UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
MARIBOR












DIPLOMSKO DELO


DEJAVNOSTI RAZBREMENILNE LOGISTIKE
V TOVARNI OLJA GEA D.D.










tudentka: KATARINA PODKRINIK
Naslov: FRAJHAJM 78, MARTNO NA POHORJU
tevilka indeksa: 81571004
tudij: REDNI
Program: UNIVERZITETNI
tudijska smer: PODJETNITVO
Mentor: dr. KLAVDIJ LOGOAR, docent







martno na Pohorju, februar 2006


2
PREDGOVOR

Osnovni namen tega diplomskega dela je analizirati podroje logistike, saj trendi kaejo,
da logistika postaja vse bolj pomemben dejavnik narodnega gospodarstva in
konkurennosti podjetij. Oje pa smo se osredotoili na analizo logistinega sistema v
proizvodnem podjetju, kamor spada tudi razbremenilna logistika

Razbremenilna logistika je zelo pomemben dejavnik celotnega logistinega sistema v
proizvodnem podjetju, vendar v slovenskih podjetjih e nima ustreznega pomena oz. e ni
tako uveljavljena kot v nekaterih trno razvitih gospodarstvih. Zato smo predpostavili da
le-ta predstavlja zelo pomemben element konkurenne prednosti podjetja.

Z diplomskim delom smo izpolnili zastavljene cilje in tudi potrdili nae trditve.
Podjetje bi lahko z nekaterimi organizacijskimi spremembami doseglo bolje poslovanje.
V Tovarni olja Gea se najve rezerv za izboljavo poslovanja oziroma znianje strokov
skriva pri tehninih sredstvih, ki so e nekoliko dotrajana, prav tako pri informacijskem
sistemu, ki bi ga lahko bolje razvili in tako imeli e veji nadzor nad blagovnimi tokovi.

Z analiziranjem poslovanja Tovarne olja Gea d.d. smo ugotovili, da je njihovo sooanje s
podrojem varstva okolja zelo aktivno ter razvojno usmerjeno. Vse to dokazujejo s
sprejetimi certifikati serije ISO 14000.

Ugotovili smo, da se cilji razbremenilne logistike nanaajo na ekoloko ozaveenost, kar
pomeni zmanjevanje obremenjevanja naravnega okolja, medtem ko se ekonomski cilji
nanaajo na oblikovanje strokovno uinkovitih in servisno naravnanih blagovnih in
informacijskih tokov.













3
KAZALO VSEBINE

PREDGOVOR..................................................................................................................... 2

UVOD ................................................................................................................................... 5
1.1 Opredelitev podroja in opis problema................................................................. 5
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve............................................................................... 5
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave....................................................................... 6
1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................... 7

2 LOGISTINI PODSISTEMI V PROIZVODNEM PODJETJU........................... 8
2.1 Znailnosti logistike................................................................................................ 8
2.2 Pomen logistike ...................................................................................................... 10
2.2.1 Pomen logistike za podjetje................................................................................. 10
2.2.2 Pomen logistike za narodno gospodarstvo .......................................................... 12
2.3 Logistini podsistemi ............................................................................................. 13
2.3.1 Nabavna logistika ................................................................................................ 14
2.3.2 Notranja logistika ................................................................................................ 15
2.3.3 Distribucijska logistika........................................................................................ 15
2.3.4 Poprodajna logistika ............................................................................................ 16

3 OPREDELITEV RAZBREMENILNE LOGISTIKE............................................ 18
3.1 Razbremenilna logistika ....................................................................................... 18
3.2 Aktivnosti razbremenilne logistike ...................................................................... 18
3.3 Naloge razbremenilne logistike ............................................................................ 19
3.4 Predmet razbremenilne logistike ......................................................................... 19
3.5 Cilji razbremenilne logistike ................................................................................ 21
3.6 Zunanja oskrba v logistiki .................................................................................... 22
3.6.1 Monosti zunanjega oskrbovanja ........................................................................ 24
3.6.2 Lastne ali tuje logistine storitve......................................................................... 25
3.6.3 Logistine storitve, primerne za zunanjo oskrbo................................................. 25
3.6.4 Izbira zunanjega izvajalca ................................................................................... 26
3.7 Outsourcing v razbremenilni logistiki ................................................................. 28

4 RAZBREMENILNA LOGISTIKA IN VARSTVO OKOLJA ............................. 30
4.1 Razlogi za ekoloko vodenje podjetja.................................................................. 30
4.2 Vpliv logistike na okolje........................................................................................ 30
4.3 Ekoloki management ........................................................................................... 31
4.4 Okoljsko uinkovito poslovanje ........................................................................... 32
4.4.1 Obvladovanje zahtev in vplivov na okolje .......................................................... 32
4.5 Ekonomski instrumenti varstva okolja ............................................................... 33
4.5.1 Plaila za onesnaevanje ..................................................................................... 33
4.5.2 Subvencije ........................................................................................................... 34
4.5.3 Povrnitev izdatkov............................................................................................... 34
4.5.4 Sistem trgovanja z emisijami............................................................................... 34
4.6 Standard ISO 14001 .............................................................................................. 35
4.6.1 Koncept standarda ISO 14001............................................................................. 35

4
4.6.2 Prednosti uvedbe sistema ISO 14001.................................................................. 35
4.7 Ekoloko knjigovodstvo ........................................................................................ 35

5 PREDSTAVITEV TOVARNE OLJA GEA D.D. SLOVENSKA BISTRICA..... 37
5.1 Podjetje skozi as................................................................................................... 37
5.2 Organizacijska struktura podjetja ...................................................................... 39
5.2.1 Organiziranost skupine GEA............................................................................... 39
5.2.2 Organiziranost obvladujoega podjetja Gea d.d.................................................. 40
5.3 Opredelitev logistike v tovarni olja Gea d.d. ...................................................... 42
5.3.1 Vrste transporta v Tovarni olja Gea d.d. ............................................................. 44
5.3.2 Tehnologija izvedbe prevoza jedilnega olja ........................................................ 45
5.3.3 Proizvodnja jedilnega olja ................................................................................... 46
5.3.4 Priprava tovora na palete ..................................................................................... 47
5.3.5 Natovarjanje palet................................................................................................ 47
5.3.6 Organizacija prevoza palet in izvedba naroil blaga........................................... 49
5.4 Potek oz. dejavnosti razbremenilne logistike v podjetju.................................... 52
5.5 Vpliv razbremenilne logistike v podjetju na okolje............................................ 54
5.6 Okoljevarstveno delovanje tovarne olja Gea d.d................................................ 55

6 MONOSTI RACIONALIZACIJE NA PODROJU LOGISTIKE V
TOVARNI OLJA GEA D.D. ............................................................................................ 57
6.1 Predlogi izboljave na podroju prevoznih sredstev.......................................... 57
6.2 Predlogi izboljave na podroju manipulacijskih sredstev ............................... 58

7 SKLEP........................................................................................................................ 59

8 POVZETEK............................................................................................................... 61

LITERATURA .................................................................................................................. 62

KAZALO SLIK IN TABEL............................................................................................ 65


5
1 UVOD
1.1 Opredelitev podroja in opis problema

V zahodnih dravah morajo trno razvita podjetja skrbeti tako za logistine storitve v
nabavi, proizvodnji in prodaji blaga, kot tudi za ogromne koliine ostankov in drugega
materiala. To podroje logistinih storitev podjetja se imenuje razbremenilna logistika, kar
pa bo tudi osrednja tema tega diplomskega dela.

Razbremenilna logistika je le del oz. podsistem celotne poslovne logistike, zato smo v delu
na kratko zajeli tudi ostale logistine podsisteme. V glavnem pa smo se osredotoili
predvsem na pojem in dejavnosti razbremenilne logistike.

Ker je razbremenilna logistika zelo pomembna in je v razvitih trnih gospodarstvih e
uveljavljena storitev, jo je treba uvesti tudi v slovenska podjetja.

Jedro problema je torej ugotoviti uinkovitost in uspenost razbremenilne logistike v
slovenskem podjetju. Prav tako pa nas zanima, kako im bolj uinkovito uvesti to vrsto
logistike v podjetje, saj bo le-to, le tako lahko ostalo konkurenno na trgu. Podjetja morajo
namre pravoasno zaznati in razumeti spremembe ter uinkovito reagirati na njih, da bi
ohranile doseene trne pozicije na triu.

Ta problem, ki se nanaa na to temo, smo skuali ugotoviti in raziskati na primeru tovarne
olja Gea iz Slovenske Bistrice. Predstavili smo namre dejavnosti oz. potek razbremenilne
logistike v omenjenem podjetju, ekonomski vidik razbremenilne logistike ter
okoljevarstveno osveenost tega podjetja.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Iz diplomskega dela je jasno razviden pomen logistike za podjetje. V tovarni olja Gea ima
le-ta zelo pomembno vlogo. Proizvodov oziroma tovora ne bi bilo mogoe prepeljati do
potronikov brez doloenega manipulacijskega prostora, razlinih manipulacijskih sredstev
in v konni fazi prevoznih sredstev, s katerimi prevaamo tovor. Da vse to poteka
brezhibno, moramo imeti primerno embalao, tvoriti pakete in s pomojo paletizacije
tvoriti veje tovorne enote ter imeti na razpolago primerna prevozna sredstva za razvoz
tovora.

Prvotni namen tega diplomskega dela je analizirati podroje logistike, saj trendi kaejo, da
logistika postaja vse bolj pomemben dejavnik narodnega gospodarstva in konkurennosti
podjetij. Oje pa smo se osredotoili na analizo logistinega podsistema v proizvodnem
podjetju, kamor spada tudi razbremenilna logistika.

Navedeno tematiko pa smo podrobneje raziskali tudi z namenom, da bi ugotovili, kako
omenjeno podjetje ravna z ogromno koliino odpadkov, ki nastanejo pri proizvodnji. Velja
namre, da mora biti celotna dejavnost razbremenilne logistike v podjetju natanno

6
definirana in jasno zartana. Dosledno se morajo izvajati prav vsi potrebni predpisi o
ravnanju z odpadki ter o varstvu okolja.

Cilji naloge so naslednji:

opredeliti razbremenilno logistiko s teoretinega vidika;
prouiti potek, dejavnosti in naloge razbremenilne logistike v izbranem podjetju;
analizirati pomen razbremenilne logistike v podjetju Gea d.d. na okolje;
spoznati ekonomske vidike razbremenilne logistike;
ugotoviti harmoninost oz. konfliktnost ekonomskih in okoljevarstvenih ciljev v
navedenem podjetju.

Trditve, ki jih bomo skuali dokazati v tem diplomskem delu, so naslednje:

Uspeno podjetje, kot je Tovarna Gea d.d., se vse bolj zaveda problemov z
okoljem, kar vodi v integracijo okoljevarstvenih ciljev v sistem ciljev podjetnike
politike.To je mogoe dosei le z jasno strategijo, usmerjeno v postopke, ki
izboljujejo kakovost okolja, in nenehnim vlaganjem v posodobitve istejo
tehnologijo, ki omogoa tako znievanje strokov kot tudi bolji image podjetja.
Podjetje bi s posveanjem veje pozornosti logistiki lahko pripomoglo k
zmanjanju strokov v podjetju.
S konceptom razbremenilne logistike uresniujemo tako ekonomske cilje kot cilje
v zvezi z varstvom okolja.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Razbremenilna logistika je zelo pomemben dejavnik celotnega logistinega podsistema v
proizvodnem podjetju, vendar v slovenskih podjetjih e nima taknega pomena oz. e ni
tako uveljavljena kot v nekaterih trno razvitih gospodarstvih. Zato smo predpostavili, da
le-ta predstavlja zelo pomemben element konkurenne prednosti podjetja.

Glede na podroje opazovanja je pojem logistike zelo obseen, zato smo se v tej nalogi
omejili le na podroje mikrologistike, torej na raven proizvodnega podjetja.

Med najpomembnejimi omejitvami tega diplomskega dela je potrebno omeniti predvsem
teko dostopne informacije, ki so potrebne za podrobno preuevanje problematike, saj
nismo zaposleni v izbranem podjetju. Ker prouujemo teoretine monosti, se med
omejitvami pojavlja tudi dejstvo, da nam primanjkuje praktinih izkuenj, saj smo iskali
ustrezne reitve iz pisnih in elektronskih virov, katerih prenos v prakso je lahko zelo
oteen, saj le-ti ne upotevajo specifine problematike, ki variira od podjetja do podjetja.

Pri uporabi literature smo se omejili na najvidneja dela domaih in tujih avtorjev.


7
1.4 Predvidene metode raziskovanja

Naa raziskava je poslovna, saj gre za prouevanje dejavnosti razbremenilne logistike
podjetja.

Uporabili smo dinamino metodo ekonomske raziskave. Prouili smo namre sedanje
stanje razbremenilne logistike v podjetju in spremembe, ki se obetajo.
V okviru deskriptivnega nastopa smo uporabili naslednje metode:

metodo deskripcije za opis dejstev, procesov in ugotovitev;
metodo klasifikacije, s katero smo definirali doloene pojme;
komparativno metodo, s pomojo katere smo prili do novih predlogov;
metodo kompilacije, ki smo jo uporabili za povzemanje spoznanj, stali, sklepov
ter rezultatov drugih avtorjev.

V okviru analitinega pristopa pa smo uporabili metodo sinteze in metodo analize.


8
2 LOGISTINI PODSISTEMI V PROIZVODNEM PODJETJU
2.1 Znailnosti logistike

Izraz logistika pomeni fizini tok materiala, proizvodov ter informacij od dobavitelja
surovin prek proizvajalca in morebiti trgovca do konnega potronika gotovih proizvodov
(Poar 1976, 67).

Pojem logistika izvira iz vojake doktrine, kjer je bilo jasno, da uinkovitost vojake
organizacije ni odvisna samo od oroja, borbene sposobnosti in borbenega duha, ampak
tudi monosti prevoza streliva in hrane ter oskrbovanja z njima. Urejanje prevoza in oskrbe
z materialom, hrano in strelivom so imenovali logistika (Weele 1998, 237).

Pojem logistike se v teoriji in praksi ne uporablja vedno enotno. Od zaetka sedemdesetih
let se ta pojem edalje pogosteje uporablja v smislu obravnavanja kompleksnih nakupnih
blagovnih tokov, razvoja transporta, skladienja in pretovornih manipulacij ter fizine
blagovne distribucije. Glavne pristope pri obravnavanju logistike bi tako lahko razvrstili po
naslednjih kriterijih (Oblak 1987, 21):

glede na dejavnost: transportna logistika, skladina logistika, pedicijska
logistika, distribucijska logistika, nabavna logistika, trgovinska logistika,
intralogistika
glede na podroje uporabe: industrijska logistika, vojaka logistika, poslovna
logistika, marketinka logistika, bolnika logistika, gospodinjska logistika
glede na podroje opazovanja: megalogistika, makrologistika, mikrologistika,
metalogistika

Logistiko lahko obravnavamo z dveh vidikov (Ogorelc 1996, 2):

s podjetnikega vidika, tj. podjetnika ali poslovna logistika;
z vidika narodnega gospodarstva, tj. narodnogospodarska logistika ali tudi
makrologistika.

Poslovna logistika kot disciplina ekonomike obravnava logistine procese v okviru
podjetja. Pomeni veino vodenja vseh aktivnosti, ki pospeujejo premikanje materiala in
proizvodov od izvora do porabnika.

Funkcija poslovne logistike je usmerjena k ustvarjanju poslovnih uinkov za uporabnike
logistinih storitev. Nartno delovanje je naravnano k uresnievanju doloenega smotra na
podlagi loginega zaporedja logistinih operacij. Logistino poslovanje ima potemtakem
doloen namen in poteka v okviru posameznega poslovnega sistema, zanj in za njegove
podsisteme (Oblak 1997, 73).

Definicij poslovne logistike je ve, skupno vsem pa je, da je to proces vodenja vseh
aktivnosti, ki sluijo za premikanje surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov od
dobaviteljev, nato znotraj podjetja samega, pa do kupcev (Ivanko 2001, 5).


9
Logistiko lahko pojmujemo tudi kot samostojno vedo, ki prouuje logistine sisteme, t.j.
opisuje, razlaga in oblikuje logistine procese z vidika celotnega gospodarstva
(Ogorelc 1996, 2).

Podjetja seveda najbolj zanimajo mikrologistini sistemi. To so sistemi znotraj enega
podjetja, za katere je znailno, da so intraorganizacijski in so pravila obnaanja jasna ter
pravno precizirana. Takni logistini sistemi zajemajo podsisteme kot so: ekonomska
logistika, pravna logistika, tehnina logistika, finanna logistika, informacijska logistika,
kadrovska logistika, tehnoloka logistika, marketing logistike, management logistike itd.
Zanimivi so tudi metalogistini sistemi, ki vsebujejo ve subjektov. Le-ti so angairani v
doloenih blagovnih in informacijskih tokovih oziroma v logistinih kanalih kot so
industrijski dobavitelji blaga, veletrgovci, prevozniki, pediterji, zavarovalnice in trgovci
na drobno. Logistika pokriva oziroma prouuje mnoga podroja na razlinih ravneh
gospodarstva in se zato nujno prekriva z ostalimi poslovnimi funkcijami.

Vodenje logistike vsebuje vse materialne tokove, in sicer: tok nabavljenega materiala v
podjetje, tok v proizvodnem procesu in tok izdelkov do kupcev. Izhodino toko
predstavlja kratkoroni prodajni plan in z njim povezan plan izdelkov. Funkcija logistika
vsebuje torej kratkorono planiranje materiala, oskrbo s surovinami in drugim materialom,
notranji transport, skladienje in fizino distribucijo (Weele 1998, 238).

Sodoben nain obravnavanja logistike je celovit. Znailna je velika soodvisnost logistike z
drugimi dejavnostmi in njihovo sinergijsko dopolnjevanje (Ogorelc 1996, 8).

Za optimalno uspenost logistinega sistema v organizaciji je torej nujno povezovanje z
drugimi podroji poslovanja organizacije, in sicer (Miheli 2001, 127):

e hoe proizvodna funkcija izpolniti zahteve distribucijske logistike (napolniti
skladia, skrajati dobavni as, upotevati posebne elje kupcev), tega ne more
zadovoljivo reiti brez povezave s sodobnim sistemom nabavne logistike, ki ji
lahko pravoasno dostavi surovine in repromaterial v eleni koliini in kakovosti;

na podroju notranje logistike so problemi proizvodnje, notranjega transporta,
skladienja in manipulacij med seboj tesno povezani; v procesu proizvodnje
nastajajo zaloge polproizvodov in gotovih proizvodov; notranji transport povezuje
posamezne faze proizvodnega procesa ter manipulacije, sam pa je odvisen od
razporeditve zgradb in naprav;

proizvodnja, skladienje in transport morajo biti harmonizirani v smislu
optimalne usklajenosti, ki neposredno vpliva na zmanjanje strokov logistike in
skrajuje pretone ase proizvodnih linij;

trenjski splet je pogojen z izvajanjem logistinih dejavnosti v fazi distribucijske
logistike; osnovna funkcija v tem okviru je v optimalni dostavi prave koliine in
ustrezne kakovosti na pravo mesto.

