KAZALO VSEBINE

1 UVOD.....................................................................................................................................................2
1.1 Opredelitev problema namen in cilji diplomske naloge ter osnovne hipoteze...............................2
1.2 Namen in cilji diplomske naloge.....................................................................................................3
1.3 Hipoteze diplomske naloge.............................................................................................................3
1.4 Metode dela......................................................................................................................................4
1.5 Morebitne omejitve..........................................................................................................................4
2 SKLADIENJE..................................................................................................................................5
2.1 Povezava logistike in skladienja..................................................................................................5
2.2 Splone znailnosti skladienja......................................................................................................7
2.3 Cilji in politika skladienja............................................................................................................8
2.4 Vrste in naloge skladia.................................................................................................................9
2.5 Prevzemanje, uvanje in izdajanje materiala................................................................................12
2.6 Lokacija in ureditev skladia.......................................................................................................14
2.6.1 Izbira lokacije skladia..........................................................................................................16
2.6.2 Transportne poti v skladiu...................................................................................................17
2.6.3 Oprema skladi.....................................................................................................................19
2.6.4 Predstavitev regalnih sistemov...............................................................................................19
2.7 Model nartovanja regalnih skladinih sistemov........................................................................22
2.7.1 Model doloitve skladine cone...........................................................................................25
2.7.2 Uinki in prednosti modeliranja nartovanja avtomatiziranih
skladinih regalnih
sistemov..................................................................................................................................27

1 UVOD
Skladienje omogoa ustrezno delovanje tevilnih funkcij od nabave, do proizvodnje in
prodaje ter s tem zagotavlja nemoteno oskrbo ob planiranem asu. Osnovna naloga
skladienja je vzdrevanje zalog, s tem pa so povezani razmeroma veliki stroki. V
zalogah se namre skriva pomemben del finannih sredstev. Poveevanje proizvodnje,
uvajanje novih proizvodov in irjenje ponudbe zahteva vedno veje skladine
zmogljivosti. V ta namen se gradijo veliki sodobni logistini centri. Ti so opremljeni z
najmodernejo skladino opremo, informacijskimi in raunalnikimi programi.

1.1 Opredelitev problema namen in cilji diplomske naloge ter osnovne

hipoteze
Logistika ima pomembno vlogo pri poslovanju podjetij, hkrati pa vpliva na razvoj
celotnega gospodarstva, saj omogoa premike blaga in pospeuje prodajo le-tega kot tudi
storitev.
Skladie je prostor, kjer shranjujejo razline vrste materiala ali blaga, torej prostor z
vsemi napravami, ki omogoa sprejemanje, hranjenje in izdajanje blaga. Vanj
vkljuujemo ves potrebni manipulacijski prostor, prostor za vodstvo, pripravo
skladinega dela in evidence. Naloga skladi je ohraniti koliino in kakovost
uskladienega blaga s im nijimi stroki shranjevanja in uvanja.
Najveja teava skladine enote podjetja Swatycomet d.o.o. v Loah je pomanjkanje
prostora. S postavitvijo regalov v zaprtem nadstreku podjetja, bi poskusili to veno
dilemo odpraviti.

1.2 Namen in cilji diplomske naloge

Namen diplomske naloge je torej spoznati in predstaviti skladino-logistino dejavnost
podjetja Swatycomet, d.o.o. ter ugotoviti in z racionalnimi reitvami izboljati uspenost
e uveljavljenega skladinega poslovanja v enoti podjetja v Loah.
Cilji, ki jih elimo dosei v teoretinem delu:

Opredeliti pojem logistike in skladienja ter njune povezanosti.

Se seznaniti in predstaviti splone znailnosti, cilje in politiko skladienja.

Predstaviti osnovne procese dela v skladiu.

Se podrobno seznanit z regalnim skladienjem.

Cilji, ki jih elimo dosei v praktinem delu:

Predstaviti poslanstvo, vizijo ter strategijo podjetja.

Predstaviti logistiko v podjetju Swatycomet, d.o.o..

Predstaviti procese skladinega poslovanja v SPE Tehnine tkanine Loe.

Podrobno opisati regalno skladienje.

Reiti prostorsko stisko s predlogom postavitve regalov.

1.3 Hipoteze diplomske naloge

Pri pisanju diplomske naloge smo postavili naslednje hipoteze, katere bomo preverjali v
nadaljevanju diplomske naloge:

H1: Skladino poslovanje poteka na visokem nivoju.

H2: V skladiu poteka regalno skladienje.

H3: Skladie Loe razpolaga z zadostnim skladinim prostorom.

H4: V poslovni enoti v Loah je dovolj prostora za postavitev dodatnih regalov.

1.4 Metode dela

V diplomski nalogi bodo zastopane razline metode dela, med drugim bomo:

S statino metodo bomo preuili sedanje stanje.

Z metodo deskripcije bomo opisovali teorijo.

Z metodo klasifikacije bomo definirali pojme povezane s skladienjem.

Z metodo kompilacije bomo oblikovali nova stalia.

Z metodo analize in sinteze bomo razlenjevali in zdruevali ugotovitve iz prakse

in teorije.

1.5 Morebitne omejitve

Omejitve, ki jih bomo upotevali se nanaajo na navajanje podatkov, ki so poslovna
skrivnost podjetja. Nekateri podatki so namenjeni samo notranjim javnostim podjetja,
zato jih ni dovoljeno javno navajati, kljub temu pa menimo da obstaja dovolj javno
dostopnih podatkov, s katerimi bo naloga dovolj izrpna in aktualna.

2 SKLADIENJE
Avtorji so enotnega mnenja, da je osnovna funkcija skladienja varovanje blaga pred
zunanjimi vplivi ter premostitev asovne razlike med dobavo materiala oz. prevzemom in
izdajo materiala v proizvodni proces. Potr (2015) na svoji internetni strani navaja, da je
proizvodno skladienje opredeljeno kot pomembno podroje v gospodarstvu slehernega
proizvodnega podjetja, saj s svojo osnovno funkcijo vpliva na stroke podjetja in
neposredno tudi na njegovo uspenost. Zato je mnenja, da je zelo pomembno vkljuevati
skladino dejavnost v celotno organizacijo podjetja. Na zmanjevanje strokov v
skladiu lahko vplivamo z ustrezno notranjo organizacijo, s strokovnim pristopom,
pregledom dela, stalno in tekoo informiranostjo, z zanesljivostjo in s tonim
opravljanjem skladinih nalog. Stroki, ki se pojavljajo v skladiu, se v glavni meri
navezujejo na velikost skladinih zalog, katere doloa dinamika proizvodnje. Zato je
pomembno, da se z viino zalog upravlja gospodarno in odgovorno (Potr, 2015).

2.1 Povezava logistike in skladienja

Ve avtorjev podaja pojem logistike z razlinih vidikov oz. glede na irino preuevanja.
Pri pojmu logistike v glavnem zasledimo naslednje pristope (Rak, 2011):

glede na dejavnost: transportna, skladina, pedicijska, distribucijska, nabavna

logistika, intralogistika, trgovinska logistika itd.;

glede na podroje uporabe: industrijska, vojaka, poslovna, marketinka, tehnika,

bolninika, gospodinjska logistika itd.;

glede na podroje opazovanja: mikrologistika, metalogistika, makrologistika,

interorganizacijska logistika, podjetnika oziroma poslovna logistika itd.

