Telekomunikaciski Sklopovi I Uredi

1.
Osnovni karakteristiki na telekomunikaciskite i

komutaciskite uredi i sistemi
1.1. Voved vo telekomunikaciski i komutaciski uredi i

sistemi
Telekomunikaciite pretstavuvaat oblast od ~ovekovata dejnost koja

se zanimava so prenos na poraki, vesti, soop{tenija ili podatoci pome|u
dva ili pove}e korisnici na oddale~eni mesta, obi~no so posredstvo na
elektri~ni signali.
Telekomunikaciite zapo~nuvaat u{te od sredinata na 19-ot vek, so
pojavata najprvo na telegrafot, a potoa i na telefonot, i zapo~nuvaat da se
razvivaat so se pozasilen ritam. Denes telefonijata, t.e. govorniot servis,
e seu{te primaren telekomunikaciski servis, ako ne po volumen na
prenesenite informacii, toga{ po broj na povici. Kon krajot na 20-ot vek
telekomunikaciite dojdoa do usvituvawe vo razvojot so pojavata na
digitalnite mobilni komunikacii (kako {to e GSM sistemot) i Internet
tehnologijata, i nivno eksponencijalno {irewe vo svetski ramki.
Komutacijata spored ITU (Internation Telecommunication Union)
pretstavuva vospostavuvawe na konekcija od dadena vlezna linija (kanal)
do dadena izlezna linija( kanal) pri daden broj na vlezovi i izlezi, se
dodeka toa e potrebno za prenos na informacii (od daden izvor do daden
korisnik). Sistemite (jazlite) vo koi se vr{i komutacijata se narekuvaat
komutaciski sistemi (t.e komutaciski jazli). Komutacijata zapo~nuva so
pojavata na telefonot vo 1876 godina odnosno so izrabotkata na prvata
telefonska centrala vo 1878 godina.
Pova`ni datumi od razvojot na komutacijata se:
1889 godina - avtomatski bira~
1892 godina - prva avtomatska centrala. Karakteristiki na prvata
avtomatska centrala se direktnoto birawe, potoa registerot i na
krajt e indirektnoto birawe. Ovoj tip na centrali se odràl
dvaesetina godini.
1919 godina - Betulander i Paungrin ja patentiraat koordinatnata
sklopka. Ovoj pronajdok pobuduva ekspanzija na pove}e centrali od
ovoj vid. Se voveduva markerot i se stvaraat preduslovi za
formirawe na sistemi so registersko-markersko upravuvawe.
So otkrivaweto na tranzistorot se ovozmoùva pobrz razvoj na

komutacijata.
1937 godina - impulsno-kodna modulacija
1964 godina - prva kvazi elektronska telefonska centrala ( era na
procesno upravuvawe)
1970 godina - prva digitalna telefonska centrala
1
Vo osumdesetite godini na dvaesetiot vek imame paketska komutacija, vo
devedesetite godini se javuva integrirana paketska komutacija.
Me|unarodni telefonski vrski:

24.02.1887 godina - prva vrska Brisel-Pariz
1927 godina - prva transatlantska vrska
1956 godina - prv telefonski transmisionen kabel T1
1962 godina - lansiran e prviot telekomunikaciski satelit TELSAT 1
so {to zapo~nuvaat globalnite telekomunikacii.
1.2. Tipovi na komutacioni sistemi
Generalno postojat dva tipa na komutacioni sistemi i toa:

I - manuelni sistemi. Pove}e ne postojat. Povrzuvaweto se vr{i so
pomo{ na operator. Se koristele do Vtorata svetska vojna.
II - avtomatski sistemi. Ovie sistemi se prisutni i denes i se
razvieni vo nekolku re{enija.
1. so rotaciono dvièwe
a. ~ekor po ~ekor
b. registersko kontrolirani sistemi (indirektni)
2. krosbar sistemi (crossbar exchange)
3. kvazielektronski sistemi. Karakteristi~no za niv e rid
releto vo komutacioniot del i programskoto upravuvawe
4. elektronski sistemi
5. opti~ki komutacioni sistemi i sklopovi za brza paketska
komutacija
1.3. Istoriski razvoj na telekomunikacionite sistemi
Samata telefonija zapo~nuva vo 19-ot vek so izmisluvaweto na

telefonot od strana na Aleksandar Graham Bel vo 1876 godina. Me|utoa, za
da moèlo da ima po{iroka korist od telefonijata bilo potrebno {to
pogolem broj na korisnici da imaat telefonski aparati. Koga golem broj na
korisnici imale telefonski aparati, se pojavila potrebata od
organizirano povrzuvawe na korisni~kite telefoni vo telefonska mreà,
so {to se pojavila i potrebata od komutacija. Prvata komutacija bila
manuelna, odnosno telefonist detektiral koga nekoj od korisnicite }e ja
podignel slu{alkata na baza na svetnuvawe na lampa po zatvorawe na
nejzinoto elektri~no kolo i so pomo{ na parica ja povrzuval so paricata na
drugiot korisnik.Po prekinuvaweto na vrskata (gaseweto na lampata vrzana
na paricata na korisnikot) ja raskinuval vospostavenata kusa vrska me|u
dvete parici. Ovoj manuelen na~in so porastot na brojot na korisnici
stanal neprakti~en, i nabrzo se avtomatiziral so pojavuvawe na prvite
avtomatski komutaciski sklopki od koi prvite bile ~ekor po ~ekor
2
(izmisleni od Strouger vo 1889 godina), a vo 1919 godina bil izmislen i
krozbar sistemot (no po~nal da se upotrebuva od 1940-tite godini), koj se
upotrebuval dosta dolgo, duri do 1990-te godini.
Slika 1.1. Krozbar sistem za komutacija
Klu~niot element vo komutacijata i voop{to vo telekomunikaciite

bila digitalizacijata, odnosno preminot od prenos na analogni signali vo
prenos na digitalni signali. Toa bilo ovozmoèno so pojavata i razvojot na
elektronikata i kompjuterskite sistemi po~nuvaj}i od 1960-te godini. Kako
rezultat na toj razvoj najprvo se pojavile hibridnite komutaciski sistemi,
kaj koi upravuvaweto stanalo kompjutersko (programski bazirano), dodeka
komutacijata i ponatamu ostanala da bide za analogni signali
(elektromehani~ka komutacija). Vakvite sistemi se narekuvale kvazi-
elektronski sistemi.
Podocna, vo 1970-te/1980-te i posebno vo 1990-te godini komutacijata
stanala celosno digitalna, se digitalizirale i prenosnite sistemi, so {to
se ovozmoìlotelekomunikaciskite mreì da bidat celosno digitalni, so
isklu~ok na korisni~kata pristapna mreà, a kade {to se zadràle
analognite telefonski aparati, bidej}i bilo poeftino digitalizacijata za
govorniot signal vo telefonskata mreà da se vr{i na stranata na
centralata otkolku na stranata na korisnikot. Samata digitalizacija na
korisni~kite lii zapo~nala so {ireweto na ISDN Integrated Services Digital
Network) liniite vo 1990-te godini kade {to preku korisni~kata linija se
prenesuva digitalen signal i istovremeno se obezbeduvaat dva digitalni
kanali od po 64 / i eden kanal za signalizacija po korisni:kata linija
od 16 / (ili vkupno 144 / ). Me|utoa ISDN ne doìveal uspeh kako {to
bilo predviduvano koga se kreiral. Glavnata pri~ina za toa bila pojavata
na Internet vo globalni ramki i negovoto eksponencijalno {irewe vo
svetot od 1993 godina (toga{ bil izmislen vebot t.e. World Wide Web-WWW,
koj e dominanten Internet servis i e glavna pri~ina pokraj elektronskata
po{ta e-mail za dominacija na Internet vo paketskite mreì) do denes, a toj
3
trend prodolùva i vo idnina. So drugi zborovi gladot za bitski brzini
postojano rastel, bidej}i i Internet ovozmoùva preku ista mreà da se
prenesuvaat razli~ni servisi (podatoci, sliki, televizija, audio,
multimedija, video konferencii, igri, fajlovi, ~et i.t.n.) i toj glad nikoga{
nema da zapre. ISDN ne moèl da gi zadovoli vakvite pobaruvawa za se
pogolemi botski brzini na korisni~kata strana zaradi {to se pojavuvaat i
tehnologii koi ovozmoùvaat pogolemi bitski brzini na korisni~kata
parica za Intenet pristap, koi se nare~eni xDSL tehnologii (od koi
momentalno najra{irena e ADSL tehnologijata), kade {to DSL e akronim za
digitalna korisni~ka linija (Digital Subscriber Line).
Taka vo 2000-te godini ve}e e celosno ra{irena i digitalizacijata na
korisni~kite linii preku xDSL tehnologiite za pristap do Internet so
pogolemi bitski brzini. Pokraj toa, brziot rzvoj na alternativnite
bezì~ni tehnologii (bezì~ni lokalni mreì i poznati kako Wi-Fi, ili
bezì~ni metropoliten mreì poznati kako WiMAX) ovozmoùva krajnite
korisnici, no i operatorite, da imaat izbor so koja tehnologija }e gi
ovozmoùvaat servisite. A so razvojot na Internet tehnologiite i nivnoto
komercijalizirawe od 1990-te godini zapo~nuva novata era vo razvojot na
telekomunikaciite, a toa e integracijata na klasi~nite telekomunikaciski
mreì so komutacija na kanali so Internet mreàta kade {to imame
rutirawe i komutacija na paketi. Takov primer, poznat od sekojdnevieto, e
GSM/GPRS mobilnata mreà, kade {to telefonskite konekcii se
obezbeduvaat preku komutacija na kanali vo GSM delot od mreàta, a
Internet pristapot se obezbeduva preku rutirawe na paketi vo GPRS delot
na mreàta.
1.4. Op{t model na telekomunikaciski sistem
Tradicionalno, telekomunikaciskite servisi bile povrzani so postoewe

na odredena infrastruktura. Na karevite na takvata telekomunikaciska
struktura se nao|aat izvorite na informaciite i korisnicite na
informaciite. Celata su{tina na telekomunikaciskite mreì i sistemite
od koi tie se sostaveni e da se obezbedi veren prenos na informacijata od
izvorot do krajniot korisnik (destinacijata). pri toa informacijata se
prenesuva preku nekoj medium (bakar, optika, bezì~en medium) koj e
postaven me|u predavatel i priemnik. Predavatelot i priemnikot zaedno so
mediumot za prenos go so~inuvaat komunikaciskiot kanal preku koj se
prenesuva informacijata, ~ij {to model e prikaàn na slika 1.2. Pri
prenosot niz komunikaciskiot kanal na informacijata vlijaat razni pre~ki
koi se karakteriziraat so edno ime {um. Predavatelite i priemnicite se
obedinuvaat obi~no vo eden terminalen ured (telefon, mobilen terminal,
kompjuter) ili nakraktko terminal. Terminalot moè da go koristi ~ovek
ili kompjuter (na primer: veb server, server za e-mail, avtomatska govorna
ma{ina i sli~no).
4
Slika 1.2. Op{t model na telekomunikaciski sistem
Vo praktikata modelot na komunikaciskiot kanal ne e ednostaven

kako {to e prikaàn na slika 1.2. Imeno, samiot pat od izvorot do
destinacijata vo najgolem broj na slu~ai e podelen na pove}e delnici, a me|u
delnicite se postavuvaat sistemi koi vo naj~est slu~aj se komutatori (na
primer, pri prenos na govorni signali tie se vikaat centrali) ili ruteri
(koga imame prenos na informacii preku Internet).
1.5. Centralizirani komutacioni sistemi
Povrzuvaweto na korisnicite vo komutacionite sistemi moè da se

izvr{i na dva na~ini i toa:
• bez koristewe na komutaciski jazol (metod na distribucija)

• so koristewe na komutaciski jazol (metod na centralizacija)
Najednostaven na~in na strukturirawe na komutaciite e povrzuvaweto

terminal so terminal. Ovoj na~in na povrzuvawe e nare~en distribuirana
komutacija i moè da se primenuva samo za mali telefonski sistemi. Eden
primer na vakov sistem e daden na slika 1.3. Na slikata e prikaàn sistem
koj prikaùva celosna komunikacija na pet jazli.
Sekoj terminal ima dva vida na komutacioni uredi, eden za linkot do
drugiot terminal, a drugiot za da go primi povikot. No so ovoj metod, za
terminali se potrebni ∙ − 1 ⁄2 konekcii so {to mnogu se uslo`nuva
mreàta.
Bidej}i distribuiraniot sistem ne moè da se pro{iruva za golem
broj na terminali i za slu~aj na golema geografska razmestenost na
terminalite, se pristapilo kon razvoj na ednostaven centraliziran sistem.
Vakviot sistem ja namaluva srednata dolìna na komunikaciskite vodovi.
Eden vakov sistem e prikaàn na slika 1.4. Pri izgradbata na vakviot
sistem se voveduva komutaciskiot jazol koj go vr{i povrzuvaweto na
5
terminalite. Vo vakviot sistem sekoj terminal e povrzan so komutaciskiot
jazol i prespojuvaweto se vr{i vo komutaciskiot jazol. Kaj vakviot sistem
doa|a do uslo`nuvawe na komutaciskiot jazol, a vrskite do korisnicite
ostanuvaat ednostavni bakarni parici.
Slika 1.3. Povrzuvawe bez Slika 1.4. Povrzuvawe so

komutaciski jazol komutaciski jazol
1.6. Arhitektura na telefonska mreà
Bidej}i komutacijata zapo~nala da se primenuva najprvo vo

telefonijata (telefonija e prenos na govor od eden korisnik do drug vo
realno vreme vo dve nasoki preku odredena infrastruktura), vo ovoj del }e
e izloèna generalnata arhitektura na edna telefonska mreà vo dene{no
vreme. Telefonskata mreà e sostavena od krajni korisnici koi imaat
telefonski aparati koi preku parici (parica e par bakarni ìci koja doa|a
do domovite) se priklu~eni na komutaciski sistemi (koi vo telefonskite
mreì se vikaat centrali), koi se povrzani me|u sebe so prenosni sistemi.
Opkruùvaweto na centrala vo edna telefonska mreà e prikaàno
na slika 1.5. Kako {to moè da se zabeleì od slikata, kako lokalno
opkruùvawe na centralata (pod lokalno opkruùvawe mislime na liniite
do krajnite korisnici) moè da bidat linii (parici) do korisnicite,
multiplekseri za krajni korisnici, oddale~en stepen (koncentrator), ku}na
centrala (PBX-Public Branch Exchange).
6
Slika 1.5. Opkruùvawe na komutaciski jazol
Kaj paricite (lokalnite jamki) po koi odi edna linija od korisni~kiot

aparat (telefon) do centralata, digitalizacijata na govorot se vr{i na
stranata na centralata kade {to ima uredi za analogno-digitalna
konverzija na govorot. Pritoa, ovaa konverzija se vika digitalizacija na
govorot i se realizira isklu~ivo so koristewe na Impulsno Kodna
Modulacija -IKM (Pulse Code Modulation -PCM). Zna~i, obi~nite telefonski
aparati koi se priklu~uvaat na paricata vo domot se analogni i govorot se
prenesuva vo svojata orginalna analaogna forma preku paricata do
centralata na koja e priklu~ena taa parica.
Se razbira denes po paricite moè da se prenesuva i digitalen
signal kako {to e slu~ajot koga imame prenos na ISDN signali ili koga
imame ADSL (Assymetric Digital Subscriber Line) postaveno na korisni~kata
linija. Vo takov slu~aj digitalizacijata na signalot (konverzijata od
analogna vo digitalna forma) se vr{i vo ISDN mre`niot terminal (NT-
Network Terminal) koj se postavuva na stranata na korisnikot ili vo ADSL
modemot koj isto taka se postavuva na stranata na korisnikot. Se razbira,
vo ovie slu~ai kon i od centralata doa|aat signali koi se vo digitalna
forma bez razlika dali prenesuvaat govor, podatoci, videp ili ne{to
drugo.
Oddale~enite sistemi (koncentratori) se postavuvaat naj~esto vo
ruralni podra~ja kade {to ima pomal broj na korisnici i sluàt za da se
koncentrira soobra}ajot od korisnicite vo pomal broj na kanali kon
centralata. Kanalite se smestuvaat na t.n vodovi pri {to se prenesuvaat
naedna{ pove}e kanali. Na toj na~in vsu{nost se pravi pove}ekratno
iskoristuvawe na eden ist medium za prenos( na primer eden kabel). Bidej}i
paricite imaat poslabi karakteristiki (pomal frekventen propusen opseg)
vo sporedba so koaksijalni kabli, za multipleksirawe na signalite vo
7
vodovi se koristele i seu{te se koristat i denes (glavno za pokratki
rastojanija) i koaksijalni kabli.
Za golemi rastojanija me|u komutaciski jazli, kako na primer desetici
stotici ili iljadnici kilometri, se koristi prenos preku multipleksirawe
na kanali na opti~ki vlakna (koi se poznati i kako svetlovodi ili skrateno
kako optika). Multipleksiraweto na kanalite se pravi na kanalite koi
izleguvaat od komutaciskite jazli kon prenosnite sistemi i kon drugite
komutaciski jazli (centrali), a demultipleksiraweto e vo obratna nasoka.
1.7. Komutaciski sistemi. Struktura na komutaciski jazol
Sistemite vo koi se vr{i procesot na komutacija se narekuvaat

komutaciski sistemi. Sekoj komutaciski sistem vsu{nost pretstavuva eden
komutaciski jazol. Imeno, daden komutaciski jazol (koj u{te se narekuva i
centrala koga stanuva zbor za govoren soobra}aj) ne moè da postoi
izolirano, tuku mora da bide povrzan so drugi mre`ni elementi za da moè
da ja izvr{uva svojata funkcija - komutacijata na govornite kanali. Taka,
dadena centrala moè da bide povrzana so korisnicite i nivnite
telefonski aparati preku parici (par bakarni ìci koi doa|aat do sekoj
dom za fiksna telefonija) ili so drugi centrali. Sledstveno, eden
komutaciski jazol generalno e sostaven od slednive delovi (kako {to e
prikaàno na slika 1.6.):
• Distributiven del
• Komutaciski del
• Transmisiski del
Distributivniot del na komutaciskiot jazol e delot kon krajnite

korisnici na telefonskite uslugi. Na ovoj del doa|aat korisni~kite linii
koi se realiziraat preku bakarni parici (edna bakarna parica e par od dve
vpredeni bakarni ìci). Sekoja bakarna parica kon eden korisnik so
telefon se narekuva lokalna jamka.
Slika 1.6. Struktura na komutaciski jazol
8
Transmisiskiot del e delot od komutaciskiot jazol na koj se
prika~eni prenosnite vodovi (multipleksni sistemi) kon i od drugi
centrali. Ovoj del sluì za prenos (transmisija) na soobra}ajot od dadena
centrala kon drugi centrali i obratno.
Komutaciskiot del na eden komutaciski jazol go vr{i procesot na
komutacija me|u vleznite i izleznite kanali vo komutaciskiot jazol,
odnosno po dadeno barawe prespojuva privremeno daden vlez so daden izlez
(proces {to se definira kako komutacija).
Zavisno od toa dali komutacijata se vr{i me|u kanal od korisni~ka
linija i prenosni~ki vod, me|u kanali od prenosni~ki vodovi me|u
centralite, ili me|u dva korisnika zaka~eni na ista centrala, se
razlikuvaat ~etiri razli~ni tipovi vrski vo komutaciskite sistemi (slika
1.7):
• Pojdovna vrska: toa e vrska koja se vospostavuva koga korisnik

priklu~en na centralata (vo distributivniot del) bara drug korisnik
koj e priklu~en na druga centrala.
• Dojdovna vrska: toa e vrska koga korisnik priklu~en na druga centrala
bara korisnik na razgleduvanata centrala. Toga{ za razgleduvanata
centrala povikot e dojdoven (doa|a od drugo mesto, t.e. od druga
centrala). Za taa druga centrala vakvata vrska }e bide pojdovna
• Lokalna vrska: toa e vrska me|u dva korisnika zaka~eni na ista
centrala.
• Tranzitna vrska: toa e vrska me|u kanali od prenosni~ki vodovi, {to
zna~i deka nitu eden od krajnite korisnici ne e zaka~en za
nabquduvanata centrala, tuku soobra}ajot (govorot) samo tranzitira
niz razgleduvaniot komutaciski jazol.
Slika 1.7. Tipovi na vrski vo komutaciski sistem
9
1.8. Funkcii na komutaciski sistem
Sekoj komutaciski sistem ima za cel da izvr{i povrzuvawe na daden

kanal na vlezovite so odreden kanal na izlezite od komutaciskiot jazol,
kade {to vlezovite i izlezite se govorni kanali koga se raboti za
telefonska mreà ( a komutacijata na kanalite e glavno nameneta za
telefonski mreì). Za da moè da se ostvari toj proces na vospostavuvawe
na povik, odrùvawe na povik i raskinuvawe na povik, komutaciskiot
sistem treba da izvr{uva odredeni funkcionalnosti. Tie moàt da se
podelat na tri glavni grupi:
• Komutaciski funkcii (za izvr{uvawe na procesot na komutacija)