10
2.2 Pomen logistike

Logistika kot veda, ki se ukvarja z nartovanjem, vodenjem in nadzorom nad tokovi
materiala, ljudi, energije in informacij s ciljem, da se zniajo stroki, izbolja kakovost
(hitrost, tonost, zanesljivost, itd) in varstvo okolja, postaja tako v gospodarstvu kot v
storitvenih dejavnostih zelo pomemben, e ne kljuni dejavnik konkurennosti. Logistina
veriga je tista, ki omogoa veje konkurenne prednosti in zmanjuje stroke poslovanja
(Punik 2004, 10).

Pomen logistike je v zadovoljevanju potreb organizacije po premagovanju prostorskih in
premoanju asovnih razlik med viri materiala (dobavitelji) in proizvodnim podsistemom
organizacije, od tod pa do toke elene dostave proizvodov (Miheli 2001, 117).

V procesu globalizacije industrije in trgovine ter zaradi potreb konkurennosti so logistine
zahteve vedno veje. Tako mora biti logistika (ITL 2000, 25-26):

orodje za obvladovanje oskrbovalnih verig,
zanesljiva, tona in hitra,
varna in strokovno sprejemljiva,
izjemno odzivna,
omogoati mora oskrbo po sistemu just-in-time,
vsebovati sisteme za informacijsko spremljanje in sledenje poiljk,
temeljiti na elektronskem poslovanju celovitih informacijskih sistemov.

Logistika se neprestano spopada z novimi izzivi ter se spreminja hitreje kot kdajkoli prej.
Najveji pomen pri tem gre pripisati vse napredneji tehnologiji. Ta se kae (npr.) v
gibanju materiala npr. elektronska identifikacija paketov, satelitsko sledenje kamionov in
sistem avtomatskega vodenja. Najveji vpliv pa je priel s komunikacijami
(Waters 2003, 30).

2.2.1 Pomen logistike za podjetje
Dolgo asa se je logistiki pripisoval le pomen instrumenta racionalizacije. Glede na to, se
je od logistike kot servisne funkcije priakovalo, da bo izpolnjevala predpisane naloge z
minimalnimi stroki. V tem smislu opravlja nabavna logistika oskrbni servis, distribucijska
logistika pa dobavni servis. Najizraziteja formulacija tega razumevanja je naelo 5P, po
katerem morajo logistini koncepti poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem asu,
v pravilni koliini in pravilni kakovosti, na pravem mestu in z minimalnimi stroki. Taka
definicija prisoja isto podporno funkcijo v trenutnih okvirih. (Logoar 2004a, 36).

Pritisk na stroke zaradi vse veje konkurence in znievanja cen zahteva v zadnjem asu od
naih podjetij razlinih bran, da razmiljajo o organizacijskih izboljavah na vseh
podrojih poslovanja. Praksa v tujih podjetjih nam kae, da so najveje monosti za
izboljave in s tem znievanje strokov prav na logistinem podroju (ITL 1998, 21).


11
Podjetja stojijo pred vpraanjem, kako organizirati podjetje, da bi dvignili uinkovitost,
kako dosei sinergijske uinke in s tem zniati stroke. Nalogo koordinatorja zaradi svoje
povezujoe vloge v podjetju lahko prevzame logistika. Logistika je namre povezovalno
podroje materialnega in informacijskega toka in ima zato odloujoo vlogo v
organizacijski strukturi podjetja. Logistika prevzema doloene naloge na nabavnem
podroju, v proizvodnji, na prodajnem podroju, v distribuciji itd. Tako logistika
soodloa o uspehu ali neuspehu celotnega podjetja (ibid., 21).

Logistika postaja enakovreden dejavnik pri nakupnih odloitvah. Poleg institucionalnega in
funkcijskega vidika je zelo pomemben tudi procesni vidik opazovanja logistinih
aktivnosti. Osrednjo vlogo pri vsem tem ima informacijski tok. Za obvladovanje teh
razmer so vse bolj potrebni ustrezno izobraeni managerji, saj izrazito raste pomen
logistike kot odloujoega dejavnika konkurennosti (ITL 2002, 68).

Logistika v podjetju predstavlja resen izziv oziroma prilonost. Da bi lahko zniali stroke
in preli iz politine proze v dejanja, je potrebno najprej zelo globoko sei v ep in to
investirati v instrumentarij logistike. To pa niso samo kvadratni metri skladi, tekoi
metri polic, tevilo kamionov in viliarjev, temve tudi vrhunska raunalnika podpora
logistinih procesov (Cedilnik 2004, 17).

Na pomen podjetnike logistike so vplivale zlasti naslednje okoliine (ITL 2000, 24):

globalizacija poslovanja v industriji in trgovini ter globalizacija trgov,
spremembe v obsegu in strukturi blagovnih tokov ter zaostreni pogoji
konkurence,
odprava ovir pri trgovanju in prostem pretoku blaga, kapitala in ljudi,
vplivi liberalizacije trga ter vplivi deregulacije in harmonizacije pogojev
poslovanja,
v Evropi e posebej uinki delovanja enotnega evropskega trga,
povean pritisk javnosti in dravnih organov za zaostritev varnostnih in ekolokih
standardov.

Spremenjena trna razmerja so pripeljala do tega, da so se spremenile tudi naloge v
logistinih podsistemih. Tako naloga nabavne logistike ni ve le zagotavljanje
razpololjivosti potrebnih materialov, ampak tudi dolgorona integracija dobaviteljev v
logistino verigo, e posebej zaradi vse manje globine proizvodnih programov.
Proizvodna logistika mora dejavno sodelovati pri reorganiziranju proizvodnih struktur.
Posledica zaostrene konkurence se za distribucijo kae v tem, da podjetja z izboljanim
dobavnim servisom ali vejo terminsko zanesljivostjo izrabljajo nadaljnje monosti za
diferenciranje proizvodov in s tem ustvarjajo konkurenno prednost. Konno postavlja
edalje stroja okoljska zakonodaja, ki vse bolj obremenjuje stroke podjetij, razbremenilni
logistiki vedno veje zahteve, ki pa se ele razvija (Logoar 2004a, 37).

Nesporno je logistika za tevilna podjetja pomemben dejavnik uspenosti in
konkurennosti.
im bolj podjetje uporablja logistiko za ustvarjanje konkurennih prednosti, tem bolj
nezadostna je njena vloga kot iste podporne funkcije. V tistih podjetjih, kjer so uvideli

12
strateki pomen logistike, v smislu organizacijske integracije, je logistika na vijem
poloaju v organizacijski hierarhiji (Logoar 2002, 9).

Podjetnika logistika v razvitih dravah je po ocenah 15 let pred slovensko podjetniko
logistiko. V teh dravah so logistini oddelki enakovredni vsem ostalim oddelkom v
podjetju ter svojo dejavnost izvajajo v koordinaciji z drugimi oddelki.V veini slovenskih
podjetij pa je logistina dejavnost razdrobljena po glavnih sektorjih podjetja, kot so npr.
nabavna logistika in skladienje nabavnega materiala v nabavnem oddelku, skladienje
gotovih izdelkov, odprema in transport v marketingu, vodenje zalog v finannem oddelku
itd. (ITL 2003, 26).

Pomembnost logistike v podjetju se torej poveuje, saj poleg ekonomskih zahtev raste tudi
razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije, tehnike in tehnologije transporta,
skladienja in pakiranja. Danes ne obsega zgolj tradicionalne transformacije dobrin
temve tudi finanno poslovanje, raunovodstvo, kontrolo, raziskave in razvoj, upravljanje
s lovekimi viri itdali drugae povedano vse aktivnosti, ki dajejo podporo uinkovitemu
opravljanju osnovne dejavnosti podjetja.

2.2.2 Pomen logistike za narodno gospodarstvo
Za sodobna razvita gospodarstva je znailno gospodarno ravnanje, ki se kae v drubeni in
mednarodni delitvi dela ter pri tem v razmestitveni in asovni soodvisnosti poslovno
neposredno ali posredno povezanih sistemov (Logoar 2004b, 14).

Smoter logistike je v tem, da omogoa po vrsti, koliini, kakovosti, prostoru in asu
prilagojen dovoz stvari, tako kot so potrebne za izvedbo proizvodnih, storitvenih in
potronih procesov. Iz tega izhaja, da ima logistika vpliv na celotno gospodarstvo, saj
uinkuje na njegove stroke ter vsebuje reitve, ki ne zadevajo le posameznega poslovnega
sistema (Oblak 1987, 31).

Logistini sistem je pomemben razvojni dejavnik narodnega gospodarstva. Nanj vplivajo
zlasti potrebe tria, naraanje mednarodne menjave, tevilo novih proizvodov, stroki
pretoka materiala, problem energije ter uvajanje sodobnih transportnih sredstev
(Ivanko 2001, 1).

Pri nabavi, proizvodnji in prodaji, ki predstavljajo temeljne poslovne procese gospodarskih
organizacij, nastajajo tevilne premostitvene potrebe. Po eni strani se kaejo potrebe po
premoanju v gospodarstvu zaradi delitve dela, dislociranosti in asovne razporeditve
nabave, proizvodnje in porabe, po drugi strani pa se s premeanjem prostorske in asovne
neenakomernosti med proizvodnjo in porabo blaga soodloa o strukturi, prostorski in
asovni organiziranosti preoblikovalnega sektorja s pogoji transfera (Oblak 1997, 29).







13

2.3 Logistini podsistemi

Sistem logistike sestavlja ve elementov (npr. pakiranje, prevoz, skladienje, nakladanje,
itd.), ki jih lahko smiselno zdruimo v veje enote (kot podsisteme) kot je prikazano na
sliki 1 (ITL 1998, 8):




Distribucijska logistika


Nabavna logistika notranja logistika










logistika rezervnih delov


Vraanje embalae, palet, itd. vraanje embalae, palet, itd.

Reciklaa
Odlagalia odpadkov


Razbremenilna logistika
VODSTVENI
ORGAN
Dobavi
telji
Skladie
materiala
Proizvodnja

medskladienje
Skladia
konnih
proizvodov
Skladie
rezervnih
delov
Trgovec
porabnik
SLIKA 1: LOGISTINI PODSISTEMI proizvodnega podjetja, prirejeno po Poarju (1998, 8)
Vir: Logoar 1999, 23

Pri mikrologistinem vidiku je bolj poudarjena intralogistika v okviru podjetja, to je zlasti
notranji transport do delovnih mest in med njimi, ter skladienje in medskladienje
surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov (ITL 1998, 8).

Avtorji razlino delijo logistini sistem na podsisteme. Najbolj pa se je uveljavila delitev
oziroma razmejitev logistinega sistema na podsisteme, kot jih je v svojih delih opredelil
dr. Oblak:
nabavna logistika,
notranja logistika,
distribucijska logistika in
poprodajna logistika.

14
2.3.1 Nabavna logistika
Nabavna dejavnost je bila mnogo asa zapostavljena in ele ob vse veji konkurenci so
podjetja uvidela, da so v nabavi velike rezerve za znianje strokov. Poraba materiala
pomeni velik odstotek proizvodne vrednosti (Vorina 2004, 65).

Osnovna cilja nabavne logistike sta (Kaltenekar 1993,183):

preskrbovati vse porabnike v podjetju z ustreznimi koliinami in kvalitetami
potrebnega materiala (kamor vkljuujemo tudi surovine) ob planiranih asovnih
terminih;
in pri tem teiti k im veji gospodarnosti celotne dejavnosti.

Pomen nabavne logistike je odvisen od oskrbnega in dobavnega servisa, doloenega v
okviru politike marketinga posameznega poslovnega sistema in seveda tudi od logistinih
strokov, vse za blago, ki je predmet pretoka skozi logistini (pod)sistem (Oblak 1987, 38).

Nabavna logistika, kot podsistem poslovnega sistema logistike, skrbi za njegovo oskrbo s
prostorsko doloenimi dejavnostmi prevzema in dostave potrebnega blaga v dani koliini
in kakovosti. Blago predstavljajo vse potrebne surovine, materiali, polizdelki in izdelki, ki
jih poslovni sistem potrebuje za izvedbo svojega proizvodnega ali prodajnega programa.
Vkljuuje predvsem zunanji transport, morebitno skladienje in potrebne manipulativne
operacije z blagom (Vorina 2004, 65).

Raven servisnih storitev nabavne logistike je tako odvisna od pogojev dobaviteljev in od
pogojev odjemalcev. Sam nain dobave pa je odvisen od treh dejavnikov: naina naroila,
naina odpreme in informacij.

Da bi nabavna logistika dosegala zastavljene cilje, mora nabavna sluba ugotoviti in
doloiti nabavne potrebe v podjetju glede na:

vrsto potrebnega materiala,
predpisano kakovost materiala,
potrebno koliino materiala,
as, v katerem je potrebno material dostaviti.

Sam proces nabave mora vedno teiti k racionalizaciji, ki se dosega predvsem z izvajanjem
naslednjih temeljnih aktivnosti: vnaprejnjo doloitvijo in ocenitvijo nabavnih potreb,
identifikacijo morebitnih dobaviteljev, preuevanjem dobaviteljevih ponudb, izbiro
dobaviteljev, ponovnim pregledom, povzetkom in analizo izbranih dobaviteljev, uporabo
ustreznih analitinih tehnik za doloanje cen in strokov, pogajanjem, selekcijo izbranih
dobaviteljev in podpisom pogodb, nadzorom nad dobavitelji ter sklenitvijo nakupnih
poslov (Gattora et al. 1994, 64).






15
2.3.2 Notranja logistika
Notranja logistika zajema vse aktivnosti v okviru podjetja (pretok materiala od njegovega
prevzema do odpreme gotovih proizvodov). Gre v bistvu za planiranje, organiziranje in
kontrolo vseh aktivnosti premikanja in skladienja znotraj delovne organizacije z
namenom optimiziranja procesa proizvodnje.

Med prvine notranje logistike pritevamo tako delovno silo, notranji transport, transportne
poti, transportna sredstva in naprave, skladia in skladienje, pakiranje, paletiziranje in
pretovorne manipulacije, kakor tudi komisioniranje blaga. Prostorska razporeditev strojev
in naprav ter notranja logistika morata zagotoviti gospodaren potek proizvodnje. Prav
notranji transport mora premostiti napake slabega prostorskega planiranja tovarne.
Osnovno naelo notranje logistike je im bolje izkoristiti prostor ter skrajati poti in as
pretoka materiala (Vorina 2004, 66).

Funkcija notranje logistike se zaenja s koliinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki
ga je nabavna logistika pripeljala v podjetje z oddaljenih domaih in tujih trgov. Blago se
najprej razvrsti. Po koliinskem in kakovostnem pregledu se uskladii, pri emer so poleg
strokov skladi in skladienja pomembni tudi stroki delovne sile in vezanih obratnih
sredstev v zalogah. Notranja logistika mora vzdrevati primerno dobavno pripravljenost
vhodnih materialov za proizvodni proces, skrbeti mora tako za notranji transport in
medfazno skladienje materiala (ali polizdelkov) kakor tudi za transport izdelkov iz
proizvodnje v skladie izdelkov. Ti morajo biti ustrezno pakirani in obstajati mora
primerna dobavna pripravljenost teh izdelkov, da jih lahko distribucijska logistika s
svojimi aktivnostmi dostavi odjemalcem (Oblak 1987, 39-40).

Poglavitne dejavnosti notranje logistike so torej smotrno urejen notranji transport in
skladienje ter potrebne manipulativne operacije (nakladanje, razkladanje, premeanje,
paletizacija, kontejnerizacija, pakiranje, razpakiranje itd.).

2.3.3 Distribucijska logistika
Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oziroma
prodajalca do konnega uporabnika, tako da pride proizvod v roke uporabnika v zahtevani
koliini in kakovosti, ob pravem asu in na pravem kraju, nepokodovan in z optimalnimi
stroki. V okvir delovanja distribucijske logistike spada: skladienje gotovih proizvodov,
zunanji transport, potrebne manipulativne operacije in s tem povezana administrativna dela
(Vorina 2004, 66).

Distribucijska logistika skrbi za izroitev doloenega blaga uporabniku v zahtevani koliini
in kakovosti v doloenem asu in na kraju, ki ga je doloil v kupni pogodbi. Lahko gre za
enkratne, obasne ali pa kontinuirane dostave blaga. S parametri kot so dobavni as,
dobavna pripravljenost in dobavna zanesljivost, prilagodi ponudnik svojo dobavo blaga
vasih sorazmerno nepreglednim asovnim potrebam kupcev (Oblak 1987, 41).


16
Na uinkovitost distribucijske logistike vplivajo razlini subjektivni in objektivni
dejavniki. Na dobavni as vpliva tako as, v katerem prispe naroilo od kupca do
proizvajalca, as obdelave naroila in izbira naroenega blaga v skladiu, as oblikovanja
poiljk in njihovega nakladanja na transportno sredstvo, kot tudi as transporta blaga do
kupca. Na sam transportni as pa vpliva izbira prometnih poti in sredstev ter razvitosti
prometne infrastrukture in ostalo (ibid., 41-42).

Vloki v sistem distribucije so pravzaprav stroki, povezani z izvajanjem dejavnosti fizine
distribucije, ki nastajajo pri transportu, kontroli zalog, skladinih in distribucijskih centrih,
pri pripravljanju poiljk za prevoz ter pri obdelavi naroil in posredovanju informacij.

Uinke sistema distribucijske logistike opredeljujemo s cilji sistema. Temeljni cilj
distribucijske logistike je dobaviti proizvode kupcem v zahtevani koliini, zahtevani
kakovosti in ob pravem asu. V tej zvezi govorimo o nivoju postrebe kupcev ali
dobavnega servisa. Na nivo postrebe kupcev vplivajo predvsem naslednji dejavniki:
dobavni as, dobavna zanesljivost, dobavna kakovost in informacijski sistem (ibid., 41-42).

Zaradi potrebe po gospodarnosti distribucije poslovnega sistema je naloga distribucijske
logistike poiskati in uvesti takne vzajemne odnose med stroki proizvodnje in pakiranja na
eni strani in stroki distribucijske logistike na drugi strani, da so odprte monosti
organiziranja za njihovo skupno optimiranje, ne samo v okviru poslovnega sistema, temve
tudi na njegovi medorganizacijski ravni. Drugi vidik, ki je seveda enako pomemben kot so
nizki logistini stroki, je logistini servis, ki je potreben za logistine storitve pri
distribuciji doloenega blaga in njegovem dobavnem servisu.

