-

Kompjuteri:
od minatoto do sega{nosta
Prvi primitivni presmetki
Opredeluvawe na va`nite denovi vo godinata
Informatikata kako nauka za za~uvuvawe na informacii mo`e da se smeta deka
zapo~nala prili~no rano vo pi{anata istorija: imeno, prvite primitivni presmetki bile potrebni
za opredeluvawe na va`nite denovi vo godinata, kako na primer ramnodenicata, ili
najdolgiot dene vo godinata. So poznavawe na ovie klu~ni denovi, starite narodi polesno
se orientirale i se rakovodele vo planiranite denovi za seewe i `neewe vo zemjodelieto.

Stounhenx
Prvata 'ma{ina' za presmetuvawe na solsticijot e Stounhenx vo Anglija, so pomo{ na koj
se formiral kalendarot u{te vo vremeto na Druidite, 28 veka p.n.e. Mereno spored agolot
na upad na son~evite zraci vo konstrukcijata na izgrejsonce, se opredeluval to~no
solsticijot, 21 juni.
Abakus, Kina
Abakus
Prviot primitiven kalkulator (ma{ina za presmetuvawe) se smeta deka e abakusot od
drevna Kina. Abakusot nastanal kako rezultat na golemata potreba na trgovcite vo Kina
za efikasno presmetuvawe pri sklu~uvawe na zdelkite. Interesno e {to kaj abakusot ve}e
se koristi kombinacijata pozicija-vrednost, odnosno, broevite se opredeluvaat ne samo
spored vidot/bojata na perlite {to go pretstavuvaat, tuku i od pozicijata/linijata na koja se
postaveni.
Pozicionen sistem
Kaj abakusot na eden red se postaveni edinicite, na drug desetkite itn. (ako smetame vo
dekaden sistem). Sepak, abakusot bil samo pomo{no sredstvo za memorirawe pri
presmetkite, dodeka operaciite (+, -, ., :) se izvr{uvale napamet.
Avtomatizacija na presmetkite
logaritamski i trigonometriski tablici
Pove}e od 10 veka od pojavata na abakusot, nemalo napredok vo avtomatiziraweto na
presmetkite. Postoele formuli za presmetuvawe, no presmetkite se vr{ele ra~no, mnogu
~esto od tim od trojca matemati~ari, koi paralelno presmetuvale edna ista vrednost, a
to~nata vrednost se opredeluvala preku sporedba ili eventualno, so zemawe na sredna
vrednost. Taka nastanale logaritamskite i trigonometriskite tablici na primer.
Paskalinka, predok na odometarot
Nareden napredok vo avtomatizacijata na broeweto e napraven od Blez Paskal vo 17
vek. Toj ja izgradil prvata mehani~ka ma{ina za broewe: merewe na propatuvano
rastojanie. Negovata ma{ina se montirala na trkaloto na ko~iite i bila setirana da go meri
sekoe 10to zavrtuvawe na trkaloto. Potoa ovoj podatok mo`el da se pomno`i so
vrednosta na 10 obikolki na trkaloto i da se dobie propatuvanoto rastojanie. Istiot
mehani~ki princip se koristi i denes vo modernite odometri.
Avtomatizacija na povtorenata postapka
^arls Bebix
Na po~etokot na 19 vek, ^arls Bebix ja uvidel prakti~nosta na avtomatizacija na
povtorenata postapka. Golem broj operacii vo presmetkite se povtoruvaat i ova go
inspiriralo da zapo~ne so rabota na smeta~ka ma{ina {to bi gi izvr{uvala ovie postapki
avtomatski. Prototipot na 'ma{inata na razliki' go razvil okolu 1822 i, poddr`an od
Britanskata vlada, rabotel na razvojot desetina godini. Idejata bila ma{inata da raboti na
parea i da ja ima mo`nosta na pe~atewe na izleznite podatoci. Ovaa ma{ina nikoga{ ne
bila razviena dokraj.
Analiti~ka ma{ina, perforirani kartici
Bebix podocna po~nal da raboti na razvoj na nova ma{ina, nare~ena 'analiti~ka ma{ina'.
Taa mo`ela da raboti so broevi do 50 decimali i istovremeno da memorira do 1000 takvi
broevi. Informaciite se skladirale na perforirani kartici.
Perforirani kartici, traki, binaren sistem...
Holerit (tabulator): Idejata za upotreba na perforirani kartici ja upotrebil i Herman
Holerit vo SAD kon krajot na 19 vek, za potrebite na biroto za glasawe. Negovata ma{ina
avtomatski gi ~itala glasa~kite informacii, {to bile 'vpi{ani' na perforirani kartici.
Inovacijata na Holerit, nare~ena tabulator, drasti~no gi namalila gre{kite pri broewe na
glasovite i presmetuvaweto na rezultatite. Toj podocna formiral svoja kompanija za da ja
ponudi na pazarot; od ovaa kompanija izrasnal IBM (International Business Machines).
Zuse: Ma{inata na Holerit ne mo`ela da vr{i pokompleksni operacii. Nov progres na ova
pole e napraveno vo 1941 od Konrad Zuse, Germanec, ~ija ma{ina nare~ena Z3 mo`ela
da raboti so kompleksni in`enerski ravenki. Taa rabotela na perforirani stari filmski traki;
Zuse go implementiral binarniot sistem kako soodveten za ednostavno prestavuvawe na
perforirana traka. Ottoga{ binarniot sistem e vo osnovata na rabotata na kompjuterskite
sistemi.
Binarniot sistem se sostoi od 0 i 1. Edna pozicija na perforira~ka traka ili kartica
ima dve sotojbi: perforirana i neperforirana. Binarniot sistem i natamu e zadr`an vo
upotreba, a 0 i 1 odgovaraat na sostojbite: te~e i ne te~e struja vo strujnoto kolo, ili na
magnetizirana/nemagnetizirana sostojba na edna pozicija, na primer.
IBM - prviot digitalen komputer
MARK 1
Kon krajot na 30te godini na 20 vek, rabotata so perforirani kartici bila standard. Toga{ se
javuva prviot digitalen komputer so elektromehani~ki delovi od IBM, Mark 1. Toj mo`el da
raboti so broevi so 23 pozicii i imal avtomatizirani operacii na +, -, ., :.

