MIT- Fakultet za menaxment

Aleksandar Mukanov

Seminarski trud po predmetot: Informatika za biznis Superkompjuteri: [ahovskiot, Deep-Blue Superkompjuter

14.12.2007 Profesor:

Skopje Andreeski Voved

Cvetko

Vo dene{no vreme retko koj od nas, doma ili bilo na rabotno mesto nema kompjuterski sistem. Sepak tie mo-`at da se sretnat i kako vgradeni sistemi vo elektri~ni-te ma{ini, avtomobilite i razni uredi. Spored edna or-ganizacija koja vr{ela istra`uvawa na izdadeni kompju-terski sistemi vo 2003 godina, od svetskoto proizvodstvo samo 0.2% bile sistemi koi se koristat kako univerzalni kompjuteri. Inaku kompjuterskite sistemi se delat na: * Superkompjuteri ; * Mini kompjuteri ; * Personalni t.e. mikro kompjuteri ; * Golemi kompjuteri ; * Terminali Ke se zadr`am samo na superkompjuterite i na eden od namenskiot superkompjuter. SUPERKOMPJUTERI Superkompjuterite se kompjuterski sistemi koi se najmo}ni i najbrzi vo izvr{uvawe na presmetkite odnos-no ima najbrza procesorska mo}. Svoite za~etoci, super-kompjuterite gi zapo~nuvaat vo 60tite godini na 20 vek. Niven izumitel bil Sejmor Krej, koj bil vraboten vo SDS kompanijata, gi izrabotuvala najdobrite superkom-pjuteri vo periodot od 1970 do 1980 godina od minatiot vek. Podocna, Krej ja napu{ta ovaa kompanija, i ja for-mira svojata

kompanija Krej Risr~ ( Cray Research ). Toj i ponatamu si prodol`uva da izrabotuva na superkompju-teri koi se najdobrite vo svetot vo toj period. -1Vo isto vreme, na izrabotka na najdobri superkompjuteri, zboruvano globalno, rabotele mnogu kompanii koi-{to nemale nekoj zna~aen uspeh. Me|utoa od drugite kon-kurenti kompanii najmnogu se izdvoile IBM i Hewlet Pacc-kard. Ovie kompanii me|u izrabotka na personalni kom-pjuteri, izrabotuvale i superkompjuteri. Isto kako i kaj drugite generacii na kompjuteri, i ovaa grupa na super-kompjuteri se izrabotuvale zaradi voeni celi i nau~no istra`uva~ki raboti. Ovie kompjuteri ne mo`e da si go dozvolat poedinci, bidejki se prili~no skapi, i naj~esto gi kupuvaat dr`avite. Osven za voeni i za nau~no istra`uva~ki celi postojat postojat i superkompjuteri so spe-cijalna namena kako {to se: * Deep Blue - za igrawe na {ah ; * Deep Crack - za analizirawe na kodovi ; * Grape - za astrofizika.

- Izgled na IBM: Deep Blue superkompjuterskiot sistem.

Kaj superkompjuterite, brzinata se meri so FLOPovi, koj {to ni zna~i broj na izvr{eni operacii so broevi so podvi`na zapirka vo 1 sekunda. Denes najbrz superkompjuter vo svetot e IBM GENE/L, koj ima 32768 procesori.Negovata brzina e 135,5 TFLOP- ovi. Izdaden e na 25ti Mart 2005 godina. -2Deep Blue superkompjuterot e kompjuter, specijalno kreiran za igrawe na {ah. Toj e izraboten od strana na IBM- korporacijata, vo 1996-tata godina. Toj e prviot kompjuter vo svetot, i ma{ina, koj e pobedil povekekra-ten svetski {ampion vo {ah. Za da se testira ovoj kom-pjuter povikani se poveke, svetsko poznati igra~i za odi-gruvawe na partija na {ah, me|u koi e i svetskiot prvak Geri Kasparov. - Svetskiot as vo {ah, na slikata: Geri Kasparov.