Distribucijska logistika se torej ukvarja z zasnovo logistinih kanalov pretoka blaga
(logistina infrastruktura) in z izvajanjem teh procesov. Input kot element distribucijskega
sistema zajema v glavnem (ibid., 41-42):

nartovanje skladi, skladienje, transport, pakiranje in potekanje naroil;
informacije iz sistemov, ki so potrebni za dosego cilja;
krmilne aktivnosti, ki krmilijo in uravnavajo sistem po naelu povratne zveze.

2.3.4 Poprodajna logistika
Aktivnosti poprodajne logistike steejo po opravljenem prodajnem poslu. Pri teh
aktivnostih gre tudi za posle razbremenitvene logistike poleg e omenjenih v zvezi s
ponakupnimi servisnimi storitvami v zvezi z izdelkom, zato je smotrna delitev doloenih
logistinih funkcij v skladu z njihovim namenom. Po tem vidiku med te funkcije spadajo
tudi vraanje pokodovanega ali pa napano dostavljenega blaga dobaviteljem
(Oblak 1997, 61).

Poprodajna logistika je najmlaji podsistem mikrologistinega sistema v industrijskih,
trgovinskih in ostalih storitvenih poslovnih sistemih in je zaradi tega nekaterim podjetjem
e neznano in posledino tudi zanemarjeno podroje. Ostali podsistemi kot so nabavna,
notranja in distribucijska logistika, so namre v primerjavi s poprodajno logistiko bolj
razviti, kar velja zlasti za razvita trna gospodarstva manj pa za nae gospodarstvo.Vendar

17
je lahko poprodajna logistika s svojimi aktivnostmi pomemben vir konkurennih prednosti
podjetja. Tukaj je poudarjeno predvsem poglabljanje odnosov s strankami in s tem graditev
vejega medsebojnega zaupanja (Logoar 2002, 3).

S poprodajno logistiko razumemo poprodajne servisne storitve posameznih podjetij
oziroma prodajalcev svojim odjemalcem oziroma kupcem.
Oblak (1987, 43) loi aktivnosti poprodajne logistike na:

poprodajne servisne storitve prodajalca in
razbremenilno logistiko.

Poprodajne servisne storitve prodajalca zajemajo aktivnosti kot so montaa in poskusno
delovanje strojev, servisno, tekoe in investicijsko vzdrevanje ter dostava rezervnih delov.
Razbremenilna logistika pa vkljuuje vraanje pomonih transportnih sredstev (palet,
kontejnerjev, embalae za vekratno uporabo ipd.), ponovno uporabo ali unienje
odpadkov oziroma ostankov iz proizvodnega procesa in reklamacije za pokodovano ali
nepravilno dostavljeno blago.

Taka opredelitev poprodajne logistike se ujema s pojmom poprodajnega marketinga, kot ga
je definiral Vezjak (1986, 53), po katerem poprodajni marketing vkljuuje vse tiste
namenske dejavnosti, ki zagotavljajo stalnost izvoza z ustreznim trnim deleem na tujem.
Te dejavnosti so:

servisna dejavnost in izobraevanje kadrov,
kontrola in dotok povratnih informacij,
poprodajno trno komuniciranje,
spreminjanje izvoznega programa,
izloitev starih in uvajanje novih programov,
trajna skrb za ugled podjetja in njegovega proizvoda.

Z namenom, da bi si utrdilo poloaj na trgu, si mora podjetje tudi po opravljeni prodaji
prizadevati, da bo ustvarjalo konkurenne prednosti. To lahko dosee s ciljno usmerjenimi
poprodajnimi aktivnostmi oziroma storitvami, ki pomagajo spodbujati zaupanje pri kupcih.
Poprodajne servisne aktivnosti morajo biti hitre, uinkovite in kakovostne, le tako bo
podjetje doseglo priakovan odziv pri kupcih oziroma strankah in posledino pridobilo
dobro ime in utrdilo poloaj na trgu (Logoar 2004a, 110-111).


18
3 OPREDELITEV RAZBREMENILNE LOGISTIKE
3.1 Razbremenilna logistika

V zahodnih dravah morajo podjetja skrbeti ne le za logistine storitve v nabavi,
proizvodnji in prodaji blaga, temve tudi za ogromne koliine ostankov in drugega
materiala (npr. embalae). To podroje logistinih storitev podjetja bomo imenovali
razbremenilna logistika. V nemki literaturi, ki je razbremenilno logistiko najbolj natanno
opredelila, se je za razbremenilno logistiko uveljavil izraz Entsorgunglogistik. Angleko
govorei avtorji posveajo razbremenilni logistiki veliko manj pozornosti in tudi ni
uveljavljenega izraza zanjo. Tri najpogosteja poimenovanja so: Reverse Logistics, ki po
Crawfordu (1992, 205) vkljuuje poprodajne aktivnosti zbiranja, konnih trgov, Reverse
Distribution, ki naj po mnenju Czinkote in Ronkainena (1995, 593) podjetju omogoi
pridobivanje svojih proizvodov s trga z namenom ponovne uporabe, recikliranja ali
odstranitve, in Return Logistics (Logoar 1999, 42).

3.2 Aktivnosti razbremenilne logistike

Razbremenilna logistika vkljuuje naslednje aktivnosti (ibid., 32):

vraanje pomonih transportnih sredstev (palet, kontejnerjev, zamenljivih in
nakladalnih zabojev, embalae za vekratno uporabo ipd.);

ponovno uporabo ali unienje odpadkov oziroma ostankov iz proizvodnega
procesa;

reklamacije za pokodovano ali nepravilno dostavljeno blago.

Zakaj podjetje potrebuje razbremenilno logistiko ( Logoar 2002, 3):

zaradi izpolnjevanja zakonov, ki zahtevajo posebno ravnanje z ostanki (varovanje
okolja, zdruljivost in nezdruljivost snovi, skladienje nevarnih snovi itd.);

zaradi odgovornosti za nevarne odpadke, ki jih javne komunalne ustanove niso
dolne odstranjevati;

zaradi vijih strokov, ki jih je potrebno plaevati organizacijam za odvoz
ostankov, e jih podjetje ni sortiralo (npr. stara olja, razredila, gradbeni odpad
itd.);

zaradi ugleda, ki ga podjetje izgubi, e ga v medijih oznaijo kot onesnaevalca
okolja;

v podjetjih vse bolj naraa tudi pomen skrbi za varstvo okolja in tako se pojavlja
potreba po vkljuitvi podroja razbremenitve v delovno podroje poslovne
logistike. Vkljuuje iri pojem razbremenitve, vse planske in izvedbene

19
aktivnosti, ki se nanaajo na okolju prijazno uporabo, recikliranje in nadzorovano
odstranitev odpadkov.

Tako so na primer transportne palete nepogreljiv del logistinih procesov, uporabljajo jih
tako reko v vseh industrijskih panogah. Uporaba standardiziranih transportnih palet je
nedvomno olajala tevilne logistine postopke. Ne glede na tevilne prednosti imajo
lesene transportne palete tudi pomanjkljivosti, katerim se je mogoe izogniti z druganimi
monostmi. Kljub prevladi lesenih palet njihovo vlogo ponekod uspeno prevzemajo palete
iz valovitega kartona in poasi zamenjujejo lesene palete. Palete iz valovitega kartona
imajo pred lesenimi kar nekaj prednosti. Poleg nije cene je pomembno, da za njihovo
izdelavo lahko uporabljajo 70 odstotkov recikliranih materialov. Po uporabi jih je mogoe
znova reciklirati ali laje uniiti kot lesene, ki kljub monosti vekratne uporabe pogosto
prehitro konajo na smetiih, reciklaa pa je zahtevneja. Najpogosteje se za palete iz
valovitega kartona za zdaj odloajo v farmacevtski oziroma kozmetini industriji in v
proizvodnji ivilskih, tobanih in tekstilnih izdelkov, igra in obutljive elektronike
(Vorina 2004, 68).

Cilji razbremenilne logistike se nanaajo na ekoloko ozaveenost, kar pomeni
zmanjevanje obremenjevanja naravnega okolja, medtem ko se ekonomski cilji nanaajo
na oblikovanje strokovno uinkovitih in servisno naravnanih blagovnih in informacijskih
tokov (Logoar 1999, 43).

3.3 Naloge razbremenilne logistike

Razdelitev nalog razbremenilne logistike se opira na aktivnosti tradicionalnih logistinih
podroij uporabe, kot so nabava, proizvodnja in distribucija, saj lahko tudi pri
razbremenilni logistiki loimo transportne in pretovorne procese, procese skladienja,
kakor tudi z materialnim tokom ujemajoe se informacijske tokove, torej obdelavo naroil.
Vendar lahko pri nalogah razbremenilne logistike zasledimo nekatere vsebinske razlike.
Kot dodatna samostojna naloga razbremenilne logistike se pojavlja e zbiranje in sortiranje
ostankov (Logoar 1999, 49).

Zbiranje in sortiranje ostankov lahko oznaimo kot tipino nalogo razbremenilne logistike.
Z loevanjem kot delno nalogo doseemo torej bolj iste vrste ostankov. Na procese
zbiranja ostankov odloilno vpliva struktura nastajanja ostankov, ki jo opredeljujejo tri
znailnosti: koliina ostankov po mestu nastanka, ritem nastajanja ostankov in kemijska
sestava zbranih ostankov. Pridobivanje istih vrst ostankov je pogoj za recikliranje
ostankov. Redno nastajanje ostankov v velikih koliinah in velika koncentracija le nekaj
razlinih vrst ostankov olajujeta zbiranje in loevanje (Vorina 2004, 69).

3.4 Predmet razbremenilne logistike

V strokovni literaturi so tevilne opredelitve predmeta razbremenitve, kot so odpadek,
ostanek, nonproduktoutput, reziduum, sekundarne surovine, razbremenitveno blago in
kart. Jasne in nedvoumne definicije e ni, saj se nobeno imenovanje ni moglo uveljaviti.


20
Pri vsakem proizvodnem in distribucijskem procesu poleg elenih proizvodov nujno
nastajajo tudi predmeti, ki sami po sebi ne ustrezajo stvarnim ciljem podjetja. Te ostanke
lahko razdelimo v dve skupini kot je razvidno (Logoar 2004a, 124):
























Output podjetja
proizvodi Ostanki oz.
odpadki v irem
odpadki ostanki
Odpadne
vode
Odpadki v ojem pomenu
Izpusti v zrak
(trdni delci)

SLIKA 2: PREDMETI RAZBREMENILNE LOGISTIKE,
Vir: Prirejeno po Pfohlu In Stlzleju (1992, 187)

V prvo kategorijo sodijo ostanki, ki nimajo nobene vrednosti za povzroitelja ali nekoga
tretjega in zato ne pridejo v potev za recikliranje. Za to kategorijo ostankov bomo
uporabljali termin odpadki. V najirem pomenu oznaujemo z recikliranjem krone
tokove v transformacijskih procesih, ki pomenijo vraanje in ponovno izkorianje
odpadnih surovin, materialov in proizvodov v proizvodnji. Potekajo lahko na ve nainov
(povzeto po Pregrad in Musil 1995, 54-55):

s ponovno uporabo proizvodov ali njihovih delov, ki se brez zahtevnejih
fizikalno-kemijskih postopkov predelave vkljuujejo v transformacijski proces v
prvotni materialni sestavi in obliki ter opravljajo prvotno funkcijo (npr. vraljive
steklenice) ali funkcijo posameznih komponent v napravah (npr. deli raunalnika);

z nadaljnjo uporabo proizvodov v prvotni materialni sestavi in obdelavi, vendar s
spremenjeno funkcijo (npr. plastina embalaa kot vedro);


21
s ponovnim izkorianjem, kar pomeni zahtevneji proces predelave (recikliranje
v ojem pomenu), s imer ponovno doseemo prvotno materialno sestavo,
prvotno obliko in prvotni namen uporabe (npr. elezni ostanki v jeklarski
industriji);

z nadaljnjim izkorianjem, katerega znailnost je sprememba materiala in s tem
spremenjena funkcija novih proizvodov, ki so na niji tehnoloki ravni (npr.
lesene ploe iz agovine).

Pomembno je, da e pri konstrukciji proizvoda upotevamo monost recikliranja ali
nekodljivega odstranjevanja ostankov. Prednostno zaporedje glede omejevanja
obremenjevanja okolja naj bi bilo: prepreevanje - omejevanje - ponovno izkorianje
odstranitev. Sposobnost recikliranja ostankov je potrebno zagotoviti npr. z izbiro ustreznih
surovin, s prepreevanjem proizvodnje teko loljivih materialov, z zagotovitvijo preproste
demontae naprav, itn.

Prvo kategorijo ostankov, torej odpadke, podjetja prepustijo specializiranim podjetjem
(razbremenjevalcem) in jih je po njihovem agregatnem stanju mogoe razdeliti na odplake
(odpadne vode), odpadke v ojem pomenu in izpuhe (izpuste v zrak).

Ostanke, ki imajo za povzroitelja in/ali nekoga tretjega zadovoljivo vrednost za
recikliranje, imenujemo ostanki z vrednostjo ali ostanki v ojem smislu.

Predmeti razbremenilne logistike so tako opredeljeni ostanki. Pri tem je izpuste v zrak
potrebno razmejiti na filtrirane snovne komponente, ki so predmet razbremenilne logistike,
in na v ozraje izpuen del, ki ga ne upotevamo kot predmet razbremenilne logistike.

Zraven tega pritevamo med objekte razbremenilne logistike tudi embalao, pomona
transportna sredstva in blago, ki se vraa v podjetje zaradi pokodb med prevozom ali
zaradi dobave napanemu komitentu (Logoar 1999, 44-47).

3.5 Cilji razbremenilne logistike

Iz definicije razbremenilne logistike izhaja, da s konceptom razbremenilne logistike
uresniujemo tako ekonomske cilje kot cilje v zvezi z varstvom okolja. Pri ciljih, ki se
nanaajo na ekoloki vidik, lahko razlikujemo dve oporni toki za formuliranje stvarnih
ciljev. V okviru prizadevanj podjetja za zmanjanje obremenjevanja naravnih resursov
lahko razbremenilna logistika na strani inputov pospeuje recikliranje ostankov in s tem
prihranke pri angairanju redkih surovin. Na strani outputov je stvarni cilj razbremenilne
logistike enak, to se pravi recikliranje ostankov. e za doloene ostanke monosti
nadaljnje uporabe ali nadaljnje predelave ne obstajajo, mora razbremenilna logistika
zagotoviti okolju prijazno prostorsko-asovno transformacijo odpadkov do njihove
ustrezne odstranitve (ibid., 48).

Ekonomski cilji razbremenilne logistike so usmerjeni na izboljanje rentabilnosti podjetja.
e se kot merilo rentabilnosti podjetja upoteva stopnja donosa (angl. Return on
Investment ROI), se lahko izpeljejo te oporne toke za cilje razbremenilne logistike. S

22
poveanjem kvote ostankov, ki jih podjetje reciklira, se zmanja koliina ostankov za
odstranitev, s imer dosee podjetje znianje strokov za razbremenitev. Pri tem se lahko z
avtomatizacijo pretoka ostankov zniajo tudi stroki za plae delavcev. S tem, ko podjetje
povea dele ostankov, ki jih je mogoe ponovno uporabiti, se lahko v primeru
mikrorecikliranja zniajo stroki vhodnih prvin. V primeru makrorecikliranja pa se lahko
povea dobiek na podlagi iztrka od prodaje ostankov. Investicije v delovna sredstva za
razbremenilno logistiko, kot so npr. zbirna, transportna, pretovorna in skladina sredstva,
sicer povzroajo vezave kapitala, vendar praviloma omogoajo ukrepe za avtomatizacijo in
s tem prispevajo k racionalnejemu poteku procesov razbremenilne logistike
(Logoar 2004a, 131-132).

Od treh naelnih monih razmerij med cilji, ki so harmoninost, konfliktnost in
nevtralnost, sta za oba vidika ciljev razbremenilne logistike pomembni predvsem
harmoninost in konfliktnost. Cilji varstva okolja in ekonomski cilji razbremenilne
logistike so harmonini, kadar se s postopki recikliranja ostankov zmanjuje poraba
surovin in obremenjevanje okolja, ter se hkrati zniujejo tudi celotni stroki podjetja in s
tem poveuje rentabilnost poslovanja. Nasprotno so cilji varstva okolja in ekonomski cilji
v konfliktu, ko se z uresnievanjem ciljev varstva okolja poveajo celotni stroki in/ali
vezave kapitala. Obstoj harmonije ali konfliktov med cilji je pri tem zelo odvisen od
trenutka opazovanja. Tako lahko upotevanje ciljev varstva okolja zahteva investicije, ki
kratkorono povzroajo dodatno angairanje kapitala in v glavnem tudi vije stroke
poslovanja. Dolgorono pa lahko te investicije znatno prispevajo k znianju strokov za
odstranitev in k ustvarjanju monosti za prodajo ostankov in trenje pridobljenega know-
howa. V tem primeru se lahko kratkoroni konflikti med cilji spremenijo v dolgorono
harmonijo med le-temi (Logoar 1999, 48).

3.6 Zunanja oskrba v logistiki

V podjetju je treba opredeliti temeljne logistine strategije, ki so naslednje: izkljuna
uporaba lastnih, izkljuna uporaba tujih ali soasna uporaba lastnih in tujih logistinih
storitev. Preden pa se odloimo za katerokoli razliico, moramo ugotoviti ali bomo uspeli z
zunanjo oskrbo zniati stroke in ohraniti kakovost logistike. Pri ocenjevanju prednosti in
pomanjkljivosti ene ali druge monosti je potrebno upotevati transakcijske in
oportunitetne stroke (Ogorelc 1999, 456).

Ena najpogostejih kombiniranih monosti v zunanjem transportu je opravljanje lokalnih
prevozov z lastnimi transportnimi sredstvi, daljinske prevoze pa prepustiti javnemu
cestnemu prevozniku (ibid., 23).