Poenostavljeno lahko reemo, da je logistika skupek med seboj povezanih procesov, ki

sluijo za premikanje surovin, polizdelkov, ostalega materiala in gotovih izdelkov od
dobavitelja do podjetja, za premikanje znotraj podjetja in od podjetja do odjemalcev
oziroma kupcev. Avtorji razlino delijo logistine sisteme na podsisteme. Najpogosteje pa
se je uveljavila delitev oziroma razmejitev logistinega sistema na tiri podsisteme
(Kriman in Rak, 2006, str. 23):

nabavna logistika,

notranja logistika,

distribucijska logistika,

poprodajna logistika.

Z logistinimi procesi lahko racionaliziramo transportne poti, sisteme skladienja,

izberemo primerno transportno sredstvo, nain pakiranja itd. Na splono lahko reemo,
da pomeni racionalizirati logistiko zmanjati uporabljeni prostor in skrajati as
logistinih operacij, vse to na ekonomski nain, to je dosei rezultate s kar najmanjimi
stroki (Logoar, 2004, str. 99).
Notranja logistika zajema vse aktivnosti v okviru podjetja (pretok materiala od prevzema
do odpreme gotovih proizvodov). Gre za planiranje, organiziranje in kontrolo vseh
aktivnosti premikanja in skladienja znotraj delovne organizacije z namenom
optimiziranja proizvodnih procesov (Potr, 2015). Funkcija notranje logistike se zaenja s
koliinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika pripeljala v
podjetje iz domaih in tujih trgov. Blago se razvrsti. Po koliinskem in kakovostnem
pregledu se uskladii, pri emer so poleg strokov skladi in skladienja pomembni
tudi stroki delovne sile in vezanih obratnih sredstev v zalogah. Notranja logistika mora
vzdrevati primerno dobavno pripravljenost vhodnih materialov za proizvodni proces,
skrbeti mora tako za notranji transport in medfazno skladienje materiala (ali
polizdelkov), kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladie izdelkov. Ti
morajo biti ustrezno pakirani in obstajati mora primerna dobavna pripravljenost teh
izdelkov, da jih lahko distribucijska logistika s svojimi aktivnostmi dostavi odjemalcem
(Oblak, 1997, str. 39).
6

Poglavitna dejavnost notranje logistike so torej smotrno urejen notranji transport in

skladienje ter optimalni izbor manipulativne opreme (natovarjanje, pretovarjanje,
raztovarjanje, prevoz, paletizacija, pakiranje itd.) (Potr, 2015).

2.2 Splone znailnosti skladienja

Skladienje lahko opredelimo kot pomembno podroje v gospodarjenju vsakega
proizvodnega podjetja. Mono je povezano z zalogami, saj je njegova glavna naloga
vzdrevanje zalog. Skladia so blailci ang. buffer, ki s svojimi zalogami omogoajo
premostiti nihanja v proizvodnem procesu. Skladia so namenjena premostitvi asa, kar
pomeni, da se izravnajo asovne razlike med proizvodnjo in uporabo blaga (Kaltnekar,
1993, str. 247). Blago, ki prihaja v proizvodno podjetje od dobaviteljev na primarni in
sekundarni ravni, se pretaka skozi podjetje do konnega uporabnika. Tok materiala je
zaradi izrazitega vpliva notranjih in zunanjih dejavnikov, ki se kaejo v obliki motenj,
lahko:

nezvezen, ali

ne more zagotavljati enakomernega toka proizvodnje.

Za zagotavljanje nemotene proizvodnje potrebujemo skladia, in sicer: skladia

vhodnega materiala, vmesna skladia in skladia gotovih proizvodov.
Skladienje bi lahko definirali kot zvezo in regulator med drugimi procesi v materialnem
poslovanju, ki premosti asovne razlike med asom proizvodnje in asom porabe
razlinih dobrin. Skladie s svojimi zalogami izravnava vsa nihanja v materialnih
tokovih, ki jih povzroa dinaminost poslovnega dogajanja. S skladienjem je tako
vzpostavljena nemotena povezava med proizvodnjo in nabavo. Prav tako pa skladienje
zagotavlja stalnost preskrbe delovnih mest in enakomeren tok proizvodnje. Osnovna
funkcija skladienja je varovalna funkcija (Kaltnekar, 1993, str. 248). O smotrih
skladienja Ogorelc (1991, str. 7980) pravi, da je le-ta v premagovanju asovnih razlik
med fazami proizvodnega procesa in konno med proizvodnjo in porabo. Skladienje

pomeni asovno izravnavo med dvema sistemoma, ki nista asovno usklajena. Obstajajo
tevilni vzroki in potrebe po skladienju, ki jih lahko razdelimo v tiri skupine
(Kaltnekar, 1993, str. 248):

neskladnosti med asom proizvodnje in asom potronje;

oddaljenost med krajem proizvodnje in krajem potronje;

razlini trgovski in finanni pogoji;

potreba po varnosti oskrbe.

2.3 Cilji in politika skladienja

Osnovna funkcija skladienja je njegova varovalna funkcija. Iz tega izhaja tudi osnovni
cilj, ki ga ima ta dejavnost v vsakem podjetju, in sicer mora skladienje premostiti
asovno razliko med asom prispetja materiala in asom uporabe ali odpreme, pri tem pa
ohraniti material koliinsko in kakovostno neoporeen (Potr, 2015).
Osnovna naloga skladine slube je spremljanje, varovanje in izdajanje surovin,
polproizvodov, proizvodov in drugega blaga. Skladienje torej slui premagovanju
asovnih neenakomernosti med raznimi dejavnostmi v podjetju. Zaradi im bolj
ekonominega poslovanja morajo imeti skladia ustrezno lokacijo, poslopja pa morajo
biti zgrajena tako, da im uinkoviteje sluijo svojemu namenu (Logoar, 2004, str. 79).
Vendar si dobrega skladinega poslovanja ne moremo predstavljati brez dobre
organiziranosti, celovitosti informacijskega sistema za vejo preglednost, urejene
dokumentacije v zvezi s sprejetim in z izdanim blagom, vhodne kontrole, kakovostnega
prevzema materiala, lociranja/skladienja materiala, celovitosti izdaje materiala in
reklamacije materiala. Delo v skladiu mora potekati sistematino, aurno, opravljeno
mora biti tono in gospodarno.
Kot cilj moramo postaviti tudi ekonominost skladinega poslovanja. Uspenost
ugotavljamo s primerjavo strokov v enakih asovnih obdobjih ob upotevanju koliine in

vrednosti blaga. Monost oskrbe na eni in stroki skladienja na drugi strani so v bistvu
odvisni od viine zalog. Zato lahko prejnja dva cilja na nek nain zdruimo v skupen
cilj, in sicer v skrb za optimizacijo zalog. Osnovne zahteve ciljev lahko opredeli
skladina politika. Delne politike skladienja so naslednje (Kaltnekar, 1993, str. 253
254):

Politika organizacije skladine slube naj opredeli osnovna razmerja v

dejavnosti. Doloi naj stopnjo centraliziranosti oziroma decentraliziranosti
funkcije ter razmerja nadrejenosti, podrejenosti in sodelovanja. Ob tem doloa
naela notranje strukturiranosti dejavnosti in njenega povezovanja z drugimi
funkcijami, pa tudi kadrovske in tehnine zahteve. Postaviti mora tudi osnovna
izhodia za oblikovanje delovnih postopkov in predpisov.