Dopolnitelno, toj imal vgradeni programi za presmetuvawe na logaritamski i
trigonometriski operacii. Mu trebale 3-5 sekundi za da izvr{i mno`ewe, no bil kompletno
avtomatiziran. Mark 1 bil prviot od serijata kompjuteri izgradeni od in`enerite na IBM.
ENIAK
Vakuum-cevki
Narednata ma{ina {to donela novini vo kompjterskite sistemi e ogromniot ENIAK, razvien
na Univerzitetot Pensilvanija, koj rabotel so decimalen sistem namesto so binaren.
Novitetot ovde bila upotrebata na blizu 18.000 vakuum cevki; so toa celiot kompjuter
zafa}al prostor od 167 metri kvadratni. Rabotel so perforirani kartici za vlez i izlez na
podatoci. Izvr{nite programi se kreirale so pomo{ na konekcii pomegu razli~nite sub-rutini,
snimeni na razli~ni lokacii vo ENIAK.

Manuelno programirawe
Programiraweto se vr{elo na toj na~in {to inzenerot fizi~ki gi povrzuval razli~nite lokacii vo
edna grupacija za re{avawe na konkreten problem i za sekoj nov problem, postapkata
moralo da bide povtorena. Samo dobro obu~eni in`eneri mo`ele da go programiraat ovoj
kompjuter, zatoa {to celata procedura na fizi~ko hardversko povrzuvawe bila mnogu
komplicirana. Sekako, i faktot {to kompjuterot zavzemal ogromen prostor isto taka
doprinel za zabrzani istrazuvawa kon unapreduvawe na karakteristikite na kompjuterite.

John von Neuman
Neuman: Vo 1945g. Nojman preku kalkulacijska studija prika`al deka kompjuter mo`e
da ima ednostavna, fiksna struktura, a sepak da izvr{i sekakva kalkulacija bez hardverska
adaptacija, ako e zadadena soodvetno programirana procedura. Toj pridonel kon
unapredenoto sfa}awe za prakti~en i brz kompjuter; negovite idei za snimeni programi se
fundamentalni za celi idni generacii na brzi kompjuteri i se univerzalno prifateni.