23

Pogoji Prednosti
Lastna
skladia
velik obseg pretovora blaga,
kontinuiran pretok blaga,
geografsko koncentrirani in
stabilni trgi,
potrebna posebna nega blaga.
bolje monosti za nadzor,
monosti za prilagajanje (specifine
zahteve uskladievanja).
Tuja
skladia
mona nihanja v
povpraevanju,
obseg pretovora, manji
drugo.
nobenih kadrovskih problemov,
nobenih vejih investicij,
monost hitre spremembe prostora.
Lastne
storitve
preteno lokalni transport,
kontinuiran pretok blaga,
malo sprememb v transportni
tehniki in tehnologiji.
bolja oskrba prejem
veja skrb za tovor.
nikov,
Tuje
storitve
preteno daljinski transport,
manje transportne koliine,
neenakom
koliine.
erne transportne
tuji prevozi imajo naelno boljo
izkorienost (manj praznih povratnih
voenj).
TABELA 1: LASTNE ALI TUJE LOGISTINE STORITVE
63 Vir: Ogorelc 1998,

rednosti zunanje oskrbe so naslednje (Veselko in Jakomin 2004, 7): P

pospeitev dobrobiti, ki jih prinaa reorganizacija podjetja,
dostop in povezava s svetovnimi viri poslovnih zmogljivosti,
priliv kapitala,
sprostitev virov za druge namene,
teave pri upravljanju ali nesposobnost kontrole,
izboljanje podjetnike osredotoenosti,
prej zasedeni viri kapitala postanejo sproeni,
zmanjevanje poslovnega tveganja.

Glavni in najoitneji razlog za outsourcing je dejstvo, da podjetja pogosto niso sposobna
sama opravljati logistike. S tem, ko se podjetje odloi za outsourcing, dobi tudi dostop do
rokovnega znanja, ki ga ima management logistike (Waters 1999, 218). st

Glavni vzroki za zaskrbljenost pa so (Veselko in Jakomin 2004, 9):

prehodno obdobje,
raven specializiranosti in poslovna sposobnost logistinega ponudnika,
varnost,
zaupanje,
cena.

Prehodno obdobje je najbolj obutljivo, saj gre za veliko negotovosti in spoznavanja med
partnerskima podjetjema. Nastajajo korenite spremembe, ki podjetjema puajo veliko
ereenih vpraanj. n



24
3.6.1 Monosti zunanjega oskrbovanja
V podjetju je treba zaradi nenehnih sprememb v razmerah proizvodnje (napredek
tehnologije in spremembe cen) nenehno prilagajati kombinacijo tvorcev. Zaradi redkosti
dobrin podjetje vseskozi presoja, katere dejavnosti izvaja v podjetju in katere kupi pri
drugih. Na temelju zakonitosti uspenega poslovanja narediti ali kupiti (make or buy)
so strokovnjaki zasnovali koncept zunanjega oskrbovanja (outsourcing). Temeljna ideja
tega je, da naj se podjetje osredotoi na proizvodnjo izdelkov in izvaja tiste aktivnosti
poslovnega procesa, v katerih ima konkurenne prednosti (ITL 1998, 58).


MONOSTI ZUNANJEGA
OSKRBOVANJA
MONOSTI ZUNANJEGA OSKRBOVANJA
kupiti

SLIKA 3: MONOSTI ZUNANJEGA OSKRBOVANJA
Vir: Povzeto po Reberniku, 1998, 81

Kljune pristojnosti podjetja so tista temeljna znanja in veine, v katerih se podjetje
razlikuje od konkurennih podjetij. Z zunanjim oskrbovanjem elijo podjetja poveati
svojo dolgorono uspenost.

Pri uvajanju sistema zunanjega oskrbovanja je potrebno temeljito prouiti naslednje
(Rebernik 1998, 84):

Kakne so monosti za doseganje konkurenne prednosti pri izbiri neke variante
zunanje oskrbe?
Kolikna je potencialna ranljivost (gronja s trga) pri prenosu neke aktivnosti
zunaj podjetja?
Kakne naj bodo pogodbe z dobavitelji, da se ob ohranjeni potrebni
prilagodljivosti zmanja nevarnost ranljivosti podjetja?

sam partnerstvo
kratek rok dolgi rok
nadzorovano
narediti
nenadzorovano

25
Nasproti pridobivanju stratekih prednosti, ki jih ponuja koncept zunanjega oskrbovanja, je
potrebno postaviti prisotno nevarnost, da komponente izdelkov ali storitve ne bodo
zadostile zahtevam podjetja. Podjetje prav gotovo ne bo prepustilo zunanjim izvajalcem
tistih komponent ali storitev, s katerimi bi konkurenna podjetja morebiti pridobila nadzor
nad podjetjem ali morebiti celo ogrozila njihov obstoj. Zato je potrebno poiskati
ravnovesje med potencialnimi konkurennimi prednostmi zunanjega oskrbovanja in
storitve, ki bodo prispevale k poveanju konkurennih prednosti ob minimalnem tveganju.
Poleg tega pa gospodarske transakcije v zunanji oskrbi zavarujemo s primerno obliko
upravljavske strukture (Logoar 1999, 94).

3.6.2 Lastne ali tuje logistine storitve
Odloitve glede zunanje oskrbe so v pristojnosti najvijega managementa. Po preteku
doloenega asa, odloitve imajo srednjo oziroma dolgorono naravo, je potrebna ponovna
temeljita presoja.

Odloitve v zvezi z dilemo narediti ali kupiti podjetje ne opravi zgolj na osnovi
strokovne presoje. Pomembna je celovita presoja z vidika vseh podjetnikih podroij, ki
upotevajo pomembne vplivne dejavnike in sekundarne uinke odloitev.
Pri analizi zunanje oskrbe je zato eno od temeljnih vpraanj doloanje ustreznih postopkov
izraunavanja strokov (Logoar 2004a, 211).

V devetdesetih letih prejnjega stoletja se je pomen zunanje oskrbe v logistiki zelo poveal.
Industrijska in storitvena podjetja uporabniki logistinih storitev se zavedajo, da je
najbolje, da izvedbo logistike prepustijo specializiranim izvajalcem. Po drugi strani pa so
logistina podjetja zainteresirana, da ponudijo celovito izvedbo logistinih storitev.
Podjetja prepustijo logistino dejavnost zunanjim izvajalcem (ibid., 210-213):

zaradi hitrega vstopa podjetja na nove trge,
zaradi vejih sprememb v nabavni in/ali prodajni strukturi ter proizvodni strukturi,
zaradi zahtevane kakovosti fizine oskrbe oziroma fizine distribucije (na primer
zmanjevanje dobavnih asov, spremenjene nabavne/prodajne koliine),
zaradi prilagajanja hitremu porastu prodaje. Tako so nekateri proizvajalci na
svetovnem trgu ocenili, da ne bodo zmogli slediti razvoju logistike. Po temeljiti
analizi so prepustili logistiko tretjim osebam.

3.6.3 Logistine storitve, primerne za zunanjo oskrbo
V nemki tudiji o zunanji oskrbi v logistiki so ugotavljali, katere logistine storitve
podjetja prepuajo zunanjim izvajalcem in katere cilje elijo s tem dosei (Heiner 1996,
32-33). Rezultati so bili naslednji:

26















Storitve Dele od vseh podjetij (v %)
Transportne storitve 85
Skladienje 53
Odprava 47
Pakiranje 33
Komisioniranje 33
Razbremenilna logistika 32
Etiketiranje 31
Carinsko posredovanje 27
Montaa 10
Kontrola kakovosti 10
Finanne storitve 9
Organizacija logistike 9

TABELA 2: LOGISTINE STORITVE, PRIMERNE ZA ZUNANJE IZVAJALCE

Vir: Heiner, 1996, 32

Cilji , ki so jih podjetja hotela dosei, so bili naslednji (ibid., 33):

znianje strokov (86%),
izboljanje kakovosti storitev (51%),
realiziranje sinergijskih uinkov (48%),
prepreevanja podvajanja (33%),
zmanjanje tveganja (22%),
okoljevarstveni cilj (13%),
poveanje preglednosti trga (10%),
standardiziranje storitev (8%),
intenzivna obdelava trga (7%),
drugo (9%).

Izvajalec logistinih storitev vodi logistino poslovanje popolnoma loeno od poslovanja
matinega podjetja, hkrati pa podjetje spodbuja k specializaciji na njegovem osnovnem
podroju.

3.6.4 Izbira zunanjega izvajalca
Podjetja navajajo tevilne razloge za uporabo tujih storitev pri vzpostavljanju novih
kanalov ponovne uporabe in recikliranja. Najpogosteje se pojavljajo naslednji razlogi
(Kopicki 1993, 194-195):

Usmeritev na kljune sposobnosti. e se podjetje posvea poleg osnovne
dejavnosti tudi drugim dejavnostim, se lahko zgodi, da svoje strateke usmeritve
ne postavlja na prvo mesto, da preve drobi svoje resurse in zaradi tega ogroa
svojo fleksibilnost pri reagiranju na nove trne prilonosti.


27
Ohranjanje lastnega kapitala. Uporaba tujih storitev pogosto vkljuuje tudi
uporabo kapitala zunanjih oskrbovalcev, kar zmanjuje potrebo po velikih
zaetnih investicijah.

Izkorianje najboljih monih sposobnosti. Nekateri zunanji izvajalci se zelo
trudijo, da bi bili najbolji na svojem podroju. e podjetje ne angaira teh
vodilnih ponudnikov temve manj sposobne, ali poskua razviti svoje lastne
reitve v razbremenilni logistiki, se lahko zgodi, da reitve ne bodo optimalne.

Ekonomija obsega. Pri zbiranju ostankov in zdruevanju tokov ostankov z
obstojeimi transportnimi mreami obstajajo pomembne ekonomije obsega.
Individualni proizvajalci teh ekonomij obsega sami ne morejo dosei, e posebej
ne v zaetni fazi programov razbremenilne logistike.

Integracija razbremenilne verige. Zunanji izvajalci, ki vzdrujejo tesne stike z
vsemi udeleenci v razbremenilni verigi, lahko pogosto bolje ocenijo tokove
ostankov in laje zagotovijo zahtevano kakovost zbranih ostankov.

Zelo pomembna je izdelava meril za izbiro zunanjih izvajalcev logistike. V posebni tudiji
so ugotavljali pomembnost parametrov dejavnikov kakovosti logistike (povzeto po
Menon et al. 1998, 122-133).

Ti parametri, razvreni po pomembnosti, so:

hitrost in zanesljivost izvajanja logistinih procesov (14,8%),
verjetnost izgube in/ali pokodbe blaga (8,4%),
razlike v prevoznih tarifah (7,5%),
marketinki pristop in konkurenca na trgu (5,6%),
politika podjetja in vpliv porabnikov na izvajanje storitev (5,2%),
vplivi zunanjih trgov (4,7%).

Posebni vidiki, ki jih morajo podjetja upotevati pri izbiri logistinega podjetja, pa so:

1. Kakovost izvajanja storitev mora zadovoljevati (opredeljena) standardna merila
kakovosti.

2. Pogajanja o ceni pridejo na vrsto ele takrat, ko sta obe strani e skoraj odloeni, da
bosta poslovno sodelovali. Bistveni elementi pogodbe o sodelovanju morajo biti
usklajeni.

3. Izvajanje storitev zunanjega logistinega podjetja ne sme ovirati temeljnega
poslovnega procesa.

4. Logistino podjetje ne sme enostransko spreminjati elementov pogodbe (na primer
neupraviena podraitev storitev).

Vsekakor je treba upotevati tudi nevarnosti, ki jih pomeni zunanja oskrba, saj obstaja
monost, da kakovost logistinih storitev ne bo zadovoljiva. Podjetje naj izvajanje

28
poslovne logistike prepusti takemu izvajalcu, ki bo ob minimalnem tveganju, prinesel im
vejo konkurenno prednost (Logoar 2004a, 215-216).

3.7 Outsourcing v razbremenilni logistiki
Tuje storitve, ki so koristne v razbremenilni logistiki, lahko razvrstimo v pet kategorij
(Logoar 2004a, 218):

1. Specializirano zbiranje in zdruevanje proizvodov velike vrednosti. Pri tem zunanji
izvajalci pomagajo proizvajalcem pri demontai opreme, zdruevanju in transportu.
Proizvajalci ohranijo pravico do proizvodov in dajo navodila za odstranitev.

2. Zbiranje, sortiranje in marketing komercialnih ostankov. tevilna podjetja za
razbremenitev ponujajo storitve kot so zbiranje, sortiranje in marketing za obiajne
komercialne ostanke, na primer valovite lepenke, pisarnikega papirja in vsebnike
za napitke.

3. Specializirano zbiranje, predelava in marketing komercialnih ostankov. Ponudniki
teh storitev so specializirani za razbremenjevanje velikih koliin homogenih
ostankov ali posebnih ostankov (na primer stara olja, baterije in akumulatorji, stara
guma), ki se pojavljajo v manjih podjetjih in industriji. Praviloma se posvetijo le
doloenim vrstam materialov kot so stara olja, kovinski ostanki ali papir. Nekatera
od teh podjetij se bolj posveajo sortiranju ter predelavi in redko ponujajo storitve
kot je zbiranje. Nasprotno je pri posebnih ostankih zbiranje pomembna komponenta
storitev razbremenitve.

4. Ravnanje s povratno embalao in paletami. Nabavni stroki in stroki za
razbremenitev pakirnih materialov za enkratno uporabo so ponovno vzbudili
zanimanje za povratno embalao in zaitne oziroma ovojne materiale. Nova
samostojna podjetja, ki imajo svoje palete in jih dajejo v najem proizvajalcem ter
distributerjem, so zelo uspena pri zagotavljanju kakovostnih storitev.

5. Verifikacija zelenih proizvodov. Podjetja, ki se zanimajo za proizvodnjo, nakup
ali prodajo zelenih proizvodov, morajo premagati dvome porabnikov glede
motivov podjetja, nasprotujoih si predpisov o oznaevanju in razlik v miselnosti o
tem, kakne lastnosti mora imeti proizvod, da ga je mogoe uvrstiti med zelene
proizvode. Ustanovljena so bila podjetja, ki proizvajalcem zelenih proizvodov
ponujajo neodvisno verifikacijo okolju prijaznih proizvodov. Pri tem uporabljajo
metode, kot so analiza ivljenjskega cikla in medsebojne primerjave podobnih
proizvodov, za katere proizvajalci elijo dokazati, da spadajo med zelene
proizvode.


29

storitve primeri
Specializirano zbiranje in
zdruevanje proizvodov
velike vrednosti

demontaa raunalnike, pisarnike in
medicinske opreme
zdruevanje odsluenih proizvodov v veje
tovarne enote in njihov transport do mesta
razstavitve
Zbiranje, sortiranje in
marketing
komercialnih ostankov
ravnanje z razlinimi vrstami materialov
(papir, steklo, plastika, kovine) iz razlinih
podjetij
Specializirano zbiranje,
predelava in marketing
komercialnih ostankov
zbiranje starih olj in topil
zbiranje in stiskanje avtomobilov
sortiranje odpadnega papirja
Ravnanje z embalao,
paletami in kontejnerji
upravljanje sistemov povratne embalae
izmenjava ali dajanje palet in kontejnerjev v
najem
recikliranje ali ponovna uporaba zaitnih
materialov
Verifikacija zelenih
proizvodov
potrjevanje vsebnosti recikliranih
materialov, primernosti za recikliranje in
drugih lastnosti proizvodov, prijaznih
okolju.

BREMENILNI LOGISTIKI TABELA 3: OUTSOURCING V RAZ
po Kopicki 1993, 198. Vir: prirejeno



30
4 RAZBREMENILNA LOGISTIKA IN VARSTVO OKOLJA
Podjetnik ali manager, ki si prizadeva za obstoj rentabilnosti svojega podjetja, se mora
danes spopasti z ekolokim vodenjem podjetja. Ekoloko vodenje podjetja pomeni
sodelovanje pri zgodovinskem reevanju vpraanja o ohranjanju ali vzpostavljanju naih
naravnih ivljenjskih temeljev (Vuk 2000, 52).

Upotevanje okolja postaja ena najpomembnejih nalog podjetja. Skrb za okolje za vse,
od varstva pred hrupom do varevanja z energijo prevzema prav vse vidike podjetja. Po
Winterjevem modelu je podjetje ivi organizem. Po tem celovitem naelu se je treba
usmeriti na proizvodne procese pa tudi na postopke in izdelke. Nobena dejavnost podjetja
se ne more izogniti preverjanju v smislu varstva okolja. Vsi sodelavci morajo razviti tako
imenovano okoljsko usmerjeno inteligenco (ibid., 53).

4.1 Razlogi za ekoloko vodenje podjetja

Najpomembneji razlogi zaradi katerih naj bi vsak odgovoren podjetnik, ki ima ves as
pred omi tudi lastne interese, v svojem podjetju izvajal oz. upoteval ekoloko vodenje
podjetja so (ibid., 52-54):

brez ekoloko ozaveenih podjetij ni ekoloko ozaveenega gospodarstva,

brez ekoloko ozaveenega vodenja podjetja pride do izgube vedno vejih trnih
prilonosti, povea pa se tudi tveganje zaradi ekoloke odgovornosti v milijonskih
vrednostih skupaj z ogroenostjo podjetij in njihovih delovnih mest,

za vse vodilne delavce, direktorje, vodje oddelkov in sodelavce se brez ekoloko
ozaveenega vodenja podjetja povea tveganje zaradi monosti izgube delovnih
mest, zmanjujejo pa se tudi monosti nadaljnjega poklicnega napredovanja,

brez ekoloko ozaveenega vodenja se odpovemo tevilnim prilonostim za
zmanjanje strokov,

brez ekoloko ozaveenega vodenja ni odgovornosti pred lastno vestjo in brez
odgovornosti do svoje vesti ni popolne identifikacije s svojim poklicem.

4.2 Vpliv logistike na okolje

Pri reevanju ne samo logistinih problemov, temve gospodarskih problemov nasploh, se
vse bolj pojavlja vpraanje varstva okolja, to je ekoloko vpraanje. Gospodarski oziroma
logistini in ekoloki interesi so si mnogokrat v nasprotju. Osrednje vpraanje ekologije je,
koliko je e mogoe bremeniti ekosistem. K temu nastopi dejstvo, da je lahko imisija
kodljivih snovi v doloenem kraju znosna, v drugem pa neznosna.


31
Logistina dejavnost prizadeva okolje predvsem s hrupom in z onesnaevanjem zraka s
kodljivimi snovmi. Ne smemo pa zanemarjati nevarnosti onesnaevanja tal in podtalne
vode. Promet ogroa okolje e v drugih oblikah: npr. z zatrpanostjo prometnih sredstev je
ogroeno normalno gibanje ljudi. Pri onesnaevanju okolja sodeluje promet ne samo, ko so
vozila v obratovanju, temve tudi e v pripravi na obratovanje (gradnja in vzdrevanje
prometnih poti, gradnja in vzdrevanje vozil, priprava pogonske energije elektrike in
naftnih derivatov) (Poar 1985, 230).