Politika skladinih zalog naj zagotavlja vzdrevanje zalog v racionalnem obsegu.

Opredeliti mora reim gospodarjenja za razline vrste in skupine materialov ter s
tem povezano uporabo normativov zalog oziroma razlinih metod za
gospodarjenje z zalogami.

Politika doloanja lokacije skladinih prostorov in notranjega razporeda

materiala naj opredeli vpraanje izgradnje enega ali ve decentraliziranih skladi,
doloi naj tudi nain, kako razporejati material znotraj posameznega skladia.

Politika izgradnje in opremljanja skladi naj opredeli razmerja za investiranje v

nove naine dela in novo tehniko v skladinem poslovanju. Predvsem naj doloi
smiselnost opremljanja oziroma obnavljanja starih skladi ali izgradnje novih,
doloi pa naj tudi, kakna skladia je smiselno projektirati. Pomembno vpraanje
pri tem je lahko avtomatizacija in informatizacija skladinega poslovanja.

Politika nekurantnih zalog mora doloiti gospodarjenje z materialom, ki ga ve ne

potrebujemo. Opredeli naj nain ugotavljanja nekurantnosti in metode za
likvidacijo teh zalog pri razlinih vrstah ali skupinah materiala.

2.4 Vrste in naloge skladia

Doloena vrsta skladia in nain njegove izgradnje omogoata natanno doloene naine
razporejanja blaga v skladiu in s tem tudi metode dela v skladiu. Izbor vrste
skladia, pa tudi njegove notranje ureditve in sistem razporejanja materiala pa so odvisni
od tevilnih pogojev. Najpomembneji od teh so (Potr, 2015):

vrsta blaga, ki ga uskladiujemo z vsemi njegovimi lastnostmi,

koliine uskladienega blaga,

pogostost prevzemanja in izdajanja,

organizacija prevzema, hrambe in izdaje blaga.

Da bi zadostili tem zahtevam mora skladie izpolnjevati naslednje kriterije (Kaltnekar,

1993, str. 254255):

skladini tip in njegova notranja ureditev morata zagotoviti im manj

manipulacij v skladiu, im kraje transportne poti, im manj premeanj,
nobenih zastojev v transportu;

material mora biti uskladien pregledno in dosegljivo, tok materiala od prevzema

do izdaje mora biti jasen in nedvoumen, e pri uskladienju je treba misliti na
izdajo materiala, ves sistem skladienja je treba postaviti tako, da ga lahko
nadziramo;

skladie

mora

omogoiti

uskladienje

celih

transportnih

enot

brez

razformiranja, material naj po monosti ostane v embalai;

skladie naj bo ustrezno prikljueno na transportne poti zunanjega in notranjega

transporta, kar bo omogoalo neoviran dovoz in odvoz materiala;

skladie naj omogoa im enakomernejo razporeditev dela, im manj konic v

delu in kratke akalne ase;

zagotavlja naj ohranjanje kvalitete uskladienega materiala z organizacijskimi in

s tehninimi reitvami;

zgrajeno naj bo tako, da omogoa fleksibilnost ob razlinih spremenjenih pogojih

znotraj in zunaj podjetja;

omogoa naj smotrno organizacijo celotnega skladinega in materialnega

poslovanja z ustrezno pripravo skladinega dela.

10

Uspenost skladinega poslovanja je v veliki meri odvisna od zadovoljitve zgornjih

zahtev. Skladia loimo po razlinih kriterijih.

Po namenu in funkciji (Potr, 2015):

Skladia za shranjevanje blaga, ki so namenjena za transport: eleznika,

kamionska, luka, letalika, pedicijska, carinska in javna skladia. Skladiimo
irok asortiment materiala v velikih koliinah.

Industrijska (proizvodna) skladia, s katerimi zagotovimo nemoten potek

proizvodnega procesa in procesa gotovih izdelkov. Delimo jih na skladia
vhodnega blaga (surovine, polizdelki, rezervni deli itd.), vmesna skladia, s
katerimi zagotovimo nemoten in optimalni tok blaga, skladia gotovih izdelkov,
ki so namenjena distribuciji blaga h konnemu potroniku.

Distribucijska (trgovska) skladia so obiajno umeena v vejih potronikih in

prometnih srediih in so specializirana za velik sortiment blaga ali pa za eno
vrsto blaga.

Carinska skladia so namenjena hranjenju blaga, ki je podvreno carinskemu

nadzoru. Postopek carinskega skladienja omogoa skladienje za neskupnostno
blago, ne da bi bilo to blago zavezano plailu uvoznih dajatev ali ukrepom
trgovinske politike; za skupnostno blago, kadar zakonodaja Skupnosti, ki ureja
posebna podroja, predvideva, da je vnos tega blaga v carinsko skladie povezan
z izvajanjem ukrepov, ki so obiajno vezani na izvoz blaga.

Po nainu gradnje loimo (Potr, 2015):

Zaprta skladia: narava blaga zahteva, da je skladienje varno. Ta skladia so

zidana, zaklenjena in varovana. Taka skladia imajo navadno ve oddelkov, v
katerih shranjujemo blago, ki zahteva razline razmere za uskladienje.

Pokrita skladia: za manj vredno blago, ki ga je treba zaititi le pred

padavinami. Vlaga, temperaturne spremembe in prepih ne kodujejo blagu.
11

Odprta skladia so nepokrita. V njih skladiimo blago, ki ni obutljivo na

vremenske in toplotne spremembe. Blago ima navadno velike dimenzije in teo.

Specialna skladia: za zelo vredno blago (trezorji), za blago, ki ga je treba

zaititi pred zunanjimi vplivi (silosi, skladia za vnetljivo in eksplozivno blago),
za material, ki zahteva stalno enake pogoje skladienja (hladilnice, ogrevana
skladia).

Po pripravljenosti blaga za transport loimo (Potr, 2015):

skladie za razsuto blago,

skladie za nepakirano blago,

skladie za embalirano blago.

Glede na as obratovanja skladia ali as skladienja blaga loimo (Potr, 2015):

stalna skladia,

zaasna skladia (otori),

potujoa skladia (ladje, zabojniki itd.),

skladia za gospodarske in dravne rezerve, ki so lahko tudi stalna.