Kontrolen transfer: Glavnata prednost vo negoviot kompjuterski sistem e
postoeweto na kontrolen transfer, pa sekoja programska sekvenca mo`e da se prekine i
reaktivira vo sekoj moment, so toa da me|u-podatocite i tekovno upotrebenite programski
sekvenci se snimaat vo edna ista memoriska edinica. So ovaa i drugi tehniki,
kompjuterskite presmetki stanuvaat se pobrzi, poefikasni i pofleksibilni, so primena na
instrukciite od sub-rutinite. ^esto upotebuvanite sub-rutini ne mora da se reprogramiraat
za sekoj nov problem, ami da se v~ituvaat vo memorijata od 'biblioteki' koga se potrebni.
Taka, golem del od dadena programa bi se crpela od sub-rutinskata biblioteka.
RAM: Uportebata na RAM (random akses memori) e denes standardna postapka. So
nea se ovozmo`uva postojan pristap do sekoj del od informaciite. Prvite vakvi ma{ini se
EDVAK i UNIVAK, koi barale pomal broj na elektronski cevki (<2500) i zafa}ale prostor
kolku sobno pijanino. Me|u drugoto, ovie dva modela imaat ne samo programi vo
ma{inski jazik, no i nekolku aspekti na napredno programirawe
tranzistori
So pojavata na tranzistorite, a potoa i ~ipovite, razvojot na kompjuterite stanuva
se' pobrz i pobrz. Vo 1971, Intel go razviva prviot mikroprocesor, specijalizirano
integrira~ko kolo {to mo`elo da obrabotuva 4 bita. ^ipot imal sopstveno logi~ko
kolo; sega ve}e mo`elo da se razvijat personalnite kopjuteri, zatoa {to goleminata
i cenata stanale dostapni. Prviot mini-kompjuter ({to nemal golemina na soba) e
Alter (Altair), na koj podocna Bil Gejts i Pol Alen uspeale da instaliraat
programski jazik (Basic). Tie podocna go formiraat Majkrosoft i proizveduvaat
operativni sitemi.
Elektronski ~ip
Vo pedesettite godini na minatiot vek, pojavata na tranzistorot zna~itelno ja
unapreduva rabotata na kompjuterot i ja istisnuva vakuum-cevkata od upotreba.
Principot na rabota na elektronskata cevka - inicijacija na elektronski tek niz
vakuum - odgovara na binarniot sistem vo smisla da prisusvo na elektronska
struja zna~i 1, a otsustvo zna~i 0. Edna pogodnost pri pojavata na tranzistorot e
nadminuvawe na prostornite problemi, zatoa {to tranzistorot e srazmerno mal; no
problemi sepak postoele, glavniot problem e povrzuvaweto na tranzitorite vo
eden entitet, {to stanuva kompleksno ako se upotrebat golem broj na tranzistori.
Problemot na povrzuvawe e re{en vo 1958 so otkrivaweto na elektronskiot ~ip.
^ipot e kolekcija od pove}e tranzistori, povrzani me|usebno taka da ponatamu e
neophodno povrzuvawe samo na poedine~nite ~ipovi so ostanatata
kompjuterska oprema. Osven za{tedata na prostor, sega brzinata na ma{inata e
zgolemena.
prviot mikro-procesor
Vo 1971 Intel go promovira prviot mikro-procesor, {to e specijalizirano
integrira~ko kolo, {to mo`e da producira 4-bitni podatoci vo dadena vremeska
edinica. ^ipot ima sopstveno logi~ko kolo, no vo prvi~nata verzija golem del od
~ipot zafa}ala kontrolnata programa, odgovorna za organizacija na vnatre{nata
rabota na ~ipot. Vo ovoj moment ve}e za kompjuter mo`e da sonuvaat i fizi~ki
lica, namesto kako dotoga{ samo vojskata, univerzitetite i agenciite za
razuznavawe.
Altair 8800
Vo 1975 se pojavil prviot mini-kompjuter Alter 8800 za pomalku od 400$, so
{to sekoj zainteresiran haker mo`el da se opremi. Alter 8800 doa|al na
sklopuvawe, pa sepak korisnikot trebal da ima dovolno poznavawa da go sklopi i
da go programira, za{to nemal vgraden softver. Moralo da se raboti vo ma{inski
jazik, ~ija osnova e binarniot sistem, pa korisnikot treba da programira so
vklu~uvawe i isklu~uvawe na svi~ovi.
Pojavata na Mikrosoft
Dvajca mladi hakeri, inspirirani od Alter, smetale deka mu e potreben vgraden
softver i go kontaktirale vlasnikot Ed Roberts pa mu ponudile da napi{at BASIC
kod so softver za Alter-ot. Roberts se slo`il da im plati ako uspeat da napi{at
soodveten raboten softver, i tie toa go storile. Dvajcata mladi hakeri se Bil Gejts i
Pol Alen koi potoa go formiraat Microsoft i kreiraat operativni sistemi za razni
vidovi kompjuterski ma{ini.
Programski jazici
BASIC, ALGOL, C, COBOL, Pascale...
Sekako postoele i drugi programski jazici vo toa vreme. Osven Basic, pojaven vo
50tite godini na 20 vek, vo istoto vreme vo Cirih e izgraden ALGOL algoritalski
programski jazik. Iako ne za`iveal dolgo, od edna podocne`na verzija e razvien
programskiot jazik C, {to denes e standard vo hardverska kontrola. Potoa doa|a
COBOL, za aplikacii vo biznis-svetot. Programirawe vo struktuirani, logi~ni
sekvenci i rabota so razli~ni tipovi na promenlivi e ovozmo`eno so pojavata na
Pascal, kon krajot na 60tite.
IBM vs Apple
PC
Od Altair, predokot na personalniot kompjuter, do Apple 2, so vgraden
programski jazik BASIC, grafika vo boja i zgolemena memorija, so cena okolu
samo 1000 $, ne pominalo dolgo vreme. Podatocite kaj Apple 2 na Stiv Xobs, se
snimale na audio-kaseta. Prvata pora~ka bila za 300 personalni kompjuteri, so
{to erata na PC-jata po~nuva. Paralelno i IBM nosi svoja verzija na pazarot i
ottoga{ ovie dve kompanii se naptrevaruvaat so novi i novi modeli. Prednosta na
IBM bila {to nadgraduvawe so novi komponenti bila vozmo`na, {to denes e
standardna procedura.