• Signalizaciski funkcii (za signalizacija)
• Upravuva~ki funkcii (za upravuvawe na komutaciskiot sistem)
Na slika 1.8. e prikaàna osnovnata blok {ema na komutaciski

sistem. Vo nea se podeleni funkcionalnostite na komutaciskiot sistem na
oddeleni komponenti kako {to e prikaàno na blok {emata na slika 1.6.
Komutacijata se izvr{uva vo t.n. komutacisko pole. Na komutaciskoto pole
se doveduvaat na vlez kanali od korisni~kite linii od distributivniot
del (t.e. pristapnata mreà) ili od prenosni~kite vodovi (koi doa|aat od
drugi centrali), dodeka na izlez od komutaciskoto pole moè da bidat isto
taka linii kon korisnicite ili kanali kon prenosni~kite vodovi kon drugi
centrali. Pritoa, zavisno od izvedbata na komutaciskoto pole, moè vo
edna postavenost daden priklu~ok (od korisni~kata strana ili od strana na
vodovite) da bide vlez, a vo druga postavenost istiot da bide izlez.
Vakvite komutaciski poliwa se narekuvaat dvonaso~ni komutaciski
poliwa. Kaj nekoi izvedbi vlezovite i izlezite se predefinirani vo
komutacisko pole i ne moè vlezot da bide izlez vo nekoja postavenost na
komutaciskoto pole. vakvite komutaciski poliwa se narekuvaat
ednonaso~ni komutaciski poliwa.
Samite korisni~ki linii (koi doa|aat od distributniot del) se
doveduvaat fizi~ki do t.n. korisni~ki organi, koi pretstavuvaat soodvetni
elektronski plo~ki na koi se doveduvaat korisni~kite linii i fizi~ki se
zaka~uvaat. Naj~esto, me|u korisni~kite linii i komutaciskoto pole vo
digitalnite komutaciski sistemi se postavuvaat t.n koncentratori koi gi
multipleksiraat korisni~kite linii vo multipleksni strukturi (obi~no
2048 / multipleksni strukturi) i takvite multipleksni strukturi
potoa se doveduvaat na vlezovite od komutaciskoto pole. Analogno, na
stranata na prenosni~kite vodovi postojat t.n. prenosni~ki organi koi
imaat zada~a za multipleksnite strukturi koi se doveduvaat preku
prenosni~kite vodovi kako {to imaat korisni~kite organi za korisni~kite
linii.
10
Slika 1.8. Osnovna blok {ema na komutaciski sistem
So rabotata na komutaciskoto pole, kako i so signalizacijata

upravuvaat t.n. upravuva~ki organi. Vsu{nost, sovremenite komutaciski
sistemi pretstavuvaat na eden na~in mo}ni kompjuteri, koi imaat procesori,
rabotna memorija, hard disk i vlezno-izlezni edinici. Tokmu procesorot
ili procesorite na komutacioniot sistem, zaedno so memorijata i vlezno-
izleznite edinici gi so~inuvaat upravuva~kite organi.
11
2. Komutaciski sklopovi i uredi
2.1. Princip na rabota na osnoven komutaciski element-releј
Releto e edna od naj~esto upotrebuvanite elektri~ni komponenti koi

se koristat vo komutacionata tehnika. Imaat niza prednosti koi vlijaat vrz
nivnata ~esta primena. Edna od tie pogodnosti e temperaturniot interval
na nivnata rabota koj e dosta {irok i se dviì od −40℃ do +80℃. Isto taka
golema nivna prednost e nivnoto lesno odrùvawe. Postojat nekolku
razli~ni vidovi na releja: rele na mo}nost, stop rele, industrisko rele,
vremensko rele i.t.n.
Releto e ured koj se upotrebuva za prekinuvawe ili vospostavuvawe
na strujno kolo po pat na elektromagnet koj gi otvora i zatvora strujnite
kontakti. Elektromagnetot obi~no se sostoi od mnogubrojni namotki od
bakarna ìca postaveni okolu èlezno jadro. Koga strujata protekiva niz
ìcata (primarno strujno kolo), okolu elektromagnetot se sozdava magnetno
pole koe ja privlekuva èleznata kotva. Kotvata nosi na sebe elektri~ni
kontakti, koi potoa go otvoraat ili zatvoraat sekundarnoto strujno kolo.
Koga }e se prekine strujata niz elektromagnetot, elektromagnetot
pove}e ne ja privlekuva èleznata kotva i taa se vra}a vo po~etnata
polo`ba. Toa vra}awe voobi~aeno se izveduva so pomo{ na pruìna. So toa
elektri~nite kontakti go prekinuvaat ili vospostavuvaat strujnoto kolo vo
zavisnot od tipot na kontaktot.
Slika 2.1. Prikaz na rele a) isklu~eno, b) vklu~eno
Na slikata 2.1 e prikaàno rele so naizmeni~ni kontakti pri {to pod

a) e prikaàno rele koe e isklu~eno. Kontaktite koi se poblisku do
elektromagnetot (òltiot cilindar) se zatvoreni (normalno zatvoren
kontakt-NC), a kontaktite koi se podaleku od elektromagnetot se otvoreni
(normalno otvoreni kontakti-NO). Na slika 2.1. b), releto e vklu~eno.
Elektromagnetnoto pole ja privlekuva kotvata koja go pomestuva sredniot
12
kontakt koj sega vospostavuva vrska so desniot, a ja prekinuva vrskata so
leviot kontakt.
Ramkata na sebe go drì elektromagnetot, koj koga }e se priklu~i na
napojuvaweto ja privlekuva èleznata kotva. Kotvata vospostavuva ili
prekinuvagrupa od elektri~ni kontakti, a se vra]a vo poetnata polo`ba so
pomo{ na pruìna, koga niz elektromagnetot pove}e ne te~e struja.
Spored na~inot na napojuvawe releata se delata na:
• obi~ni (neutralni) relea: kotvata od èlezo e privle~ena od strana

na elektromagnetot nezavisno od nasokata na strujata niz nego. Ovie
relea moè da rabotata i na naizmeni~na i na ednonaso~na struja
• polarizirani relea: upotrebuvaat postojani (permanentni) magneti, pa
se osetlivi samo na edna nasoka na strujata. Kaj ovie releja pri
povrzuvaweto treba da se vnimava na polaritetot na napojuvaweto.
Spored svojata funkcija releata moème da gi podelime na relea za

op{ta namena, avtomobilski, telefonski, telegrafski, frekventni,
indukcioni, strujni, strujno-naponski i drugi. Postoi i eden poseben vid na
relea koi se narekuvaat vremenski relea. Vremenskite relea se
karakteriziraat so odnapred definirano kasnewe za vreme na
vklu~uvaweto ili za vreme na isklu~uvaweto na kontaktite posle
doveduvaweto na upravuva~kiot signal.
Pogolemiot broj relea imaa pove}e parovi na kontakti. Za da se
razlikuva sostojbata vo koja tie se nao|aat, za normalna sostojba se zema taa
sostojba vo koja strujata ne protekuva niz elektromagnetot (releto e
isklueno). Se razlikuvaat normalno otvoreni i normalno zatvoreni
kontakti. Ozna~uvaweto na kontaktite e prikaàno na slika 2.2.
Slika 2.2. Ozna~uvawe na kontaktite na releto
Ako e navedeno odreden par na kontakti da bide normalno otvoren toa

zna~i deka tie kontakti se otvoreni koga releto e isklu~eno (nema struja
niz elektromagnetot), a se zatvoreni koga releto e vklu~eno. Vo obratniot
slu~aj koga niz elektromagnetot protekuva struja se veli deka releto e so
13
normalno zatvoreni kontakti. Normalno otvorenite kontakti se
obeleùvaat so brojnite oznaki 3 i 4 ili dokolku gi ima pove}e, toga{ so
13/14, 23/24 i.t.n. Za normalno zatvorenite kontakti se upotrebuvaat
brojnite oznaki 1 i 2 ili dokolku gi ima pove}e 11/12, 21/22, 31/32 i.t.n.
Kako prednosti na releto moè da se navedat lesnoto prilagoduvawe
na razli~ni naponi, temperaturnata nezavisnot, visokiot otpor me|u
isklu~enite kontakti, mo`no vklu~uvawe i isklu~uvawe na pogolem broj
nezavisni elektri~ni kola, prisutno galvansko razdvojuvawe me|u
upravuva~koto i glavnoto (rabotnoto) elektri~no kolo i ednostavnoto
odrùvawe. Me|utoa releata imaat i svoi nedostatoci, a toa se potrebata
od pogolem prostor, pojavata na {umovi pri reagirawe (vo slu~aj na
elektri~no zagadeni mreì),ograni~ena brzina na reagirawe (3 − 17 ) i
osetlivost na ne~istotija (pra{ina).
2.2. Karakteristiki i primena na osnovnite komutaciski

elementi
Telefonskata komutacija pretstavuva telekomunikaciski sistem koj

se upotrebuva vo javnite telefonski mreì. Komutacioniot jazel se sostoi
od elektronski komponenti, a vo postarite sistemi komutacijata ja
izvr{uvaa operatori. Vo javnite telefonski mreì telefonskata
komutacija e locirana vo centralna kancelarija, voobi~aeno gradba vo koja
e postavena opremata za nekolku telefonski centrali, pri {to sekoja
centrala pokriva razli~ni geografski podra~ja.
Razvojot na telefonskite mreì i zgolemuvaweto na brojot na
pretplatnici dovelo do razvoj na razli~ni vidovi na komutacioni
elementi. Prviot avtomatski komutacionen sistem sodrèl rotacioni
dvièwa od tipot ~ekor po ~ekor. Vo elektronskata kontrola, komutacijata
~ekor po ~ekor isto taka e poznata i kako step rele. Toj e elektromehani~ki
ured koj ovozmoùva vleznata linija da se povrze so nekoja od mo`nite
izlezni linii. Kontrolata se izvr{uva so serija od elektri~ni impulsi. Na
slika 2.3 e prikaàn izgledot na edno step rele.
Slika 2.3. Prikaz na komutaciski sistem ~ekor po ~ekor

14
êkorite moè da se izvr{uvaat po edna oska (vakviot sistem e nare~en
uniselektor), ili po dve oski (Strougerov komutator). Sistemot ~ekor po
~ekor e otkrien od Strouger vo 1888 godina. Najgolemata upotreba na ovoj
ured be{e vo po~etokot na avtomatizacijata na komutaciite, so pojavata na
prvite avtomatski telefonski centrali.
Osnovniot sistem ~ekor po ~ekor e rotacionen komutator so edine~en
vlezen terminal i pove}e izlezni terminali. Upravuvaweto na vakviot
sistem e elektri~no. Kako i kaj ostanatite rotacioni komutatori,
edine~niot terminal se povrzuva so nekoj od pove}eto izlezni terminali so
rotirawe na kontaktnata raka, na posakuvanata pozicija. Pomestuvaweto od
edna pozicija na druga se narekuva ~ekor. Od tamu poteknuva i imeto na ovoj
sistem.
Vo telefonijata, potrebno e da se ovozmoì vra}awe na rakata na
po~etnata pozicija. Taa pozicija e na po~etokot od rotacijata na edniot kraj
od nizata od fiksni kontakti. Kaj nekoi komutatori toa se postignuva preku
markeri postaveni na eden drà~ i se upravuvani so niza od kontakti koi
javuvaat koga rakata se nao|a na po~etnata pozicija. Kaj drugi komutatori toa
se postignuva preku kontakti koi se nao|aat na odredeno nivo i so koi se
definiraa pozicijata na rakata.
Podocna se javuvaat i naj~esto upotrebuvanite komutacioni sistemi, a
toa se krozbar sistemite. Simbolot na krozbar komutatorot e daden na
slika 2.4. Vo elektronikata krozbar komutatorite pretstavuvaat kolekcija
od komutatori koi se uredeni vo matri~na konfguracija. Ovie sistemi imaat
pove}e vlezni i izlezni linii koi formiraat prekrsten primerok na
interkonekciski linii. Konekcijata moè da bide vospostavena so
zatvorawe na releto koe e postaveno na sekoja prese~na to~ka. Ovie
prese~ni to~ki vo su{tina gi pretstavuvaat elementite na matricata.
Orginalniot krozbar sistem se sostoel od metalni preklopki koi gi
povrzuvale vleznite so izleznite linii. Vo podocne`nite izvedbi istata
tehnologija na preklopuvawe se ostvaruvala vo poluprovodni~ki ~ipovi.
Relejata koi se postaveni vo prese~nite to~ki ja pretstavuvaat osnovnata
arhitektura vo komutaciite.
Slika 2.4. Simbol na krosbar komutator
Razvojot na kvazielektronskite komutacioni sistemi e ovozmoèno so

pojavata na rid releto. Rid releto pretstavuva vid na rele koe upotrebuva
elektromagnet za da se kontroliraat edno ili pove}e rid komutatori. Na
15
slika 2.5. e prikaàn izgledot na edno rid rele, a na slikata 2.6. negoviot
simbol.
Slika 2.5. Rid rele Slika 2.6. Simbol na rid rele
Kontaktite se izraboteni od magneten materijal. Elektromagnetot direktno

dejstvuva vrz niv bez da ima potreba od nekakva armatura za da gi pridviì.
Postaveni vo dolga, staklena tuba, kontaktite se za{titeni od korozija. Tie
voobi~aeno se obvitkani so srebren materijal, koj ima mala otpornost, no e
dosta otporen na korozija. Staklenata tuba moè da sodrì i pove}e vakvi
prekinuva~i. Vakvite prekinuva~i zapo~nale da se proizveduvaat od 1930
godina. Imaj}i vo predvid deka podvi`nite delovi se mali i lesni, vakvoto
rele moè da reagira mnogu pobrzo otkolku releata so armatura. Mehani~ki
se poednostavni i so podolg vek na traewe.
Sekoj vlez vo rid releto sodrì dve dolgi provodni ìci i dve
pokratki kontrolni ìci koi se vkrstuvaat na toa nivo. Koga impulsot
pominuva niz prese~nata to~ka, dvata kraja na releto se magnetizirani so
ist polaritet i na toj na~in se odbivaat so {to gi otvoraat site prese~ni
to~ki osven potrebnata koja i ponatamu ostanuva zatvorena. Kaj izbranata
prese~na to~ka strujata protekuva od edniot kon drugiot kraj na releto i so
toa se ostvaruva kontaktot. Releto ostanuva vo vakva sostojba se dodeka
nekoja druga vrska ne se vospostavi i na toj na~in prethodnata vrska se
raskinuva.
Vo ponatamo{niot razvoj na komutacionite sistemi se vr{i celosna
avtomatizacija na komutaciite, a toa e ovozmoèno blagodarenie na
elektronskite komutatori. Elektronskiot prekinuva~ki sistem pretstavuva
telefonski prekinuva~ koj upotrebuva digitalni elektronski komponenti i
kompjuterizirana kontrola za povrzuvawe na telefonskite kola za
vospostavuvawe na telefonskiot povik. Prvata generacija na elektronski
prekinuva~ki sistem se pojavile vo {eesetite godini na minatiot vek i ne
bile celosno digitalni. Tie upotrebuvale rid relea za upravuvawe so
metalnite pati{ta ili krozbar sistemite. So razvojot na digitalnata
elektronika, telefonskite prekinuva~i vo golema mera gi vklu~uvaat
poluprovodni~kite komponenti kako {to se diodite i tranzistorite. Pri
krajot na dvaesetiot vek ve}e i ovaa tehnologija se napu{ta i se odi kon
celosno digitalizirawe na komutacioniot jazol, pri {to i komutacijata i
upravuvaweto celosno se kompjuteriziraat. So toa i vakviot elektronski
prekinuva~ki sistem postepeno go gubi svoeto po~etno zna~ewe.
16
2.3. Elektronski beskone~ni Solid State relea
Solid state releto e elektronski prekinuva~ki ured koj vklu~uva ili

isklu~uva vo momentot koga mal nadvore{en napon }e se dovede na negovite
kontrolni terminali. Releto se sostoi od senzor koj reagira na soodveten
vlezen (kontrolen) signal, solid state elektronski prekinuva~ki ured koj ja
vklu~uva strujata vo elektri~noto kolo i mehanizam na sprega koj go
ovozmoùva kontrolniot signal da go aktivira prekinuva~ot bez upotreba
na mehani~ki delovi. Releto moè da se dizajnira da vklu~uva i
ednonaso~na i naizmeni~na struja vo koloto. Toa izvr{uva ista funkcija
kako i elektromehani~koto rele, no ne sodrì podvi`ni delovi.
Integriranite solid state relea upotrebuvaat mo}ni poluprovodni~ki
uredi kako {to se tiristori i tranzistori za vklu~uvawe na struja ~ija
ja~ina moè da dostigne i nekolku stotici amperi. Ovie relea imaat golema
brzina na vklu~uvawe i isklu~uvawe sporedeni so elektromehani~kite
relea i nemaat fizi~ki kontakti koi moè da se istro{at. Pri upotrebata
na solid state releata mora da se zeme vo predvid nivnata mala sposobnost da
izdràt golemi momentalni optovaruvawa, sporedeni so elektro-
mehani~kite kontakti, kako golemata otpornost koga se vklu~eni. Za razlika
od elektromehani~kite relea, solid state releata ovozmoùvaat samo
ograni~eni mo`nosti za vklu~uvawe. Na slika 2.7. prikaàn e izgledot na
solid state rele izraboten vo integrirana tehnika.
Slika 2.7. Solid state rele vo integrirana tehnika
Kontrolniot signal mora da bide vo sprega so kontroliranoto kolo na

na~in koj obezbeduva galvanska izolacija me|u dvete kola. Galvanskata
izolacija pretstavuva princip na izolirawe na funkcionalnite oblasti vo
elektri~niot sistem za da ovozmoì protekuvawe na strujata koga ne e
dozvolen direkten pat na sproveduvawe. No i vo tie slu~ai energijata ili
informacijata moè da bide razmeneta me|u oblastite na drugi na~ini, kako
{to e so koristewe na kapacitivnost ili induktivnost ili so koristewe na
elektromagnetni branovi ili so pomo{ na opti~ki, akusti~ni ili mehani~ki
na~ini.
17
Golem broj na solid stete relea koristat opti~ka sprega. Kontrolniot
napon ja pobuduva LED diodata koja zasvetuva i vklu~uva foto osetliva
dioda. Toga{ diodnata struja go vklu~uva tiristorot ili MOSFET-ot za da
ovozmoì protekuvawe na strujata, odnosno da go vklu~i optovaruvaweto.
Opti~kata sprega ovozmoùva kontrolnoto kolo da bide elektri~no
izolirano od optovaruvaweto.
Solid state releto koe se bazira na edine~en MOSFET ili pove}e
MOSFET-ovi vo paralelna niza, moè dobro da raboti za ednonaso~no
strujno optovaruvawe. MOSFET-tite imaat svojstveni diodi koi
proveduvaat vo obratna nasoka, taka {to MOSFET-ot ne moè da ja blokira
strujata vo dvete nasoki. Za naizmeni~nata struja, dva MOSFET-a se
postaveni eden nasproti drug taka {to nivnite sorsovi se povrzani zaedno.
Nivnite drejnovi se povrzani na sprotivnite strani od izlezot. Diodite se
naizmeni~no obratno polarizirani taka da ja blokiraat strujata koga releto
e isklu~eno. Koga releto e vklu~eno, zaedni~kiot sors sekoga{ se vklu~uva
na momentalniot signal i dvata gejta se pozitivno polarizirani so pomo{
na foto diodata.
2.4. Niskofrekventen prenos
Signalite koi sodràt zna~itelna energija na niski frekvencii ne se

pogodni za prenos so pomo{ na elektromagnetni branovi vo t.n. osnoven
interval (bez pomestuvawe na spektarot). Takvite signali moè da se
prenesat niz elektri~nite kabli, parici, koaksijalni kabli ili opti~ki
vlakna. Vo praksa analognite signali se prenesuvaat vo osnoven opseg samo
me|u telefonskite priklu~oci (aparati) i telefonskite centrali, niz
telefonska parica. Za digitalnite signali ima pove}e primeri, a skoro
site odgovaraat na razli~ni varijanti na digitalniot prenos na signalite
me|u dve centrali ili me|u dva digitalni ureda. Razli~nite varijanti na
digitalizacija na signalot isto taka spa|aat vo prenos na signalot vo
osnoven opseg. Postapkite za prenos vo osnoven opseg obi~no nedovolno go
upotrebuvaat frekvenciskiot interval na sistemot za prenos koj im stoi na
raspolagawe. Primenata im e mnogu ograni~ena i mnogu poretko se
upotrebuvaat otkolku sistemite so modulacija.
Pri niskofrekventniot prenos na signalite ili prenosot vo osnoven
opseg se prenesuvaat signali koi imaat mnogu mal frekvenciski opseg. Kaj
ovie signali, nivnata amplituda vo frekventniot spektar e razli~na od
nula za frekvencii bliski do osnovnata frekvencija i e pribli`no
ednakva na nula za site drugi frekvencii. Vo telekomunikaciite i pri
obrabotkata na signalite, ovie signali se prenesuvaat bez modulacija,
odnosno bez pomestuvawe na spektarot na signalot vo nekoj opseg od
frekvencii. Spektarot na signalot se nao|a vo opseg koj gi opfa}a niski
frekvenciite koi se bliski do 0 , pa se do frekvencii koi odgovaraat na
najvisokata frekvencija na filterot kako {to e prikaàno na slika 2.8.
18
Slika 2.8. Spektar na niskofrekventen
Isto taka prenosot na signal vo osnoven opseg moè da se gleda i

kako sinonim za nemoduliran prenos na signali i se razlikuva od
ostanatite na~ini za prenos na signalite kako {to se amplitudno i aglovo
moduliranite signali.
Prenosot na signalite vo osnoven opseg se upotrebuva vo
telefonijata. Vo telefonijata se prenesuvaat kontinuirani ili analogni
signali. Poznato e deka ~ove~kiot glas i ~ove~koto uvo imaat sposobnost da
generiraat, odnosno slu{nat vibracii so frekvencija vo opsegot od okolu
20 do pribli`no 20 . So eksperimentalni istraùvawa se dokaàlo
deka ~ove~koto uvo e najosetlivo na vibracii so frekvencija od 500 do
5000 , pa toa dovede do toa vo telefonijata da ne se prenesuva celiot
slu{en opseg, tuku toj da se ograni~i vo frekventniot interval od 300 do
3400 . Komponentite pod toj interval nema smisla da se prenesuvaat
bidej}I ne vlijaat na kvalitetot i razbirlivosta na prenosot.
Komponentite nad ovoj interval go zgolemuvaat subjektivniot kvalitet na
signalot, no ne ja zgolemuvaat razbirlivosta. Bidej}i telefonijata e
zamislena kako sistem za masovna upotreba nameneta za prenos na glas,
izbraniot interval vo potpolnost ja ispolnuva predvidenata namena.
2.5. Dvoì~na i ~etvroì~na vrska
Za telefonskite razgovori neophoden e prenos na signalite vo dvete

nasoki. Koga dvete nasoki se prenesuvaat preku eden par od ìci, toga{
velime deka imame dvoì~en prenos na signalite. Telefonskite uredi vo
doma}instvata i organizaciite se povrzani so lokalnata telefonska
centrala so upotreba na dvoì~ni kola. Mnogu popravilna definicija za
potrebite na prenos i komutacijata e deka dvoì~en prenos postoi toga{
koga sprotivno orientirani delovi od edinstven telefonski razgovor se
prenesuvaat preku ist elektri~en prenosen kanal ili pat.
Od druga strana nositelot i radio sistemite imaat potreba sprotivno
naso~enite delovi na edinstveniot razgovor da se prenesuvaat preku
razli~ni prenosni kanali ili pati{ta (ili da upotrebuvaat razli~ni
vremenski periodi). Toga{ postoi sistem od dve ìci za prenos za
predavatelnata strana i dve ìci za prenos od priemnata strana ili vkupno
se potrebni ~etiri ìci, za dvonao~en telefonski razgovor. Za skoro site
19
operativni telefonski sistemi, krajniot ured (telefonskiot aparat) e
povrzan so telefonskata mreà vrz baza na dvoì~en prenos. Re~isi site
telefonski razgovori na pogolemi rastojanija patuvaat niz ~etiriì~ni
vrski. Me|utoa i kaj vakviot prenos sekoj kraen korisnik pristapuva do
mreàta preku dvoì~ni vrski. Eden prikaz na vakviot na~in na
povrzuvawe e prikaàn na slika 2.9.
Slika 2.9. Op{t model na vrski na golemi rastojanija
Nekoga{ za prenos na signali se upotrebuvaat i hibridni modeli za

prenos. Pod poimot hibriden model vo telefonijata pretstavuva sistem koj
se sostoi od ~etiri oddelni delovi. So koristewe na ednostavni opisi,
hibridniot model moè da se razgleduva kako razdelnik na mo}nost so
~etiri grupi na parici. Funcionalniot blok dijagram ne hibridniot ured e
daden na slika 2.10. Dve od paricite pripa|aat na ~etiriù~en pat, i toj se
sostoi od predavatelen par i priemen par. Tretiot par e vrska od dvoì~en
vod, koj moè da bide povrzan so nekoe pretpltani~ko podmnoèstvo koe e
povrzano preku eden ili pove}e prekinuva~i. Posledniot par od ~etirite
vrski na hibridniot ured e vrska do otporni~ko-kapacitivna balansna
mreà, koja elektri~no go prilagoduva hibridniot ured so dvoì~en vod so
pretplatni~koto mnoèstvo preku frekventniot opseg na balansnata mreà.
Pod poimot prilagoduvawe ovdeka se podrazbira izedna~uvawe na
impedansite od dvoì~nata strana so dvoì~nata porta na hibridniot ured.
20
Slika 2.10. Funkciska blok {ema na hibriden ured
2.6. Visokofrekventen prenos
Signalite koi se dobivaat na izlezot od predavatelot (na primer