2.5 Prevzemanje, uvanje in izdajanje materiala

Sestavni del vsakega skladinega poslovanja temelji na skladinih procesih. Od njihove
uspene realizacije je odvisno, kako hitro bo potekalo poslovanje v doloenem
skladinem objektu. Najbolj pomembno pri tem pa je, da se izpolnijo osnovne zahteve,
kar pomeni ohranitev materiala v prvotni obliki in stanju (Potr, 2015).
Dobavo blaga, ki ga sprejmemo v skladie, obiajno spremlja dobavni list oziroma
dobavnica. Skladinik mora ob prejemu tega dokumenta primerjati razmerje med
koliino dejanskega stanja dobavljenega materiala in koliino, ki je opisana na dobavnici.
Na podlagi tega dokumenta se naredi koliinski in kakovostni prevzem. Sledi knjienje

12

materiala. Najvekrat skladinik redno sam prevzema blago tako koliinsko kot tudi
kakovostno. Prevzem potrdi z izdajo prevzemnice in s tem prevzame vso odgovornost za
pravilnost dobave in prevzema (Kaltnekar, 1993, str. 259).
Izdaja materiala se vri na podlagi dokumenta, ki ga skladiu polje porabnik materiala v
obliki zahtevnice ali odpremnice. Pri izdajanju materiala razlikujemo notranje in zunanje
izdajanje. Notranja izdaja materiala se izvaja za (Potr, 2015):

izdajanje materiala v proizvodne enote zaradi predelave,

izdajanje materiala zaradi premeanja v druga skladia iste ali druge proizvodne
enote,

izdajanje tujega materiala v dodelavo lastni proizvodnji ali kooperantom.

Zunanjo izdajo materiala opredeljuje (Potr, 2015):

izdajanje materiala drugim podjetjem ali kooperantom zaradi predelave ali

dodelave,

izdajanje materiala zaradi skladienja v javnih skladiih,

izdajanje nekurantnega materiala zaradi odprodaje, recikliranja ali unienja.

Material lahko izdamo samo na osnovi dokumentacije, kot so izdajnica, medskladinica

in dobavnica. Skladie izdaja material na osnovi zahtevnice priprave dela. Spremembe,
ki se izvajajo v skladiu, morajo biti dokumentirane in evidentirane z naslednjimi
dokumenti: prevzemnica, izdajnica, medskladinica, povratnica in dobavnica.
S prevzemnico, ki jo prejme skladinik od dobavitelja, skladie potrjuje dejanski
prevzem materiala v skladie. V prevzemnico se vpiejo naslednji podatki: naziv
materiala, ifra ali koda materiala, enota mere, koliina, cena ter podatki o dobavitelju,
nainu dostave, prevozni dokumentaciji in embalai. e nastane razlika med dejansko
prevzeto koliino in podatki v dobaviteljevi dokumentaciji, bo nabavna sluba sproila
reklamacijski postopek (Potr, 2015).

13

Izdajnica je dokument, ki se uporablja za izdajo materiala iz skladia v proizvodne

enote. Na vsaki izdajnici mora biti oznaeno: tevilka delovnega naloga, naziv in koda
materiala, enota mere, koliina, cena in vrednost. Izdajnica se uporablja tudi pri izdaji
polizdelkov, pomonega materiala, embalae (Potr, 2015).
Medskladina prenosnica se uporablja za premike materiala med skladii iste
proizvodne enote. Ker se material samo prenaa iz skladia v skladie, se seveda
skupna koliina materiala na zalogi ne spremeni (Potr, 2015).
Namen povratnice je ponovno evidentiranje materiala v informacijski sistem skladia s
predpostavko, da je to obnovljen ali rabljen material. Ta material se prevzame v skladie
bodisi zaradi popravila ali ob vrailu neporabljenega materiala. Povratnica vsebuje enake
podatke kot izdajnica (Potr, 2015).
Dobavnica se uporablja pri prodaji konnih izdelkov (tudi pri prodaji materiala in
odpadkov). Vsebuje naslednje podatke: naslov kupca, datum dobave, naziv in kodo
materiala ali blaga, enoto mere, koliino, ceno in vrednost. Sodobno skladino evidenco
omogoa raunalniko spremljanje prevzema in izdaje materiala, ki zagotavlja tudi
takojnjo ugotovitev stanja zaloge in s tem pravoasno odloanje o koliini novega
naroila (Potonik, 2002, str. 260262).

2.6 Lokacija in ureditev skladia

Izbira pravilne lokacije skladi je vpraanje, ki se pojavi e pri postavljanju in izgradnji
podjetja. Pravilnost ali nepravilnost te odloitve pa potem stalno vpliva na viino
transportnih strokov. Gradnja novih skladi pogosto zahteva tudi irjenje obsega
proizvodnje. Lega skladi v podjetju, izbira skladinih prostorov in njihova ureditev
odloilno vpliva na stroke skladienja (Apple, 1963, str. 4). Pravilna razporeditev
posameznih objektov v podjetju ima tevilne prednosti, ki se zrcalijo v znievanju
proizvodnih ali poslovnih strokov in veji uspenosti delovnega procesa. Od pravilne
izbire mesta za skladie je odvisna monost njegove povezave z zunanjimi partnerji,
14

predvsem pa hitrost dovoza in odvoza materiala. Pri obravnavi lokacijskih vpraanj

moramo upotevati tudi velikost skladia, ali postaviti eno centralno skladie ali ve
decentraliziranih (Lahdej, 1967, str. 52). Centralno organizirano skladie bo primerno
tam, kjer se zahtevajo majhne koliine materialov ne preve pogosto in jih zahteva ve
potronikov. Prednost decentraliziranih skladi pa je v tem, da je primerno tam, kjer so
razdalje med posameznimi potroniki zelo velike.
Centralizirano skladienje oskrbuje vsa tria le z ene lokacije. Ima enotno vodenje in
poslovanje, hitreji je pregled nad zalogo blaga v skladiu, enotna je evidenca in
aurnejeso informacije o stanju in toku blaga v skladiu. Prednosti/slabosti
centraliziranega skladienja (Potr, 2015):

zmanjanje celotnih varnostnih zalog,

centralno dopolnjevanje zalog,

dosegljivost nivoja storitve je bolja, e varnostna zaloga ostaja na istem nivoju,

manji stroki vlaganja v skladia,

dobavni as je dalji zaradi daljih razdalj,

odzivni as na potrebe tria je dalji,

kompleksna obravnava in reevanje celotne skladine problematike,

bolje izkorianje skladinega prostora,

bolje izkorianje skladinih naprav in delavcev.

Decentralizirano skladino poslovanje je praksa v geografsko oddaljenih proizvodnih

obratih s specifinim proizvodnim programom. Prednost decentraliziranih skladi je
predvsem v neposredneji povezavi s potroniki uskladienega materiala. Na ta nain se
lahko zelo skrajajo transportne poti. Takna razmestitev skladi je e posebej primerna,
e je potrebno skladiiti in transportirati velike koliine posameznih vrst blaga in bi
transportni stroki mono narasli, e bi vso to blago vozili k potronikom iz oddaljenega
centralnega skladia (Kaltnekar, 1993, str. 263). Prednosti/slabosti decentraliziranih
skladi:

varnostne zaloge v vsakem skladiu (mrtvi kapital),

15

decentralizirano dopolnjevanje zalog,

kraje razdalje do kupcev,

pokrivanje velikega, prostorsko razkropljenega tria,

veliki stroki vlaganja v skladia,

hitreja odzivnost na potrebe kupca.