Mcintosh, Apple (GUI)
Vo 1984 izleguva prviot kompjuter so grafi~ki interfejs, {to e nov radikalen ~ekor
napred, za{to zna~itelno ja olesnuva rabotata na korisnikot. IBM go pratel
~ekorot so AT286, so vgradeni spread-shitovi i MS Vord, pa toj brzo stanal
popularen me|u biznis-korisnicite. So toa po~nuva modernata era na
kompjuterite, a novi podobruvawa izleguvaat sekoja godina.
www
Svetskata mre`a (the world-wide Web, ili www) e razviena vo CERN,
[vajcarija, kako nova forma na internet-komunikacija, so upotreba na
hipertekst markira~ki jazik (HTML). Od prvoto pojavuvawe do denes
brojot na korisnici raste eksplozivno i sodr`i pove}e informacii od koja i da
e arhiva.

So personalen kompjuter i priklu~ok na internet, korisnikot mo`e da
raboti bilo kade vo svetot i da ima pristap do site potrebni informacii. Se'
pogolemata miniturizacija i zabrzuvawe ovozmo`uva obrabotka na
ogromno koli~estvo informacii od razli~ni tipovi: tekst, slika, audio,
video...
web-servers
Za da se koristi WWW, mora nekade vo nea da ima aktiven veb-server
na nekoj kompjuter, a lokalniot korisnik da upotrebi aplikativna programa
za da se povrze so serverot. Site ovie programi denes imaat grafi~ki
interfejs so koj sekojdnevno se sretnuvame aktiviraj}i Firefox, Opera, MS
Internet Explorer ili Google Chrome. Preku niv korisnikot ima pristap do
najrazli~ni tipovi informacii i gi dobiva vo integrirana forma kako tekst,
slika zvuk, video a ne kako niza bitovi, {to vo osnova se.

Od serverite korisnikot crpi najrazli~ni tipovi informacii od edukativni
kursevi do igri. Site tie se formatirani vo jazik nare~en
HTML hypertext markup language
{to gi preveduva/preureduva informaciite vo tekst.


http://www.eingang.org/Lecture/toc.html