signalite na izlezot od mikrofonotm kamerata i sli~no) ne se pogodni za
prenos. Za da se ovozmoì nivniot prenos ili da se olesni, signalite treba
da se modificiraat i da se prilagodat na uslovite za prenos. naj~esto
takvoto prilagoduvawe zna~i signalite da se prenesat na mnogu povisoki
frekvencii odnosno da se prenesat kako visokofrekventen signal. Pri
prenosot na signalite na visoki frekvencii, generiraniot
visokofrekventen signal se upotrebuva samo kako nositel na korisniot
signal se do uredot kade {to korisniot signal }e se izdvoi. Osven toa
visokofrekventniot signal ima svojstvo da se prenesuva niz prostorot kako
elektromagneten bran. Taa karakteristika na signalot zaedno so
karakteristikite na modernite minijaturni elektronski sklopovi dovede
do brz razvoj na mobilnite uredi. Pokraj toa ve}e ne e od golema va`nost
dali visokofrekventniot signal vo postapkata na prenes dali mu pomaga na
analogniot ili digitalniot niskofrekventen signal. Prednosta na vakviot
prenos na signalite se sostoi vo mo`nosta komunikacijata da se ostvaruva
na golemi rastojanija me|u predavatelot i priemnikot.
Pri sekoj prenos na visokofrekventniot signal niz komunikaciskiot
sistem, signalot se promenuva. Celta na ovaa promena e vo izvorot vo nego
da se vtisne poraka, a na izlezot da se izvle~e vtisnata poraka. Toa zna~i
deka treba da se vlijae vrz promena na nekoj od parametrite na
visokofrekventniot signal kako {to se amplitudata, frekvencijata ili
fazata i pti toa taa apromena da se znae da se protolkuva.
Postapkata na obrabotka na signalot kaj predavatelot pri koja kaj
visokofrekventniot signal-nositelot, se vnesuva niskofrekventniot
signal na porakata se narekuva modulacija. Na primenata strana se vr{i
obratniot proces koj se narekuva demodulacija.
21
Treba sekoga{ da se ima vo vid deka bez razlika na promenite koi se
izvr{uvaat kaj signalot, matemati~kata analiza pokaùva deka signalot vo
su{tina se sostoi od niza na prostoperiodi~ni (sinusoidalni) komponenti,
pri {to sekoja komponenta ima svoi parametri. Site ovie komponenti
zaedno go davaat kone~niot oblik. Spored toa, za da moè obraboteniot
signal ili podobro kaàno sloèniot signal da se prenese niz
komunikaciskiot kanal, mora da se prenesat site negovi komponenti koi
imaa sinusna priroda. Sekoj prostoperiodi~ensinusoidalen signal moè da
se prikaè so pomo{ na relacijata:
= ∙ 2 ∙ ! ∙ " ∙ + # … … … 2.1
So formulata (2.1) se definira tekot na sinusoidalnata funkcija,

odnosno sinusniot signal vo nekoja okolina. Pri obrabotkata na signalot
moè da se vlijae vrz promenata na negovata amplituda ( ), frekvencijata
(") ili fazata (#). Ako ovie promeni se usoglaseni so signalot na porakata,
toga{ se raboti za postapkata na modulacija, a ako se ot~ituva promenata na
svojstvata, toga{ se raboti za demodulacija. Osnovniot uslov promenata da
bide pozabeleìtelna e signalot na porakata da ima mnogu pomala
frekvencija od prenosniot signal odnosno nositelot. Vo zavisnost od toa
vrz koj parametar se vr{i promenata se javile nekolku razli~ni vidovi na
modulacija i demodulacija i toa:
• AM (amplitudna modulacija) - se menuva amplitudata na visoko-

frekventniot sinusen signal vo soglasnost so promenata na oblikot
na niskofrekventniot signal na porakata
• FM (frekvenciska modulacija) - se menuva frekvencijata na visoko-
frekventniot sinusen signal vo soglasnost so promenata na oblikot
na niskofrekventniot signal na porakata
• FM (fazna modulacija) - se menuva fazata na visokofrekventniot
sinusen signal vo soglasnost so promenata na oblikot na
niskofrekventniot signal na porakata.
Rezultatot na modulacijata e vo toa {to okolu nose~kiot

visokofrekventen signal se sozdavaat visokofrekventni strani~ni
komponenti koi vo osnova ja sodràt porakata. Brojot na strani~ni
komponenti raste ako niskofrekventniot signal ne e so sinusen oblik,
analogen ili pravoagolen koj moè da se razdeli na niza od
niskofrekventni harmoni~ni komponenti. Toga{ za niv se upotrebuva
terminot strani~ni pojasi.
Signalot od bilo kakov oblik se sostoi od sinusoidalni komponenti
so razli~na amplituda i frekvencija. Bez razlika dali se raboti za
niskofrekventen , visokofrekventen ili moduliran signal, site
sinusoidalni komponenti od koi se sostoi razgleduvaniot signal se
22
narekuva spektar na signalot. Toj vsu{nost pretstavuva frekventen opseg od
najniskite do najvisokite frekvencii koi gi osdràt komponentite na
razgleduvaniot signal. Pri prenosot na moduliraniot signal se prenesuva
seliot ili del od frekventniot spektar. Vo odredeni slu~ai niz
komunikaciskiot kanal se prenesuva samo eden od strani~nite pojasi, bez
visokofreventniot nositel, koj pri postapkata na priem se regenerira.
Frekevntniot spektar koj e potreben za prenos na signalot toga{ e pomal
{to ovozmoùva da se upotrebuva i potesen komunikaciski kanal.
2.7. Sistemi za prenos so multipleksirawe
Multipleksniot prenos na signalite pretstavuva takov tip na prenos

vo koj pogolem broj na me|usebno nezavisni signali istovremeno se
prenesuvaat niz eden sistem za prenos. Pri~inite za voveduvaweto na ovoj
vid na prenos imaat prvenstveno ekonomska priroda. Postoe~kiot mediumi
za prenos na modulirani signali kako {to se razli~ni vidovi na kabli,
koaksijalni kabli, opti~ki vlakna i vozdu{nite vodovi, imaa propusen
opseg zna~itelno po{irok otkolku {irinata na spektarot na eden signal koj
se prenesuva ( na primer eden govoren ili eden muzi~ki signal). Prenosot na
samo eden signal vo eden moment ekonomski e pomalku isplatlivo otkolku
istovremen prenos na pogolem broj signali. Ekonomskite pri~ini bile
glavnata pri~ina za razvoj na sistemite za pove}ekraten prenos na signali.
So poimot multipleksirawe se ozna~uva kombinacija od
informacioni tekovi od pove}e izvori za prenos niz zaedni~ki medium, a
multiplekserot pretstavuva mehanizam koj ja implementira ovaa
kombinacija. Sli~no na toa se upotrebuva i poimot demultipleksirawe koj
ozna~uva odvojuvawe na kombinaciite nazad vo odvoeni informacioni
tekovi, a demultiplekserot pretstavuva mehanizam koj go ostvaruva toa
odvojuvawe. Multipleksiraweto i demultipleksiraweto ne se ograni~eni
samo na hardverot ili individulaniot tek na bitite. Idejata za
kombinirawe na odvoeni komunikaciski vodovi ja formira osnovata koj se
upotrebuva vo mnogu delovi od telekomunikaciskite sistemi. Slikata 2.11
go ilustrira ovoj koncept.
Slika 2.11. Osnoven koncept na multiplesen sistem

23
Na slikata 2.11 sekoj predavatel komunicira samo so eden priemnik.
Iako se ostvaruvaat nezavisni komunikacii, site parovi delat eden
prenosen medium. Multiplekserot gi kombinira informaciite od
predavatelite za da gi prenese na takov na~in demultiplekserot da moè
da gi odvoi informaciite za primenicite.
Brojot na kanalite koi moè da se multipleksraat zavisi od opsegot
na mediumot za prenos. Moè da se prenesat 24,48 ili 96 kanali preku
ì~ana parica. Koaksijalnite kabli moè da podràt nekolku iljadi
govorni kanali. Radiorelejnite sistemi se sposobni da prenesuvaat od
nekolku stotina do nekolku iljadi govorni kanali. Edine~no opti~ko vlakno
moè da podrì desetici iljadi kanali. Satelitskiot predavatel moè da
nosi pome|u 700 i 2000 govorni kanali vo zavisnost od opsegot na
predavatelot.
Denes se upotrebuvaat dva metoda na multipleksirawe na
informacionite kanali i toa:
• vo frekventen domen (nare~en frekveneten multipleks)
• vo vremenski domen (nare~en vremenski multipleks)
2.8. Frekventen multipleks
Su{tinata na frekventniot multipleks se sostoi vo toa da se izvr{i

pomestuvawe na spektarot na sekoj signal koj se prenesuva vo odredena
polo`ba na frekventnata oska, bez da se preklopuva so spektarot na
drugite signali. Blok {emata na sistemot so koj moè da se postigne
vakvata organizacija na spektarot e prikaàna na slika 2.12.
Slika 2.12. Blok {ema na sistem za dobivawe na tri kanalen frekventen

multipleks
Spektarot na signalot & (ponekoga{ se narekuva i plan na

frekvencii) e prikaàn na slika 2.13. Pojasniot filter na slikata 2.12
realizira AM-1BO modulacija vo sekoj kanal. Za sekoj od trite kanali se
24
prenesuva po eden strani~en opseg. Signalot & treba da se prenese od
predavatelot do primenikot koj se nao|a na oddale~eno mesto. Toa zna~i
signalot & vo postapkata za prenos se gleda kako modulira~ki signal.
Negoviot prenos moè da se realizira vo osnoven opseg ili so nekoja od
postapkite za modulacija.
Slika 2.13. Spektar na signalot od tri kanalen frekventen multipleks
Treba u{te edna{ da se istakne deka vo vremenski domen, signalot

& neprekinato e sostaven od zbir na site signali koi se prenesuvaat.
Pomestuvaweto vo frekventniot domen (AM modulacija) ovozmoùva
razdvojuvawe na signalot na primenata strana, so primena na soodvetnata
inverzna postapka.
Na primenata strana, frekventniot demultiplekser ja vr{i
inverznata funkcija na multiplekserot. Blok {emata na demultiplekserot
e prikaàna na slika 2.14.
Slika 2.14. Blok {ema na frekventen demultiplekser
I pokraj toa {to opremata za multipleksirawe i demultipleksirawe

e dosta skapa i sloèna, sepak ako dolìnata na linija na vrskata
preminuva odredena dolìna, toga{ primenata na multipleksot e ekonomski
opravdana.
Naj~estata primena na frekventniot multipleks e prisutna vo
telefonijata od po~etokot na osumdesetite godini na minatiot vek. Za
25
govorni signali koi go zazemaat frekventniot opseg (300 − 3400
rezerviran e frekvenciski interval so {irina od 4 . Neiskoristeniot
interval namerno se ostava poradi poednostavno razdvojuvawe na kanalite
so pomo{ na filtri koi vo praksa ne se idealni. Vo telefonijata govornite
signali se organizirani vo grupi, koi se sostojat od 12 kanali koi ja
so~inuvaat primarnata grupa, 60 kanali koi ja so~inuvaat sekundarnata
grupa, 300 kanali od tercijarnata grupa, 900 kanali za kvaternarnata grupa
i.t.n.
Denes frekventniot multipleks se koristi vo kabelskata
distribucija na TV signalite. Rasporedot na frekvenciite na nositelite na
odredeni TV kanali odgovara na frekvenciite koi se upotrebuvaat vo
klasi~nata televiziska difuzija. Poradi toa TV primenicite na ist na~in
go primaat signalot na antenskiot vlez od kabelskiot sistem ili od antena.
Vo slu~aj prenosot na frekventniot multipleksiran signal da se
realizira so primena na frekventna modulacija, odnosot na mo}nosta na
signalot i {umot nema da bide ista vo sekoj kanal. Pri~inata leì vo
faktot {to mo}nosta na {umot e pravoproporcionalna so kvadratot na
frekvencijata. Poradi toa vo kanalite koi zafa}aat povisoki frekvencii
se dobiva poslab odnos na mo}nostite na signalot i {umot. Za podobruvawe
na odnosot na mo}nostite se koristat postapki poznati kako preemfazis i
deemfazis.
2.9. Digitalizacija na govoren signal.
Signalite koi {to pretstavuvaat funkcija od kontinuirana

promenliva se narekuvaat analogni signali, iako ova ime ne e celosno
precizno. Poznati se pove}e tipovi na analogni signali i toa:
• telefonski signal
• muzi~ki signali i govor vo radio difuzija
• klasi~en televiziski signal
• zapis na zvuk na gramofonska plo~a ili magnetna lenta i.t.n
Najgolemiot del od komunikaciskite sistemi vo minatoto (od

po~etokot na osumdesetite godini na minatiot vek) se upotrebuvani za
prenos na analogni signali. So razvojot na tehnologiite i uredite za
obrabotka i prenos na signalite kako i teoretskite soznanija, od krajot na
sedumdesetite godini na minatiot vek po~nuva pointenziven razvoj na
postapkite koi se baziraat na sosema poinakvi principi. Osnovata na
novite postapki ja so~inuva digitalizacijata na analognite signali,
obrabotkata i prenosot na digitalnite signali.
Za da moè analogniot signal da se pretvori vo digitalen, neophodna
e realizacija na tri postapki:
26
• zemawe na primeroci
• kvantizacija
• kodirawe
Mnogu ednostavno objasnuvawe za zemaweto na primeroci i

kvantizacijata moè da se dade so edna re~enica:
- Zemaweto na primeroci od signalot treba da se zema dovolno ~esto za
da moè da se prenesat i najbrzite promeni vo signalot; Amplitudata
treba da se kvantizira dovolno fino (gusto) za da korisnikot bide
zadovolen od kvalitetot, odnosno da ne ja primeti razlikata me|u
orginalniot i kvantiziraniot signal.
Kodiraweto e posebna postapka so koja dobienite vrednosti na
primerocite se zamenuvaat so nekoja oznaka (koden zbor). Vo tekot na
prenosot, kodniot zbor ja pretstavuva orginalnata vrednost na primerokot.
Zemaweto primeroci e postapka so koja analogniot signal (koja
pretstavuva funkcija so kontinuirana promenliva) se preslikuva (se
pretvora) vo niza od broevi, odnosno funkcija so diskretno vreme. Broevite
se narekuvaat primeroci. Primerocite odgovaraat na vrednostite od
analogniot signal vo momentite koi se me|usebno odvoeni so konstantna
golemina koja se ozna~uva so ' i se narekuva period na izbirawe.
Postapkata se bazira vrz teoremata za zemawe primeroci:
Sekoj analogen signal ( ) ~ij spektar * + e ograni~en na interval

od frekvencii ,, . , ednozna~no e opredelen so signalot od
primerocite:
/ ) = ( ) ∙ (/ ) … … … 0. 0
odnosno so primerocite /1 , odredeni so izrazot:
/1 = ( 1 ∙ 2 … … … 0. 3
pod uslov periodot na zemawe na primeroci da go zadovoluva uslovot:
5
2≤ … … … 0. 6
0∙.
Signalot (/ ) , so koj se vr{i zemaweto na primeroci, ima

karakteristika na periodi~nost so period 2.
Ako so "7 se ozna~i frekvencijata na zemawe na primeroci, uslovot za

vaèwe na teoremata za zemawe na primeroci moè da se napi{e vo oblik:
"7 ≥ 2 ∙ 9 … … … 2.5
27
Sistemot za zemawe na primeroci moè da se pretstavi so {emata na slika
2.15. Na slikata e prikaàn delot za zemawe primeroci koj e sostaven od
mnoìtel, kako i delot za rekonstrukcija na signalot, niskofrekventniot
filter.
Slika 2.15. Sistem za zemawe na primeroci
periodi~niot signal so koj se vr{i zemaweto na primeroci :7 e daden so

izrazot:
<
:7 = ; & − ' … … … 2.6

=>?<
kade {to & pretstavuva impuls na zemawe na primeroci. Na izlezot od

mnoìtelot se dobiva signalot koj se narekuva diskretiziran signal
ili signal od primeroci i za nego vaì:
<
=: ∙ :7 = ; : ∙& − ' … … … 2.7

=>?<
Ovoj signal i ponatamu e analogen signal. Me|utoa, ako zemaweto na

primerocite se vr{i so periodi~na niza od delta impulsi (idealno
odbirawe), dobienite vrednosti vo momentite na zemaweto na primeroci
formiraat diskreten signal:
@ =: ' … … … 2.8
Signalot se prenesuva od predavatelot, vo koj e izvr{eno

zemaweto primeroci niz soodvetniot sistem za prenos, do primenikot vo koj
se vr{i rekonstrukcijata.
Signalot na izlezot od primenikot , se dobiva od signalot so
primerocite so postapka na rekonstrukcija. Rekonstrukcijata se vr{i so
pomo{ na filter propusnik na niski frekvencii. Ako e zadovolen uslovot
od teoremata za zemawe na primeroci, a grani~nata frekvencija go
zadovoluva uslovot
9 < "B < "7 − 9 … … … 2.9
28
toga{ signalot e proporcionalen so vlezniot signal : .
Ako analizata se vr{i bez upotreba na matemati~ki izrazi,
primerocite treba da se zemaat dovolno ~esto za da ja prenesat
kompletnata informacija za promenite na signalot. Dovolno ~esto zna~i da
vo sekoja perioda od najbrzite promeni (a toa e prostoperiodi~na promena
za koja frekvencijata e najgolema i ednakva na {irinata na spektarot 9,
treba da se zemaat barem dva primeroci. Ako ovoj uslov e zadovolen za
najbrzata promena, sigurno }e bide zadovolen i za site pobavni promeni, kaj
koi periodata na promenite pogolema, pa vo tekot na edna nivna perioda }e
se zemat i pove}e od dva primeroci.
Frekvencijata na zemawe na primeroci koja e ednakva na dvojnata
maksimalna frekvencija vo spektarot na vlezniot signal se narekuva
Najkvistova frekvencija. Interesno e i tolkuvaweto po koe vo sekoja
sekunda treba da se prenesat barem po dva podatoka za sekoj od {irinata
na spektarot. Na primer za signal ~ija {irina na spektarot 9 = 4 treba
da se prenesat barem 8000 podatoci (primeroci) vo sekoja sekunda.
Teoremata za zemawe na primeroci ja dava minimalnata frekvencija
za koja e mo`na rekonstrukcija na orginalniot signal. Dobra osobina na
minimalnata frekvencija na zemawe na primeroci e vo faktot {to brojot na
zemeni primeroci e najmal, a nedostatokot e vo potrebata za idealen
niskofrekventen filter, za koj e pokaàno deka vo praksa ne moè da se
realizira. Frekvencijata na zemawe na primeroci moè da bide i pogolema
od minimalnata, Najkvistova. pri toa pomestenite komponenti od spektarot
na frekventnata oska se na pogolemo rastojanie otkolku pri odbiraweto na
primerocite pri Najkvistovata frekvencija. Pri pogolema frekvencija
polesno se realizira filter koj obezbeduva rekonstrukcija na signalot, no
brojot na primeroci vo ednica vreme e pogolem, {to bara pogolem broj
presmetki vo edinica vreme, odnosno pobrza obrabotka na signalot.
Pravilniot izbor na frekvencijata na zemawe na primeroci pretstavuva
inènerski kompromis.
2.10. Impulsno kodna modulacija (PCM)
Impulsno kodnata modulacija e postapka so koja se realizira

digitalizacija na signalot, odnosno konverzija na analogniot signal vo
digitalen oblik. So toa se dobiva povorka od simboli odnosno broevi.
Imulsno kodnata modulacija e kombinacija od trite postapki pri
diskretizacijata i toa: zemaweto primeroci, kvantizacijata i kodiraweto.
Impulsno kodniot signal vsu{nost pretstavuva povorka od simboli. Eden
vakov primer e prikaàn na dolniot del od slikata 2.16. Povorkata od
kvantizirani i kodirani primeroci ima oblik
… … 010 011 001 000 001 011 110 111 101 100 101 111 110 ….
Postojat nekolku varijanti na impulsno kodnata modulacija. Osven obi~nata
impulsno kodna modulacija, kaj koja sekoj primerok se kodira vo celina i
29
nezavisno od okolnite primeroci, postoojat u{te dve pointeresni varijanti
i toa diferencijalna impulsno kodna modulacija i delta modulacija.
Slika 2.16. Karakteristi~ni signali vo postapkata za kvantizacija
Kaj diferencijalnata impulsno kodna modulacija se upotrebuva

frekvencija na zemawe na primeroci koja e ne{to pomala od minimalnata
odredena so pomo{ na teoremata za zemawe primeroci. Posle zemaweto na
primerocite, se kvantizira i kodira razlikata od sosednite primeroci.
Brojot na kvantiziranite nivoa zna~itelno e pomal otkolku kaj obi~nata
impulsno kodna modulacija i iznesuva D = 4,8 ili 16. Na ovoj na~in,
indirektnoso koristewe na faktot da posledovatelnite primeroci od
signalot se menuvaat vo mali ~ekori se namaluva brojot na bitite potrebni
za prenos na signalot. Nedostatok na ovaa postapka e opsanosta od
natrupuvawe na gre{kite. postojat i varijanti na adaptivna diferencijalna
impulsno kodna modulacija, kaj koi se ~ekorite na kvantizirawe se
prilagoduvaat na brzianata na promena na amplitudata na signalot.
Kaj delta modulacijata se upotrebuva zna~itelno pogolema
frelvencija na zemawe primeroci vo odnos na minimalnata. Razlikata me|u
primerocite se kodira samo po eden bit, pri {to porastot se kodira na
primer so edinica, a opa|aweto na signalot so nula.
Ako impulsno kodno moduliraniot signal se nabquduva kako povorka
pravoagolni ili nekoi drugi impulsi so traewe 'E , koi prenesuvaat
digitalni informacii, moè da se re~e deka takviot signal ima teoretski
beskone~no {irok spektar. Vo praksa se usvojuva {irinata na spektarot na
impulsno kodnomoduliraniot signal da se nao|a vo granicite:
30
9= , 0.5 < < 2 … … … 2.10
'E
Konstantata zavisi od oblikot na impulsot i mora na nekoj na~in odnapred

da se definira.
2.11. Vremenski multipleks
Kaj site varijanti na prenos na signal so impulsen nositel, kako i kaj

digitalniot prenos na signali, {irinata na impulsot obi~no e zna~itelno
pomala od intervalot me|u dva impulsa odnosno periodi na odbirawe.
Vremenskiot interval me|u dva impulsa moè da se iskoristi za prenos na
drugi signali. Vakov na~in na pove}ekraten prenos se narekuva vremenski
multipleks. Skicata na istovremen prenos na tri signali e prikaàna na
slika 2.17.
Slika 2.17. Skica na vremenski multipleks so tri signali
Principielnata blok {ema na eden ednostaven sistem za realizacija

na vremenskiot multipleks e prikaàna na slika 2.18. Rotacioniot bira~ se
vrti so ednakva kru`na brzina, no vo sprotivni nasoki eden vo odnos na drug
kaj multiplekserto i demultiplekserot. Vo vremenskite intervali koi
imaat ednakvo vremetraewe bira~ite se postaveni taka da istovremeno gi
povrzuvaat vlezot i izlezot na istiot kanal. Signalot na linijata od
vrskata ima oblik koj odgovara na skicata prikaàna na slika 2.17.
Vlezniot niskofrekventen filter ima zada~a da izvr{i demodulacija na
signalot.
31
Slika 2.18. Sistem za realizacija na vremenski multipleks
Vremenskoto multipleksirawe na govornite kanali se izvr{uva na toj

na~in {to so digitalnite signali vo uredite na komunikaciskiot sostav
upravuvaat generatori na taktni impulsi. Pri najednostavniot na~in na
digitalen prenos od to~ka do to~ka, sekoja nasoka ima svoi taktni impulsi
odredeni od generatorite na taktni impulsi vo predavatelot. Taktnite
impulsi na predavatelnata strana se dobivaat so izdvojuvawe od priemniot
signal.
Vo op{t slu~aj, vremenskoto multipleksirawe na digitalnite signali
koi doa|aat od razli~ni izvorni jazli moè da bide :
• asinhrono-taktnite impusli se asinhroni, no otstapuvawata na

taktnite impulsi od nominalnata frekvencija ne smeat da bidat
pogolemi od nekoj definiran iznos ∆". Mreàta vo koja se
upotrebuvaat takov odnos na taktni impulsi se narekuva pleziohrona
mreà.
• sinhrono-site taktni impulsi se so ista frekvencija ili se
sinhroniziraat na ista frekvencija. Mreàta vo koja se upotrebuva
takov odnos na impulsi se narekuva sinhrona.
Kaj pleziohronite taktni impulsi otstapuvaweto od taktnite impulsi

e za vrednosti pomali od ∆" koja e prethodno definira. Vakvoto
otstapuvawe garantira prenos bez gre{ki. Vo postapkata za
multipleksirawe, komutacija i prenos moè da preovladuvaat razliki vo
frekvenciite na taktnite impulsi. Otstapuvawata na taktnite impusli za
vrednosti pogolemi od ∆" predizvikuvaat pojavi na gre{ki vo prenosot
odnosno doa|a do t.n prolizguvawe na bitovi odnosno povtoruvawe i
ispu{tawe na bitovi vo niza. Kako posledica na toa se javuva gubewe na
sinhronizacijata na ramkata bidej}i kodnata kombinacija za sinhronizacija
ne se javuva na o~ekuvanoto mesto vo ramkata. Ako se upotrebuva mehanizam
za za{tita od prolizguvawe, toga{ toj deluva ako razlikata me|u
frekvencijata na taktnite impulsi na signalot koi vleguvaat vo uredot za
32
multipleksirawe i frekvencijata na zaedni~kite taktni impulsi koi
vleguvaat vo uredot za multipleksirawe pomala od ∆".
Kaj sinhronite taktni impuli se vospostavuva zavisna ili vzaemna
sinhronizacija. Kaj zavisnata sinhronizacija site taktni impulsi vo
mreàta se generiraat vo eden oscilator so golema stabilnost koj se
narekuva glaven oscilator. Ostanatite oscilatori se sinhroniziraat na
frekvenciite od taktnite impulsi od glavniot oscilator. Vakvata
sinhronizacija e pogodna za mreì vo forma na yvezda. Sinhronizacijata e
ednostavna, no i nedoverliva bidej}i prestanokot na rabota na glavniot
oscilator ili gubeweto na komunikacija so nego zna~i potpolno ili delumno
gubewe na sinhronizacijata vo mreàta.
Kaj vzaemnata sinhronizacija sekoj od jazlite sodrì sopstven
oscilator. Sekoj oscilator gi distribuira svoite taktni impulsi do
ostanatite jazli. Taktnite impulsi na sekoj oscilator so pomo{ na
regulaciski proces se menuvaat dodeka ne se postigne izedna~uvawe na
sopstvenata frekvencija i ostanatite frekvencii. Toga{ site taktni
impulsi vo mreàta se sinhroni i frekvencijata im e "7 . Ova pretstavuva
doverliv na~in na sinhronizacija koj moè da se primeni vtz razli~ni
topologii. nedostatok na ovaa sinhronizacija e sloèniot proces na
regulacija i pogolemata nestabilnost na frekvencijata.
Za razlika od frekventniot multipleks, kaj vremenskiot multipleks
spektrite na site signali me|usebno se superponirani i vo frekventen
domen ne moè da se razdelat. Me|utoa vo vremenski domen so dobra
sinhronizacija na predavatelot i priemnikot se obezbeduva kvalitetno
razdvojuvawe i prenos na signalot.
2.12. Hirearhii na vremenski multipleks
Vremenskiot multipleks moè da se uredi hirearhiski. Pri toa vo

sekoj nareden stadium kaj vremenskiot multipleks se upotrebuva pati
pogolema bitska brzina. Vrz podatocite se dodavaat dopolnitelni
ramkovni biti, {to zna~i brzinata na sekoj nareden sloj od hirearhijata e
malku pogolema od vkupniot soobra}aj.Vremenskiot multipleks moè da se
uredi so upotreba na dva razli~ni vida na hirearhii i toa:
• pleziohrona digitalna hirearhija