2.6.1 Izbira lokacije skladia

Pri izbiri lokacije moramo biti pozorni na (Ivanko in Bergant, 1999, str. 115116):

s kaknimi povrinami bomo lahko razpolagali,

kakna je dovoljena viina skladinega prostora,

kakna bo tehnika skladienja,

kolikna bo gostota prometa v skladie in iz njega,

kakna je infrastruktura in njena prepustnost,

kakne so monosti znianja strokov skladienja.

Optimalna lokacija skladia nam bo pomagala zniati poslovne stroke. Vendar bomo le
redko lahko postavili skladie na optimalni lokaciji, ker nas bodo ovirali tevilni dani
pogoji (Kaltnekar, 1993, str. 265):

prometni pogoji in dostopnost skladia,

monost prikljuka na elezniko ali cestno omreje,

velikost skladia in s tem povezana potreba po prostoru,

trdnost zemljia,

monost parkiranja in garairanja,

stroki izgradnje in kreditni pogoji posameznih lokacij,

preskrba z energijo in vodo,

prostor za irjenje,

16

posebne zahteve urbanistov,

drugo.

Andolek (1975, str. 7) razlikuje med dvema lokacijama:

makrolokacija je prostor, kraj, kjer naj bi zgradili skladie glede na funkcijo, ki

smo mu jo namenili;

mikrolokacija je notranja razporeditev v skladiu.

O makrolokaciji razmiljamo, preden zanemo skladie projektirati. V zvezi s tem se

postavlja niz vpraanj:

kakno skladie elimo (transportno, distribucijsko, industrijsko),

kakno blago bomo skladiili,

kolikno skladie je potrebno.

Z naraanjem tevila skladi naraajo tudi stroki zanje, ki se odraajo v obliki

osnovnih vlaganj, strokov vzdrevanja in upravljanja. Transportni stroki so z manjim
tevilom skladi veliki, saj so transportne poti med skladii in odjemalci dolge. Z
veanjem tevila skladi in boljim pokrivanjem tria padajo transportni stroki do te
toke, ko se dosee optimalno tevilo skladi (Potr, 2015).
Stroke transporta predstavljajo: vozila, vozniki, gorivo. Stroke skladia predstavljajo
najem skladia, izgradnja novega/posodobitev obstojeega skladia, zunanja oskrba
(outsourcing), transportno-skladina sredstva, zaloge, sredstva mehanizacije itd (Potr,
2015).

2.6.2 Transportne poti v skladiu

Transportne poti so pomemben element varnosti v notranjem transportu. Za urejen
notranji transport moramo:

17

loiti poti za transport blaga od poti gibanja delavcev;

doline transportnih poti zmanjati na minimum;

izogibati se povratnemu gibanju vozil;

roni transport kar najbolj mehanizirati ter

zagotoviti primerno oznaitev transportnih poti (talna in vertikalna signalizacija).

Pri urejanju in nartovanju notranjih transportnih poti je potrebno dosledno upotevati

zakonodajo in predpise:

Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, t. 83/2004), z vsemi

spremembami;

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih

mestih (Ur. l. RS, t. 89/1999);

Pravilnik o varnostnih znakih (Ur. l. RS, t. 89/1999).

V Zakonu o varnosti cestnega prometa je potrebno upotevati 9. len, ki pravi, da mora

biti za nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, promet urejen v
skladu s predpisi o javnih cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa. Prav tako
morajo biti vzdrevana v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrevanje javnih cest.
Pri urejanju notranjega transporta je prav tako potrebno omejiti hitrosti. Obiajno so
omejene:

v notranjih (zaprtih) prostorih na 5 km/h,

v zunanjih prostorih (na dvoriih) na 10 km/h, e ni drugae doloeno.

Zakon o varnosti cestnega prometa (9. len) pravi, da mora biti za nekategorizirane ceste,
ki se uporabljajo za javni cestni promet, promet urejen v skladu s predpisi o javnih cestah
in predpisi o varnosti cestnega prometa. Zato je potrebno upotevati, da se obmoju
notranjega transporta zagotovi signalizacija, ki se uporablja za javne ceste. Postavitev
prometne signalizacije ureja Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na
javnih cestah (Uradni list RS, t. 46/2000), ki doloa vrste in naine postavitve prometne

18

signalizacije. Namen varnostnih znakov in simbolov z uporabo varnostnih barv je, da

poveamo pozornost na nevarnosti. Toda varnostni znaki in simboli ne odvraajo od
nevarnosti, ampak nas samo obveajo, zato navodila ne morejo nadomestiti primernega
ukrepa za prepreevanje nezgod. Varnostne znake v notranjem transportu in skladienju
predpisujeta naslednja pravilnika:

Pravilnik o varnostnih znakih (Uradni list RS, t. 89/1999),

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varnostnih znakih (Uradni

list RS, t. 39/2005).

2.6.3 Oprema skladi

Uspenost podjetja je zelo odvisna od kvalitetnega upravljanja z zalogami in skladienja.
K temu veliko pripomore pravilno in kvalitetno opremljeno skladie. Urejenost in
preglednost se v skladiu zagotovi s pravilno izbiro skladine opreme, ki mora biti del
logistinega procesa podjetja. Katera skladina oprema je najprimerneja, je odvisno od
razlinih dejavnikov, kot so vrsta, koliina in obrat skladienega blaga, velikost
skladinega prostora, poteka transportnih poti in e od drugih dejavnikov (Rak, 2011, str.
23).
Skladina oprema mora tako (Rak, 2011, str. 23):

poskrbeti tako za optimalno izrabo skladinih prostorov in funkcionalnost kot

tudi zadovoljiti vse potrebe po nosilnosti uskladienega blaga;

upotevati mora nain transporta (talna, nadtalna sredstva mehanizacije);

upotevati predpise o zdravju in varstvu pri delu;

upotevati zakon o gradnji objektov in evropskih standardih za podroje

konstrukcij z upotevanjem potresnih pospekov.

19

2.6.4 Predstavitev regalnih sistemov

Sodobna skladia uporabljajo regalne sisteme skladienja blaga, njihova najveja
prednost pred blok skladii pa je veliko bolje organizirano in pregledno naloeno
skladino blago. V osnovi loimo naslednje regalne sisteme (Rak, 2011, str. 24):

PALETNI REGALI:

klasini paletni regali,

pretoni (ang. live) paletni regali,

stebrni (ang. drive-in) paletni regali,

potisni (ang. push-back) paletni regali,

premini paletni regali (ang. mobileracking),

sistem paletnih regalov kot podkonstrukcija strehe in sten skladia.

POLINI REGALI:

polini regali,

pretoni (live) regali,

premini polini regali,

simplos regali.

OSTALO:

konzolni regali,

kovinske omare.

