tipalo v skenerju potuje.

Original - fotografija velikosti 5 x 4 palce

Loljivost skeniranja 600 ppi Loljivost skeniranja 300 ppi

Loljivost skeniranja 80 ppi

Skenirana velikost: 5 x 80 ppi = 400 tok 4 x 80 ppi = 320 tok

Zapis barvnega spektra z 8 in 4 biti po barvnem RGB kanalu tipala.

24-bitni (3x8) RGB zapis

12-bitni (3x4) RGB zapis

Zapis fotografije s pornitveno vrednostjo 1,4 D (zgoraj) in 2,2 D (spodaj) ppi/dpi/lpi/bpp

Digitalni zapis fotografije

Za prikaz ikon na zaslonu uporabljajo zapis s samo 16 barvami.

Bitov na toko Potenca t. 2 1 4 8 8 16 24 21 24 28 28 216 224

tevilo barv 2 16 256 256 65 tiso 16,7 milijonov

Ikone na zaslonu Grayscale 256 color High color True color

ZAPIS Z 8-bitnim tipalom

24 1.600 tok 1.200 tok

30 1.600 tok 1.200 tok

36 1.600 tok 1.200 tok

Skupno tevilo tok