• sinhrona digitalna hirearhija
2.12.1. Pleziohrona digitalna hirearhija
Pleziohronata digitalna hirearhija (PDH, Plesiochronicus Digital

Hirearchy) pretstavuva prviot sistem proektiran za prenos na digitalniot
govor. Ovozmoùva podobro iskoristuvawe na prenosnite kapaciteti i
povisok kvalitet na prenosot. Se upotrebuva za vremensko
multipleksirawe na govornite kanali "bit po bit" poradi zaedni~ki
33
prenos. Ovaa hirearhija ovozmoùva prenos na digitalnite signali be
razlika na na~inot na nivnoto pojavuvawe, taka da moè da se smeta za prva
mreà so integrirana usluga. Preku ista prenosna linija se prenesuvaat
govorni signali i podatoci pri {to se propi{uvaat razli~ni nivoa na
prenos, razli~ni brzini na prenos i broj na kanali po nivo. Poniskite nivoa
se nameneti za spojuvawe na korisni~kata oprema vo mreàta, dodeka
povisokite nivoa se nameneti za prenos na podatocite vo ramkite na
mreàta.
Hirearhijata za pleziohrono vremensko multipleksirawe na
digitalnite govorni signali i podatoci e definirana so preporakata ITU-t
G.702. Po~etnata brzina na prenosot e ednakva so brzinata na prenosot na
digitalniot signal i iznesuva 64 / . Multipleksiraweto e mo`nosamo
me|u sosedni nivoa. Hirearhijata vo po~etokot se razvivala vo dve nasoki.
Prvata bila vo Evropa, a vtorata nasoka se razvivala vo SAD, Kanada i
Japonija, a potoa razvojot prodolìl vo tri nasoki i toa: prvata vo Evropa,
vtorata vo SAD i Kanada, a tretata vo Japonija. Hirearhiite se razlikuvaat
vo odnos na primarnata brzina na prenos. Vo SAD, Kanada i Japonija
primarnata brzina na prenos e 1544 / , a vo Evropa primarnata brzina
na prenos e 2048 / .
Primarnata brzina na prenosot vo evropska pleziohrona hirearhija se
ozna~uva kako E1, a sodrì 30 govorni kanali i dva kanali za signalizacija
i upravuva~ki informacii ili vkupno 32 kanali. Vo ramka ~ie traewe
iznesuva 125 G se smestuvaat podatocite od site 32 kanali. Vo sekoj
vremesnki otse~ok se smestuvaat po 8 bita za sekoj kanal. Vkupniot broj na
biti po ramka iznesuva 32 ∙ 8 = 256 bita. Primarnata brzina na prenosot
iznesuva 256 ⁄125 G = 2048 / , a traeweto na sekoj bit e
125 G ⁄256 = 488 . Sekoj kanal vo ramkata zafa}a vremenski otse~ok od
488 ∙ 8 = 3.9G . Na slika 2.19. se prikaàni osnovnite elementi na
evropskata 30 kanalna ramka.
Slika 2.19. Osnovni na evropskata 30 kanalna ramka
Vtorot nivo na multipleksirawe (E2) vo evropskata pleziohrona

hirearhija se dobiva so multipleksirawe na ~etiri E1 kanali, pri {to
brzinata na prenosot iznesuva 8448 / . Vo multipleksiraniot signal se
dodavaatbit za sinhronizacija, signalizacija i za rekonstrukcija vo slu~aj
34
na gubewe na sinhronizacijata, pa zatoa i brzinata e pogolema. Tretoto nivo
na multipleksirawe (E3) se dobiva so multipleksirawe na ~etiri E2
kanali, a brzinata na prenos iznesuva 34368 / . êttvrtoto nivo na
multipleksirawe (E4) se dobiva so multipleksirawe na ~etiri E3 kanali i
ima brzina od 139 264 / . Na slika 2.20. e prikaàna sporedbata na
brzinata kaj pleziohronata hirearhija vo Evropa, SAD i Japonija.
Slika 2.20. Sporedba na brzini kaj pleziohrona hirearhija
Kako glavni nedostatoci na pleziohronata hirearhija se sloènite

postapki za pretvorawe na edna hirearhija vo druga koga se upotrebuvaat
razli~ni hirearhii. Isto taka brzinata na prenos na povisokite nivoa e za
okolu 1% pogolema od zbirot na brzinite na vleznite podatoci zaradi
dopolnitelnite upravuva~ki podatoci. Strukturata na ramkata se razlikuva
na sekoe prenosno nivo, pa zatoa multipleksiraweto i demultiplek-
siraweto e mo`no samo me|u sosedni nivoa. Dokolku se saka da se promeni
sodrìnata na multipleksot odnosno na postoe~kiot multipleks da mu se
dodade ili izdvoi kanal potrebno e da se sprovede postapka na
demultipleksirawe i povtorno multipleksirawe sledej}i ja hirearhijata
~ekor po ~ekor bez mo`nostna preskoknuvawe na nivoata. Razvojot na
pleziohronata hirearhija zavr{ila so brzina na prenos od 139 264 / .
Povisokite nivoa ne se normirani.
2.12.2. Sinhrona digitalna hirearhija
Sinhronata digitalna hirearhija (SDH, Synchronous Digital Hirearchy)

pretstavuva nova hirearhija koja ja nasledila pleziohronata hirearhija i gi
ispravila nejzinite nedostatoci. Taa ovozmoìla razvoj na novi normi,
odnosno formirawe na edna svetska norma koja moè da se upotrebuva
sekade vo svetot bez potreba za pretvoruvawe od edna norma vo druga. Pri
35
sozdavaweto na sinhronata hirearhija se primenile dostignuvawata na
pleziohronata hirearhija i se vospostavila vrska me|u postoe~kite
pleziohroni digitalni hirearhii. pri ovaa hirearhija se vr{i direktno
sinhrono multipleksirawe. So toa se ovozmoùva prenos so golemi brzini i
so toa se postignuva mnogu pokorisna upotreba na svetlovodot kako prenosen
medium. Taka na primer pri brzini od 2.5 H / svetlovodot ima kapacitet
od 30 720 govorni kanali. Isto taka pri sinhronata digitalna hirearhija se
ovozmoùva voveduvawe na {irokopojasni uslugi kako {to e prenos na
videosignal, videokonferencii i.t.n.
Prvata sinhrona opti~ka mreà (SONET, Synchronous Optical Network)
vovedena e vo 1985 godina vo SAD. Najniskoto nivo odnosno nivoto 1 imalo
brzina na prenos od 51.84 / . nare~ena e sinhronen transporten signal
od nivo 1 (STS-1). Slednoto nivo e nivo 3 so brzina na prenos od 155.52 /
. Multipleksiraweto se izveduva vo elektri~noto podra~je, a prenosot vo
opti~koto podra~je. Brzinata na prenos od 155.52 / e usvoena vo Evropa
kako prvo nivo pri sinhrona digitalna hirearhija i e nare~ena sinhronen
transporten modul od nivo 1 (STM-1). Brzinata na prenos od 51.84 / vo
sinhronata digitlna mreà ima oznaka STM-0. Vo 1988 godina SONET i
sinhronata digitalna hirearhija se povrzani vo ednistvena norma.
Kaj novata norma podatocite koi se miltipleksiraat vo STM-1 se
narekuvaat rezervoari. Pri toa se definirani 5 vidovi na rezervoari i
toa:
• C-11 so brzina od 1 544 /

• C-3 so brzina od 34 368 ili 44 736 /
• C-4 so brzina od 139 264 /
Sinhronite prenosni signali od povisokite nivoa nastanuvaat so

mnoèwe na osnovnoto nivo STS-1 so = 3,6,9,12,18,24,36,48,96,192 pri
{to se dobivaat nivoa na brzini na prenos STS-n ili STM-(N/3). Opti~kiot
signal vo SONET hirearhijata se narekuva opti~ki nositel. Eden STS-N
signal moè da bide prenesen so bilo koj opti~ki nositel.
Osnovnata ramka vo sinhronata digitalna hirearhija se prenesuva vo
vremenski interval od 125G , a frekvencijata na prenos na ramkata
iznesuva 1⁄125G = 8000 рамки/секунда. Elementarnat edinica za
multipleksirawe pretstavuva simbol so dolìna od 8 bita. Pri toa
ramkata se deli na dva dela i toa:
• distribuirano zaglavie na sekcijata (SOH, Section Overhead)

• virtuelen rezervoar (VC, Virtual Container) od nivo 4 so korisni~ki
podatoci
36
Vkupniot broj na simboli vo ramkata e 2430. Ramkata poradi polesno
prikaùvawe se pretstavuva vo forma na dvodimenzionalna matrica od 9
reda i 270 koloni. Na po~etokot od sekoja ramka se prenesuva kodnata
kombinacija koja go ozna~uva po~etokot na ramkata (F) i se upotrebuva za
sinhronizacija me|u predavatelot i primenikot.Na slika 2.21. e prikaàn
izgledot na ramkata kaj sinhronata digitalna hirearhija.
Slika 2.21. Izgled na ramka kaj sinhrona digitalna hirearhija
Kako komponenti na sistemite za sinhrona digitalna hirearhija se

javuvaat:
• termalni multiplekseri (TM) - krajni jazli koi go izveduvaat

multipleksiraweto i demultiplek-siraweto na vleznite rezervoari
na soodvetnoto nivo
• AD multipleksori (ADM) koi dodavaat ili odzemaat poedine~ni
delovi od niskite brzini na prenos od digitalniot tek pri pogolemi
brzini
• digitalni nakrsni spojnici (DXC) koi gi prespojuvaat odnosno
komutiraat odredeni virtuelni rezervoari ili nivni mnoèstva
• virtuelni rezervoari koi vo jazlite treba da se prespojat i da
ostanat nepromeneti, a vo STM se menuva samo zaglavieto.
• regeneratori koi vr{at obnovuvawe na signalot.
Na slika 2.22. e daden primer za sinhrona digitalna hirearhija.
37
Slika 2.22. Sinhrona digitalna hirearhija
2.13. Pateka vo komutaciono pole
Vo daden komutaciski sistem, postojat tri osnovni funkcionalnosti:
• komutacija
• signalizacija
• upravuvawe
Pri komutacijata se vospostavuva pateka niz komutacionoto pole za

prenos na korisni~kite informacii niz nego ( na primer, za prenos na
govorot me|u dva korisnika t.e. telefonija). No na vospostavuvaweto na
povikot mu prethodi signalizacija (primer na signalizacija se cifrite od
telefonski broj koi gi vrtime koga barame nekoj korisnik so dadeniot
telefonski broj), a signalizacijata postoi i za vremetraeweto na povikot, a
se koristi i za negovo raskinuvawe. Pri samata signalizacija isto taka se
vospostavuvaat pateki za prenos na signalnite informacii (na primer, za
cifrite od baraniot telefonski broj). Taka, moème da razlikuvame
nekolku razli~ni pateki vo komutaciskiot sistem i negovoto komutaciono
pole:
• pateka me|u korisnikot i primenikot na cifri od baranata adresa

(broj)
• pateka me|u predavatelot za signalizacija i prenosni~kiot organ
• pateka niz komutaciskoto pole za korisni~ki informacii (primer za
govor)
Pri procesot na vospostavuvawe na vrska niz komutacionoto pole,

upravuva~kite organi na komutaciskiot sistem baraat pateka po koja }e go
38
vospostavat pateto me|u dadeniot vlez i izlez od komutacionoto pole.
Pritoa razlikuvame dva razli~ni na~ina na barawe pat niz komutaciskoto
pole:
• Metod na barawe na pat od edna do druga me|uvrska (me|uvrski se

kanalite koi gi povrzuvaat sosednite stepeni vo komutaciskite
poliwa
• Metod na barawe pat od kraj do kraj.
Vo prviot metod, komutaciskoto pole bara slobodna me|uvrska me|u

sekoj par sosedni stepeni bez pritoa da vodi smetka dali nekoja od mo`nite
alternativi na me|uvrski vo slednite stepeni e zafatena od nekoja
vospostavena vrska. Na toj na~in moè da se naide na blokada vnatre vo
poleto i da se bara povtorno, i.t.n. Za da se spre~i takvata pojava se
koristi vtoriot metod na barawe pat od kraj do kraj. Toa moè da se vr{i
generalno na dva na~ina. prviot na~in e da se ispituvaat me|uvrskite i
komutaciskite to~ki vo samoto komutacisko pole se dodeka ne se najde
slobodna vrska niz poleto od kraj do kraj, koja se dodeluva toga{ na
razgleduvanita vrska. vakviot pristap ne e prakti~en koga imame golem broj
na komutacii koi se izvr{uvaat istovremeno, bidej}i moè da se slu~i
zafa}awe ili osloboduvawe na oddelni me|uvrski vo komutaciskoto pole e
preku odrùvawe na slika na zafatenost na me|uvrskite i komutaciskite
elementi vo rabotnata memorija na komutaciskiot sistem (t.n mapa vo
memorijata). Na ovoj na~in moè brzo da se procesiraat povicite i da se
bara pat niz poleto od kraj do kraj. Pritoa, barawata odat sekvencijalno
(t.e. ednopodrugo) za da ne dojde do kolizija na zafa}awe na me|uvrski me|u
razli~ni vrski. Sekako, vakvata mapa vo memorijata se aùrira pri sekoe
zafa}awe ili osloboduvawe na nekoja vrska me|u vlez i izlez od
komutaciskoto pole.
2.14. Komutaciona matrica (komutator)
Komutator t.e. komutaciska matrica e sklop sostaven od vlezovi i

izlezo so sposobnot da izvr{i komutacija me|u bilo koj vlez i bilo koj izlez
vo bilo koe vreme (nema vnatre{ni blokadi kaj komutaciska matrica).
To~kite kade {to se vr{i prespojuvaweto na daden vlez i izlez se
narekuvaat komutaciski to~ki. Vo sekoja komutaciska to~ka se nao|a
prekinuva~ (denes toj e elektronski, a vo minatoto bil elektromehani~ki)
koj vospostavuva vrska me|u dadeniot par vlez-izle ili ja osloboduva.
Zna~i, komutaciskata to~ka e lokacija vo komutacionoto pole (so prostorna
39
raspredelba) vo koja se vr{i povrzuvawe na daden vlez so daden izlez. Vo
sekoja komutaciska to~ka uma komutaciski element (tip na prekinuva~).
Na slika 2.23. se prikaàni nekolku razli~ni na~ini na prikaùvawe
na komutaciskite matrici, koi moàt ramnopravmo da se koristat.
Slika 2.23. Na~ini na prikaùvawe na komutaciski matrici
Ovie na~ini na pretstavuvawe se odnesuvaat na komutaciski matric

kade {to kanalite se prostorno raspredeleni. Me|utoa, ovoj na~in na
prikaùvawe moè da se upotrebuva i za komutatori kade [to imame
vremenska raspredelba na kanalite so soodvetni komutatori so prostorna
raspredelba na kanalite.
2.15. Ednostepeno komutaciono pole
Ednostepenite komutaciski poliwa se sostaveni od pove}e

komutaciski matrici vo eden stepen. Vo ramkite na stepenot mo`no e
povrzuvawe na vlezovi od razli~nite matrici ili povrzuvawe na izlezi od
razli~nite matrici na poleto. Ako vkupniot broj na vlezovi vo
ednostepenoto komutacisko pole e , a vkupniot broj na izlezi od poleto e
, toga{ toa se ozna~uva × . Ednostepenite komutaciski poliwa moàt
da bidat so:
• potpolna dostapnost
• ograni~ena dostapnost
Kaj ednostepenite komutaciski poliwa so potpolna dostapnost kako

{to e prikaàno na slika 2.24 se dobivaat povrzuvawa (t.n. konkatencija) na
oddelnite izlezi od site komutaciski matrici vo poleto. Taka, prviot
izlez od prvata matrica e povrzan so prviot izlez od vtorata matrica, so
prviot izlez od tretata matrica na poleto i.t.n. Istoto se povtoruva za site
vtori izlezi od matricata, za site treti izlezi i.t.n. Povrzuvaweto na
izlezite od razli~nite matrici moè da se sfati kako kuso vrzuvawe na
tie izlezi, {to zna~i istiot signal {to }e se pojavi na izlez od edna
matrica, }e se pojavi na site to~ki so koi toj e spoen. Zatoa site
40
konkatenirani me|usebe izlezi od razli~nite komutaciski matrici
pretstavuvaat eden izlez od ednostepenoto komutacisko pole.
Slika 2.24. Ednostepeno komutacisko pole so potpolna dostapnost
Ako go nabquduvame ednostepenoto komutacisko pole od slika 2.24, }e

zabeleìme deka toa ima vkupno komutaciski matrici, pri {to sekoja
matrica ima dimenzija × ( vlezovi i izlezi). Bidej}i se povrzani
me|usebe site prvi izlezi, potoa site vtori i.t.n, vkupniot broj izlezi od
ednostepenoto komutacisko pole e = , kade {to e brojot na izlezi od
edna matrica vo poleto. Vkupniot broj na vlezovi e
= ∙ … … … 2.11
Bidej}i od sekoj od vlezovite na vakvoto komutacisko pole moè da se

pristapi do sekoja od -te izlezi, stanuva zbor za ednostepeno komutacisko
pole so potpolna dostapnost.
Dokolku ne e izvr{eno povrzuvawe na soodvetnite izlezi od site
komutaciski matrici vo ednostepenoto komutaciono pole, toga{ }e imame
slu~ja koj e prikaàn na slika 2.25. Vkupniot broj na izlezi od
ednostepenoto komutacisko pole vo ovoj slu~aj e > , kade {to e brojot
na izlezi do koja moè da pristapi sekoj od vlezovite na komutaciskoto
pole. Vkupno ima = ∙ vlezovi, kade {to e brojot na komutaciski
matrici (komutatori). Bidej}i komutatorite se so dimenzii × , sekoj vlez
od sekoja matrica (komutator) moè da pristapi do vkupno izlezi. Zna~i vo
vakviot slu~aj imame ednostepeno komutacisko pole so ograni~ena
41
dostapnost, kade {to vo konkretniot primer dostapnosta na poleto e
, < . Za vakvite ednostepeni poliwa so ograni~ena dostapnost se
definira koeficient na multiplikacija ℎ preku relacijata:
∙
ℎ= … … … 2.12
kade {to
e brojot na komutaciskite matrici,
e dostpanost na poleto
e vkupniot broj izlezi od ednostepenoto komutacisko pole.
Slika 2.25. Ednostepeno komutacisko pole so ograni~ena dostapnost
Koga ednostepenoto pole e so potpolna dostapnost, toga{ = i

koeficientot na multiplikacija e ℎ = , odnosno e ednakov na brojot na
komutaciski matrici, bidej}i vo toj slu~aj se multipliciraat soodvetnite
izlezi od site matrici vo poleto. Drugiot grani~en slu~aj e koga nemame
voop{to multiplikacija na izlezite. Vo vakov slu~aj vkupniot broj izlezi
od poleto e = ∙ , pa koeficientot na multiplikacija e ℎ = ∙ ⁄ = 1,
odnosno nemame voop{to multiplikacija. Vo realnosta, koga se upotrebuva
multiplikacija, koeficientot ℎ ima vrednost 2 < ℎ < 4.
42
2.16. Pove}estepeno komutaciono pole
Klu~en faktor za voveduvawe na pove}estepeni komutaciski poliwa

e poniskata cena na ~inewe, zaradi namaluvawe na brojot na komutaciski
to~ki vo poleto pri ist broj na vlezovi i izlezi od poleto, × .
Kaj pove}e stepenite komutaciski poliwa vrskata me|u daden vlez i
izlez e ostvaruva preku pove}e komutaciski to~ki. Pritoa, vo sekoj od
stepenite od poleto se upotrebuva po edna komutaciska to~ka. Primer na
edno trostepeno komutacisko pole e daden na slika 2.26. Na dvete sliki e
prikaàno istoto komutacisko pole na dva razli~ni na~ini za prikaz.
Slika 2.26. [ema na tristepeno komutacisko pole
Vkupniot broj na vlezovi vo komutaciskoto pole se dobiva so

relacijata:
= V ∙ V … … … 2.13
kade {to V e brojot na vlezovi po matrica od prviot stepen na

komutaciskoto pole (ozna~en kako stepen W), a V e vkupniot broj na
komutatori vo prviot stepen od poleto. Analogno vkupniot broj izlezi od
komutaciskoto pole e:
= X ∙ X … … … 2.14
kade {to X e vkupniot broj matrici vo posledniot (vo primerot od slika