Klasini paletni regali so najvekrat uporabljeni regalni sistem v praksi. Odlikuje jih
velika fleksibilnost glede na vrsto palete (velikost, tea, oblika), ki se skladii obiajno
po vzdolni smeri palete. S pomojo dodatnih prenih nosilcev pa lahko po potrebi palete
skladiimo tudi preno. V praksi loimo enojno ali dvojno postavitev paletnih regalov, ki
dosegajo viine od 8 do 12 m. Pri samodejnem oskrbovanju (regalno dvigalo) pa
dosegajo viine do 40 m (visokoregalno skladie). Paletni regali se oskrbujejo s pomojo
viliarjev ali regalnega dvigala. Z uporabo regalnih viliarjev s potisnim teleskopom ali
obraalnimi vilicami je mono tudi preno uskladienje palet. irina hodnika med regali

20

mora biti prilagojena vrsti viliarjev, ki se uporabljajo med regali. Tako znaa irina
delovnega hodnika od 1.4 m naprej. Prilagodljivi paletni regali so primerni za
skladienje velikih koliin raznovrstnega blaga, najpogosteje na paletah. Z dodatno
opremo regalov (police, dodatni preni nosilci itd.) pa lahko skladiimo tudi drugo
raznovrstno blago, ki ni na paletah. V nasprotju s skladienjem v blok skladiih (blago,
naloeno eno na drugo) imajo prilagodljivi paletni regali prednost takrat, kadar se
komisionira neposredno s palete, saj omogoajo direktni dostop do vseh palet. Enostavno
prestavljanje paletnih nosilcev zagotavlja optimalno izkorienost skladia. Mono je
tudi dvonivojsko skladienje palet v globino (Potr, 2015).
Pretoni regali so sestavljeni iz drug poleg drugega nanizanih regalnih stebrov, ki tvorijo
kanal, med kanali pa so valjne proge pod kotom 3,4 3,7 %. Odlaganje blaga poteka na
eni strani, odvzem blaga pa na drugi strani pretonega regala. Ko se vzame eno paleto iz
regala, palete, ki sledijo, samodejno zdrsnejo na njeno mesto, ker so valjne proge rahlo
nagnjene. Zavorni valjki pri tem nadzorujejo hitrost premikanja palet. Odlaganje palet
poteka z viliarji izkljuno v vzdolni smeri palete. Pretoni regali so primerni za
skladienje velikih koliin istega blaga. Metoda skladienja FIFO (prva vhodna, prva
izhodna) skrbi za to, da blago ne zastara. Prednosti so v optimalni stopnji zasedenosti
skladia, dobra izkorienost skladia, omogoa izvrsten obrat paletne zaloge (FIFOsistem), prihranek asa in prostora pri manipulaciji s paletami, najkraje prevozne poti
(Potr, 2015).
Stebrni paletni regali omogoajo hrambo velike koliina blaga na manji povrini. Pri
stebrnih regalih je v globino skladienih ve palet druga za drugo na dveh neprekinjenih
paletnih nosilcih, ki tvorita kanal. Pri nakladanju in razkladanju je treba upotevati enoten
cikel na regalno polje, in sicer od zgoraj navzdol ali obratno. Viliarji lahko zapeljejo v
regalno polje. Pred uvozom v hodnik viliar dvigne paleto na viino elenega regalnega
nivoja, pri emer viliar ne sme biti iri kot paleta. Viliarji s stranskim sedeem so e
posebej primerni za to delo, saj ima voznik tudi pri vzvratni vonji neoviran pregled
(Potr, 2015).

21

Potisni paletni regali so sestavljeni iz regalnih stebrov, nanizanih drug poleg drugega, ki
tako tvorijo kanal. Nagib valjnih prog v kanalu znaa 3 do 5 %. Odlaganje in odvzem
blaga potekata na isti strani regala. e se v enem od kanalov e nahajajo palete, potem
mora paleta, ki se jo odlaga, potisniti e odloene palete po klancu navzgor. Pri odvzemu
palete preostale palete, ki so v regalu, samodejno zdrsnejo naprej. Obiajno so v kanalu 3
do 4 palete druga za drugo. V praksi obstajajo razline izvedbe potisnih paletnih regalov.
Oskrbovanje regalov poteka z viliarji (Potr, 2015).
Premini regali so pritrjeni na prevozne podstavke z motornim pogonom. Na ta nain
lahko sistem odpre poljuben regalni hodnik. Premine regale lahko oskrbujejo tudi
viliarji, ki zahtevajo veje irine delovnega hodnika, saj sistem regalov potrebuje samo
en delovni hodnik. Krmiljenje regalnih vrst lahko poteka s posameznega regala, z
viliarja preko daljinskega upravljavca ali pa preko sistema za upravljanje skladia.
Sistem dodatno varujejo varnostne fotocelice na obeh elnih straneh regala, ki sproijo
zasilno ustavitev, e naletijo na oviro (Potr, 2015).
Skladia z obleenimi regali so venadstropna skladia, ki so povsem avtomatizirana.
Vsako nadstropje predstavlja svoj regal, na katerem je blago naloeno na paletah ali v
drugi embalai. Blago v regalnem skladiu premikamo z regalnimi dvigali. Regalno
dvigalo s posebnimi vilicami vlaga ali jemlje skladine enote iz regalov. Prevzem ali
oddaja blaga lahko potekata tudi avtomatizirano. Blago poteka po regalih po metodi FIFO
(first-in-first-out) in tako blago ne more zastarati (Potr, 2015).

2.7 Model nartovanja regalnih skladinih sistemov

Nartovanju skladinih sistemov je v praksi potrebno posvetiti posebno pozornost, saj
postavitev regalnih sistemov vpliva na tehnoloki in organizacijski vidik delovanja
skladia. Pri nartovanju regalnih skladinih sistemov izhajamo iz elene zalogovne
velikosti Q, pretone zmogljivosti in namena uporabe skladia (npr. skladie je
namenjeno podpori proizvodnemu procesu, skladie je namenjeno hranjenju blaga
22

razlinih strank distribucijsko skladie). Model nartovanja sestavljajo naslednji glavni

moduli (Potr, 2015):

Nartovanje skladine cone: Nartovanje skladine cone zajema izbiro palete in

doloitev osnovne transportno- skladine enote. Na osnovi izbrane transportnoskladine enote doloimo regalno okno, ki predstavlja osnovo za postavitev
skladinega regala.

Nartovanje transportne cone in doloitev zmogljivosti skladia: Nartovanje

transportne cone in doloitev zmogljivosti skladia zajema izbiro osnovnega
transportno-skladinega sredstva. Izbira se vri glede na geometrijsko obliko
skladinih regalov in zahtevano pretono zmogljivost. V skladini coni lahko
izbiramo med regalnimi viliarji in regalnimi dvigali. Za premik transportnoskladinih enot do skladine cone imamo na voljo transportne viliarje ali
zvezne transporterje. V odvisnosti od kombinacije transportno-skladinih
sredstev doloimo zmogljivost skladia in dimenzije transportne cone v regalnem
skladinem sistemu.

Doloitev celotnih strokov: Doloitev celotnih strokov zajema celotno

investicijo, ki se deli na investicijo za statini del skladia, investicijo za asovno
odvisni del skladia ter investicijo za obratovanje skladinega sistema v
doloenem asovnem obdobju.

Doloitev namenske funkcije in optimizacija spremenljivk v namenski funkciji:

Doloitev namenske funkcije in optimizacija spremenljivk v namenski funkciji
predstavljata zakljuek postopka nartovanja. Cilj optimizacije namenske funkcije
je doloiti takno obliko regalnega skladinega sistema, da bosta izpolnjena
pogoja o maksimalni zmogljivosti skladia in minimalnih celotnih strokih.