Me|u Deep Blue i Geri Kasparov se odigrani pove}e natprevari. Sekoj natprevar se igral pod pravila i vre-menski ograni~eni kontroli.Prviot natprevar se odr-`al na 10ti Fevruari, 1996-tata godina popoznata kako Deep Blue Vs. Kasparov, 1996, Game 1. Na ovoj natprevar svetskiot {ampion go

pobedi superkompjuterot, so rezul-tati od 3 pobedi i 2 remi, so {to natprevarot, ofici-jalno, zavr{ti so rezultat: 2 - 4 za Kasparov na 17ti Fev-ruari 1996-ta godina. Posle toga{niot poraz na superkompjuterot Deep Blue od Geri Kasparov, IBM re{i da go usovr{i kompjute-rot, koj neoficijalno be{e nare~en Deeper Blue . [a-hovskite rivali povtorno se sretnaa vo mesec Maj,otkako -3usovr{uvaweto na superkompjuterot be{e zavr{eno. Na ovoj natprevar, superkompjuterot go pobedi na Kasparov, so rezultat 3,5 - 2,5 vo 6 igri na 11ti Maj 1997. So ovaa pobeda, Deep Blue superkompjuterot, stana prviot kompjuterski sistem koj pobedi, svetska legenda vo partii {ah, vo natprevar pod standardni {ahovski pravila. Ovoj natprevar bil sleden na internet, so preku 5 milioni lu|e. Natprevarot bil odigran na 35-tiot kat, vo Equitable Center vo centarot na Menheten.

Deep Blue na natprevarot generiral nad 200 milioni mo`ni potezi za vreme od edna sekunda, procenuvajki ja dobrotijata vo sekoj mo`en poteg. Mo`e da presmeta 200 bilioni potezi vo vremetraewe od 3 minuti - dozvo-lenoto vreme za mestewe na 1 poteg vo {ahovskite pravi-la. Najdobar {ahist t.e. Master vo {ah, mo`e da presmeta okolu 500 potezi vo 3 minuti. Za vreme na ovoj natprevar, zaradi zgolemenata gledanost na me~ot, publicitetot na IBM porasna. Akcija vo firmata koja vrede{e samo 10 do-lari, dostignaa do pogolemi cifri po akcija. -4Proektot za gradewe na vakov superkompjuter, be-{e izum na Feng Sung Su. Bilo zapo~nato bez namera da stane superkompjuter, Su gradel t.n~ip-test na univer-zitetot Karnegi Melon. Proizvedeniot kompjuterski sistem bil nare~en Deep Thought (dlaboka misla), po fiksniot kompjuter, istoimenik vo deloto: The Hitch-Hikers Guide To The Galaxy. Su se pridru`il kon IBM vo 1989 godina i rabotel so Murej Kembl na kompjuterski problemi. Po porazot, Geri Kasparov izjavil deka ponekoga{ gledal dlaboka inteligencija i kreativnost vo potezite na ma{inata. No, gubitnicite mora da si imaat i svoi ne-gativni komentari, pa taka i Kasparov, posle vtorata igra, odnosno negoviot poraz, izjavil deka lu|e {ahisti, nasproti pravilata, bile vme{ani vo korist na superkompjuterot na IBM. IBM pak, silno ja demantiraa izjava-ta na Kasparov, velejki deka Deep Blue mamel, i deka edin-stvenoto ~ove~ko su{testvo koj bil u~esnik vo ovoj nat-prevar bil samiot toj, Geri

Kasparov. Pravilata poka-`uvaat deka IBM, mo`el da ja modificira programata, sa-mo zaradi toa, da se namalat slabostite vo kompjuterska-ta igra, koi sekako, tie modifikacii bile poka`ani vo vtoriot duel. Ova ovozmo`ilo na kompjuterot da gi iz-begne zamkite koi gi postavuval Kasparov za vreme na prvata igra. Za vozvrat, Kasparov pobaral da mu bidat ispe-~ateni dokumentite od ma{inata, no vo toa vreme IBM od-bile, no podocna bile objaveni na veb stranata: http://www.research.ibm.com/deepblue/watch/html/c.shtml. Kasparov pobaral natprevar pak, no IBM ne dozvoli i go penzionira{e superkompjuterot Deep Blue. -5Eve kako izgleda vtoriot duel pome|u Geri Kasparov i Deep Blue superkompjuterot:

Na ovaa slika se gleda posledniot, {ah - mat poteg, na Deep Blue, so koj e porazen Geri Kasparov:

-6-

Sodr`ina: 1.Voved 2.Superkompjuteri 3.Deep Blue i Deep Blue Vs Kasparov- natprevarot

Koristena literatura:
-www.wikipedia.com; - Deep Blue Chess Computer - Bill Wall; - druga literatura.

MIT - Fakultet za menaxment

Aleksandar Mukanov

Seminarski trud po predmetot: Menaxment

 Dizajnirawe na struktura na pretprijatie

Dekemvri 2007

Profesor: Skopje

doc.Aleksandra

Stoilkovska