2.26 e tretiot) stepen od komutaciskoto pole, a X e brojot na izlezi po
matrica od posledniot (tretiot) stepen od poleto.
Vkupniot broj na komutaciski to~ki se presmetuva kako zbir od
komutaciskite to~ki od site komutatori vo site stepeni na dadenoto
43
komutacisko pole. Kaj trostepenoto pole prikaàno na slika 2.26 vkupniot
broj komutaciski to~ki e:
Y= V ∙ V ∙ V + Z ∙ Z ∙ Z + X ∙ X ∙ X … … … 2.15
kade {to V , Z i X se brojot na komutatori vo prviot, vtoriot i tretiot

stepen na komutaciskoto pole, soodvetno, dodeka V × V , Z × Z i X × X
se dimenziite na komutaciskite matrici vo prviot, vtoriot i tretiot
stepen, soodvetno.
44
3. Osnovni kombinaciski i sekvencijalni komponenti.
3.1. Prekinuva~ki mreì
Prekinuva~kite mreì se osnovni komponenti na kompjuterskite i

drugite digitalni sistemi i uredi. Prekinuva~kite mreì moè da se
pretstavata kako blok so vlezovi i izlezi kako {to e prikaàno na
slika 3.1. Na vlezot doa|aat binarni signali :[ , :\ , … , :@ , a na izlezot se
dobivaat binarni signali [ , \ , … , ] .
Slika 3.1. Prikaz na vlezovi i izlezi od prekinuva~ka mreà
Bidej}i na vlezovite i izlezite od prekinuva~kata mreà se

dobivaat binarni signali, tie moè da imaat vrednosti koi se ozna~uvaat
kako 1 i 0.
Vo prekinuva~kite mreì moè da se pojavat dva tipa na binarni
signali i toa:
• signali od potencijalen tip

• signali od impulsen tip
Ako traeweto na signalot ne e ograni~eno za nitu edna vrednost,

toga{ se veli deka signalot e od potencijalen tip. Ako traeweto na
binarniot signal e ograni~eno barem za edna vrednost, se veli deka
signalot e od impulsen tip.
Na slika 3.2. se dadeni razli~ni tipovi na binarni signali i toa:
a) signal od potencijalen tip
b) signal od impulsen tip kaj koj traeweto e ograni~eno i fiksno za
vrednost
v) signal od impulsen tip kaj koj traeweto e ograni~eno i fiksno za
vrednost 0
g) periodi~en signal od impulsen tip kaj koj traeweto e ograni~eno i
fiksno za dvete vrednosti 0 i 1.
45
Slika 3.2. Signali od potencijalen (a) i impulsen (b,v,g) tip
Kaj prekinuva~kite mreì ako vo odreden vremenski moment ^ se

promeni nekoja vrednost na vlezot, }e pomine odredeno vreme ∆ dodeka na
ne se pojavi soodvetnata promena na nekoj od izlezite. Vremeto ∆
pretstavuva docnewe na signalot vo prekinuva~kata mreà i zavisi od
nejzinite tehnolo{ki i strukturni karakteristiki. Slednata promena na
nekoja druga vrednost na vlezot kaj prekinuva~kata mreà moè da se
izvr{i vo nekoj moment ^_[ ako e zadovolen uslovot ^_[ − ^ ≥ ∆ . Vo
intervalot ^ do ^ + ∆ vo prekinuva~kata mreà se odviva preoden proces,
taka da sostojbata na izlezite od prekinuva~kata mreà ne e definirana i
ne moè da se upotrebuva. Vo intervalot ^ + ∆ do ^_[ ve}e e zavr{en
preodniot proces i sostojbata na izlezite ve}e e vospostavena i moè da se
upotrebuvaat vo bilo koj moment od soodvetniot interval. Pri
razgleduvaweto na funkciite na prekinuva~kite mreì, docneweto ∆ se
zanemaruva, pa se smeta deka so promenata na koja bilo vrednost na vlezot
istovremeno se menuva i vrednosta na nekoi od izlezite. I pokraj se
docneweto ∆ se zema vo predvid taka {to promenite na nekoj od vlezovite
se dozvoluva samo vo diskretni vremenski momenti [ , \ , … , ^ , ^_[ , …. Pri toa
vaì relacijata:
^_[ − ^ ≥ ∆ … … 3.1
Se veli deka prekinuva~kite mreì funkcioniraat vo diskretno

vreme. Vremenskiot interval me|u dva posledovatelni momenti ^ i ^_[ se
narekuva interval na takt ili takt na prekibuva~kata mreà. Goleminata
na taktot e odredena so funkcijata na prekinuva~kata mreà, i pri toa
sekoga{ mora da e zadovolena relacijata (3.1). Momentite [ , \ , … , ^ , ^_[ , ….
se narekuvaat momenti na taktot. Spored funkcijata koja ja izvr{uvaat
prekinuva~kite mreì tie se delat na:
46
• kombinacioni prekinuva~ki mreì
• sekvencijalni prekinuva~ki mreì
Kombinacionite prekinuva~ki mreì se realiziraat kako kompozicija

od logi~ki elementi. Sekvencijalnite mreì se realiziraat kako
kombinacija od logi~ki i memoriski elementi. [emata koja pokaùva kako
se povrzani logi~kite elementi vo kombinacionata prekinuva~ka mreà ili
logi~kite i memoriskite elementi vo sekvencijalnata prekinuva~ka mreà
pretstavuva strukturna {ema na prekinuva~kata mreà.
3.2. Standardni logi~ki kola
Logi~kite kola se elektronski sklopovi koi gi realiziraat osnovnite

logi~ki funkcii na Bulovata algebra. Sklopot koj ja ostvaruva logi~kata
kowukcija se narekuva I-kolo ili I-porta, a sklopot koj ja ostvaruva
logi~kata disjunkcija se narekuva ILI-kolo, odnosno ILI-porta. Logi~kata
negacija ili logi~koto komplementirawe se ostvaruva so sklop koj se
narekuva invertor. Sklopovite koi gi ostvaruvaat logi~kite funkcii
komplementirana kowukcija i komplementirana disjunkcija se narekuvaat
NI-kolo i NILI-kolo. Vleznite signali na logi~koto kolo gi pretstavuvaat
nezavisnite promenlivi na logi~kata funkcija, a izlezniot signal ja
pretstavuva zavisnata promenliva.
Bidej}i Bulovite promenlivi se binarni, odnosno moèat da poprimat
samo edna od dve mo`ni vrednosti, vrednosta na logi~ka nula, 0 ili
vrednosta na logi~ka edinica, 1 i logi~kite kola, a i signalite so koi tie
operiraat,imaat binaren karakter. Imeno, signalite koi gi reprezentiraat
logi~kite promenlivi (naj~esto se toa naponski branovi formi) raspolagaat
vo daden vremenski interval ili so edno visoko naponsko nivo, à , ili so
edno nisko naponsko nivo, `b , pri {to à > `b , a menuvawata na nivoata se
slu~uvaat isklu~itelno brzo. Pod vlijanie na kombinacijata na naponskite
nivoa na vlezovite, izlezot na edno logi~ko kolo vo daden vremenski
interval se nao|a ili vo sostojba na visoko naponsko nivo, ili vo sostojba
na nisko naponsko nivo. prefrluvaweto na logi~koto kolo od ednata vo
drugata sostojba, predizvikano so soodvetna promena na kombinacijata na
vleznite naponski nivoa, isto taka se slu~uva isklu~itelno brzo.
Pri realizacija na dadena logi~ka funkcija so logi~ki kola, pra{awe
na dogovor e koe od dvete naponski nivoa, `b i à , }e ja pretstavuva
logi~kata nula, a koe logi~kata edinica. Dogovorot koj podrazbira visoko
naponsko nivo da ja pretstavuva logi~kata edinica , a niskoto logi~kata
nula, se narekuva pozitivnalogika. Analogno na ova, dogovorot pri koj
visokoto naponsko nivo ja pretstavuva logi~kata nula, a niskoto logi~kata
edinica se narekuva negativna logika.
Vo Tabela 3.1. se dadeni simbolite i vistinitosnite tablici za
standardnite logi~ki kola.
47
Tabela 3.1 Simboli i vistinitosni tabeli za standardnite logi~ki kola
Logi~ka funkcija Simbol na logi~ko kolo Vistinitosna tablica
9 ∙9
0 0 0
I-kolo 0 1 0
1 0 0
1 1 1
9 +9
0 0 0
ILI-kolo 0 1 1
1 0 1
1 1 1
NE-kolo 0 1
1 0
9 ∙9
0 0 1
NI-kolo 0 1 1
1 0 1
1 1 0
9 +9
0 0 1
NILI-kolo 0 1 0
1 0 0
1 1 0
9 ⨁9
0 0 0
Ekskluzivno ILI-
0 1 1
kolo
1 0 1
1 1 0
9 ⨁9
Ekskluzivno NILI- 0 0 1
kolo 0 1 0
1 0 0
1 1 1
48
3.3. Polusobira~
Sumatorot pretstavuva digitalno elektronsko kolo koe ja vr{i

operacijata sobirawe na broevi. Vo mnogu kompjuterski sistemi i drug tip na
procesori, sumatorite se upotrebuvaat ne samo vo aritmeti~ko logi~kata
edinica, tuku i vo drugite delovi na procesorot, kade {to se upotrebuvaat
za presmetuvawe na adresite, vlezovite vo tabelite, zgolemuvawe ili
namaluvawe na operatorite i sli~ni operacii.
Iako sumatorite moè da se konstruiraat za razli~ni numeri~ki
prezentacii, naj~esto sumatorite operiraat so binarni broevi. Vo slu~ai
koga se upotrebuvaat dvata komplementi ili barem eden komplement za
prezentirawe na negativnite broevi, toga{ namesto sumator se konstruira
odzema~.
Polusobira~ e digitalno kolo koe sobira dve binarni cifri i 9.
Toa ima dva izleza i toa edniot izlez se upotrebuva za sumata Y , a vtoriot
izlez se upotrebuva za prenosot d . Vrednosta na sumata se presmetuva
sporet izrazot:
+ 9 = 2d + Y … … … 3.2
Najednostavniot polusobira~ koj e pretstaven na slika 3.3 se sostoi

od ekskluzivno NILI kolo za da se presmeta vrednosta Y i I kolo za
presmetuvawe na vrednosta d. So dodavawe na ILI kolo se kombiniraat
nivnite izlezi. Isto taka dva plusobira~i moè da se kombiniraat za da
napravat celosen sobira~.
Polusobira~ot sobira dva vlezni bita i generira prenos i suma, {to
pretstavuvaat izlezi od polusobira~ot. Vistinitosnata tablica na
polusobira~ot e dadena vo Tabela 3.2.
Slika 3.3. Logi~ki dijagram na polusobira~
49
Tabela 3.2. Vistinitosna tablica na polusobira~
Vlez Izlez
9 d Y
0 0 0 0
1 0 0 1
0 1 0 1
1 1 1 0
3.4. Celosen sobira~
Celosniot sobira~ pretstavuva digitalno elektronsko kolo koe

sobira binarni broevi. Pri sobiraweto na binarnite cifri koi se pomalku
zna~ajni se dobil i prenosen bit, toga{ vrz sumata na slednite cifri se
dodava i toj prenosen bit. Voobi~aeno celosnite sobira~i se izrabotuvaat
za sobirawe na tri ednobitni broevi koi voobi~aeno se ozna~uvaat kako , 9
i d^@ . Pri toa i 9 se operandi, a d^@ e prenosniot bit koj se dobil pri
prethodnoto sobirawe na pomalku zna~ajnite cifri.
Celosnite sobira~i se izrabotuvaat kako komponenti koe se sostojat
od kaskadno povrzuvawe na sumatori, i moè da sobiraat 8-bitni, 16-bitni,
32-bitni binarni broevi. Koloto proizveduva dvobiten izlez i toa
izlezniot prenosen bit i dobienata suma koi voobi~aeno se ozna~eni kako
defg i Y. Pri toa sumata moè da se prikaè kako:
+ 9 = 2defg + Y … … … 3.3
[ematskiot prikaz na ednobiten celosen sobira~ e daden na slika

3.4, a vistinistosnata tablica na celosniot sobira~ e dadena vo Tabela 3.3.
Slika 3.4. [ematski prikaz na ednobiten celosen sobira~
50
Tabela 3.3. Vistinitosna tablica na celosen sobira~
Vlez Izlez
9 d^@ defg Y
0 0 0 0 0
1 0 0 0 1
0 1 0 0 1
1 1 0 1 0
0 0 1 0 1
1 0 1 1 0
0 1 1 1 0
1 1 1 1 1
Celosniot sobira~ moè da se implementira na pove}e razli~ni

na~ini kako {to se so upotreba na tranzistorko kolo ili da se sostavi od
pove}e digitalni kola. Eden primer na celosen sobira~ koj e pretstaven na
slika 3.5. koristi kombinacija od ekskluzivni ILI kola, I kolo i ILI kolo.
Pri toa za izleznite bitovi vaàt relaciite:
Y= ⊕ 9⨁d^@ … … … 3.4
defg = ⋅ 9 + jd^@ ⋅ ⨁9 k … … … 3.5
Vo ovaa izvedba na celosniot sobira~, krajnoto ILI kolo pred

izlezot za prenosniot bit moè da se zameni so ekskluzivno ILI kolo bez
da se menuva krajnata logi~ka funkcija. Upotrebata samo na dva tipa na
logi~ki kola e isplatliva ako izrabotkata na koloto se bazira vrz upotreba
na ednostavno integralno kolo koe sodrì samo eden tip na logi~ki kola za
sekoj ~ip.
51
Slika 3.5. Logi~ki dijagram na celosen sobira~
3.5. Koder
Koderot e kombinaciona mreà koja gi pretvora simbolite od dadena

azbuka vo slogovi na dadena binarno kodirana azbuka. Koder so izlezi
@ @
moè da ima najmnogu 2 vlezovi odnosno ≤ 2 . Vo daden moment bi
trebalo da se aktivira samo eden vlez. Aktiviraweto na daden vlez
predizvikuva pojava na soodvetna izlezna kombinacija. naj~esto primenuvan
koder e "decimalen vo BCD" koderot so deset vlezovi i ~etiri izlezi. Ako
vlezovite se ozna~eni so l^ ; 0 ≤ ≤ 9, a izlezite so n, d, 9 i , toga{
negovata realizacija e kako na slika 3.6.
Slika 3.6. Funkcionalna {ema na "decimalen vo BCD koder"
52
Kako {to se gleda od slika 3.6, koderot se realizira so ILI kola.
Iako kaj koderot vo daden moment bi trebalo da se aktivira samo eden vlez,
vo digitalnite sklopovi moè da se slu~i da bidat istovremeno aktivirani
dva ili pove}e vlezovi (ako na primer, vlezovite se aktiviraat so
tastatura). Vo takov slu~aj, {emata prikaàna na slika 3.6. bi dala
pogre{en rezultat.
Vo slu~aite koga treba da se odbegnat takvite situacii, a ne se saka
mehani~ko spre~uvawe na aktiviraweto na pove}e vlezovi odedna{, se
primenuva modificirana izvedba na koder, nare~ena prioriteten koder.
Koga kaj prioritetniot koder se aktivirani pove}e vlezovi odedna{, na
eden od niv (naj~esto na onoj so najgolema teìna, odnosno najgolema
poziciona vrednost) mu se dava predimstvo i sklopot generira izlez {to
nemu mu soodvestvuva.
Osven koderi kako kombinacioni mreì postojat i konvertorite na
kodovi. Funkcijata na konvertor na kodovi e da gi pretvori slogovite na
edna binarno kodirana azbuka vo slogovi na druga binarno kodirana azbuka.
Konvertorot na kodovi e kaskada od dekoder i koder.
3.6. Dekoder
Dekoderot e kombinaciona mreà koja gi pretvora slogovite na

dadena binarno kodirana azbuka vo simbolite na dadena azbuka na toj na~in
{to pri dadena vlezna kombinacija samo na eden od izlezite se pojavuva
aktivno nivo, a za razli~ni vlezni kombinacii se aktiviraat razli~ni
izlezi.
Bidej}i so binarni vlezovi postojat najmnogu 2@ kombinacii, eden
dekoder moè da ima najmnogu 2@ izlezi. Dekoder koj go ima maksimalniot
broj izlezi se narekuva potpoln dekoder, a ako brojot na izlezi mu e pomal
od 2@ se raboti za nepotpoln dekoder.
Bidej}i vo daden moment samo eden od −te izlezi e aktiven,
potpolniot dekoder ~esto se ozna~uva kako "1 od m"-kolo, a bidej}i ima
vlezovi i izlezi se ozna~uva i kako "n/mkolo, pri {to se razbira = 2@ .
Kaj potpolniot dekoder izlezite se potpolni kowukcii od vlezovite:
op = l@?[ ∙ l@?\ … … l[ ∙ lp
o[ = l@?[ ∙ l@?\ … … l[ ∙ lp
… … … … … … … … … … … … …........(3.6)
o]?\ = l@?[ ∙ l@?\ … … l[ ∙ lp
o]?\ = l@?[ ∙ l@?\ … … l[ ∙ lp
Spored toa eden dekoder e sostaven od I-kola i invertori, ili samo

od I-kola ako odnapred se raspolaga so komplementite (no i vo toj slu~aj
dekoderot ima dvojno pove}e vlezni priklu~oci).
Mo`ni se nekolku osnovni realizacii i toa:
53
• direktna ili pravoagolna realizacija
• razgraneta ili piramidalna realizacija
• razdelena ili koordinatna realizacija
Na slika 3.7. prikaàna e funkcionalnata {ema na eden dekoder vo

direktna realizacija.
Slika 3.7. Direktna realizacija na dekoder
Od site spomenati realizacii, direktnata realizacija ima najbrz

odziv, no i najgolema kompleksnost, a razgranetata ima najbaven odziv i
najmala kompleksnost. Razdelenata realizacija nudi kompromis me|u
brzinata na odzivot i kompleksnosta.
Osven kompletnite dekoderi postojat i nepotpolni dekoderi od koi
naj~esto koristen dekoder e dekoderot koj gi pretvora binarno kodiranite
cifri (BCD) vo decimalni cifri.
3.7. Multiplekser
Multiplekserot e digitalen elektronski preklopnik so podato~ni

vlezovi i eden izlez. Vo daden moment postoi vrska samo me|u eden
podato~en vlez i izlezot, a izbiraweto na vrskata se ostvaruva so daden
adresen (ili selektira~ki) slog koj se doveduva na selekcionite vlezovi.
Zna~i, koj od podato~nite vlezovi }e bide prosleden do izlezot zavisi od
sostojbata na selekcionite vlezovi. Zatoa multiplekserot ponekoga{ se
54
narekuva i selektor na podatoci. Pri selekcioni vlezovi,
@
multiplekserot ima = 2 podato~ni vlezovi, pa ponekoga{ se ozna~uva
kako m/1 kolo.
Na slikata 3.8. e dadena funkciskata {ema na eden 8/1 multiplekser
({emata odgovara na integriranata komponenta 74LS151). Podato~nite
vlezovi se ozna~eni so np do nq , selekcionite vlezovi so d, 9 i , a izlezot
so o. Integriranata komponenta raspolaga i so komplementirana varijanta
na izlezot, r, kako i so u{te eden vlez, ozna~en so Y'st9u, za koja }e stane
zbor malku podocna.
slika 3.8. Funkcionalna {ema na 8/1-multiplekser
Funkcijata na ovoj multiplekser moè da se iskaè so:
o = r = vjd9 knp + jd9 kn[ + jd9 kn\ + jd9 knw + jd9 knx + jd9 kny
+ jd9 knz + d9 nq {jY'st9uk … … … 3.7
Promenata na selektira~kite flezovi doveduva do promena na

kanalot me|u eden od podato~nite vlezovi i zaedni~kiot izlez. Se razbira,
promenata na kanalot ne e momentalna. Funkcijata na vlezot Y'st9u e preku
nego vo pogoden moment, po naredbata za vospostavuvawe na nov kanal,
otkako taa naredba e so sigurnost izvr{ena, da ja dovede komponentata vo
ovozmoèna sostojba.
55
Vremeto na propagaciono docnewe od podato~en vlez do
komplementarniot izlez e 11 , a potro{uva~kata na mo}nost e 30 r.
Kako {to se gleda od izrazot (3.7), multiplekserot realizira
potpolna disjunkcija od potpolni kowukcii od + 1 promenlivi (ako se
zanemari strobira~kiot vlez). Od tuka, multiplekserot moè da se
iskoristi za realizacija na proizvolna logi~ka funkcija so +1
promenlivi, ako se izberat od promenlivite kako selekcioni, a edna kako
podato~na.
Konstrukcija na multiplekser so pogolem broj vlezovi se izveduva so
sprega na pogolem broj standardni integrirani komponenti.
3.8. Demultiplekser
Demultiplekserot e kombinaciona mreà so selekcioni ili adresni

vlezovi, so eden informacionen vlez i so 2@ informacioni izlezi i ima
sprotivna uloga od multiplekserot. Zna~i, vo zavisnost od adresata
prisutna na selekcionite vlezvoi vo daden moment podatokot prisuten na
informacioniot vlez }e bide prosleden do soodvetniot informacionen
izlez.
Vo integrirana tehnika obi~no se proizveduvaat komponenti koi
moàt da imaat i demultiplekserska uloga od tipot 1/2@ , i dekoderska
uloga od tipot "1 od 2@ ". Na slikata 3.9. e prikaàna funkciskata {ema na
edna tipi~na integrirana komponenta.
Koga komponentata se koristi kako "1 od 4"-dekoder( edna polovina od
komponentata), i 9 se vlezovi, op do ow se izlezi so nisko aktivno nivo, a H
ja ovozmoùva rabotata na komponentata, dokolku e na nivo na logi~ka nula.
Koga komponentata se koristi kako 1/4-demultiplekser, toga{ H ja prezema
ulogata na informacionen vlez, i 9 se selekcioni vlezovi, a op do ow se
informacioni izlezi.
slika 3.9. Funkciska {ema na tipi~en demultiplekser/dekoder
56
Vo CMOS-tehnika se proizveduvaat integrirani komponenti koi moàt
da se upotrebuvaat kako multiplekser, ili kako demultiplekser.
Elementot koj ja obvozmoùva ovaa dvojna funkcija e analogniot
bilateralen CMOS prekinuva~. Negoviot simbol e prikaàn na slikata 3.10.
slika 3.10. Simbol na analogen bilateralen CMOS prekinuva~
Elementot raspolaga so eden kontrolen vlez, ozna~en so u@ , i dva

priklu~oka, o@ i |@ , koi moàt da bidat vlez ili izlez, zavisno od toa na koj
od niv }e se priklu~i signalot, a na koj optovaruvaweto. Koga kontrolniot
vlez e postaven na logi~ka edinica, me|u o@ i |@ se formira pateka (kanal)
so niska otpornost. Koga kontrolniot vlez e postaven na logi~ka nula, me|u
o@ i |@ ne postoi kanal.
3.9. Flip-flop
Kako elementarni memoriski kola vo digitalnite sistemi se koristat

bistabilnite multivibratori izvedeni vo integrirana tehnika, a poznati
kako flip-flopovi. Sposobnosta za memorirawe so koi tie raspolagaat e
rezultat na nivnite dve stabilni sostojbi (elementarnite logi~ki kola
raspolagaat samo so edna stabilna sostojba) koi se ostvareni so me|usebnata
sprega na logi~kite elementi od koi {to toj e izgraden.
Flip-flopovite imaat komplementarni izlezi, a vo zavisnost od
logi~kata funkcija {to ja vr{at moàt da imaat eden ili pove}e funkciski
vlezovi. Funkciskite vlezovi odreduvaat (spored dadena logika) vo koja od
dvte mo`ni stabilni sostojbi }e se najde flip-flopot. Vo zavisnost od
logi~kata funkcija, flip-flopovite se delat na flip-flopovi od tipot
RS,JK,T,D i L. Stabilnata sostojba, flip-flopot moè da ja zadrì
proizvolno dolgo vreme i po ukinuvaweto na vleznata kombinacija {to ja
predizvikala, pod uslov da mu e obezbedeno neprekinato napojuvawe.
Vlezovite kaj eden flip-flop (site ili del od niv) moàt da imaat
stati~ki ili dinami~ki karakter. Vlez koj ima stati~ki karakter svoeto
vlijanie go ostvaruva so naponskoto nivo {to e primeneto na nego. Ona
57
naponsko nivo so koe stati~kiot vlez vlijae vrz sostojbata na koloto se
narekuva aktivno nivo. Vlez koj ima dinami~ki karakter svoeto vlijanie go
ostvaruva so naponskata promena {to se slu~uva na nego. Onaa naponska
promena koja vlijae vrz sostojbata na koloto se narekuva aktiven rab.
Spored toa dali funkciskite signali imaat neposredno ili posredno
vlijanie vrz momentot na promenata na sostojbata, flip-flopovite se delat
na :
• asinhroni (ili netaktirani) flip-flopovi