4.3 Ekoloki management

V dobi trnega gospodarstva se vedno bolj uveljavlja nova smer, in sicer ekoloki
management, ki predstavlja tako poslovno kot tudi drubeno nujnost.

Ekoloki management (Environmental Management) je tema, ki sega na razlina podroja
vodenja podjetja. Povezan je z raziskovanjem in razvojem, nabavo, proizvodnjo,
marketingom, investicijami, kadrom in podobno. Med temeljnimi nalogami in aktivnostmi
managementa je danes nedvomno tudi skrb za varstvo okolja, ki v podjetju predstavlja
splet poslovnih funkcij. Skrb za varstvo okolja mora postati del stratekih poslovnih ciljev
vsakega podjetja. Izvajanje akcij v smeri okolju prijaznega podjetja pa mora potekati
celostno in dosledno. Posebej je potrebno poudariti, da ekoloka osveenost v podjetju ne
sme pomeniti le odpravljanja posledic preteklega ekolokega obremenjevanja okolja,
ampak predvsem prepreevanje nastajanja novih tovrstnih pojavov. Pri tem pa je potrebno
upotevati celosten pristop, torej celostno filozofijo ekologije ter skrb za varstvo okolja
obravnavati integralno z ostalimi poslovnimi podroji in nikakor ne izolirano kot
individualno podroje (Miheli 1999, 8).

Vsekakor je na tem podroju velik izziv za gospodarstvo. Stratekega pomena je, da
zanejo podjetja razmiljati okoljevarstveno. V okviru poslovne ekologije lahko govorimo
o nujnosti aktivnega izvajanja procesa ekologizacije podjetja. Danes se vse bolj
zavedamo, da se ekoloka prizadevanja in trno gospodarstvo medsebojno dopolnjujeta in
tudi ni nobenega vzroka za konfliktno relacijo med tema podrojema. To seveda velja
posebno v primeru, ko so nartovanje, razvoj, delovni postopki, tehnoloki postopki,
uporaba materialov, energije in ostalih resursov ter nain uporabe in konna odstranitev
izdelka, realizirani na nain, ki ne obremenjuje okolja. Dobiek in okolje se torej v tem
primeru usklajujeta in koncept prizadevanj za neobremenjeno okolje se lahko kae v
osvajanju novih tri, poveevanju obstojeega trnega delea in poslovanju z dobikom.
Strokovnjaki danes menijo, da je slogan clean & green postal sinonim za rast, dobiek in
konkurenno prednost podjetja. Skrb za okolje postaja tako sestavni del celotne
podjetnike strategije (Vuk 2000, 53).

Strateki management torej dobiva nove razsenosti in razvojne tendence, v smislu
posveanja posebne pozornosti okoljevarstvenim zahtevam ter vse bolj izrazitega
integriranja in vloge ekolokih komponent kot konkurennih dejavnikov. Pri razvoju
tovrstne ekoloke in okoljevarstvene politike v podjetju je v ospredju iskanje inovativnih
reitev, v zadnjem asu pa se podjetja v te namene vedno boj pogosto posluujejo tudi
benchmarkinga (ibid., 53).

32
4.4 Okoljsko uinkovito poslovanje

Temeljna ideja okoljskega poslovanja z dobikom je, da organizacije vodijo svoje procese,
ki vplivajo na okolje tako, da ob tem ustvarjajo tudi dobiek. Poudarjeno je uinkovito
gospodarjenje z energijo, vodo in odpadki, obvladovanje pretoka snovi, analiza
proizvodnje in procesov, ekoloko nadziranje in poznavanje zakonodaje (Bornik et al.
2004, 172).

4.4.1 Obvladovanje zahtev in vplivov na okolje
Uinkovito in za drubo sprejemljivo ravnanje z odpadki zahteva veliko tevilo ukrepov in
dejavnosti, ki so med seboj tesno povezane in se dopolnjujejo. Postavljene cilje bo mogoe
dosei ob najirem razumevanju vpliva problematike odpadkov na razvoj ter ob soglasju
najire javnosti pri umeanju objektov in naprav za ravnanje z odpadki v prostor.
Koliine odpadkov bo mogoe zmanjati z ustreznim zbiranjem posameznih vrst odpadkov
ter z zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe (Zore in Marc 2001, 8).

Strateke in programske usmeritve na tem podroju segajo v leto 1996, ko so bile izdelane
strateke usmeritve ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji. Te so sestavni del
nacionalnega programa varstva okolja, ki je pripravljen na podlagi Zakona o varstvu okolja
(ibid., 8).

Obvladovanje zahtev in vplivov na okolje je v zaetni fazi uvajanja sistemov varovanja
okolja (v nadaljevanju EMS Environmental Management Systems) predvsem osnova za
doloanje ciljev in oblikovanje programa EMS. V kasneji zreli fazi delovanja sistema pa
gre za trajno nalogo podjetja, ki se z obvladovanjem zahtev in ciljev uinkovito odziva na
spremembe v zunanjem okolju (Logoar 1999, 87).

Okoljske cilje je potrebno smiselno doloiti. Prenizko postavljeni cilji ne zagotavljajo
motivacije zaposlenih, ki jih uresniujejo, in tudi ne prinaajo potrebnega zadovoljstva ob
njihovi realizaciji. Po drugi strani postavitev previsokih ali celo nerealnih ciljev ne
omogoa doseganja zaetnih uspehov, ki so zelo pomembni za nadaljevanje projekta.

Postavitev okoljskih ciljev se mora omogoiti vsem zaposlenim na vseh nivojih podjetja,
da se zavedajo vplivov na okolje, ki jih povzroa njihovo neposredno delo in da prek tega
zavedanja prevzamejo aktivno vlogo. Zato morajo biti vsi zaposleni vkljueni v proces
boljega ravnanja z okoljem, kar je eden od osnovnih ciljev projekta uvajanja sistemov
varovanja okolja v podjetje. Vodilne, administrativne in operativne strukture morajo
vseskozi sodelovati v prijetnem in neavtoritativnem delovnem ozraju, ki ne temelji na
praviloma neproduktivni prisili (ibid., 90-91).





33
4.5 Ekonomski instrumenti varstva okolja

Uporaba ekonomskih instrumentov omogoa onesnaevalcem, da prevzamejo lastne
pobude in da zmanjajo uporabo virov ali onesnaevanje. Torej ie monost, da
internalizira zunanje stroke onesnaevanja in izkorianje virov
(Conelly and Smith 1999, 163).

Mnogo ekonomistov je mnenja, da je trno zasnovan koncept primerneji in uinkoviteji
od pristopa ukaza in kontrole. Primerna cena dobrin je (ali bi morala biti) takna, ki bi
odraala celotne socialne stroke in stroke okolja pri proizvodnji (ibid., 164).

Poskus trnega pristopa je obnoviti ekonomske zakonitosti s pripisovanjem vrednosti
kvaliteti okolja ali enakovredno z zmanjanjem vrednosti onesnaevanja. Ko pride do tega,
prilagodijo podjetja in potroniki svoje obnaanje s tem, da ga optimirajo glede na
spremenjene okoliine trnih razmer (Callan and Thomas 2000, 124).

Trne instrumente lahko loimo na (ibid., 124):

plaila za onesnaevanje (pollution charges),
subvencije (subsidies),
sisteme povraila izdatkov (deposit/refunding systems) in
sistem trgovanja z emisijami (pollution permit trading system).

4.5.1 Plaila za onesnaevanje
To so naloena plaila za onesnaevanje, ki se neposredno spreminjajo z zneskom oziroma
koliino onesnaenosti okolja. Ta instrument je iroko uporabljiv, ker je lahko uveden na
razline naine. V to skupino spadajo (ibid., 125):

Plaila za obremenitve in emisije (effluent or emissinon fees), ki so doloena
neposredno na onesnaevane izpuste, npr. za nadzor hrupa in onesnaenosti vode;

Obdavitev proizvodov (product charges) obdavijo se okolju ali zdravju
kodljivi proizvodi;

Plaila uporabe (user charges) namenjeni so uporabnikom naravnih dobrin, npr.
ravnanju z odpadnimi vodami in trdimi odpadki;

Administrativna plaila za storitve, ki se nanaajo na varovanje okolja, npr.
implementacija in monitoring predpisov ali registracijo nevarnih kemikalij.

Skupno vsem je, da internalizirajo stroke okoljske kode z okoljsko pogojenimi
aktivnostmi.




34
4.5.2 Subvencije
Subvencije so plaila namenjena zmanjanju nivoja onesnaenosti ali za razvojne narte, ki
prispevajo k zmanjanju onesnaenosti v prihodnosti. Subvencije dajejo onesnaevalcem
sredstva, da poveajo aktivnosti pri zmanjevanju onesnaevanja, kar je ravno nasprotno
davkom. Subvencije so lahko v obliki (ibid., 125):

neposrednih plail,
donatorskih programov,
posojil z nijimi obrestnimi merami ali
davnih povrail.

Subvencije lahko mono vplivajo na razvojno dogajanje na trgu. Subvencioniranje
naravnih virov (npr. premoga) ovira prehod na uporabo obnovljivih virov energije, ki so
manj obremenjujoa za okolje (npr. plin ali energija vetra), saj se s subvencioniranjem
umetno zniuje njihova cena. Subvencije so uinkovite takrat, ko se koristno uporabijo; ko
ustvarijo pogoje za razvoj okolju prijaznejih proizvodnih procesov, proizvodov ali storitev
ter imajo im manji vpliv na konkurennost.

4.5.3 Povrnitev izdatkov
Kot e samo ime nakazuje, je sistem povrnitve izdatkov sestavljen iz dveh delov. Gre za
doloitev preventivnih obremenitev oziroma takse ali davka (up-front charge) za
potencialno povzroeno kodo in dovoljuje povrailo takse (refund of the charge) na koncu
ivljenjske dobe proizvoda ob pravilnem ravnanju potronika, da preprei takno kodo.
To plailo je kasneje povrnjeno za pozitivno dejanje kot npr. za proizvode, ki so bili
primerno odstranjeni ali reciklirani (ibid., 125).

4.5.4 Sistem trgovanja z emisijami
Gre za noveji trni pristop, pri katerem izda drava fiksno tevilo dovoljenj oziroma
pravic do onesnaevanja in jih razdeli med onesnaevalce ter prepusti razvoj trga, na
katerem onesnaevalci trgujejo s pravicami do emisije (ibid., 125).

Drava uporabi cenovno koliinsko razmerje z vpeljavo koliine onesnaenosti ali
zmanjanja onesnaenosti, ki ga morajo dosei in prepustiti trgu, da oblikuje cene. Takna
je osnovna predpostavka trgovanja s pravicami do emisije, ki se izvruje z uporabo pravic
do onesnaevanja. Pri kreditu (pollution kredit) lahko onesnaevalci pridobijo
dovoljenje za onesnaevanje le, e onesnaujejo pod postavljenim standardom. e se
namesto kredita uporabljajo onesnaevalna dovoljenja, prinaa vsako dovoljenje do
emisij dovoljenje za doloeno koliino onesnaevanja. Ta dva instrumenta sta trno
usmerjena tako, da lahko onesnaevalci kupujejo ali prodajajo dovoljenja, ki predstavljajo
neko osnovo njihovega dostopa do okoljsko prijaznih tehnologij in strokovnih pogojev
(ibid., 144).

35
4.6 Standard ISO 14001
4.6.1 Koncept standarda ISO 14001
Poglavitni namen svetovnega okoljskega standarda ISO 14001 je predvsem v
preventivnem delovanju na podroju ravnanja z okoljem, pri emer je poudarek na tem, da
z okoljem ravnamo enovito in usklajeno na vseh ravneh. Mednarodni standardi za ravnanje
z okoljem naj bi organizacijam priskrbeli elemente uinkovitega sistema ravnanja z
okoljem, ki jih je mogoe povezati z drugimi zahtevami vodenja, tako da organizacijam
pomagajo dosei tako okoljske kot tudi gospodarske cilje (Vuk 2000, 151).

Standard podrobno doloa zahteve takega ravnanja z okoljem. Pripravljen je tako, da ga je
mogoe uporabiti v organizacijah vseh vrst in velikosti ter prilagoditi razlinim
zemljepisnim, kulturnim in drubenim razmeram. Sistem te vrste omogoa organizaciji, da
vzpostavi in presodi postopke, s katerimi doloi politiko do okolja in okvirne cilje, dosega
njihovo izpolnjevanje ter to prikae tudi drugim. Skupni cilj tega mednarodnega standarda
je podpreti varovanje okolja in prepreevanje obremenjevanja v ravnovesju z drubeno
gospodarskimi potrebami (ibid., 152).

4.6.2 Prednosti uvedbe sistema ISO 14001
Vzroki za uvedbo sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 oziroma temeljne prednosti
njegove uvedbe so naslednje (Burja 1999, 33):

uvesti ga je mogoe v vseh sektorjih,
zagotavlja okoljsko naravnanost podjetja,
omogoa bolje trne prilonosti,
izboljuje ugled,
omogoa laje in bolje komuniciranje z javnostjo,
daje ugodneje monosti najemanja kreditov in zavarovanj,
zmanjuje stroke,
krepi zaupanje strank,
izbolja vodenja in obvladovanje proizvodnih procesov
izboljuje odnose na vseh ravneh in
omogoa laje pridobivanje razlinih soglasij in dovoljenj.

4.7 Ekoloko knjigovodstvo

V okviru informacijskih sistemov razbremenilne logistike zavzema ekoloko
knjigovodstvo (kologische Buchhaltung) posebno mesto, saj v osnovni koncepciji
posnema finanno knjigovodstvo (Logoar 1999, 67).

Zastavlja se vpraanje, ali je uvajanje ekolokega knjigovodstva v korist ohranjanja
naravnega okolja sploh potrebno, ko pa so na voljo e drugi naini, kot so omejitev emisije,
obdavitev povzroiteljev, gradbeni in delovni predpisi, itd. Vendar ekoloko
knjigovodstvo teh nainov ne eli nadomestiti, temve dopolniti. Od teh nainov se

36
ekoloko knjigovodstvo razlikuje po tem, da probleme okolja opazuje v celoti, namesto da
bi bilo razdeljeno na omejene sektorje, in lahko obenem vodi k narodno-gospodarsko e
posebej koristnim reitvam problemov okolja. Na podlagi ekvivalentnih odnosov med
razlinimi vrstami vplivov na okolje lahko vsak povzroitelj odstrani tiste vplive, ki so v
svojih specifinih odnosih najlaje odstranljivi.

Prednost ekolokega knjigovodstva je, da upoteva relativno redkost prvin v okolju in da z
zbirnim prikazovanjem razlinih vrst uinkov omogoa primerjavo stanja pred ukrepanjem
in po njem. Ima pa tudi nekatere slabosti (Vuk 2000, 138):

zajemanje in vrednotenje razlinih vplivov na okolje prek ekvivalentnih
koeficientov je zamudno in zahteva veliko ekspertno znanje,
doloitev ekvivalentnih koeficientov je problematina,
izraunavanje ekolokih redkosti je odvisno od subjektivnih presoj,
poudarek je na zunanjih uinkih proizvodnega procesa in ne proizvoda,
zajeti niso uinki v zvezi s porabo in odstranitvijo proizvoda.



37
5 PREDSTAVITEV TOVARNE OLJA GEA D.D. SLOVENSKA BISTRICA
5.1 Podjetje skozi as
1

Zgodovina Tovarne olja Gea se je zaela e daljnega leta 1904, ko je Albert tiger
ustanovil podjetje za predelavo bunega olja na obrtniki nain. e leta 1922 so v podjetju
s prvo rekonstrukcijo predelave uvedli industrijski nain dela.
Leto 1953 je bilo za podjetje zelo teko, saj je del podjetja uniil poar. Posledice poara
so bile obutne e naslednja tri leta. Tekemu obdobju sta sledili obnova podjetja in
izgradnja novih objektov. Zgradili so ekstrakcijo, rafinerijo, kotlovnico, most ez potok in
skladie surovin. To je bilo obdobje zaetka proizvodnje rafiniranega jedilnega olja.



SLIKA 4: POGLED NA TOVARNO OLJA GEA PRED MNOGIMI LETI
Vir: http//www.gea.si
Zaradi naraanja potreb po olju so leta 1968 zgradili in opremili prvo polnilnico olja in
prvi tudi rekonstruirali rafinerijo. Obnovitvenih del so se lotevali tudi med leti 1976 in
1980, ko je potekala gospodarska sanacija podjetja. Takrat so sredstva vloili predvsem v
posodobitev opreme in uvedbo paletnega sistema.
Med leti 1978 in 1989 je bila Tovarna olja Gea lanica Sestavljene organizacije Zvijezda
Zagreb.
Leta 1982 so zgradili novo polnilnico olja s trikratno poveano zmogljivostjo polnjenja
steklenic, kasneje pa e nove rezervoarske in skladine prostore. Sledila je tehnoloko-
energetska rekonstrukcija v rafineriji in kotlovnici. Med leti 1987 in 1990 so posodobili
proizvodnjo bunega olja. Poleg tega se je podjetje preusmerilo v uporabo novega
energetskega vira, saj se je prikljuilo na plinovod, zgrajena pa je bila tudi istilna naprava.
Leta 1989 je bil zgrajen obrat za proizvodnjo delikatesnih proizvodov na osnovi majonez.
Med leti 1991 in 1993 pa je podjetje usmerilo vlaganja v posodobitev tehnolokih

1
Vir: http//www.gea.si

38
postopkov, v novo polnilno linijo za PET plastenke in v posodobitev polnilne linije
steklenic.
Kmalu po osamosvojitvi Slovenije, leta 1992, se je priel projekt lastninskega
preoblikovanja podjetja v delniko drubo Tovarna olja GEA, d.d. Slovenska Bistrica. Leta
1993 je Tovarna olja GEA skupaj z nizozemskim podjetjem STAPO ustanovila drubo v
meani lastnini Party's d.o.o. Slovenska Bistrica za proizvodnjo delikatesnih proizvodov, ki
so jih zaeli triti pod blagovno znamko GEA in PARTY.
Leta 1994 je podjetje prielo vlagati v posodobitev rafinerije, leta 1997 pa v proizvodnjo
programa zaimb. Leta 1998 je Tovarna olja GEA kupila podjetje Oljarne Domale, v
katerem ima 87,5% lastninski dele.


SLIKA 5:VASIH SO V TOVARNI OLJA GEA POLNILI RONO
Vir: http//www.gea.si
Z vpisom v sodni register se je leta 1995 zakljuilo lastninsko preoblikovanje podjetja. S
tem je bil izveden prenos drubenega kapitala na znane lastnike. Takrat so dokonno
ukinili predelavo oljne ogrice in s tem del zmogljivosti v predelavi oljnic v stiskanju in
ekstrakciji.