Z razvojem informatizacije in av tomatizacije se poveuje pomembnost in prisotnost

avtomatiziranih skladi (AS), ki mogoajo doseganje vejih zmogljivosti v primerjavi z
obiajnimi skladii. Razmiljanja o uporabi AS segajo desetletja nazaj, ko je leta 1962
podjetje Demag izdelalo prvi AS. Omenjeno AS je bilo prvo visoko regalno skladie
viine 20 metrov in je zaznamovalo novo obdobje v razvoju transportno-skladine
tehnike. AS so v osnovi sestavljeni iz skladinih regalov (SR), regalnega dvigala (RD),

23

zveznih transporterjev, vhodne in izhodne lokacije skladia in raunalnikega sistema za

vodenje in organizacijo skladine dejavnosti (Lerher, Potr, 2006, str. 269).
tevilna podjetja zamenjujejo draga in dotrajana obiajna skladia z avtomatiziranimi
regalnimi skladinimi sistemi. AS lahko razdelimo na AS z enojno pomino in
vepominimi mizami. Najosnovneji elementi AS z enojno pomino mizo so skladini
regali, regalno dvigalo, vhodna in izhodna lokacija ter zvezni transporterji. AS so vodeni
z raunalnikom, ki zbira pomembne informacije in zagotavlja visoko stopnjo
organiziranosti skladia. Te informacije lahko nadalje uporabljamo v proizvodnji,
razdelitvi, raunovodstvu, prodaji itn. Glavne prednosti pri gradnji AS so uinkovit
izkoristek skladinega prostora, manje tevilo pokodb in izgube blaga, povianje ravni
nadzora uskladienja in odpreme blaga ter zmanjanje tevila skladinih delavcev.
Zmogljivost AS je pogosto ovrednotena s tevilom transportno-skladinih enot na
asovno enoto, ki jih lahko uskladiimo in odpremimo, kar pomeni pretono zmogljivost
sistema. Pri nartovanju in doloitvi AS moramo upotevati as vonje regalnega dvigala
pri delovnem krogu, dolgorone in kratkorone vzorce toka materiala, podrobno analizo
uinka posredovanja (komisioniranja) po nalogu, oceniti povpreni as med izpadom in
popravilom opreme ter sistemske opravilne strategije. Zmogljivost AS je lahko doloena
tudi s povprenimi stroki za opravili uskladienja in odpreme, oziroma glede na akalni
as za odpremo. Zaradi potrebe po veji pretoni zmogljivosti in manjih odzivnih asih
pri obdelavi naroil, so bila razvita regalna dvigala, ki lahko sprejmejo ve transportno
skladinih enot hkrati. tevilni proizvajalci skladine opreme so zaeli ponujati takne
izvedbe regalnih dvigal, ki lahko sprejmejo tudi tri in ve transportno skladinih enot
hkrati. Tako lahko doseemo veje pretone zmogljivosti. Pretona zmogljivost AS z
vepominimi mizami se na splono poveuje s poveevanjem tevila pominih miz.
Zaradi tega se zmanjujejo nekoristne prazne vonje regalnega dvigala. S poveevanjem
tevila pominih miz se prav tako poveuje vloek kapitala (Potr, Lerher, Kramberger,
raml, 2004, str. 505).
Glavne prednosti v primerjavi z obiajnimi sistemi skladi se izkazujejo z veliko
pretono zmogljivostjo skladia, z velikim izkoristkom zalogovnega skladia, z veliko

24

zanesljivostjo in vejim nadzorom skladinega postopka, z izboljanimi varnostnimi

razmerami in z zmanjanjem pokodb ter izgube blaga. Zaradi njihove tehnoloke
popolnosti in popolne avtomatizacije sistema, zahtevajo velike investicijske stroke. Prav
tako so AS, pri katerih regalno dvigalo oskrbuje samo pripadajo regalni hodnik,
neprilagodljivi glede na morebitno spremembo pretone zmogljivosti skladia.
Uspenost izvedbe AS je odvisna predvsem od preudarnega in uinkovitega postopka
nartovanja, da bo izpolnjen glavni pogoj o tehnino zelo zmogljivem sistemu, ob
predpostavki o optimalnih investicijskih in obratovalnih strokih skladia. Zmogljivost
AS je v najveji meri odvisna od zmogljivosti transportno-skladinega sredstva in vrste
transportno-skladine enote. V tipinem AS samostojno regalno dvigalo oskrbuje samo
pripadajoi regalni hodnik, kar imenujemo sistem regalnega dvigala za delo v enem
hodniku. V primeru zahteve po manji pretoni zmogljivosti in veji prilagodljivosti
skladia, uporabimo sistem regalnih dvigal za delo v ve hodnikih. V omenjenem
sistemu z uporabo pominega vozika, ki zagotavlja vonjo v prenem hodniku, oskrbuje
ve regalnih hodnikov. Ker zahteva regalno dvigalo tudi do 40 % vrednosti celotne
investicije AS, je izbira sistema za delo v enem in ve hodnikih eno izmed kljunih
vpraanj pri nartovanju skladi. Zmogljivost AS je odvisna tudi od geometrijske oblike
skladinih regalov in ustrezne skladine strategije (Lerher, Potr, 2006, str. 269-270).
Nartovanje in optimiranje skladinih sistemov so v preteklosti obravnavali tevilni
avtorji. Ena izmed prvih objav s podroja optimizacije skladia je delo Basana in
sodelavcev, ki so analizirali optimalne izmere skladia pri izbrani zalogovni velikosti
skladia v odvisnosti od razlinih skladinih strategij. Veina modelov nartovanja se
navezuje na sistem regalnih dvigal za delo v enem hodniku. Razlika med omenjenimi
postopki in modeli se zrcali v strokih, ki so vkljueni v namensko funkcijo, v izbiri
projektnih spremenljivk ter v uporabi optimizacijskih tehnik. Veliko manj je bilo storjeno
za druge tipe skladi, predvsem za sisteme, pri katerih je tevilo regalnih dvigal manje
ali enako od tevila regalnih hodnikov. Zahteva po zelo zmogljivih skladiih in
najmanjih investicijskih in obratovalnih strokih skladia je vodilo pri razvoju in
izdelavi namenske funkcije najmanji skupni stroki. Zaradi nelinearnosti, diskretne
oblike in veparametrinosti namenske funkcije se za optimizacijo projektnih

25

spremenljivk uporabi postopek genetskih algoritmov. Rezultat modela nartovanja

regalnih skladinih sistemov je doloitev tehnino zelo zmogljivega AS, ob pogoju
najmanjih investicijskih in obratovalnih strokih skladia (Lerher, Potr, 2006, str. 271).