• sinhroni (taktirani) flip-flopovi
Kaj asinhronite flip-flopovi, funkciskite vlezovi vlijaat

neposredno odnosno odreduvaat i koja }e bide novata sostojba na flip-
flopot i koga taa }e se realizira (vo momentot koga na funkciskite
vlezovi) }e se dovede soodvetnata kombinacija na naponski nivoa).
Osven funkciskite vlezovi, sinhronite flip-flopovi raspolagaat i
so taktira~ki vlez. Kaj niv, funkciskite vlezovi vlijaat posredno odnosno
odreduvaat samo koja }e bide novata sostojba na flip-flopot, no taa se
realizira koga na taktira~kiot vlez }e se pojavi aktivnoto nivo ili
aktiven rab.
I taktira~kiot vlez moè da ima stati~ki ili dinami~ki karakter.
Flip-flopovit kaj koi taktira~kiot vlez ima stati~ki karakter se delat na
dve grupu. Vo prvata grupa spa|aat onie flip-flopovi kaj koi funkciskite
vlezovi moè da vlijaat vrz sostojbata na koloto vo tekot dodeka na
taktira~kiot vlez se nao|a aktivnoto logi~ko nivo, a vo vtorite onie kaj koi
toa ne e mo`no (ova se flip-flopovi so maste-slave konfiguracija). Kaj flip-
flopovite kaj koi taktira~kiot vlez ima dinami~ki karakter, funkciskite
vlezovi moàt da vlijaat vrz sostojbata na koloto samo vo tekot na
traeweto na soodvetniot aktiven rab. Vakvite flip-flopovi se poznati
pod imeto rabnoprefrlani flip-flopovi.
3.9.1. RS flip-flop
Elementarniot asinhronen RS flip-flop e izgraden od dve dvovlezni

NILI kola, kako {to e prikaàno na slika 3.11.
slika 3.11. Funkcionalna {ema na elementaren asinhronen RS flip-

flop
58
So povratnite vrski me|u NILI kolata se obezbeduva postoeweto na
dve stabilni sostojbi. Vo edna sostojba izlezot na koloto e vo sostojba na
logi~ka nula, } = 0, (velime deka flip-flopot e resetiran), a vo vtorata toj
e vo sostojba logi~ka edinica, } = 1 (velime deka flip-flopot e setiran).
Izlezot } se nao|a sekade vo komplementarnata sostojba na onaa na izlezot
}.
Vo koja sostojba }e se najde flip-flopot (i koga) zavisi od
funkciskite vlezovi, nare~eni s (vlez na resetiraweto) i Y (vlez za
setirawe), koi kaj ovoj flip-flop imaat stati~ki karakter. Pobudnata
kombinacija sY = 00 ne ja menuva postojanata stabilna sostojba na flip-
flopot, a pobudnata kombinacija sY = 11 ne se koristi (vo katalozite ovaa
sostojba se ozna~uva so . &. = ~ & •€), zatoa {to go vodi flip-flopot vo
nestabilna sostojba } = } = 0, so neizvesnost vo koja stabilna sostojba }e
premine koloto koga od sY = 11 vleznata kombinacija }e se promeni vo
sY = 00. Imeno, toa }e zavvisi od toa koj od vlezovite prv }e opadne, koja od
logi~kite kola ima pokratko vreme na propagaciono docnewe i kako {um
dejstvuva vo daden moment na vlezovite.
Kombinacijata sY = 10 go postavuva flip-flopot vo sostojba na
resetiranost i ovaa sostojba ostanuva takva i koga kombinacijata }e se
promeni od sY = 10 na sY = 00.
Ako vo sostojba na resetiranost se pojavi vleznata kombinacija
sY = 10 sostojbata na flip-flopot nema da se promeni. So kombinacijata
sY = 10 flip-flopot dobiva naredba da memorira nova sostojba (koja e ista
so dotoga{nata( i toj toa go pravi.
Ako pak vo sostojba na resetiranost se pojavi vleznata kombinacija
sY = 01 i potrae dovolno dolgo, flip-flopot }e se setira, odnosno }e ja
zapomni novata sostojba diktirana vo komandata (sostojbata na setiranost).
Funkcioniraweto na flip-flopt go opi{uvame so tablicata na
sostojbite dadena vo Tabela 3.4.. Taa pokaùva koja }e bide slednata
sostojba na flip-flopot }_ , ako aktuelnite sostojbi na vlezovite i
aktuelnata sostojba se s, Y i }. Slednata sostojba se vospostavuva otkako po
pojavata na vleznata kombinacija {to ja diktira taa sostojba, }e iste~e
vremeto na propagaciono docnewe na flip-flopot (ednakvo na zbirot na
vremiwata na propagacionoto docnewe na logi~kite kola). Od tuka za da
moè so sigurnost da se vospostavi sostojbata diktirana so dadena vlezna
kombinacija, taa vlezna kombinacija treba da se zadrì barem kolku {to e
vremeto na propagaciono docnewe na flip-flopot. Na slikata 3.12 e
prikaàn logi~kiot simbol na asinhroniot RS-flip-flop
59
Tabela3.4 Tablica na sostojbi na RS flip-flop
s Y }_
0 0 }
0 1 1
1 0 0
1 1 not used
Slika 3.12. Logi~ki simbol na asinhronen RS flip-flop
3.9.2. JK flip-flop
Ako kaj elementarniot RS flip-flop se obezbedi da vaì Y = •} i

s = ‚}, se dobiva JK flip-flop prikaàn na slika 3.13. Od RS flip-
flopot se razlikuva po toa {to e dozvolena i kombinacijata vo koja dvata
vleza se aktivni. Ovaa vlezna kombinacija ja komplementira dotoga{nata
sostojba na flip-flopot. Za pravilno fukcionirawe na sklopot, vremeto na
propagaciono docnewe na I-kolata mora da bide pogolemo od soodvetnoto
vreme na NILI kolata vo sostavot na RS flip-flopot. Vo Tabela 3.5. e
dadena tablicata na sostojbi na JK flip-flopot. na slika 3.14 e daden
logi~kiot simbol na JK flip-flop.
Tabela 3.5 Tablica na sostojbi na JK flip-flop

‚ • }_
0 0 }
0 1 1
1 0 0
1 1 }
60
slika 3.13. Funkciska {ema na JK slika 3.14. Logi~ki simbol na JK
flip-flop flip-flop
3.9.3. D flip-flop
Ako kaj elementarniot asinhronen RS flip-flop se obezbedi

s = Y = n, kako {to e prikaàno na slika 3.15. se dobiva D flip-flop.
Sekoe novo nivo na negoviot vlez se preslikuva (po soodvetnoto vreme na
propagaciono docnewe) na negoviot } izlez. Flip-flopot gi prosleduva
podatocite prisutni na negoviot vlez do izlezot. Vo Table 3.6. e prikaàna
tablicata na sostojbi na D flip-flopot, a na slika 3.16. e daden logi~kiot
simbol na D-flip-flopot
Tabela 3.6. Tablica na sostojbi na D flip-flop
n }_
0 0
1 1
slika 3.15. Funkciska {ema na D slika 3.16. Logi~ki simbol na D

flip-flop flip-flop
61
3.9.4. T flip-flop
Ako kaj elementarniot asinhronen RS flip-flop se obezbedi da vaì

s = '} i Y = '}, kako {to e prikaàno na slika 3.17, toga{ se dobiva T
flip-flopot. pri sekoja pojava na aktivno nivo na negoviot vlez, ovoj flip-
flop ka komplementira dotoga{nata sostojba. Vo tabelata 3.7. e dadena
tablicata na sostojbi na T flip-flopot, a na slika 3.18. e daden logi~kiot
simbol na T flip-flopot
Tabela 3.7. Tablica na sostojbi na T flip-flop
' }_
0 }
1 }
slika 3.17. Funkciska {ema na T slika 3.18. Logi~ki simbol na T

flip-flop flip-flop
3.10. Registri
Pod poimot −biten pomestuva~ki register se podrazbira sklop

sostaven od seriski povrzani flip-flopovi koi raspolagaat so zaedni~ki
takt. Vlezot vo prviot od seriskata niza flip-flopovi se narekuva seriski
vlez na registerot, a izlezot od posledniot vo seriskata vrska flip-
flopovi se narekuva seriski izlez od registerot. Informacijata prisutna
vo daden moment vo vakviot sklop se pomestuva vo nasoka od seriskiot vlez
kon seriskiot izlez za po eden bit so sekoj takten impuls. Novata sostojba
na sklopot ne zavisi samo od sostojbata na seriskiot vlez, tuku i od
prethodnata sostojba na flip-flopovite.
Za da se is~ita −bitniot slog, smesten vo registerot, ili za da se
zapi{e −biten slog vo prethodno prazen register, se potrebni periodi
na taktot. Ottuka, osnovnata funkcija na eden pomestuva~ki register e da
vr{i seriski prenos na digitalnata informacija.
62
Dokolku pri zapisot i pri is~ituvaweto se koristat razli~ni
frekvencii na taktot, pomestuva~kiot register ja vr{i funkcijata na
serisko-seriski posrednik me|u dva digitalni sklopa ili ureda.
êsto pati vo digitalnite sistemi se javuva potrebata za prenos na
podatoci od ured koj dava −bitni slogovi vo seriski format (bit po bit)
vo ured ili sklop koj e sposoben da prifati −biten slog vo paralelen
format (site bitovi ednovremeno) ili obratno, od ured koj dava izlez vo
paralelen format vo ured koj podatocite gi prima seriski. Funkcijata na
serisko-paralelen posrednik moè da ja prezeme pomestuva~kui register kaj
koj izlezite od site flip-flopovi se izvedeni kako nadvore{ni
priklu~oci na registerot, a funkcijata na paralelno-seriski posrednik
moè da ja prezeme pomestuva~ki register ~ii flip-flopovi raspolagaat so
direktni vlezovi izvedeni kako nadvore{ni priklu~oci na registerot. Na
slika 3.19 e prikaàna funkciska {ema na edna tipi~na izvedba na
integrirana komponenta koja moè kako 5-biten pomestuva~ki registar da gi
ostvari site nabrojani funkcii, no i pokraj toa, moè da raboti i kako
stacionaren registar.
slika 3.19, Pove}efunkcionalen 5-biten registar
Koga vlezot za bri{ewe dƒ e aktiven odnosno dƒ = 0, a vlezot za

ovozmoùvawe na paralelni vlezovi „u e pasiven, odnosno „u = 0, doa|a
do resetirawe na site flip-flopovi preku nivnite soodvetni direktni
vlezovi, i toa bez ogled na sostojbite na drugite vlezovi: paralelnite
vlezovi ( do u), seriskiot vlez Y… i taktira~kiot vlez d .
Koga vlezot za ovozmoùvawe na paralelnite vlezovi e aktiven
odnosno „u = 1, a vlezot za bri{ewe e pasiven, dƒ = 1, pri nisko logi~ko
nivo na taktira~kiot vlez i proizvolna sostojba na seriskiot vlez, doa|a do
setirawe na odredeni flip-flopovi na registerot vo soglasnost so
sostojbata na paralelnite vlezovi.
63
Koga vlezot za bri{ewe i vlezot za ovozmoùvawe na paralelnite
vlezovi se pasivni, paralelnite vlezovi nemaat vlijanie, a registerot
funkcionira kako pomestuva~ki registar.
Vo nekoi slu~ai na primena se bara pomestuva~kiot registar da bide
sposoben da ja menuva nasokata za pomestuvawe na podatocite. Takviot
pomestuva~ki registar se narekuva dvonaso~en registar.
slika 3.20. Dvonaso~en pomestuva~ki registar
Na slikata 3.20 e prikaàna funkciskata {ema na eden takov 4-biten

dvonaso~en pomestuva~ki registar. Kako {to se gleda, pri = 1, nasokata
na pomestuvawe }e bide od vlezot Y…† kon izlezor }w , a pri = 0, nasokata
}e bide od izlezot Y…b kon }p .
3.11. Broja~i
Pod poimot broja~ se podrazbira sklop sostaven od flip-flopovi,

koj minuva niz sekvenca od binarni sostojbi {to moè da se interpretira
kako sekvenca od broevi. Broja~ite moàt da se najdat re~isi vo sekoj vid
digitalna oprema. Se upotrebuvaat ne samo za broewe na impulsite {to gi
pobuduvaat, tuku i za delewe na frekvencija, za matemati~ki manipulacii,
za odrùvawe na redosledot na operaciite vo digitalnite sistemi i drugo.
Bidej}i flip-flopot raspolaga so dve stabilni sostojbi, broja~
sostaven od flip-flopovi moè da ima najmnogu 2@ binarni sostojbi. Ako
sekvencata na binarni sostojbi niz koi minuva broja~ot gi opfa}a site 2@
sostojbi, broja~ot go narekuvame −biten binaren broja~. Dokolku pak
sekvencata na broja~ot opfa}a samo ≤ 2@ sostojbi, se raboti za broja~ so
baza ili ~€ −broja~.
Spored na~inot na rabota, broja~ite se delat na asinhroni (ili
seriski) i sinhroni (ili paralelni). Kaj asinhronite broja~i vrskata me|u
flip-flopovite e seriska (izlez na prethoden flip-flop e vlez vo
sledniot flip-flop, a pobudnite implsi mu se doveduvaat samo na prviot
flip-flop vo nizata. Kaj sinhronite flip-flopovi pobudnite impulsi im
64
se doveduvaat paralelno na site flip-flopovi. Tipot na broja~ot ne go
uslovuva tipot na primenetite flip-flopovi-asinhronite i sinhronite
broja~i moàt da bidat sostaveni i od asinhroni i od sinhroni flip-
flopovi.
Pod vlijanie na pobudnite impulsi, −bitnite binarni broja~i
@
napreduvaat niz site 2 mo`ni sostojbi po odreden redosled. redosledot na
izminuvawe na sostojbite moè da bide proizvolen, no naj~esto (osobeno
koga broja~ot e izveden kako integrirana komponenta) se izbira da odgovara
na prirodniot −biten binaren kod.
Na slikata 3.21 e prikaàna principielnata funkciska {ema na eden
3-biten binaren asinhronen broja~. Isprekinatata linija ukaùva na toa
deka so dodavawe na u{te eden flip-flopbroja~ot moè da se pretvori vo
4-biten i.t.n., a na slikata 3.22 se dadeni branovite oblici na prikaàniot
broja~.
slika 3.21 Funkciska {ema na 3-biten asinhronen broja~
slika 3.22 Branovi oblici na 3-biten binaren broja~
65
3.12. Poluprovodni~ki memorii
Idejata za izgradba na poluprovodni~ki memorii e rodena nabrgu po

voveduvaweto na prvite poluprovodni~ki elementi vo elektronikata, no
navistina {iroka mo`nosti za realizacija na ovaa ideja se otvoreni duri so
usvojuvaweto na tehnologijata za proizvodstvo na elektronski kola so visok
stepen na integracija. Duri otkako stana mo`no edna kompletna memorija so
kapacitet od nad 1‚9 da se proivede kako integrirana komponenta so samo
nekolku desetici nadvore{ni priklu~oci, poluprovodni~kite memorii
moèa, so cenata, kapacitetot, dimenziite i osobeno so nade`nosta, da
zapo~nat da im konkuriraat na dotoga{ neprikosnovenite magnetni memorii.
Iako poluprovodni~kite memorii moàt da se klasificiraat spored
razni priznaci (primeneta tehnologija, funkcionalna namena, gradbata na
memoriskite }elii i.t.), kako osnovna moè da se zeme podelbata na
nepostojani i postojani, napravena spored postojanosta na memoriskata
sodrìna pri prekin na napojuvaweto.
Kaj nepostojanite poluprovodni~ki memorii, pri prekin na
napojuvaweto memoriskata sodrìna is~eznuva, dodeka kaj postojanite
memorii ostanuva trajno ili barem dovolno dolgo, se zapoznava.
Spored na~inot na pristap do odredena memoriska lokacija,
nepostojanite poluprovodni~ki memorii se delat na memorii so
posledovatelen pristap i na memorii so proizvolen ili direkten pristam
s .
Postojanite poluprovodni~ki memorii se odlikuvaat so proizvolen
pristap i se proizveduvaat kako reprogamabilni ot~ituva~ki memorii.
Spored na~inot na bri{ewe na memoriskata sodrìna, reprogamabilnite
ot~ituva~ki memorii moàt da se podelat na u„st (bri{ewe so
ultravioletova svetlina) i u st odnosno uu„st (bri{ewe po
elektri~en pat).
êstopati me|u postojanite poluprovodni~ki memorii se vbrojuvaat i
ot~ituva~kite memorii, st , odnosno programabilnite ot~ituva~ki
memorii, „st .
3.12.1. RAM
Pod poimot RAM memorija se podrazbira sklop koj e sostaven od

flip-flopovi. Flip-flopot kako sklop ima svojstvo da zapomni
informacija od 1 bit i da go so~uva toj bit vo memorija, se dodeka na vlezot
od flip-flopot ne dojde nov bit za pomnewe, ili pak ne se isklu~i flip-
flopot od napojuvawe (od tuka poteknuva i toa deka ne se gubat
informaciite vo RAM memorijata po isklu~uvaweto na smeta~ot).
Vo osnova ovie memorii se upotrebuvaat za privremeno ~uvawe
instrukcii, podatoci i.t.n. koi se potrebni za da se izvr{i odredena
naredba. So toa se zgolemuva brzinata na rabotewe na centralniot procesor
66
i se ovozmoùva pobrz pristap kon podatocite, koga tie se smesteni vo
memorijata, otkolku koga kon niv se pristapuva od hard diskot. Brzinata na
pristap, protokot na podatoci i brzinata na rabotewe na memoriite e
mnogukratno pogolema otkolku na hard diskot.
Slika 3.23. RAM memorija
Memoriite so slu~aen pristap (Random Access Memory-RAM)

pretstavuva hardverska komponenta na komjuterskite sistemi koja se
upotrebuva za vremeno skladirawe na podatoci. Ovaa memorija raboti na toj
na~in {to sekoga{ koga }e se startuva odredena programa ili aplikacija
procesorot }e ja otvori programata ili aplikacijata od hard diskot i }e ja
prenese vo RAM. Ova pretstavuva najednostavno objasnuvwe za funkcijata na
RAM.
So grupuirawe na nizi od 2,4,8,16,32,64 i pove}e flip-flopovi se
formiraat registri so onolkav broj na bitovi kolku {5to ima flip-
flopovi. Vo strukturata na nizite na memoriskite registri vleguva i u{te
po eden flip-flop za sekoja niza koj vo svojata memorija go so~uvuva t.n. bit
na parnost, koj zavisi od dolìnata na popolnetiot del od registarot
(informacijata) za da bide ovozmoèn ponatamo{en pristap kon
memoriskata lokacija.
RAM memorijata se deli na:

• stati~na (SRAM)-klasi~na RAM so najgolema brzina, no najmala
gustina
• RAM koja ne ja gubi sodrìnata po prestanuvaweto so napojuvawe
(NVRAM)
• dinami~na (DRAM)-koja svojata sodrìna ja pamti mnogu kratko vreme
i potrebno i e neprekinato osveùvawe (nasproti stati~kata e so
najgolema gustina, no poradi toa i so pomala brzina)
Nekoi RAM memorii imaat pove}e pristapni magistrali, za pove}e

nezavisni korisnici. Kako rezultat na toa RAM memoriite moè da se
podelat na:
67
• dvoportna RAM-RAM so dve kompletni nezavinsi porti
• video RAM-dvoportna RAM vo koja ednata magistrala nudi samo
sekvencijalen pristap
3.12.2. ROM
Edna ROM komponenta, so vlezovi i izlezi, pretvora −bitni

slogovi vo −bitni slogovi, pri {to pretvoraweto e ednozna~no. Ako
−bitnite slogovi se zamislat kako −bitni adresi, toga{ komponentata
se odnesuva kako memorija so 2@ −bitni memoriski lokacii, odnosno so
@
kapacitet od 2 × bitovi. Memoriskata sodrìna e odredena so
strukturata na koderot. Zatoa voobi~aeno e koderot da se nabquduva kako
memoriska matrica kako {to e prikaàno na slika 3.24.
slika 3.24 Koder pretstaven kako memoriska matrica
Koga koderot se nabquduva kako memoriska matrica toj raspolaga so

@
2 × = × to~ki na vkrstuvawe (na slikata ozna~eni so kvadrat~iwa)
me|u vlezovi na koderot rp , r[ , … . . r=?[ (koi se narekuvaat zborovni linii
na matricata) i izlezi od koderot np , n[ , … , n]?[ (koi se narekuvaat
podato~ni linii na matricata). Vo site to~ki na vkrstuvawe se predvideni
spre`ni elementi (diodi ili tranzistori). Nekolku razli~ni mo`nosti se
prikaàni na slika 3.25.
Memoriskata sodrìna na ROM-ot trajno se odreduva vo edna faza na
proizvodstvo na integriranata komponenta koga samo nekoi od spre`nite
elementi trajno se osposobuvaat da ja vr{at svojata funkcija i stanuvaat
spojni to~ki me|u dadena zborovna i dadena podato~na linija. Imeno, kaj
onie spre`ni elementi koi stanuvaat spojni to~ki se izveduva spojot
68
prikaàn na slika 3.25 so isprekinata linija, a kaj drugite ne. So toa trajno
se odreduva, vsu{nost, strukturata ili funkcijata na koderot.
slika 3.25 Razli~ni mo`nosti na izvedba na spre`ni elementi vo

memoriska matrica na ROM
Primenata na ROM komponentite e mnogu {iroka. Se upotrebuvaat

kako komponenti vo koi e zapi{an del od operativniot sistem, kako
generatori na alfanumeri~ki znaci, kako konvertori na kodovi, kako
matemati~ki i drugi tablici, kako broja~i i.t.n. Bidej}i nivnata memoriska
sodrìna se odreduva vo tekot na proizvodstvoto, proizvodstvoto na ROM
so dadena memoriska sodrìna e ekonomski opravdano samo ako brojot na
proizvedeni primeroci e isklu~itelno golem.
3.12.3. PROM
Za da im se ovozmoì na korisnicite odredena fleksibilnost pri

primenata, se proizveduvaat i PROM-komponenti. Ovie komponenti
raspolagaat so site spre`ni elementi vo memoriskata matrica, a
korisnikot moè da obezbedi del od niv da bidat spojni to~ki, a drugi ne.
Ova se pravi so programirawe na komponentata.
Kaj PROM-ovite postojat dva pristapa na programirawe. kaj eden vid
PROM-ovi pred programiraweto site spre`ni elementi se spojni to~ki, pa
programiraweto se sveduva na uni{tuvawe na izbranite spojni to~ki,
odnosno trajno onesposobuvawe na funkcioniraweto na izbranite spre`ni
elementi. Kaj drug vid PROM-ovi pred programiraweto nieden spreèn
element ne pretstavuva spojna to~ka, pa so programiraweto izbrani spre`ni
elementi se pretvoraat vo spojni to~ki.
Spre`nite elementi kaj prviot tip PROM-ovi moe da se pretstavat
kako na slika 3.25., so toa {to vodovite ozna~eni so isprekinata linija se
izvedeni kako osiguruva~i koi pregoruvaat ako niz niv prote~e struja so
odredena pogolema ja~ina. Programiraweto se sveduva tokmu na forsirawe
69
pogolemi strui niz izbranite spre`ni elementi i pregoruvawe na nivnite
osiguruva~ki vrski.
Kaj PROM-ovite od vtoriot tip spre`nite elementi se izvedeni kako
na slikata 3.26. pri normalni rabotni naponski nivoa na zborovnata linija,
vakviot spreèn element ne proveduva, zatoa {to spoevite 9 − u i 9 − d se
sprotivno polarizirani. Me|u r^ i n‡ ne postoi spojna to~ka. pri
programiraweto, zborovnata linija kratkotrajno se postavuva na povisoko
naponsko nivo od rabotnoto i pritoa se predizvikuva kontroliran lavinski
probiv na inverzno polariziraniot 9 − u spoj koj rezultira so trajno
zavaruvawe na bazata so emiterot. Po programiraweto, spre`niot element
ve}e ne se odnesuva kako tranzistor, tuku kako 9 − d dioda so anoda 9
povrzana na r^ i katoda d povrzana na n‡ . Po programiraweto spre`niot
element stanuva spojna to~ka, zatoa {to normalnoto rabotno naponsko nivo
na r^ propusno ja polarizira ovaa dioda.
slika 3.26. Spreèn element kaj PROM
Kako {to se gleda postapkata na programirawe zavisi od vidot na