SLIKA 6: POLNILNA LINIJA V TOVARNI OLJA GEA PRED MNOGIMI LETI
Vir: http//www.gea.si

39
Leta 2001 se je druba Party's pripojila h Tovarni olja Gea. Istega leta se je zakljuil ciklus
posodobitve rafinacijskih kapacitet in avtomatizacije proizvodnje. Konec leta 2002 je
Tovarna olja Gea registrirala podjetje Uljara Gea & Aba d.o.o. v Bosni in Hercegovini.
Leta 2003 je bila uvedena nova polnilna linija za olja GEA.
Danes je Tovarna olja Gea delnika druba, ki uspeno posluje v skladu z mednarodnim
certifikatom kakovosti ISO 9001, ISO 14001 in sistemom HACCP. Bogata tradicija
proizvodnje rastlinskih jedilnih olj ter visoka kakovost izdelkov uvrata Tovarno olja
GEA na vodilno mesto med slovenskimi oljarnami.
Med proizvajalci rafiniranega jedilnega olja je GEA d.d. v Sloveniji na vodilnem mestu po
tehnoloki opremljenosti, obsegu proizvodnje, trnem deleu in dohodkovni uinkovitosti.
Glede na dele osnovne predelave oljnic bunic je tudi povezovalec s primarno
kmetijsko proizvodnjo, nosilec zaite te proizvodnje z geografsko oznabo ter nosilec
ECO in BIO proizvodnje.

Osnova konkurennosti je celovita in inovativna ponudba s podporo monih in jasno
pozicioniranih blagovnih znamk.

5.2 Organizacijska struktura podjetja

Tovarna olja GEA Slovenska Bistrica je najveji proizvajalec jedilnega olja v Sloveniji, saj
pokriva okoli 60% vsega slovenskega trga. Uspenost podjetja temelji na tehnolokem
razvoju, ki zdruuje najnoveje tehnoloke procese z okolju prijaznim proizvodnim
procesom. Okolju prijazna tehnologija pa zahteva poglobljeno analizo celotnega
proizvodnega procesa, e posebej pa porabo energije glede na enoto proizvoda. Z
investicijami v tehnoloko najnaprednejo opremo, tako strojno kot raunalniko, eli
Tovarna olja GEA e izboljati svoj proizvodni proces.

5.2.1 Organiziranost skupine GEA













OBVLADUJOE PODJETJE
TOVARNA OLJA GEA d.d.
ODVISNO PODJETJE
GEA OLJARNA DOMALE
d.o.o.
(87,5%)
PRIDRUENO PODJETJE
ULJARA GEA&ABA d.o.o.
(49%)
SLIKA 7: ORGANIZIRANOST SKUPINE GEA
Vir: http://www.gea.si/podjetje/letno_porocilo03/letno-porocilo-2003.pdf

40


Obvladujoe podjetje upravlja vsa podjetja in so vkljuena v izkaze skupine GEA
(konsolidirani raunovodski izkazi).

5.2.2 Organiziranost obvladujoega podjetja Gea d.d.




SKUPINA


NADZORNI SVET

















VODENJE PROJEKTOV
VODJA PROJEKTA
ISO9001,14001
KONTROLING
TAJNITVO
DIREKTOR (UPRAVA)





KOMERCIAL
NI SEKTOR
FINANNO
RAUNOVOD.
SEKTOR
SEKTOR ZA
RAZVOJ IN
KAKOVOST
PROIZVODNO
TEHNINI
SEKTOR
KADROVSKI
SEKTOR


SLIKA 8: ORGANIZIRANOST OBVLADUJOEGA PODJETJA GEA D.D.
Vir: http://www.gea.si/podjetje/letno_porocilo03/letno-porocilo-2003.pdf

41
Shema izvajalnih procesov Tovarne olja Gea




SLIKA 9: SHEMA IZVAJALNIH PROCESOV TOVARNE OLJA GEA
Vir: http://www.gea.si/podjetje/letno_porocilo03/letno-porocilo-2003.pdf





Vodenje drube
Razvoj Nabava Proizvodnja Prodaja
Stiskalnica
Polnilnice
Rafinerija Zaimbe
Delikatese Proizvodnja plastenk
HACCP kontroling ISO Finanni Kadrovski
sektor
Kontrola
kakovosti 14001 ra. sektor
istilna
naprava
Vzdrevanje

42
5.3 Opredelitev logistike v tovarni olja Gea d.d.

Sodobna definicija logistike pravi, da je logistika predvsem strateko upravljanje procesov
skladienja in transportiranja surovin, polizdelkov in izdelkov v oskrbni verigi, po ravneh
dobave, proizvodnje in distribucije ter postprodaje, kakor tudi upravljanje z informacijami,
ki so povezane s temi aktivnostmi.V nadaljevanju so narisane in opisane najpomembneje
operacije kot si sledijo v proizvodnem obratu v tovarni olja Gea Slovenska Bistrica.
proizvodnja skladinik
proizvodnja skladinik
skladie
naronik
embalairani proizvodi

SLIKA 10: NAJPOMEMBNEJE OPERACIJE V PROIZVODNEM OBRATU TOVARNE OLJA
Vir: http://www.gea.si/documents/LetnoporoiloGEAd.d.2004.pdf
delovni nalog, zahtevnica (proizvodnja)
naroilo, nalog za izdajo
skladinik
(Prevzem / izdaja)
naronik

SLIKA 11: POTEK DELA V SKLADIU
Vir: http://www.gea.si/documents/LetnoporoiloGEAd.d.2004.pdf

Proizvodi so embalairani, oznaeni in potujejo iz proizvodnega traku do skladinikov, ki
poskrbijo za njihov sprejem v skladie. Iz skladia se proizvodi, na podlagi izdajnic,
izdajo naronikom.

43

Skladini delavci blago iz proizvodnje sprejemajo v skladie na podlagi prevzemnic, te
pa nastanejo na podlagi predajnic iz proizvodnje. Ob tem preverijo koliino sprejetega
blaga. Skladine lokacije za odlaganje blaga v skladiu niso oznaene, tako da je njihova
lokacija nedoloena. S tem pa se hkrati izgubi tudi sledljivost blaga v skladiu, oziroma se
posledino ne more raunalniko zagotoviti, da je izdano blago hkrati tudi tisto z
najkrajim rokom uporabnosti. Poleg tega ima, v nekaterih proizvodnih obratih, podjetje
tudi prehrambene izdelke, ki zahtevajo kratkotrajno skladienje v ustreznih klimatskih
pogojih (hladilnice).

Distribucijska logistika nam predstavlja proizvodnjo jedilnih olj in drugih izdelkov ter
prevoz le-teh od podjetja do distribucijskih centrov ali prodajalcev in tako do konnih
potronikov, do katerih pride proizvod v zahtevani koliini in kakovosti z optimalnimi
stroki. Tovarna olja Gea d.d. zaposluje 110 delavcev in pokriva skoraj polovico
slovenskih potreb po rastlinskih jedilnih oljih. Podjetje ima vodilno mesto med proizvajalci
jedilnih olj in ponuja najiri asortiman razlinih jedilnih olj, delikates in zaimb.

Najpomembneje in nosilno poslovno podroje so rastlinska olja in masti, ki se v glavnem
trijo pod lastnimi blagovnimi znamkami GEA, ZVEZDA in SONNI CVET, manji del
pa pod trgovskimi blagovnimi znamkami.



SLIKA 12: NEKATERI PROIZVODI BLAGOVNIH ZNAMK SONNI CVET, GEA IN ZVEZDA
Vir: http//www.gea.si

Blagovna znamka GEA obsega visokokakovostna specialna rastlinska olja (buno olje, olje
za solate, hladno stiskano sonnino olje in sezamovo olje, olje koruznih kalkov in olja z
zelii, z znakom Varuje zdravje: hladno stisnjeno olivno olje, ekstra sonnino olje, isto
olivno olje), margarine in delikatesne izdelke (majoneze, solate, omake).

Asortiman blagovne znamke ZVEZDA so rafinirana olja ( rastlinsko, sonnino, sojino,
olje za cvrtje in olje oljne ogrice), sprej za peko in kisi (jabolni, vinski, kis za vlaganje).


44


SLIKA 13: PROIZVODI BLAGOVNE ZNAMKE ZVEZDA
Vir: http//www.gea.si

Posebna skupina proizvodnega in prodajnega programa je blagovna znamka KARAKTER,
ki obsega zaimbe, zelia in suhi program (kokos, leniki, koruza, sezam, golice,
pistacije). Krmila kot hrana za ivali so stranski proizvodi procesa pridobivanja olja.
Program krmil predstavlja naslednje skupine: sonnine tropine, repine tropine, sojine
tropine, oljne pogae in luske. Tehnologija in organizacija prevoza blagovne znamke
KARAKTER in pa krmil je dokaj podobna kot pri oljih.

SLIKA 14: PROIZVODI BLAGOVNE ZNAMKE KARAKTER

Vir: http//www.gea.si

5.3.1 Vrste transporta v Tovarni olja Gea d.d.
V podjetju se v glavnem odvija notranji transport. Notranji transport poteka z viliarji
znotraj skladi in po infrastrukturi oziroma transportnih poteh, ki nudijo podporo
skladiem in podjetju in so hkrati registrirane kot gasilske poti, katerih skupna dolina je
priblino 1 km.

Pod notranji transport tejemo transport z viliarji znotraj skladi in podjetja. V Gei lahko
razdelimo notranji transport na dva dela:




45
Natovarjanje tovornih vozil, ki se izvaja na odpremnem prostoru; odpremni
prostor je s streho pokrit prostor na katerem je pripravljeno blago, ki aka na
natovarjanje.

Notranji transport po skladiih; med ta transport po skladiih spadajo
elektroelni viliarji, s katerimi se oskrbuje regalno skladie, pripravlja blago na
prevoz, prav tako pa vozijo surovine iz skladi v proizvodnjo.

5.3.2 Tehnologija izvedbe prevoza jedilnega olja
Pod tehnologijo izvedbe prevoza razumemo ves proces, ki poteka od proizvodnje jedilnih
olj, naroila blaga, do dostave blaga prejemniku. Podjetje uporablja za dostavo jedilnih olj
v distribucijske centre prodajalne palete ali pa cisterne za prevoze v rinfuzi. Za dostavo olj
uporabljajo Euro in boks palete.

Za uporabo teh vrst palet je bilo potrebno pridobiti tudi ustrezna manipulacijska in
prevozna sredstva oziroma tovorna vozila. Podjetje uporablja manipulacijska sredstva s
prekinjenim delovanjem, katerih tipini predstavnik je viliar.


SLIKA 15: ZUNANJI ELNI VILIAR INDOS

Glede na znailnosti prevoznih sredstev in dejavnike, ki vplivajo na izbor prevoznih
sredstev in glede na potrebe, so se v tovarni olja Gea odloili, da tovor transportirajo iz
tovarne do potronikov s paletnim sistemom in cisternami "rinfuzo" samo po Sloveniji in
veinoma sami, torej opravljajo notranje prevoze za lastne potrebe. Zato so se odloili za
nakup lastnega avtoparka tirih tovornih vozil, s katerimi izvrujejo prevozne storitve s
paletnim sistemom prevoza jedilnega olja, za "rinfuzo prevoze" pa so kupili 8000 litrsko
cisterno. Za prevoze vejih koliin svojega tovora pa imajo kooperante, ki za njih vrijo
prevoze, zlasti kadar gre za mednarodne prevoze in "rinfuzo prevoze" oziroma prevoze olj
s cisternami.


46


SLIKA 16: VOZILO IVECO EURO CARGO-150 E23, ki ga uporabljajo za paletni sistem

5.3.3 Proizvodnja jedilnega olja
Najprej je potrebna proizvodnja jedilnih olj, da sploh dobimo konni izdelek, ki ga lahko
ponudimo na triu. Na osnovi primera proizvodnje za sonnino jedilno olje bomo
opisali celoten potek in postopek potrebnih transportnih poti.To olje se namre kasneje
lahko embalira in pakira ter tvori veje tovorne enote tako imenovani paletni sistem ali pa
se do kupcev prevaa s cisternami, s tako imenovanim "rinfuzo prevozom".

1. Sprejem surovega olja

Surovo sonnino olje se od dobaviteljev dobi v vagonskih cisternah ali avtocisternah.
Pred skladienjem se surovo olje povzori, da dobimo povpreni vzorec, ki se nato
analizira. e analiza ustreza, se surovo sonnino olje skladii v cisterne za surova olja.

2. Predelava surovega olja

Surovo sonnino olje se iz cistern s pomojo rpalk prerpa v rafinerijo. Surovemu olju se
s postopkom nevtralizacije znia kislinsko tevilo. Olje se po pranju obeli z belilno zemljo
pri temperaturi 100 C. Nato sledi postopek kristalizacije, kjer se prefiltrirano beljeno olje
ohladi, da se izkristalizirajo voski, nato pa se prefiltrira. Takno olje gre na dezodoracijo.
Tukaj se oddestilirajo komponente vonja in okusa, nekoliko se znia kislinsko tevilo. Ves
postopek poteka nad 200 C in vakuumu. Olje se nato ohladi na priblino 20 C in se
skladii v cisterne rafiniranega olja.

3. Polnitev sonninega olja

Iz cisterne za rafinirana olja se sonnino olje rpa na polnilec, kjer se napolni v
polietilensko embalao, se ustrezno zamai in etiketira. Nato se pakira po 6 kosov v termo
folijo, se zloi na palete ter ovije z ovijalno folijo.
Tako pripravljeni proizvodi se predajo v skladie gotovih proizvodov.





47
5.3.4 Priprava tovora na palete
Za shranjevanje svojih proizvodov uporabljajo razlino vrsto embalae. Za prodajni
program ZVEZDA uporabljajo steklenice in PET embalao koliine 1 litra, imajo pa e 2
in 5 litrsko embalao. Za veje koliine so v uporabi 10, 20 in 25 litrske PVC roke. Pri
prodajnem programu GEA gre za ponudbo vrhunskih olj za najbolj zahtevne kupce. Ker
sledijo tujim trendom in raziskavam, ki kaejo, da poleg povpraevanja po razlinih vrstah
olj naraa tudi elja potronikov po manjih velikostih embalae, saj je vedno ve
gospodinjstev z manjim tevilom lanov. Zato so se odloili za polnjenje tudi v manje
steklenice in PET plastenke. Zraven litrske embalae e polnijo koliine 0.25, 0.5 in 0.75
litra. To embalao razlinih lastnosti in velikosti nato za laji transport do potronikov
zlagajo v zaboje ali karton ter tvorijo veje tovorne enote na paletah s pomojo
paletizacije.

Tovor se takoj po konani proizvodnji polni v embalao, pakira v karton ali ovije s termo
folijo. Nato se palete rono nalaga tako, da je paleta im bolj optimalno izkoriena.
Koliina kartonov ali vezov, ki se nahaja na paleti, je odvisna od embaliranja in pakiranja,
torej od dimenzij embalae in s tem posledino dimenzij kartonov. V veini primerov se
pri natovarjanju programa jedilnih olj nahaja po 6 steklenic ali plastenk olja v kartonu. Na
paleto pa se nalaga po 100 kartonov. Ko je paleta naloena, se ovije s stretch folijo, ki
zaiti tovor pred razsutjem med natovarjanjem in raztovarjanjem vozila. Nato palete z
elektro viliarji odpeljejo v skladia gotovih izdelkov, kjer se blago skladii in aka na
naroilo. Skladinik gotovih proizvodov mora enkrat na teden v prodajo dostaviti stanje
zalog gotovih proizvodov po transportnih enotah. Prav tako pa mora dnevno ustno poroati
koordinatorju prodaje in referentu prodaje o zalogah. Dan pred elenim dobavnim rokom,
navedenim v naroilu, koordinator prodaje disponira tovornjake za naslednji dan in vpie
vozilo, ki bo prevaalo blago za posameznega kupca na nalog za izdajo, ki ga preda
skladiniku gotovih izdelkov. Skladinik naloge dopolni z natannimi koliinami blaga
in da nalog viliaristu v transportni skupini.

Na osnovi tega naloga za izdajo izstavi skladinik izdajnico za odpremo naroenega blaga
kupcu. Na osnovi izdajnice fakturist izstavi raun, ki ga pregleda in podpie vodja
komercialnega sektorja.

Gotovi proizvodi, ki potrebujejo nizke temperature, se iz proizvodnje skladiijo v
hladilnici gotovih proizvodov, ki je ohlajena na primerno temperaturo. Skladinik gotovih
proizvodov dvakrat dnevno izmeri temperaturo v hladilnici in skladiu ter podatke zapie
na obrazec z oznako KN 21/03. V primeru, da temperatura v hladilnici ali skladiu ne
ustreza predpisani, takoj obvesti vodjo vzdrevanja oziroma deurnega vzdrevalca in
nadrejenega.

5.3.5 Natovarjanje palet
Natovarjanje in raztovarjanje lahko poteka rono ali mehanizirano. Rono natovarjanje in
raztovarjanje blaga zahteva visoke stroke dela, veliko porabo asa in ljudi. Mehanizirano
natovarjanje in raztovarjanje tovora je produktivneje od ronega dela. Dele ivega dela je
e vedno zelo visok, vendar je produktivnost dela z uporabo mehanizacije bistveno veja

48
kot pri ronem pretovoru. Zaradi teh lastnosti si z mehaniziranim natovarjanjem in
raztovarjanjem pomagajo tudi v naem primeru, in sicer za ta opravila uporabljajo viliarje,
kar je razvidno iz naslednje slike:



SLIKA 17: ZUNANJI ELNI VILIAR pri natovarjanju palet na vozilo

Natovarjanje tovornjakov v tovarni se vri vsak delovni dan, v dopoldanskem in
popoldanskem asu. Koordinator prodaje do 13.00 ure disponira tovornjake za naslednji
dan in vpie vozilo, ki bo prevaalo blago za posameznega kupca na nalog za izdajo.
Nalog za izdajo se preda skladiniku gotovih proizvodov, ki naloge dopolni z natannimi
koliinami blaga, en nalog pa dobi viliarist. Natovarjanje tovornjakov izvajajo viliaristi,
ki so odgovorni za pravilno nalaganje tovornjakov, nadzor pa vri skladinik gotovih
proizvodov, po potrebi pa tudi vodja prodaje.