PROM-ot i od toa za ~ij proizvod se raboti. Zatoa, taa se odviva
avtomatizirano na ured nare~en PROM-programator. Se razbira
memoriskata sodrìna na edna{ programiraniot PROM ve}e ne moè da se
promeni, odnosno PROM-ot ne moè da se preprogramira.
3.12.4. EPROM
Osnovata na spre`niot element kaj EPROM memoriite e FAMOS

tranzistorot, ~ija{to struktura e prikaàna na slika 3.27.
Kako {to se gleda, tranzistorot raspolaga so lebde~ki
polisiliciumski gejt, vkopan vo oksidot na 0,1G nad podlogata. Vo
normalni uslovi vakviot tranzistor nema formiran kanal, pa pretstavuva
niska provodnost. Ako pri programiraweto, me|u Y i n se ostvari
potencijalna razlika od okolu 50`, toga{ na soodvetniot inverzno
polariziran spoj }e se javi povr{inski lavinski efekt, pa
visokoenergetskite elektroni }e moàt da go probijat tenkiot oksiden sloj
i da ostanat zarobeni na lebde~kiot gejt po ukinuvaweto na spomenatata
70
potencijalna razlika. Prisustvoto na negativniot polne` na lebde~kiot
gejt }e indicira ˆ −kanal me|u Y i n, pa ‰ tY −ot sega }e raspolaga so
visoka provodnost.
Bri{eweto na rogramiranata }elija, odnosno povratokot vo
neprogramirana sostojba, se vr{i so izloùvawe na UV-svetlina so
odredena branova dolìna vo tekot na odreden vremenski interval. Pritoa,
energijata na fotonite im se predava na zarobenite elektroni, pa ovie
dobivaat dovolna energija da se vratat vo podlogata, a FAMOS-ot stanuva
niskoprovoden. Bri{eweto ja opfa}a celata memoriska matrica.
Se razbira za da moè da se adresira soodvetniot spreèn element,
odnosno memoriska }elija, komponentata raspolaga i so eden voobi~aen
MOSFET, kako {to e prikaàno na slika 3.28.
slika 3.28. Spreèn element na

slika 3.27. Presek na FAMOS
EPROM
3.12.5. EEPROM
FAMOS tranzistorot so FG i CG e pogoden za gradba za EEPROM

memorii, kaj koi bri{eweto se postignuva po elektri~en pat. Na slikata
3.29. e dadena FAMOS struktura pogodna za primena kaj ovie memorii.
Lebde~kiot gejt vo vnatre{nosta na strukturata navleguva podolu vo
oksidot, taka {to tamu toj e debel samo 0,06G , a vo blizina na drejnot e
izvedeno edno pomo{no ˆ_ podra~je.
slika 3.29. Presek na FAMOS za EEPROM
71
Pri bri{eweto, tipi~ni primeneti potencijali i naponi se `7 =
36`, `Š‹ = −40` i `ŒŒ = −5`. Ovie uslovi predizvikuvaat povr{inski
lavinski probiv na spojot ˆ i obezbeduvaat generiranite praznini da bidat
injektirani niz tenkiot sloj Y t\ do ‰H. So bri{eweto, spored toa, FAMOS-
ot se postavuva vo sostojba na visoka provodnost.
Pri zapi{uvaweto vo daden FAMOS toj se doveduva vo sostojba na
niska provodnost, odnosno mu se nagolemuva naponot na pragot na 10`.
naponskite uslovi se: `Š‹ = 26`, `7 = `ŒŒ = −2`. Pri ovie uslovi, ako na
drejnot od adresiraniot FAMOS se dovedeimpuls od 15` so traewe od 40 ,
predizvikaniot lavinski probiv na ˆ_ -spojot }e injektira elektroni na ‰H.
a tie }e gi neutraliziraat prazninite skladirani tamu pri bri{eweto.
Memoriskata }elija se sostoi od opi{aniot FAMOS i od eden
voobi~aen MOSFET za adresirawe. Bri{eweto ja opfa}a celata memoriska
matrica, odnosno ne e selektivno.
72
4. Upravuva~ki sklopovi i uredi
4.1. Klasifikacija na komutaciskite sistemi
Vo zavisnost od toa dali procesot na komutacija e avtomatski ili se

izveduva manuelno od strana na telefonsit opertaot, komutaciskite
sistemi gi delime na:
• manuelni, kade {to komutacijata se izveduva manuelno;

• avtomatski, kade {to komutacijata se izveduva so pomo{ na
elektromehani~ki (vo minatoto) ili elektronski sklopovi (denes).
Manuelnata komutacija datira od samite po~etoci na telefonijata, od

krajot na devetnaesetiot vek i po;etokot na dvaesetiot vek. Od po~etokot na
dvaesetiot vek komtacijata stanuva avtomatska so pojavuvaweto na
avtomatskite telefonski centrali. Vsu{nost, avtomatskata centrala e
prvata golema revolucija vo razvojot na telekomunikaciite, so koja se
ovozmoìle eden korisnik so pomo{ na telefon so koj vrti odreden broj (koj
e adresna informacija) da dobie bilo koj drug korisnik vo svetot koj e
priklu~en na nekoja telefonska centrala. Telefonskite centrali pred
pojavata na elektronskite centrali vo 1950 godina upotrebuvale ~isto
elektro-mehani~ki relejni sistemi i analogni govorni pateki. Ovie prvi
ma{ini obi~no ja upotrebuvale tehnikata ~ekor-po-~ekor. Prvata generacija
na centrali so elektronski uredi za komutacija se pojavuvaat vo 1960 godina
i ne bea celosno digitalni po svojata priroda, no go upotrebuvaa rid releto
za upravuvawe so metalnite pati{ta ili upotrebuvaa krosbar sistemi za
komutacija.
Podocne`nite elektronski komutatori upotrebuvaa digitalna
reprezentacija na elektri~nite audio signali kaj pretplatni~kite jamki so
digitalizacija na analognite signali i procesirawe na istite pri
komunikacijata me|u centralite. Vremenskiot multipleks dozvoluva{e
istovremen prenos na pove}e telefonski povici preku edinstvena parica
me|u telefonskite centrali so {to dojde do zgolemuvawe na kapacitetite
na telefonskite mreì.
So napredokot na digitalnata elektronika, vo 1960 godina
telefonskite centrali vo golema mera gi vklu~ija komponentite so
poluprovodni~kite uredi.
Pri krajot na dvaesetiot vek se namali brojot na telefonskite
centrali koi ne podrùvaa vremenski multipleks, a so toa i poimot za
elektronski komutacionen sistem pretstvauva{e samo poim za postarite
komutacioni sistemi.
I avtomatskite telefonski centrali imale svoja evolucija vo
minatiot vek, pa se razlikuvaat pove}e tipovi avtomatski telefonski
73
centrali, koi se nabrojani spored hronolo{kiot redosled na nivnoto
pojavuvawe:
• Komutaciski sistem so rotaciono dvièwe

• Korzbar
• Kvazielektronski
• Elektronski
• Opti~ki komutaciski sistem
4.2. Elektromehani~ki komutaciski sistemi
Tehnikite primeneti za realizacija na komutaciski sistemi

neposredno vlijaat na nivna organizacija, funkcionalnost, komfor i
kvalitet na uslugite kon korisnicite, funkciite na odrùvawe,
administracija i.t.n. Vo taa smisla vo zavisnost od razvojot na soodvetnata
tehnologija, postojano se usovr{uvale komutaciskite sistemi zgolemuvaj}i
gi svoite aplikativni mo`nosti.
Prvite komutaciski sistemi bile realizirani vo minatiot vek i toa
bile manuelni komutaciski sistemi. Nivnoto ime poa|a od faktot {to
komutacijata kja izveduva ~ovek (operator).
Mnogu brzo se pojavile i avtomatski komutaciski sistemi, za koi ne e
potrebno prisustvo na ~ovek za samata komutacija. prvite avtomatski
komutaciski sistemi bile realizirani so elektromehani~ki sklopovi i
poradi toa se narekuvaat elektromehani~ki komutaciski sistemi.
Komutacijata na ovie sistemi bila re{ena po princip na komutacija na kola
(odnosno kanali) i toa vrz baza na prostorna raspredelba na kanalite. Ovie
sistemi se zadràle dosta dolgo vo eksploatcaija. Duri vo {eesetite
godini, so razvojot na sistemite na baza na elektronska tehnologija,
po~nala da opa|a instalacijata na elektromehani~ki sistemi vo
telekomunikaciski mreì, za da vo po~etokot na osumdesetite godini
prakti~no sosema prestane vo pogolem broj razvieni zemji. No, seu{te vo
eksploatacija se nao|aat golem broj prethodno instalirani
elektromehani~ki sistemi koi zadovolitelno rabotat.Vo mreìte na
operatorite vo Republika Makedonija, poslednite elektromehani~ki
komutaciski sistemi bea isfrleni kon krajot na devetedesetite godini na
minatiot vek i denes imame celosno digitalni telekomunikaciski mreì.
Spored toa, elektromehani~kite komutaciski sistemi odigrale
zna~ajna uloga vo razvojot na telekomunikaciite. Zaradi toa, iako denes
zna~ajno zaostanuvaat vo pogled na eksploatacionite mo`nosti zad
sovremenite digitalni i programski upravuvani sistemi, se smeta deka e
korisno da se ima pregled na nivnite osnovni karakteristiki koi vo golem
del se preneseni i vo digitalnite sistemi.
74
Osnovni elektromehani~ki tehniki vo komutaciski sistemi se
manuelna komutacija, bira~i ~ekor po ~ekor i krozbar sistemi (ili
koordinatni sklopki).
4.3. Registersko-markersko upravuvawe vo komutaciski

sistem
Tehnikata za izveduvawe na krozbar komutaciskite sistemi se

bazirala na primenata na precizni komutaciski sklopovi, nare~eni krozbar
ili koordinativni sklopovi, nare~eni krozbra ili koordinativni sklopovi.
Razvojot i primenata na ovie komutaciski sklopovi bile posledica na
zna~ajnite nedostatoci na tehnikata bira~ ~ekor-po-~ekor.
Va`na karakteristika na krozbar komutaciskite sistemi e deka
komutaciskite pra{awa se re{avaat na principot na prostorna
raspredelba so primena na koordinativni sklopovi i deka se
decentralizirani. Od druga strana, upravuva~kite funkcii se
centralizirani i toa vo ramkite na dva osnovni tipa upravuva~ki organi,
registri oi markeri.
Krozbar komutaciskite sistemi zazemaat zna~jano mesto vo istorijata
na telekomunikaciite, bidej}i uspe{no se primenuvale pove}e desetici
godini.
Za krozbar komutaciskite sistemi specifi~no e tokmu registersko-
markerskoto upravuvawe prikaàno na slika 4.1, koe se bazira na primena
na dva tipa centralizirani upravuva~ki organi: register i marker.
Registersko-markerskoto upravuvawe e primer na indirektno upravuvawe.
Za nego e karakteristi~no toa {to adresnite i upravuvakite signali ne se
prenesuvaat preku istite komutaciski sklopovi kako govornite informacii,
tuku za taa cel se upotrebuvaat nekoi drugi pateki vo odnos na patekite na
korisni~kite poraki.
Osnovnata namena na registrite bila da ja primat adresnata poraka
(cifrite) od brojot koj e baran, za da moè da se za~uva taa informacija za
da se ostvari komutacijata vo grupnoto komutacisko pole, a i za da moè da
se preprati del od nea do sledniot komutaciski sistem preku signalizacija
dokolku toa e potrebno. taka pri vospostavuvawe na vrska, registerot treba
da ja predade adresnata poraka na marker i na drugi registri vo ist ili drug
komutaciski sistem. Pritoa registerot treba da ja prilagodi adresnata
poraka vo soodvetna signalna forma predvidena za rabota so ovie organi.
Od druga strana, osnovnata namena na markerot e da najde (vrz baza na
primena upravuva~ka poraka) sloboden pat od nekoj vlez vo komutacisko
pole do sloboden organ nanegov izlez i da upravuva so procesot na
aktivirawe na komutaciskite elementi po celata dolìna na patekata niz
komutaciskoto pole. Za izvr{uvawe na ovaa cel, markerot gi vr{i slednite
funkcii:
75
• identifikacija na patekata
• ispituvawe i aktivirawe na komutaciski elementi
slika 4.1. Registersko-markersko upravuvawe vo elektromehani~ki

komutaciski sistem
Krozbar sistemite se poslednata generacija na celosno

elektromehani~ki sistemi koi se zadràle na pazarot vo podolg vremenski
period, od 1940 godia pa se do 1990 godina.
4.4. Kvazielektronski komutaciski sistem
Pronao|aweto na tranzistorite i razvojot na elektronskite smeta~i

{eesetite i sedumdesetite godini od minatiot vek imal golemo vlijanie na
razvojot na tehnikata na komutaciskite sistemi. Neposredna posledica na
toa e voveduvaweto na programskoto upravuvawe vo komutaciskite sistemi.
So drugi zborovi se zamenile registrite i markerite vo dotoga{nite
krozbar sistemi so digitalni smeta~i t.e. procesori, a upravuva~kite
funkcii po~nale da se izveduvaat softverski. Paralelno so toa se pravele
obidi i elektromehani~kite komutaciski sklopovi da se zamenat so
eektronski sklopovi.No, vo toa vreme nemalo soodvetni tehnolo{ki
re{enija, pa moralo da se odi na kompromisno re{enie. Toa rezultiralo vo
usovr{uvawe na elektromehani~kite komutaciski komponenti (nov tip na
relea), i nivno kompletno elektronsko opkruùvawe vo upravuva~kiot del.
76
Toa zna~i deka isto kako vo prethodnite komutaciski tehniki, i kaj ovie
sistemi ostanala komutacijata na kanali so prostorna raspredelba.
Generacijata na komutaciski sistemi so vaka re{ena komutacija i
programsko upravuvawe obi~no se narekuva kvazielektronski komutaciski
sistemi.
Elektromehani~kite komutaciski elementi se baziraat na principot
so koj so elektromagnetnata pobuda se aktiviraat odreden broj na kontakti
so koi se ostvaruva funkcijata na komutacija. Kontaktite se metalni, a
kontaktnite povr{ini se izraboteni od nekoj od blagorodnite metali. Dva
osnovni tipa na ovie komponenti se minijaturni koordinatni sklopi koi
vsu{nost se usovr{ena verzija na koordinatni sklopki. Se upotrebuvale rid
relei ~ii kontakti bile hermeti~ki za{titeni.
Na slika 4.2. e prikaàna op}ta blok {ema na organizacija na
upravuva~kiot del na kvazilektronski komutaciski sistem.
slika 4.2. Op{ta {ema na organizacija na upravuvuva~kiot del vo

kvazielektronski komutaciski sistem
Eden od najpoznatite kvazielektronski sistemi koi se upotrebuvale

vo Republika Makedonija e METACONTA 10C koj bil razvien na krajot na
1960 godina. Vo telefonskata mreà vo Republika Makedonija bile
postaveni pove}e sistemi od ovoj tip vo minatiot vek. Pritoa, ovoj sistem se
primenuva na razli~ni hirearhiski nivoa na telefonski mreì i toa kako
lokalna centrala, me|umesna, kombinirana lokalna i me|umesna i tranzitna
77
telefonska centrala. Edna vakva centrala moèla da ima kapacitet za
pove}e desetici iljadi korisnici.
4.5. Tipovi i karakteristiki na rid rele
Rid releata se najmnogu upotrebuvani komponenti vo

kvazielektronskite komutaciski sistemi. Va`ni karakteristiki na rid
releto e dobar kvalitet na spojot, za{titeni kontakti, zadovoluva~ka
rabotna brzina, nade`na rabota od pove}e milioni operacii bez zamena
i.t.n. Vo zavisnost od toa kako se spojuvale kontaktite (pri aktivirana
sostojba) se razlikuvale:
• rid relei so elektri~no spojuvawe

• rid relea so magnetno spojuvawe.
Rid releto so elektri~no spojuvawe se sostoel od dve kontaktni

spojki smesteni vo stakleno cev~e koe e ispolneto so inerten gas. Okolu
edno vakvo cev~e ili pove}e od niv se nao|aat namotki na koi se doveduva
pobuda. So propu{tawe na soodvetnata struja niz ovie namotki se sozdava
magnetno pole niz kontaktnite spojki koi sozdavaat elektro-magnetno pole
koe predizvikuva da se spojat kontaktite. Po prekinuvaweto na pobudata,
poradi elasti~na konstrukcija na spojnicite tie se vra}aat vo prvobitnata
sostojba so {to se deaktiviraat kontaktite na rid releto (se osloboduva
komutaciskata to~ka). Rid releto se deaktivira so prekinuvawe na ova
strujno kolo.
Kaj rid releto so magnetno spojuvawe kontaktite se izraboteni od
magneten materijal. Elektromagnetot direktno dejstvuva vrz niv bez da ima
potreba od nekakva armatura za da gi pridviì. Postaveni vo dolga,
staklena tuba, konatktite se za{titeni od korozija, i voobi~aeno se
obvitkani so srebren materijal, koj ima mala otpornost, no e dosta otporen
na korozija. Staklenata tuba moè da sodrì i pove"e vakvi prekinuva~i.
Vakvite prekinuva~i zapo~nale da se proizveduvaat od 1930 godina. Imaj}i
vo predvid deka podvi`nite delovi se mali i lesni, vakvoto rele moè da
reagira mnogu pobrzo otkolku releata so armatura. Mehani~ki se
poednostavni i so podolg vek na traewe.
Sekoj vlez vo rid releto sodrì dve dolgi provodni ìci i dve
pokratki kontrolni ìci koi se vkrstuvaat na toa nivo. Koga impulsot
pominuva niz prese~nata to~ka, dvata kraja na releto se magnetizirani so
ist polaritet i na toj na~in se odbivaat so {to gi otvoraat site prese~ni
to~ki osven potrebnata koja i ponatamu ostanuva zatvorena. Kaj izbranata
prese~na to~ka strujata protekuva od edniot kon druigot kraj na releto i so
toa se ostvaruva kontaktot. Releto ostanuva vo vakva sostojba se dodeka
nekoja druga vrska ne se vospostavi i na toj na~in prethodnata vrska se
raskinuva.
78
4.6. Programsko upravuvawe i digitalna komutacija
Najnovite generacii komutaciski sistemi se celosno digitalni,
odnosno imaat digitalna komutacija i programsko upravuvawe. pa spored
toa, moè da se definira deka digitalen komutaciski sistem e sistem koj
vr{i digitalna komutacija i ima programsko upravuvawe. Digitalnata
komutacija moè da se definira kako komutacija na digitalni kanali koi se
dobieni so impulsno-kodna modulacija (IKM).
Imulsno kodnata modulacija rezultira vo dobivawe na 64 /
signal od analogen telefonski signal koj e smesten vo frekventen opseg od
0 − 4 . Me|utoa, vo digitalnite komutaciski poliwa ne se nosat 64 /
kanali, tuku pred da se donesat kanalite do komutaciskoto pole tie se
multipleksiraat. Vo Evropa primarnata digitalna multipleksna struktura
=Z^g
e 32-kanalna struktura koja ima 32 × 64 = 2048 / . Vo vakvite
7
multipleksni strukturi postoi vremenska raspredelba na kanalite.
Digitalniot komutaciski sistem treba da ovozmoì da se izvr{i komutacija
me|u bilo koj vremenski kanal od bilo koj vlezen multipleks so bilo koj
kanal od bilo koj izlezen multipleks.
Digitalnite komutaciski strukturi se izgradeni od sklopovi koi
ovozmoùvaat komutacija na kanali so prostorna raspredelba (prostorni
komutatori) i sklopovi koi ovozmoùvaat komutacija na nivo na vremenski
kanali (vremenski komutatori) vo vleznite i izleznite multipleksi,
soodvetno.
Koga postoi digitalna komutacija, toga{ pod prostorna digitalna
komutacija se podrazbira povrzuvawe na daden multipleks na vlez vo
komutaciskoto pole so odreden multipleks na negoviot izlez pri {to
komutacijata se vr{i me|u vremenskite kanali koi se nao|aat na isti
pozicii vo multipleksite na vlezot i na izlezot. Na primer, vremenskiot
kanal vo vremenskiot otse~ok 5 od vlezen multipleks pri digitalna
prostorna komutacija moè da bide komutiran samo so vremenski kanal vo
vremenski otse~ok 5 na bilo koj od izleznite multipleksi. Koga se vr{i
vakvata komutacija, soodvetniot vlez i izlez kuso se spojuvaat so pomo{ na
elektronski prekinuva~ vo vremetraewe na vremenski otse~ok 5 i potoa se
razdvojuvaat, povtorno se spojuvaat koga ]e dojde sledniot 5-ti vremenski
interval od multipleksnata ramka, i.t.n. se dodeka trae povikot za koj se
odnesuva navedenata komutacija (za 2 / multipleksi na vlezot i na
izlezot, vakviot proces se povtoruva na sekoi 125 G ).
Vremenskata digitalna komutacija ovozmoùva kanalot koj se nao|a vo
odreden vremenski otse~ok od vlezen multipleks da bide komutiran so
kanal koj se nao|a vo vremenski otse~ok na druga pozicija od izlezen
multipleks. Na primer, vremenskiot kanal 5 od vlezen multipleks vo
digitalno vremensko komutacisko pole moè da se komutira so vremenski
kanal 10 (moè da bide i drug kanal) od izlezen multipleks. Za da postoi
potpolna dostapnost vo edno digitalno komutacisko pole potrebno e da
79
postoi i prostorna i vremenska komutacija vo poleto, pri {to prostornata
komutacija se odnesuva na multipleksiraweto na razli~nite multipleksni
strukturi na vlezovite i izlezite od komutaciskoto pole, a vremenskata
komutacija se odnesuva na komutiraweto na vremenskite kanali koi se
nao|aat na razli~ni pozicii vo daden vlezen i daden izlezen multipleks.
Na slikata 4.3 e prikaàno digitalno komutacisko pole, kade {to ima
i prostorna i vremenska komutacija, odnosno kanal od vlezen multipleks
ВМ• vo vremenski otse~ok i moè da komutira so kanal vo vremenski
otse~ok • od izlezniot multipleks ИМ’ .
slika 4.3.Digitalno komutacisko pole so prostorna i vremenska komutacija
Primer za prostorna komutacija e prikaàn na slika 4.4 kade {to

vremenskiot kanla ne moè da ja menuva pozicijata na kanalot vo
multipleksot na izlezot (taa e istata pozicija na vremenskiot kanal vo
vlezniot multipleks). Vo primerot so digitalno prostorno pole e
prikaàna komutacija na −tiot vremenski kanal od ВМ• so −tiot
vremenski kanal od ИМ’ .
slika 4.4. Digitalno komutacisko pole so prstorna komutacija
80
Primer za digitalno vremensko komutacisko pole (poto~no
komutaciska matrica) e prikaàn na slika 4.5, kade {to vremenskiot kanal
od pozicijata vo vlezniot multiopleks se komutira so vremenskiot kanal
na pozicija • vo izlezniot multipleks.
slika 4.5. Digitalno komutacisko pole so vremenska komutacija
4.7. Digitalno prostorno komutacisko pole
Digitalnata prostorna komutacija zna~i deka od odredena pozicija na