Terminal za natovarjanje in raztovarjanje se nahaja v neposredni bliini glavnega vhoda v
tovarno, tako da se voznikom ni potrebno voziti po tovarni in ga iskati. Zunanji prevozniki,
ki prihajajo po izdelke in pa tisti, ki pripeljejo v podjetje surovine za proizvodnjo olj,
morajo najprej pred vhodom zapeljati z vozilom na tehtnico, katere nosilnost je do 50 ton,
kjer jim varnostnik stehta vozilo, bodisi prazno ali polno. Nato se skozi vhod odpeljejo do
terminala za natovarjanje in raztovarjanje, kjer se vozilo natovori oziroma raztovori. Da bi
olajali zamudno obraanje oziroma manipuliranje vozil, je v sklopu terminala narejeno
obraalie oziroma kroie, okrog katerega vozilo preprosto zapelje in zapusti podjetje
skozi drugi izhod. Tam pa mora vozilo ponovno na tehtnico. S podatki tehtanja se dodatno
ugotavljajo in preverjajo podatki, koliko surovine je bilo pripeljane oziroma koliko tovora
je bilo odpeljanega.



SLIKA 18: KROIE TOVARNE OLJA GEA

49

Za zaito blaga med prevozom je odgovorno prevozno podjetje oziroma prevoznik, ki
prevoz opravlja.

Za skladienje in hrambo vejih koliin olja imajo na obmoju tovarne kar nekaj vejih
cistern, nekaj 10 hl, ki zraven tega, da sluijo shranjevanju olja, sluijo tudi kot mesto, kjer
se polnijo tovornjaki s cisterno.



SLIKA 19: CISTERNE ZA SHRANJEVANJE JEDILNEGA OLJA IN MESTO POLNJENJA
TOVORNIH CISTERN

5.3.6 Organizacija prevoza palet in izvedba naroil blaga
Pod organizacijo prevoza palet se razume skupina aktivnosti, ki vodi delo od prejema
naroila do predaje blaga naroniku. Da je to delo usklajeno na vseh oddelkih v podjetju, je
potrebna dobra organizacija dela in vsi morajo zelo dobro poznati svoje naloge in
odgovornosti.

a) Planiranje proizvodnje blaga

Zaradi nemotene prodaje je potrebno tedensko izvajati planiranje proizvodnje, ki se izvaja
predvidoma vsak etrtek v delovnem tednu. Na osnovi stanja zalog gotovih proizvodov se
na sestanku dogovori o proizvodnji v naslednjem tednu. Vsi odmiki od dogovorjenega
plana se dogovarjajo neposredno z vodjem proizvodnotehninega sektorja.

1. Spremljanje realizacije naroil blaga

Tekoe koliinsko spremljanje realizacije naroil izvajata koordinator prodaje in referent
prodaje z dnevnim pregledom nalogov za izdajo in stanjem zalog gotovih proizvodov. Prav
tako obveata kupce o vseh morebitnih odstopanjih od dogovorjenih rokov realizacije
naroila in se z njimi dogovarjata za mone alternative, o katerih obveata vse odgovorne
v procesu realizacije naroila.




50
2. Skladienje in odprema blaga
o konani proizvodnji se izdelki skladiijo v skladiu gotovih proizvodov na podlagi
an pred elenim dobavnim rokom navedenim v naroilu koordinator prodaje disponira
kladinik naloge dopolni z natannimi koliinami blaga in da nalog viliaristu v
) Izvedba prevoza
ransport gotovih izdelkov se izvaja z lastnimi in tujimi transportnimi sredstvi. Vozniki
) Poprodajne aktivnosti
o se prevoz zakljui in je blago dostavljeno naroniku, se kot posebno poglavje
. Komuniciranje s kupci

P
dejanskih koliin. Skladinik gotovih proizvodov mora enkrat na teden v prodajo dostaviti
stanje zalog gotovih proizvodov po transportnih enotah in dnevno ustno poroati
koordinatorju prodaje in referentu prodaje o zalogah.

D
tovornjake za naslednji dan in vpie vozilo, ki bo prevaalo blago za posameznega kupca
na nalog za izdajo, ki ga preda skladiniku gotovih izdelkov.

S
transportni skupini. Na osnovi tega naloga za izdajo izstavi skladinik izdajnico za
odpremo naroenega blaga kupcu. Na osnovi izdajnice fakturist izstavi raun, ki ga
pregleda in podpie vodja komercialnega sektorja.

b

T
gredo na vonjo v jutranjih urah. Skladinik vozniku preda raun, ki ga je pred tem
pregledal in podpisal vodja komercialnega sektorja, in potni nalog. Voznik mora seveda ta
raun imeti med prevozom pri sebi zraven ostalih dokumentov, ki so potrebni med
prevozom v vozilu.

c

K
organizacije zane komuniciranje s kupci, njihovim zadovoljstvom, reevanje morebitnih
opozoril ali reklamacij. Izvajajo se analize doseganja zastavljenih ciljev.

1
kupci komunicirajo vodja komercialnega sektorja, vodja prodaje, koordinator trenja ter S
koordinator in referent prodaje z namenom ugotavljanja njihovih potreb, zahtev in
priakovanj. Tako jih stalno in sprotno obveajo o izdelkih.
Oblike komuniciranja so sledee:

informiranje o izdelkih; spletna stran,
katalogi, prospekti ter reference,
sejmi, predstavitve, degustacije in le anja, tna sre
komuniciranje v fazi prodajne aktivnosti.

o komuniciranje poteka preko povpraevanj, razgovorov, potrditev naroil, usklajevanih T
sestankov in podobno. V fazi izvedbe pogodbe komunicirajo s kupcem preko usklajevanih
sestankov.




51
2. Spremljanje zadovoljstva kupcev
premljanje zadovoljstva kupcev je eden izmed najpomembnejih osnov za merjenje,
ostopki merjenja so sledei:

S
analizo in izboljanje procesov.

P

merjenje prepoznavnosti blagovnih znamk,
raziskava specializirane agencije enkrat letno,
obiski pri kupcih,
mesena poroila komercialnih zastopnikov.

. Reevanje opozoril in reklamacij kupcev 3
pozorila in reklamacije kupcev reujejo sistematino po definiranem postopku, ki je
. Analiza doseganja zastavljenih ciljev

O
opisan v internih navodilih reevanja reklamacij.

4
odja komercialnega sektorja spremlja uspenost in uinkovitost doseganja zastavljenih V
ciljev preko kazalnikov uspenosti, in sicer meseno, polletno in letno. Ti cilji so:

merjenje uinkovitosti,
preverjanje doseganja mesenih planov,
preventivni ukrepi.

ugotovitvijo doseganja uinkovitosti in uspenosti zastavljenih ciljev se postavi osnova Z
za ugotavljanje in postavljanje preventivnih ukrepov, ki se po potrebi doloajo in izvajajo
sprotno.




















52
5.4 Potek oz. dejavnosti razbremenilne logistike v podjetju
u bi omenili predvsem odpadno embalao, ostale odpadke (papir, plastika, folije,) in
si
agotavlja ravnanje z odpadno embalao. Podjetje skrbi za odvoz odpadkov, ki nastajajo v
koledarskem letu nastane najmanj 150 ton
dpadkov ali najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov, mora imeti nart gospodarjenja
i zakona o varstvu okolja izdaja Vlada Republike Uredbo takse za
remenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Ta uredba doloa viino, nain
ot so
dpadne kemikalije, topila, absorbenti, filtrirna sredstva, istilne krpe, zaitne obleke ter

Postavili smo si vpraanje, kako podjetje ravna z odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji olja.
T
nevarne odpadke (odpadni akumulatorji, mastna olja, mulji iz ienja odpadne vode).

Tovarna olja Gea ima sklenjeno pogodbo z podjetjem Dinos Holding, ki skladno s predpi
z
rafineriji, to so belilna zemlja in filtracijska sredstva. Prav tako poskrbi za nastali mulj v
istilnih napravah in ostale odpadke, ki nastanejo v proizvodnji, v komerciali in upravi, kot
so meani komunalni odpadki, odpadna plastina embalaa, papirna in kartonska
embalaa, steklena embalaa ter odpadna PET embalaa, ki v skladu s pravilniki odlaga te
odpadke na deponijo. Pomembno je, da odpadki, ki se zbirajo, prevaajo ali skladiijo,
morajo biti pakirani tako, da niso mogoi kodljivi vplivi na okolje, na njihovi embalai ali
zabojniku pa mora biti oznaka odpadka. Tovarna olja Gea uporablja za skladienje teh
vrst odpadkov za to namenjene kontejnerje.

Povzroitelj odpadkov, pri katerem v enem
o
z odpadki.

Na podlag
ob
obraunavanja, odmere in plaevanja takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja
odpadkov na odlagaliih odpadkov ter merila za znianje in oprostitev plaevanja takse.
Obremenjevanje okolja je obremenjevanje tal s koliino odloenih odpadkov in
obremenjevanje zraka z emisijo metana zaradi odloenih biorazgradljivih odpadkov.

Za nevarne odpadke, ki nastanejo v laboratoriju, rafineriji in pri vzdrevanju, k
o
odpadna h. motorna, strojna in mazalna olja, ima podjetje sklenjeno pogodbo z drubo Eco
Les, ki skrbi za dosledno ravnanje s temi odpadki. Prav tako omenjeno podjetje poskrbi za
odvoz odpadkov, ki nastanejo v nalivalnici, to pa so odpadni zamaki ter odpadni PVC
zaboji.











53


Klasif. tevilka

Vrsta
odpadka

Koliina v
letu 2001
(kg)

Koliina v letu
2004
(kg)

Vir
nastanka

Nain
skladienja

Prevzemnik

Predviden
trend (%)
na enoto
proizv.

150203

Belilna zemlja

205.000

209.000

Rafinerija

Kontejner

Dinos
-10

150203
Filtracijsko
sredstvo

Zajeto pri
koliini
belilne
zemlje

Zajeto pri
koliini belilne
zemlje

Rafinerija

Kontejner

Dinos

-10

020305

Mulj

154.000

81.340


istilna
naprava

PE vree

Sme-tra

5

200301

Meani kom.
odpadki

224.600

78.710

Proizvodnja
KS
Uprava

Kontejner

Dinos

-10

150103

Odpadni les,
Lesena
embalaa

5.040

5.113

Transport,
Nalivalnica

Kontejner

Dinos

-5

170405

Odpadno
elezo in jeklo

41.620

8.200

Vzdrevanje
Delikatese

Kontejner

Dinos


150102

Odpadna
plastina
embalaa

Zajeto pri
meanih
kom.
odpadkih

4.340




Proizvodnja


Kontejner

Dinos

-10

150101
Papirna in
kartonska
embalaa

Zajeto pri
meanih
kom.
odpadkih

7.580
Proizvodnja
KS
Uprava

Kontejner

Dinos

-10

150107

Steklena
embalaa

Zajeto pri
meanih
kom.
odpadkih

57.484

Nalivalnica

Kontejner

Dinos

-20

200113*
Odpadne
kemikalije,
topila

-

160

Laboratorij,
Rafinerija

Posoda

Eko Les

-5

150202*
Abs.in
filtr.sredstva,
ist. krpe in
za. obleke


-

10


Vzdrevanje


Posoda


Eko les


130205*
Odpadna
h.motorna,
strojna in
mazalna olja

80

-

Transport,
Vzdrevanje

1000 l
cisterna

Eko les

-5
200127* Premazi, rnila,
tonerji

-

-

Pisarne


Zbiralni ko v
prostoru arhiva

160604 Alkalne baterije
-

-
Proizvodnja
Pisarne
Zbiralni ko pri
skladi.
Trgovina
160605 Akumulatorji - - Transport Menjava staro-
novo

150106 Odpadni
zamaki

20.000

5.540

Nalivalnica

PE vree
Omahen -20
150106 Odpadni PVC
zaboji

63.500

17.330

Nalivalnica



Omahen
-20
150102 Odpadna PET
embalaa

1000

3.880

Proizvodnja
bale na paletah
Dinos
10
TABELA 4: PRIKAZ ODPADKOV V TOVARNI OLJA GEA
Vir: http://www.gea.si/documents/LetnoporoiloGEAd.d.2004.pdf

54
5.5 Vpliv razbremenilne logistike v podjetju na okolje



Pregled pomembnih okoljskih vidikov pri postopku polnjenja jedilnega olja v plastenke in oglate
steklenice

Vhod
Surovine Energetski viri
Voda Pomoni materiali






























Izhod






















1

Skladie olja
Skladienje,
Prerpavanje.
Odprema
Tla,
Odp. voda,
Energija.

2

Priprava
plastenk,
steklenic
Razporejanje
plastenk
steklenic
Odpadki,
Energija.

3

4
Etiketiranje
plastenk,
steklenic in
paletiranje
Priprava
pomonega
materiala,
Etiketiranje,
Vlaganje v
kartone,
Embaliranje,
Paletiranje,

Odpadki,
Tla,
Energija.
Polnjenje olj
Polnjenje
Zapiranje.
Odpadki,
Energija.
Tla,
Energija.
,

Skladie
proizvodov


TABELA 5: PREGLED POMEMBNIH OKOLJSKIH VIDIKOV PRI POSTOPKU POLNJENJA
JEDILNEGA OLJA
Vir: http://www.gea.si/documents/LetnoporoiloGEAd.d.2004.pdf

V podjetju dajejo velik poudarek varovanju okolja na vseh ravneh. Tako s istilno napravo
za odpadne vode zniujejo onesnaevanje voda, z zmanjano rabo energije in uporabo
zemeljskega plina pa zmanjujejo onesnaevanje zraka. Z vsemi aktivnostmi torej
podpirajo kakovost upravljanja razvoja do okolja in tako poslujejo v skladu s standardi
mednarodnega certifikata za varovanje okolja ISO 14001.

55
5.6 Okoljevarstveno delovanje tovarne olja Gea d.d.
2


V podjetju se zavedajo odgovornosti do okolja, zainteresiranih strank in tudi vseh njihovih
odjemalcev, zato elijo s to zavestjo delati vsak dan. Za njih je e samo po sebi umevno, da
sta zadovoljstvo zainteresiranih strank in odnos do okolja sestavni del vizije, strategije
vodenja in poslovne politike podjetja. Z upotevanjem zahtev in nenehnim izboljevanjem
stanja okolja na vseh organizacijskih nivojih podjetja elijo tudi v prihodnje zagotavljati
pri njihovih odjemalcih in zainteresiranih strankah zadovoljstvo, ivljenja vredno okolje ter
dolgoroen obstoj podjetja.

Zato so tudi osnovne usmeritve naslednje:

ohranjanje naravnih virov,
zmanjevanje okoljskih obremenitev,
prepreevanje motenj, ki bi lahko ogroale okolje in omejevanje njihovih
morebitnih nevarnosti.

Leta 2002 so prieli z uvajanjem sistema ravnanja z okoljem po zahtevah, ki so doloene v
mednarodnem standardu ISO 14001. V letu 2003 je bila izvedena certifikacija in
pridobljen Certifikat sistema ravnanja z okoljem.

Na podlagi okvirnih in izvedbenih ciljev za ISO 14001 so ena izmed dejavnosti tudi
odpadki. Onesnaevanje z odpadki je okoljski vidik, ki ima pomemben vpliv na okolje.
Cilji, ki si jih je podjetje zadalo v letu 2002/03, so bili zmanjanje koliine meanih
komunalnih odpadkov, absorbentov in odpadne embalae za 10%.

Z uvedbo sistema ISO 14001 elijo, kot je v politiki podjetja za okolje opredeljeno,
zmanjati onesnaenje okolja na najmanjo mono mero, zmanjati koliino odpadkov, jih
loeno zbirati, zmanjati rabo energije in s tem zniati operativne stroke v podjetju.

Uspenost podjetja temelji na tehnolokem razvoju, ki zdruuje najnoveje tehnoloke
procese z okolju prijaznim proizvodnim procesom. Okolju prijazna tehnologija pa zahteva
poglobljeno analizo celotnega proizvodnega procesa, e posebej pa porabo energije glede
na enoto proizvoda. Z investicijami v tehnoloko najnaprednejo opremo, tako strojno kot
raunalniko, eli Tovarna olja Gea e izboljati svoj proizvodni proces.
Osnovna zahteva za izboljanje kvalitete proizvodnega procesa je bilo torej zmanjanje
porabe energentov (elektrika, plin, para, voda) na enoto proizvoda. V ta namen so se v
Tovarni olja odloili za izgradnjo raunalnikega sistema za spremljavo in upravljanje
energetike na nivoju celotne tovarne. Sistem je moral biti naravnan tako, da bo zanesljivo
beleil vse meritve v realnem asu in na osnovi le-teh opravil izraun energetskih
parametrov za poljubno asovno obdobje. Zaradi predvidene iritve sistema je moral biti
grajen modularno, prav tako pa je moral omogoit pregled in analizo podatkov razlinim
uporabnikom v podjetju.

2
Vir: http://www.gea.si/podjetje/letno_porocilo03/letno-porocilo-2003.pdf


56
Pri pregledu uspenosti se ugotavlja doseganje zastavljenih ciljev, zmanjanje porabe
energije (vode, plina) ter uspeno loevanje odpadkov, ki gredo v regeneracijo.

V letu 2003 so iz okoljevarstvenega delovanja sodelovali v mednarodnem projektu treh
deel (Avstrija, Slovenija, Madarska) EKOPROFIT. V okviru tega so zadostili vsem
okoljevarstvenim zahtevam in projekt tudi ugodno zakljuili s pridobljenim certifikatom
EKOPROFIT.

Zakon o varstvu okolja natanno doloa, kako ravnati z odpadki. Pravilniki so strogo
predpisani, zato se morajo podjetja teh pravilnikov tudi drati (npr: pravilnik o ravnanju z
odpadnimi jedilnimi olji in mastmi; pravilnik o ravnanju z embalao in odpadno embalao;
pravilnik o ravnanju z odpadki).


57
6 MONOSTI RACIONALIZACIJE NA PODROJU LOGISTIKE V
TOVARNI OLJA GEA D.D.
Da delo opravljamo hitro, ekonomino, kvalitetno in varno, je potrebno imeti kvalitetna
vozila, dobra manipulacijska sredstva in pa seveda dobro ter zanesljivo delovno silo. Radi
bi podali nekaj predlogov za izboljanje same logistike v podjetju na podroju tehninih
sredstev, torej prevoznih in manipulacijskih sredstev.

6.1 Predlogi izboljave na podroju prevoznih sredstev

Podjetje bi lahko racionaliziralo prevoze tako, da bi obnovilo vozni park z novimi ali
novejimi prevoznimi sredstvi, saj je veina vozil v letih od nakupa do danes e bila
akumulirana. Ker pa so vozila redno in dobro vzdrevana, lahko ostanejo tudi pri njihovi
uporabi, vendar bi na tem mestu radi podali predlog glede posodobitve oziroma izboljave
dela in prevoza olj. Ugotavljamo, da bi bilo bolje, e bi se na tovornjakih natovorna
povrina, ki je sedaj pokrita s ponjavo zamenjala s standardno ali specialno nadgradnjo
(npr. navadni zaprti keson), ki so zelo primerni za paletni sistem prevoza tovora in e za
druge prevoze, saj poleg tega, da je nadgradnja trda in ne prepua prahu ter vlage,
vzdruje tudi primerno temperaturo, ki je glede na lastnosti jedilnih olj zelo pomembna.
Tako ne bi bil ve pomemben nain prilagajanja zahtevam prevoznega substrata glede
temperature, pri kateri se mora natovarjati in prevaati, kakne bodo temperature zunaj in
voznikom ne bi bilo potrebno ve dostavljati tovor v tako zgodnjih urah in tudi as
natovarjanja ne bi bil ve pomemben. Tukaj mislimo predvsem na poletne mesece, ko so
temperature vije od 25 C. V primeru, da tudi to ne bi zadostovalo, pa se lahko ti kesoni
opremijo tudi s hladilnimi napravami. Nova vozila so izdelana tudi tako, da potroijo manj
goriva pri optimalni vonji.

V podjetju imajo pet vozil, od katerih je eno vozilo cisterna, ki slui za prevoz olja v
rinfuzah. Povprena starost voznega parka v podjetju je 8 let, prevoena kilometraa pa
v povpreju znaa 400.000 km na vozilo, kar pomeni tudi vejo porabo goriva (najmanj 3
litre goriva ve). V grobem izraunu bi to pomenilo, da bi podjetje z posodobitvijo novega
voznega parka prihranilo v povpreju skoraj pol milijona tolarjev strokov na letni ravni
samo pri gorivu.

Izkunje podjetja, njihovi problemi in reitve, s katerimi se sreujejo, se nanaajo
predvsem na organizacijo prevozov tovora v cestnem prometu. Pri samem organiziranju
prevozov tovora v cestnem prometu teave nastopijo pri naroilih blaga, predvsem pri
embaliranem tovoru, ki je zloen na palete, saj gre za vejo koliino tovora, ki pa ga
naroniki nimajo kje skladiiti. Prav tako nastopi problem pri naroilih manjih koliin.
Naroniki, predvsem manje trgovine, nimajo dovolj skladinega prostora, da bi lahko
skladiili cel tovornjak blaga. Zato podjetje zbere naroila dveh ali treh manjih
naronikov, da je vozilo optimalno izkorieno in ele nato vsem dostavijo blago. Zaenkrat
ta sistem deluje, toda dolgorono ob dananji konkurenci na trgu, vse veji globalizaciji,
gradnji velikih prodajnih centrov in vse veji ponudbi prevoza just in time menimo, da
je tukaj e nekaj rezerve. Potrebno bi se bilo odloiti e za nakup manjega vozila, kombija

58
ali pick-up vozila, odvisno od potreb. Tako vozilo bi omogoalo dostave manjih poiljk
blaga in bi lahko zadovoljili svoje manje stranke z dostavo blaga just in time.

Z nakupom vozila bi podjetje pridobilo veliko koristi, saj bi lahko kadarkoli izpolnili
manja naroila, s tem zadovoljili manje trgovine, izboljali poslovanje in lastno
konkurennost, kar je pogoj za dolgorona sodelovanja z naroniki. Pa tudi stroki
vzdrevanja taknega vozila so precej manji kot za tovorno vozilo.

6.2 Predlogi izboljave na podroju manipulacijskih sredstev

Monost za posodobitev tehninih sredstev se kae tudi pri manipulacijskih sredstvih.
Viliarja, nosilnosti dveh ton, namenjena za zunanjo manipulacijo, sta stara 12 in 14 let in
sta e akumulirana.

Kot predlog bi lahko podali nakup novega monejega viliarja, natanneje, nakup
komisionirnega viliarja, ki ima to monost, da lahko z njim hkrati prepeljemo v tovorni
prostor tovornega vozila ali do odpremnega prostora naenkrat dve paleti. S tem se izbolja
tehnina in tudi eksploatacijska storilnost. e bi bil komisionirni viliar na plinski pogon,
bi se s tem zmanjale tudi emisije v okolje, prav tako pa bi se s tem viliarjem zmanjal
tudi as natovarjanja tovornih vozil, s tem pa bi bile tudi manje monosti za pokodbo
blaga.

Zaetna investicija naih predlogov o obnovi voznega parka in manipulacijskih sredstev bi
bila kar zajetna. Prav tako pa bi podjetje moralo investirati tudi v izboljanje poslovanja na
podroju informacijskih sistemov. Kolikna in kaj bi to pomenilo za podjetje, bi bilo
potrebno e raziskati in napraviti natanne izraune, vendar pa menimo, da bi se
investicijski stroki s asom akumulirali, poslovanje bi se e izboljalo, podjetje pa bi
lahko poleg sodobne proizvodnje ponudilo tudi sodoben nain prevoza tovora in verjetno
ne bi izostal niti dobiek.



















59
7 SKLEP
Z diplomsko nalogo smo dosegli zastavljene cilje. S pomojo del razlinih domaih in tujih
avtorjev smo opredelili sam pojem ter pomen logistike, elemente logistinega sistema, ter
pojem razbremenilne logistike, njen pomen kot del najmlajega podsistema logistike, to je
poprodajne logistike.

Logistika v slovenskih podjetjih mono zaostaja za podjetji razvitih drav, kjer so
logistini oddelki enakovredni vsem ostalim oddelkom v podjetju in je delo med njimi
koordinirano. Tudi v Tovarni olja Gea je dejavnost logistike razdeljena na ve oddelkov, in
sicer se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo oddelki v okviru sektorja komerciale. V velikem
obsegu je potrebno vlagati v izobraevanje in nenehno usposabljanje zaposlenih, da bodo
lahko izkoristili monosti, ki jih ponuja razvoj logistike.

V Tovarni olja Gea dajajo logistiki sicer velik pomen, saj je ugotoviti, da brez te ne bi bila
mogoa niti proizvodnja olj, niti proizvodov oziroma tovora ne bi bilo mogoe prepeljati
do potronikov. Vendar pa smo ugotovili, da bodo na tem podroju potrebna precejnja
vlaganja tako v tehnologijo kot v informacijski sistem, saj bodo le tako zniali stroke ter
zmanjali obremenitve okolja.
Prav tako imajo v podjetju veliko skrb za varstvo okolja. Ugotovili smo tudi, da poslujejo v
skladu s standardi mednarodnega certifikata za varovanje okolja ISO 14001. Uspenost
podjetja temelji na tehnolokem razvoju, ki zdruuje najnoveje tehnoloke procese z
okolju prijaznim proizvodnim procesom. Prav tako pa so v podjetju z uvedbo sistema ISO
14001 eleli, kot je v politiki za okolje tudi opredeljeno, zmanjati onesnaenje okolja na
najmanjo mono mero, zmanjati koliino odpadkov, jih loeno zbirati, zmanjati rabo
energije in s tem zniati operativne stroke v podjetju.
Prav tako so se trditve, ki smo jih postavili na zaetku te diplomske naloge, izkazale za
resnine.

Z analiziranjem poslovanja Tovarne olja Gea d.d. smo ugotovili, da je njihovo sooanje s
podrojem varstva okolja zelo aktivno in razvojno usmerjeno. Vse to dokazujejo s
sprejetimi certifikati serije ISO 14000. Veliko pozornost dajejo tudi investiranju v varstvo
okolja in na zakonodajno usklajenost poslovanja podjetja z varstvom okolja, ki nenehno
prinaa novosti in potrebe po prilagajanju proizvodnje. Spodbujajo raziskovalno dejavnost
in nadaljnje uvajanje ekolokega raunovodstva. Na podroju odpadkov pa so dokazali, da
je s sistematinim pristopom mogoe zmanjati stroke in hkrati izboljati stanje okolja.
Zaradi teh pozitivnih rezultatov bodo e naprej upotevali eko-uinkovitosti in upotevali
naela trajnostnega razvoja.

Ugotovili smo, da se cilji razbremenilne logistike nanaajo na ekoloko ozaveenost, kar
pomeni zmanjevanje obremenjevanja naravnega okolja, medtem ko se ekonomski cilji
nanaajo na oblikovanje strokovno uinkovitih ter servisno naravnanih blagovnih in
informacijskih tokov.


60
Podjetje bi lahko z nekaterimi organizacijskimi spremembami doseglo bolje poslovanje v
samem podjetju.
V Tovarni olja Gea se najve rezerv za izboljavo poslovanja oziroma znianje strokov
skriva pri tehninih sredstvih, ki so e nekoliko dotrajana, prav tako pri informacijskem
sistemu, ki bi ga lahko bolje razvili in tako imeli e veji nadzor nad tovorom.
Za vsako podjetje in prevoznika, ki opravlja prevoze v notranjem cestnem prometu in se
eli vkljuiti tudi na konkurenni mednarodni trg ter se na njem tudi obdrati, je izrednega
pomena kakovost prevoznih storitev, ki jih izvaja in nudi. Na tem podroju vidimo, da bi
se lahko prevoz manjih poiljk jedilnih olj izboljal z nakupom manjega vozila in
obnovitvijo voznega parka z novejimi bolj dodelanimi vozili. Znano je tudi, da raven
kakovosti transportnih storitev, predvsem pa njena stalnost in konkurennost, ni nikoli
rezultat nakljuja, temve tudi izraz prizadevanja vseh, ki sodelujejo pri izvedbi prevozov
in imajo cilj, da stalno dosegajo trno zahtevane rezultate kakovosti.

Da podjetje lahko dosee pomembne konkurenne prednosti, izbolja svojo uinkovitost in
odzivni as, je treba poznati tehnologijo, poslovne procese in sodelovanje s povezanimi
partnerji. Uspehi se ne dosegajo samo s postavljanjem dobrih reitev, ampak z integracijo
uporabnikov, naj bodo to konni kupci, dobavitelji, odjemalci ali zgolj iskalci informacij.





























61
8 POVZETEK
V teoretinem uvodu smo s pomojo del razlinih domaih in tujih avtorjev opredelili sam
pojem ter pomen logistike in elemente logistinega sistema. Prav tako smo opredelili
pojem in pomen razbremenilne logistike, kot del najmlajega podsistema logistike, to je
poprodajne logistike.

V aplikativnem delu diplomskega dela pa smo obravnavali dejavnosti razbremenilne
logistike v tovarni olja Gea d.d. iz Slovenske Bistrice. Po kratki predstavitvi podjetja smo
skuali opredeliti podroja logistike v podjetju, sam potek razbremenilne logistike ter
okoljevarstveno delovanje izbranega podjetja.

Diplomsko nalogo smo zakljuili s predlogi za izboljanje dela na podroju logistike, saj
smo prili do ugotovitve, da logistika postaja zelo pomembno podroje v podjetjih, kjer se
podjetje ne sme zadovoljiti le s povprenimi rezultati.

Kljune besede: logistika, logistini podsistemi, razbremenilna logistika, outsourcing,
ekoloki management, standard ISO 14001.


SUMMARY

In the theoretical introduction, vith the help of literature from native and foreign authors,
we have defined the term logistics itself, the meaning of it and the elements of the logistics
system. Likewise, we have defined the term and the meaning of reverse logistics, as a part
of the youngest subsystem of logistics, which is after salable logistics.

In the aplicative part of this diploma assignment we have dealt with activities of reverse
logistics in the oil factory Gea d.d. from Slovenska Bistrica. After short presentation of the
company, we have tried to define fields of logistics in the company, process of reverse
logistics itself and activity for protecting environment of this selected company.

The diploma assignment we have concluded with suggestions for improvement of work on
the logistics field because we have come to conclusion that logistics is becoming very
important area in companies where the company can not bi satisfied only with average
results.

Keywords: logistics, subsystems of logistics, recycling - reverse logistics, outsourcing,
ecological management, standard ISO 14001.

62

LITERATURA

1. Bortnik, P. Ana, Marjanca, Zornik, in Tatjana, Bornik. 2004.
Odgovorno okoljsko ravnanje:sistem ravnanja z okoljem. Ljubljana:
Slovenski institut za kakovost in meroslovje.

2. Callan, Scott J., and Janet M. Thomas. 2000. Environmental Economics
and Management. Theory, Policy and Applications. Second Edition.
Orlando: The Dryden Press.

3. Cedilnik, Marko. 2004. Logistika-druga polovica marketinga. V
Logistika slovenska prilonost in izziv, urednik M. Lipinik. Celje:
Studio Ara.

4. Connely, James and Graham Smith. 1999. Politics and the Environment.
From theory to practise. London: Routldge.

5. Gattorna John. Day Abby. Hargreaves John. (1994). What is the Role of
Materislas Management? Effective Logisties Management, Bradford 4.

6. Heiner, V. 1996. Outsourcing Trend in Europa hlt an. Logistik im
Unternehmen. 32-33.

7. ITL Intitut za transport in logistiko. 2000. Konkurenne prednosti
racionalne podjetnike logistike.

8. ITL Intitut za transport in logistiko. 2002. Notranja in zunanja
logistika podjetja v logistini verigi.

9. ITL - Intitut za transport in logistiko. 1998. Notranja logistika v
podjetju njeno mesto v transportni verigi. Maribor: Ekonomsko-
poslovna fakulteta.

10. ITL - Intitut za transport in logistiko. 2003. Partnerstvo v logistini
verigi. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

11. Ivanko, tefan. 2001. Logistika, tudijsko gradivo. Novo mesto: Visoka
ola za upravljanje in poslovanje.

12. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj:
Moderna organizacija.

13. Kopicki, Ronald. 1993. Reuse and Recycling Reverse Logistics
Opportunities. Oak Brook Council of Logistics Management.


63
14. Logoar, Klavdij. 2004a. Poslovna logistika. Ljubljana: GV
izobraevanje, izobraevanje in svetovanje, d.o.o.

15. Logoar, Klavdij. 2004b. Pomen logistike za podjetje in narodno
gospodarstvo. V Logistika slovenska prilonost in izziv, urednik M.
Lipinik. Celje: Studio Ara.

16. Logoar, Klavdij. 2002. Razbremenilna logistika kot del okoljsko
odgovorne filozofije podjetja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

17. Logoar, Klavdij. 1999. Razbremenilna logistika in varstvo okolja.
Maribor: Studio Linea.

18. Miheli, Anton. 2001. Organizacija in logistika poslovanja, tudijsko
gradivo. Breice: Vija strokovna ola.

19. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.

20. Oblak, Henrik. 1987. Oblikovanje politike poslovne logistike. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.

21. Ogorelc, Anton. 1999. Mednarodne logistine storitve. Maribor: Studio
Linea.

22. Ogorelc, Anton. 1996. Logistika. Maribor: Ekonomsko poslovna
fakulteta.

23. Poar, Danilo. 1985. Teorija in praksa (transporta in) logistike.
Maribor: Zaloba Obzorja.

24. Poar, Danilo. 1976. Gospodarjenje v poslovni logistiki. Maribor:
Zaloba Obzorja.

25. Punik, Joe. 2004. Pomen ustanovitve Fakultete za logistiko za ire
gospodarsko obmoje. V Logistika slovenska prilonost in izziv, urednik
M. Lipinik. Celje: Studio Ara.

26. Rebernik, Miroslav. 1998. Podjetnitvo. Maribor: Ekonomsko-poslovna
fakulteta.

27. Veselko, Gregor in Igor Jakomin. 2004. Je outsourcing udeno
sredstvo za zmanjanje strokov? Logistika in transport.

28. Weele, Arjan. 1998. Nabavni management. Ljublana: Gospodarski
vestnik.

29. Waters, Donald. 2003. Logistics. London: Palgrave Macmillan.

64

30. Waters, Donald. 1999. Global logistics and distribution planning.
London: Kogan page.

31. Vorina, Anton. 2004. Organizacija in logistika poslovanja. Celje:
Poslovno-komercialna ola Celje.

32. Vuk, Drago. 2000. Uvod v ekoloki management. Ljubljana: Zaloba
moderna v okviru FOV.

33. Zore, Jani in Duan Marc. 2001. Odpadki v Sloveniji-prironik za
ravnanje s komunalnimi odpadki. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in
prostor.

34. http//www.gea.com (23.11.2005).

35. http://www.gea.si/documents/LetnoporoiloGEAd.d.2004.pdf
(16.01.2006).

36. http://www.gea.si/podjetje/letno_porocilo03/letno-porocilo-2003.pdf
(10.12.2005).

37. http://www.gea.si/podjetje/letno_porocilo03/konsolidirano-letno-porocilo-
2003.pdf (10.12.2005).

























65


KAZALO SLIK IN TABEL
Slika 1: Logistini podsistemi .................................................................................................. 13
Slika 2: Predmeti razbremenilne logistike,............................................................................... 20
Slika 3: Monosti zunanjega oskrbovanja................................................................................ 24
Slika 4: Pogled na tovarno olja gea pred mnogimi leti............................................................. 37
Slika 5: Vasih so v tovarni olja gea polnili rono................................................................... 38
Slika 6: Polnilna linija v tovarni olja gea pred mnogimi leti.................................................... 38
Slika 7: Organiziranost skupine gea........................................................................................ 39
Slika 8: Organiziranost obvladujoega podjetja gea d.d. ......................................................... 40
Slika 9: Shema izvajalnih procesov tovarne olja gea ............................................................... 41
Slika 10: Najpomembneje operacije v proizvodnem obratu tovarne olja gea ........................ 42
Slika 11: Potek dela v skladiu ............................................................................................... 42
Slika 12: Nekateri proizvodi blagovnih znamk sonni cvet, gea in zvezda ............................. 43
Slika 13: Proizvodi blagovne znamke zvezda ......................................................................... 44
Slika 14: Proizvodi blagovne znamke karakter ........................................................................ 44
Slika 15: Zunanji elni viliar indos......................................................................................... 45
Slika 16: Vozilo iveco euro cargo-150 e23, ki ga uporabljajo za paletni sistem.................... 46
Slika 17: Zunanji elni viliar pri natovarjanju palet na vozilo ............................................... 48
Slika 18: Kroie tovarne olja gea.......................................................................................... 48
Slika 19: Cisterne za shranjevanje jedilnega olja in mesto polnjenja tovornih cistern ............ 49



Tabela 1: Lastne ali tuje logistine storitve.............................................................................. 23
Tabela 2: Logistine storitve, primerne za zunanje izvajalce................................................... 26
Tabela 3: Outsourcing v razbremenilni logistiki ...................................................................... 29
Tabela 4: Prikaz odpadkov v tovarni olja gea .......................................................................... 53
Tabela 5: Pregled pomembnih okoljskih vidikov pri postopku polnjenja jedilnega olja ......... 54