vremenskiot kanal, od eden vlezen multipleks, da se premesti kanalot (da
se komutira) vo istiot vremenski kanal na nekoj izlezen multipleks, kako
{to e prikaàno na slika 4.4.
Digitalnoto prostorno pole se sostoi od kvadratni matrici, i na
negovite vlezovi se doveduvaat vlezni multipleksi (ВМ[ − ВМ] ), a od
izlezite se odveduvaat izlezni multipleksi (ИМ[ − ИМ] ) kako {to e
prikaàno na slika 4.6. Vo komutaciskite to~ki se nao|aat specijalni
komutaciski elementi. Toa se elektronski prekinuva~i koi se aktiviraat
samo vo traewe na vremenski kanal {to se komutira i koi ovozmoùvaat da
se premesti sodrìnata (bitite) od vremenskiot kanal po ist redosled i vo
istiot vremenski kanal na odreden izlezen multipleks. Sodrìnata na ovoj
vremenski kanal e 8 bita koja odgovara na brojot na biti so koi se kodira
eden primerok od govorniot signal pri negovata digitalizacija so
koristewe na impulsno-kodna modulacija -IKM. Digitalnata prostorna
komutacija ovozmoùva periodi~no povrzuvawe niz komutaciskite matrici,
pri {to sekoja komutacija trae kolku i vremenskiot kanal, a periodot na
povtoruvawe na toj proces e ednakov na dolìnata na ramkata na
multipleksniot signal (za 2048 / dolzinata na ramkata na
multipleksniot signal e 125G , {to e recipro~na vrednost od 8000
primeroci vo edna sekunda, odnosno 8 ). Taka, vo sekoja sekunda ]e ima po
8000 komutacii za sekoja vrska me|u kanal na vlez i kanal na izlez od
komutaciskoto pole (po kanal vo digitalna telefonska mreà se
podrazbira 64 / kanal). Toa pokaùva deka za realizacija na dgitalna
prostorna komutacija e potrebno periodi~no upravuvawe so komutaciska
matrica. Za taa cel se koristi t.n. upravuva~ka memorija.
81
slika 4.6. Digitalno prostorno komutacisko pole
Na slika 4.6 moè da se zabeleì deka na sekoj izlez na

komutaciskata matrica e dodelena posebna upravuva~ka memorija (УМ[ −
УМ] kade {to УМ e kratenka od Upravuva~ka Memorija). Toa zna~i deka edna
upravuva~ka memorija upravuva so site komutaciski elementi koi
odgovaraat za toj izlez od poleto. Vakvata kontrola se narekuva izlezna
kontrola. Upravuva~kata memorija mora da ima onolku memoriski lokacii
(registri) kolku {to ima vremenski kanali vo multipleksot (vo primerov
toa se vkupno kanali) za da moè da zapi{e soodvetna upravuva~ka
informacija za sekoj od vremenskite kanali. Adresite vo upravuva~kata
memorija se naredeni spored redosled na vremenskiot kanal (kanalot 1 e
najgore, a kanalot e najdolu). na~inot na upravuvawe so komutacijata e
sledniov: za sekoj izlez ima po edna upravuva~ka memorija so memoriski
lokacii. Ako ima 32 vremenski kanali, toga{ sekoja od upravuva~kite
memorii }e ima po 32 memoriski lokacii za smestuvawe na upravuva~kite
informacii za sekoj od vremenskite kanali na soodvetniot izlez koj go
kontrolira (velime izlez, bidej}i vo razgleduvaniov primer koj e prikaàn
na slika 4.6 kontrolata e na izlezite). Izleznata kontrola kontrolira vo
sekoj vremenskikanal so koj vlez se komutira dadeniot izlez. Analogno, pri
vlezna kontrola na komutaciskoto pole (ili matrica) edna upravuva~ka
memorija so lokacii kontrolira eden izlez, poto~no kontrolira vo sekoj
82
vremenski interval (otse~ok) so koj izlez se komutira razgleduvaniot vlez
vo prostornata komutaciska matrica.
4.8. Digitalno vremensko komutacisko pole
Digitalnata vremenska komutacija se sostoi od prenesuvawe na

sodrìnata od eden vremenski kanal vo drug vremenski kanal vo istiot
multipleks. Poradi ovoj proces vo digitalnoto vremensko pole e potrebno
da se realizira odredeno docnewe na vremenskiot kanal, za da moè
kanalot da se smesti vo vremenskiot kanal od izlezniot multipleks
razli~en od vremenskiot kanal na vlezniot multipleks.Principot na
digitalnata vremenska komutacija, se zasnova na koristewe na memorija za
docnewe na vremenski kanal.
Sli~no kako digitalnoto prostorno komutacisko pole, i kaj
digitalnoto vremensko komutacisko pole moè da ima vlezna ili izlezna
kontrola. I vo dvata slu~ai se koristi upravuva~ka memorija.
Na slika 4.7 e prikaàn vremenski komutaciski sklop so kontrola na
vlez(vlezna kontrola). Vo slu~ajot na vlezna kontrola, upravuva~kata
memorija sodrì informacija za sekoj vlezen vremenski kanal na koj izlez
da bide komutiran. Toa zna~i deka pri vlezna kontrola na T-komutatorot vo
upravuva~kata memorija ima onolku memoriski lokacii kolku {to ima
vremenski kanali vo vlezniot multipleks. Brojot na memoriski lokacii vo
kanalnata memorija pri vlezna kontrola odgovara na brojot na vremenski
kanali vo izlezniot multipleks.
slika 4.7. Komutaciski sklop so vremenska raspredelba so kontrola

na vlez
Na primer, ako e potrebno da se komutira kanalot od vlezniot

multipleks so kanalot • od izlezniot multipleks so T-komutatorot so
izlezna kontrola, toga{ vo upravuva~kata memorija na memoriska lokacija
83
}e stoi • {to zna~i da se smesti sodrìnata od −ot vremenski kanal na
vlezniot multipleks vo memoriska lokacija • od rabotanata memorija
(kanalnata memorija). Potoa, sodrìnite od memoriskite lokacii vo
rabotnata memorija se ot~ituvaat edna po edna i na toj na~in se formira
izlezniot multipleks, kade {to sodrìnata na kanalot od vlezot }e se
najde vo vremenskiot kanal • od izlezniot multipleks ({to zna~i deka bila
izvr{ena vremenska komutacija).
Na slika 4.8 e prikaàn vremenski komutator so kontrola na izlez. Vo
ovoj slu~aj, rabotnata memorija ima onolku memoriski lokacii kolku {to
ima vremenski kanali vo vlezniot multipleks. Sekoj od vremenskite kanali
se zapi{uva sledovatelno vo memoriskata lokacija na rabotnata memorija
na komutatorot. Pri kontrola ta na izlez se kontrolira preku
upravuva~kata memorija redosledot po koj se ot~ituva sodrìnata od
memoriskite lokacii vo rabotanata memorija. Toa zna~i deka upravuva~kata
memorija treba da ima onolku memoriski lokacii kolku {to ima vremenski
kanali vo izlezniot multipleks. Za da se pojavi sodrìnata na −ot kanal
od vlezniot multipleks, koj se smestuva vo −ta memoriska lokacija na
rabotanata memorija na T-komutatorot, potrebno e vo memoriskata lokacija •
na upravuva~kata memorija da stoi vrednosta , {to zna~i deka pri
formiarweto na izlezniot multipleks vo negoviot • −ti vremenski kanal }e
se ot~ita vrednosta koja e smestena na −ta lokacija vo memorijata. So toa
}e se izvr{i komutacija me|u −ot vlez i •-ot od vremenskiot komutator.
slika 4.8. Komutaciski sklop so vremenska raspredelba so kontrola

na izlez
Vakvite komutaciski matrici, prostorni komutatori i vremenski

komutatori se upotrebuvaat za gradba na pove}estepeni komutaciski
poliwa.
84
4.9. Pove}estepeni digitalni komutaciski poliwa
Kako i elektromehani~kite komutaciski sistemi, i digitalnite

komutaciski sistemi moè da se dizajniraat kako komutaciski poliwa so
pove}e stepeni. Pritoa, oddelenite stepeni moàt da bidat izgradeni ili
od prostorni ili od vremenski komutaciski matrici, no najmalku eden
stepen mora da ima so vremenski komutatori. Ova barawe proizleguva od
nemo`nosta prostornite komutatori da vr{at komutacija me|u vremenski
kanali koi se nao|aat na razli~ni pozicii vo vlezniot i izlezniot
multipleks. Od druga strana, pak e mo`no da postojat samo stepeni so
vremenski komutatori vo digitalno komutacisko pole. Stepenite izgradeni
od vremenski komutatori gi ozna~uvame so V (vremensko), dodeka stepenite
izgradeni od prostorni komutatori gi ozna~uvame so P (prostorno).
Digitalnite komutaciski poliwa vo digitalnite telefonski
centrali naj~esto se pravat kako trostepeni iako se sretnuvaat i
pove}estepeni izvedbi ( a moè da bidat i dvostepeni).
Mo`ni kombinacii na prostornite i vremenskite stepeni vo edno
digitalno pole se V-P-V, P-V-P i V-V-V.
4.9.1. Komutacisko pole V-P-V
Na slika 4.9 e prikaàno digitalno komutacisko pole so struktura V-

P-V so tri stepeni ozna~eni so , 9 i d. Na vlezot na prvit stepen od poleto
( ) se doveduvaat vlezni multipleksi ВМ[ − ВМ] , a na izlezot od
posledniot stepen (d) se nao|aat izlezni multipleksi ИМ[ − ИМ] .
slika 4.9 Digitalno komutacisko pole V-P-V
85
V-P-V poleto ima dva vremenski stepeni (prviot i tretiot) i eden
prostoren stepen (vtoriot). Vo konkretniot primer postoi izlezna, vlezna,
izlezna kontrola vo prviot, vtoriot i tretiot stepen, soodvetno. Zavisno od
kontrolata, se primenuvaat prethodno izloènite principi za digitalna
komutacija pri vlezna i pri izlezna kontrola, i za prostornite i za
vremenskite komutatori. Bidej}i postojat dva stepeni so vremenski
komutatori, na dve mesta (vo sekoj od ovie dva stepeni) moè da nastane
vremenska komutacija, odnosno da se promeni pozicijata na vremenskiot
kanal vo izlezniot multipleks vo odnos na toj {to bil vo vlezniot
multipleks na soodvetniot vremenski komutator. Komutacijata koja se
realizira vo dadeniot primer na slika 4.9 se ozna~uva kako ВМ − 2⁄12 →
ИМ − 1/45 so posredstvo na interen vremesnki kanal 132. Celata pateka od
vlezot do izlezot niz komtaciskoto pole se odreduva avtomatsko zavisno od
raspoloìvosta na odredenite me|uvrski. Vo slu~ajov, vremenskiot kanal
{to se javuva kako 132 e me|uvrska me|u prviot i vtoriot i me|u vtoriot i
tretiot stepen na komutaciskoto pole, pri {to vsu{nost se nao|a na
multipleksite vo me|uvrskite. Za da ima vremenski kanal 132, toa zna~i
deka multipleksot mora da ima najmalku 132 kanali, vo slu~ajov ne e
naglaseno so cel da ne se smeta deka sekoga{ multipleksite imaat samo po
32 vremenski kanali, tuku deka postojat i pogolemi multipleksni strukturi.
Na~inot na kontrola so upravuva~kite memorii kaj vremenskite i
prostornite komutatori se izvr{uva na na~in koj ve}e e objasnet, pa istiot
se primenuva nezavisno od tipot na komutaciskoto pole.
4.9.2. Komutacisko pole P-V-P
Na slikata 4.10 e pretstaveno digitalno komutacisko pole so

struktura P-V-P. Vo ova digitalno pole ima samo eden stepen so vremenski
komutatori, toa e vtoriot stepen. Sledstveno vremenskata komutacija,
odnosno vremenskiot kanal koj e na edna pozicija vo vlezniot multipleks da
bide komutiran so vremenski kanal koj e na druga pozicija vo nekoj izlezen
multipleks, moè da se realizira edinstveno vo vtoriot stepen. Toa e
zaradi toa {to prostornite komutatori ne moàt da vr{at vremenska
komutacija.
Vo primerot na slika 4.10 e ilustrirana komutacijata ВМ − 2⁄12 →
ИМ − 1⁄45. Za vakvata komutacija moè da bide iskoristen bilo koj
vremenski komutator od vtoriot stepen, zavisno od raspoloìvosta na
me|uvrskite vo komutaciskoto pole. Vo primerot na slika 4.10 e izbrano da
odi pateka niz komutaciskoto pole niz prviot vremenski komutator od
vtoriot stepen. No, moè da bide i drug. Bez razlika koj }e bide vremenski
komutator vo patekata niz komutaciskoto pole za razgleduvanata komutacija
vo ovoj primer, prefrluvaweto na sodrìnata od vremenski kanal 12 od
vlezniot multipleks vo vremenski kanal 45 od uzlezniot multipleks moè
edinstveno da se realizira vo vremenski komutator (ne moè vo
prostorniot komutator vo prviot ili tretiot stepen).
86
slika 4.10. Digitalno komutacisko pole P-V-P
4.9.3. Komutacisko pole V-V-V
Na slika 4.11. e prikaàno trostepeno komutacisko pole od tipot V-V-

V. Za razlika od prethodnite dva tipa, P-V-P i V-P-V, vo ovosj slu~aj
postojat samo vremenski komutatori vo poleto vo site tri stepeni.
slika 4.11 Digitalno komutacisko pole V-V-V
Za razlika od P-V-P i V-P-V, kaj V-V-V komutaciskoto pole nema

multipleksi me|u stepenite, vo me|uvrskite. Ovde po me|uvrskite me|u
vremenskite komutatori se prenesuvaat 64 / kanali, odnosno se
87
prenesuva sodrìnata od 8 bita od soodvetniot kanal t.e. od rabotanata
memorija na vremenskiot komutator, i toa se povtoruva na sekoi 125 G .
Vremeto za koe }e se prenesat tie 8 bita sekako treba da bide pokratko od
vremeto dobieno koga 125 G ]e se podelat so brojot na kanali vo eden
vlezen ili pak vo eden izlezen multipleks. na primer, ako imame 32
vremenski kanali vo vlezniot multipleks odnosno vo izlezniot multipleks,
toga{ 8-te bita od eden vremenski otse~ok od daden vremenski kanal treba
da se prenesat po me|uvrska za vreme pokratko od 125G ⁄32.
Karakteristi~no za V-V-V poliwata e toa {to pri vlezna kontrola
postoi multiplekser pred sekoj od vremenskite komutatori vo stepenot (toa
ne vaì za prviot stepen, bidej}i vo prviot stepen na sekoj vremenski
komutator se donesuva na vlez razli~en vlezen multiples). Ako kontrolata
e na izlezot vo daden stepen, toga{ na izlezot od sekoj vremenski komutator
vo toj stepen ima demultiplekser, pri {to toa ne vaì za posledniot stepen
od poleto kade {to izleguva po eden razli~en izlezen multipleks od sekoj
vremenski komutator vo toj stepen. na slika 4.11 e prikaàn primer so
izlezna kontrola kaj site tri stepeni. Mo`ni se site kombinacii na vlezna
i izlezna kontrola na stepenite ( na primer: vlezna-izlezna-vlezna, vlezna-
vlezna-vlezna i.t.n.)
4.10. Organizacija na digitalen komutaciski sistem
Pod poimot digitalen komutaciski sistem se podrazbira sistem koj vo

ramkite na komutaciskiot proces ostvaruva digitalna komutacija so
primena na programsko upravuvawe.
Digitalnite komutaciski sistemi nudat niza na tehni~ki,
eksploataciski, ekonosmki i drugi prednosti nad prethodnite re{enija kaj
elektromehani~kite i kvazielektronskite komutaciski sistemi.
Na slika 4.12 e prikaàna op{ta blok {ema na organizacija na
digitalen komutaciski sistem. Po pravilo sistemot se organizira so
modularen oblik (oddelni moduli so hardver i softver za oddelni
funkcionalnosti). N aprikaànata blok-{ema se definirani negovite
karakteristi~ni delovi:
• korisni~ki organi
• grupno komutacisko pole
• centralno upravuva~ki organi
• Organi za signalizacija i.t.
Korisni~kite organi ovozmoùvaat pristap do korisni~kata linija vo

komutaciskiot sistem. Denes se u{te prenosot na informaciite (govor,
signalizacija) me|u korisni~kiot aparat (telefonot) i komutaciskiot
sistem e vo orginalna analogna forma na signalite. Zatoa vo ovoj del od
88
sistemot se izvr{uva /n konverzija (vo nasoka od korisnik kon centarlata)
odnosno n/ konverzija (vo sprotivna naoska t.e. kon korisnikot).
slika 4.12. Op{ta blok {ema na organizacija na digitalnite

komutaciski sistem
Digitalniot korisni~ki signal od mnogu korisni~ki organi se vodat

na multiplekser, kade {to se formira multipleksen signal koj sodrì
pove}e vremenski kanali.
Digitalnite prenosni~ki vodovi (kon i od drugite centrali) direktno
se spregnati na t.n digitalen razdelnik i vo niv se doveduva odnosno
odveduva multipleksot.
Multipleksite od korisnicite i od prenosni~kite vodovi se nosat na
vlezovite vo grupnoto komutacisko pole. Vo sprotivna nasoka, izlezite od
grupnoto komutacisko pole, koi se isto taka multipleksi, se nosta na
prenosni~ki vodovi kon drugite centrali ( za pojdovni povici) ili od
korisni~kiot del ( za dojdovni povici). Ako izlezite se kon prenosni~kiot
del, toga{ prvo se demultipleksiraat multipleksite za da moè oddelnite
kanali da se upatat kon soodvetnite parici na korisnicite.
Vo ramkite na komutaciskiot sistem se komutiraat i signalizaciski
poraki. Imaj}i vo predvid deka postojat razli~ni sistemi za signalizacija,
postojat i razli~ni opcii za signalizacija. Na primer, eden tip ma
signalizacija se primenuva na korisni~kata linija me|u korisni~kiot
telefon i centralata (t.n. liniska signalizacija), drug tip na signalizacija
se primenuva me|u centralite.
89
Taka, vo eden komutaciski sistem (t.e. centrala) postojat nekolku tipa
organiza signalizacija:
• generator na tonski signali i snimeni poraki kon korisnikot (СГтс )

• organi na visokofrekventna signalizacija (СГвф )
• organi na signalizacija po zaedni~ki kanal (СГзк )
Upravuvaweto na digitalno grupno komutacisko pole se izvr{uva so

specijalizirani upravuva~ki organi. Toa se naj~esto procesori,
distribuirani procesori (za oddelni aplikacii), rabotna memorija, hard
disk, vlezno-izlezni edinici ( za magnetni lenti, CD, DVD, terminali t.e.
monitor so tastatura, i sl.), so soodvetni interfejsi za komunikacija so
ostanatite organi na komutaciskiot sistem. Grubo kaàno, upravuva~kite
organi vsu{nost se mo}ni kompjuteri (mo}ni za vremeto vo koe se sozdadeni)
koi naj~esto rabotat na netipi~en operativen sistem razvien od
proizvoditelot na komutaciskiot sistem. Тaka na primer, Ericsson ima eden
operativen sistem za centralite {to gi proizveduva, Siemens ima drug,
Alcatel tret i.t.n, pri {to tie ne se kompatibilni me|usebe nitu pak se
kompatibilni so komercijalnite opertaivni sistemi koi se upotrebuvaat od
po{irokata populacija (kako na primer: Windows, Unix i sli~no).
90

Telekomunikaciski Sklopovi I Uredi

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Telekomunikaciski Sklopovi I Uredi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

1.

Osnovni karakteristiki na telekomunikaciskite i

1.1. Voved vo telekomunikaciski i komutaciski uredi i

Telekomunikaciite pretstavuvaat oblast od ~ovekovata dejnost koja

So otkrivaweto na tranzistorot se ovozmo`uva pobrz razvoj na

Me|unarodni telefonski vrski:

1.2. Tipovi na komutacioni sistemi

Generalno postojat dva tipa na komutacioni sistemi i toa:

1.3. Istoriski razvoj na telekomunikacionite sistemi

Samata telefonija zapo~nuva vo 19-ot vek so izmisluvaweto na

Slika 1.1. Krozbar sistem za komutacija

Klu~niot element vo komutacijata i voop{to vo telekomunikaciite

1.4. Op{t model na telekomunikaciski sistem

Tradicionalno, telekomunikaciskite servisi bile povrzani so postoewe

Vo praktikata modelot na komunikaciskiot kanal ne e ednostaven

1.5. Centralizirani komutacioni sistemi

Povrzuvaweto na korisnicite vo komutacionite sistemi mo`e da se

• bez koristewe na komutaciski jazol (metod na distribucija)

Najednostaven na~in na strukturirawe na komutaciite e povrzuvaweto

Slika 1.3. Povrzuvawe bez Slika 1.4. Povrzuvawe so

1.6. Arhitektura na telefonska mre`a

Bidej}i komutacijata zapo~nala da se primenuva najprvo vo

Kaj paricite (lokalnite jamki) po koi odi edna linija od korisni~kiot

1.7. Komutaciski sistemi. Struktura na komutaciski jazol

Sistemite vo koi se vr{i procesot na komutacija se narekuvaat

Distributivniot del na komutaciskiot jazol e delot kon krajnite

Slika 1.6. Struktura na komutaciski jazol

• Pojdovna vrska: toa e vrska koja se vospostavuva koga korisnik

Slika 1.7. Tipovi na vrski vo komutaciski sistem

Sekoj komutaciski sistem ima za cel da izvr{i povrzuvawe na daden

• Komutaciski funkcii (za izvr{uvawe na procesot na komutacija)

Na slika 1.8. e prika`ana osnovnata blok {ema na komutaciski

So rabotata na komutaciskoto pole, kako i so signalizacijata

2.1. Princip na rabota na osnoven komutaciski element-releј

Releto e edna od naj~esto upotrebuvanite elektri~ni komponenti koi

Slika 2.1. Prikaz na rele a) isklu~eno, b) vklu~eno

Na slikata 2.1 e prika`ano rele so naizmeni~ni kontakti pri {to pod

• obi~ni (neutralni) relea: kotvata od `elezo e privle~ena od strana

Spored svojata funkcija releata mo`eme da gi podelime na relea za

Slika 2.2. Ozna~uvawe na kontaktite na releto

Ako e navedeno odreden par na kontakti da bide normalno otvoren toa

2.2. Karakteristiki i primena na osnovnite komutaciski

Telefonskata komutacija pretstavuva telekomunikaciski sistem koj

Slika 2.3. Prikaz na komutaciski sistem ~ekor po ~ekor

Slika 2.4. Simbol na krosbar komutator

Razvojot na kvazielektronskite komutacioni sistemi e ovozmo`eno so

Slika 2.5. Rid rele Slika 2.6. Simbol na rid rele

Kontaktite se izraboteni od magneten materijal. Elektromagnetot direktno

Solid state releto e elektronski prekinuva~ki ured koj vklu~uva ili

Slika 2.7. Solid state rele vo integrirana tehnika

Kontrolniot signal mora da bide vo sprega so kontroliranoto kolo na

2.4. Niskofrekventen prenos

Signalite koi sodr`at zna~itelna energija na niski frekvencii ne se

Isto taka prenosot na signal vo osnoven opseg mo`e da se gleda i

2.5. Dvo`i~na i ~etvro`i~na vrska

Za telefonskite razgovori neophoden e prenos na signalite vo dvete

Slika 2.9. Op{t model na vrski na golemi rastojanija

Nekoga{ za prenos na signali se upotrebuvaat i hibridni modeli za

2.6. Visokofrekventen prenos

Signalite koi se dobivaat na izlezot od predavatelot (na primer

So formulata (2.1) se definira tekot na sinusoidalnata funkcija,

• AM (amplitudna modulacija) - se menuva amplitudata na visoko-

Rezultatot na modulacijata e vo toa {to okolu nose~kiot