2.7.1 Model doloitve skladine cone

Model doloitve skladine cone predstavlja podsistem modela nartovanja regalnih
skladinih sistemov.
Najprej doloimo obliko regalnega okna ter dolino skladine cone. Dolina in viina
regalnega okna sta v osnovi odvisni od izbrane transportno-skladine enote ter tevilnih
dodatkov x in f. Na tej stopnji se doloi izbira regalnih stranic in regalnih veznikov
(oblikovanje regalne konstrukcije), ki pa se lahko v samem postopku nartovanja tudi
poljubno spreminja. Pri tem uporabimo naslednje enabe (Rak, 2011, str. 33):

Pri emer je:

kjer je:

L1 irina regalnega okna [mm],

L dolina regala [mm],

y tevilo TSE (enaba L1)/tevilo regalnih oken (enaba L)/tevilo eta (enaba
H),

x varnostni dodatek za irino (obiajno 75 mm) [mm],

irina TSE [mm],

t irina stranice [mm],

v viina TSE [mm],

f varnostna razdalja za viino (obiajno 75 mm) [mm],

26

H1 viina regalnega okna (prve etae) [mm],

n viina veznika [mm],

B globina stranice (obiajno 1000 mm) [mm].

V nadaljevanju doloimo irino skladine cone. irina skladine cone je odvisna od

razlinih regalov in transportno-skladinih sredstev. Pri postavitvi skladinih regalov
imamo tevilne monosti, najvekrat imamo enojno in dvojno postavitev regalov. Pri
emer se irina enojne postavitve doloi po enabi:

Medtem, ko se irina dvojne postavitve doloi po enabi:

Pri emer je:

P dolina TSE (obiajno je 1200 mm) [mm],

Ast irina delovnega hodnika manipulativnega sredstva [mm],

y tevilo delovnih hodnikov.

Nazadnje doloimo irimo transportne cone. Oblika transportne cone je v osnovi odvisna
od vrste transportno-skladinih sredstev v skladini in transportni coni.

2.7.2 Uinki in prednosti modeliranja nartovanja avtomatiziranih skladinih

regalnih sistemov
Zaradi vedno veje zahtevnosti skladi in optimiranja skladinih virov, prehaja klasini
postopek nartovanja na vije in zahtevneje stopnje, v obliki raunalniko podprtega
nartovanja in optimiranja skladinih sistemov. Model nartovanja je tako zasnovan na
sestavljenem postopku in se navezuje na podroje enoglobinskega regalnega skladinega
sistema. Bistveni del v modelu nartovanja je vpeljava in uporaba dveh razlinih
sistemov regalnih dvigal, in sicer sistem za delo v enem ter sistem za delo v ve hodnikih.

27

V nasprotju s sistemom za delo v enem hodniku so sistemi za delo v ve hodnikih v

literaturi veliko manj raziskani. Zaradi zahtev po strokovno optimalni in hkrati tehnino
zelo zmogljivi izvedbi skladia, je potrebno oblikovati namensko funkcijo minimalni
stroki. Namenska funkcija je predstavljena z matematinim modelom, ki vkljuuje
projektne spremenljivke (S, R, Y, Nx, Ny), vse pomembne obratovalne in fizine
parametre ter investicijske in obratovalne stroke. Zaradi nelinearnosti namenske
funkcije, njene diskretne oblike in predlaganih projektnih spremenljivk se za optimizacijo
projektnih spremenljivk v namenski funkciji NSS uporabi postopek genetskih algoritmov.
Na temelju rezultatov optimizacije projektnih spremenljivk v namenski funkciji Min.
stroki in glede na doloen sistem regalnega dvigala, Lerher in Potr (2006) podajata
naslednje glavne sklepe opravljene analize. Glede na vrednost skupnih strokov
odvisnosti od tevila regalnih oken v vodoravni smeri x in v navpini smeri y, lahko
povzamemo, da je strokovno optimalna razliica AS (za oba sistema regalnih dvigal)
doseena pri visokem Ny = 13 regalnih oken in dolgem Nx = 28 regalnih oken
skladinem regalu. Omenjena odvisnost se navezuje na doloen AS in predpisane
projektne omejitve skladia. Ugotovitev lahko pojasnimo z dejstvom, da veliki
skladini regali omogoajo doseganje visoke zmogljivosti skladia, kar vpliva na
manje tevilo hodnikov in zato na manjo povrino skladia. To ima za posledico
manje tevilo regalnih dvigal, kar je e posebej oitno pri sistemu za delo v enem
hodniku, kar se izkazuje skozi celotne stroke investicije. V odvisnosti primerjave
sistema regalnih dvigal za delo v enem in ve hodnikih opazimo izrazit vpliv Pf skladia
na znesek celotne investicije. Analizo so izvedli za doloen AS z zalogovno velikostjo Q
= 15000 TSE in pretono zmogljivostjo, ki so jo spreminjali v mejah od Pf = (60 do 160)
TSE/h. Splona ugotovitev glede naraanja zahtevane Pf skladia je, da je za
obravnavani AS, primerno uporabiti sistem regalnih dvigal za delo v ve hodnikih. V
primeru uporabe sistema regalnih dvigal za delo v ve hodnikih pri zahtevani Pf = 60
TSE/h, opazimo veje odstopanje med sistemoma, kar narekuje nujno potrebo po
vrednotenju obeh izvedb regalnih dvigal v postopku nartovanja skladi. Znesek
investicije v odvisnosti od zahtevane Pf skladia se poveuje diskretno in ustreza izbiri
vse do vrednosti Pf = 140 TSE/h. Nad omenjeno vrednostjo je smiselno izbrati sistem
regalnih dvigal za delo v enem hodniku, saj je sistem za delo v ve hodnikih e mono

28

obremenjen in obsega e tiri regalna dvigala pri sedmih regalnih hodnikih (S = 4, R = 7).
Ta odvisnost ima zelo velik pomen pri nartovanju skladi in omogoa ustrezno izbiro
sistema regalnih dvigal v odvisnosti od zalogovne velikosti Q in zahtevane pretone
zmogljivosti Pf skladia (Lerher, Potr, 2006, str. 287).

LITERATURA
1. Andolek, D. (1975). Skladino poslovanje. Ljubljana: Dopisna delavska
univerza.
2. iman, A. (2002). Logistini managment v organizaciji. Kranj: Moderna
organizacija.
3. Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna
organizacija.
4. Kriman, A. in Rak, G. (2009). Logistini poslovni sistemi. Maribor: Vija
prometna ola.
5. Lerher, T. in Potr, I. (2006). Nartovanje in optimiranje avtomatiziranih regalnih
skladinih sistemov. Strojniki vestnik Journal of Mechanical Engineering
52(2006) 5, pp. 268291.
6. Logoar, K. (2004). Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV
Izobraevanje.

29

7. Oblak, H. (1997). Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.
8. Ogorelc, A. (1991). Logistika: organiziranje in upravljanje transportnih in
drugihlogistinihprocesov in sistemov. Maribor: Ekonomsko-poslovnafakulteta.
9. Potonik, V. (2002). Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
10. Potr, I. (2015). Skladini sistemi in skladino poslovanje I (online). Dostopno
na

naslovu:

http://164.8.132.54/Skladiscni_sistemi_in_skladiscno_poslovanje_I/index.html.
dostop 20.6.2015.
11. Potr, I., Lerher, T., Kramberger, J., raml, M. (2004). Nartovanje
avtomatiziranih regalnih skladinih sistemov z uporabo simulacijskega postopka.
Journal of Mechanical Engineering 50(2004) 11, pp. 504-529.
12. Rak, G. (2011). Logistika notranjega transporta in skladienja. Maribor: Vija
prometna ola.
13. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. (Ul. l. RS,
t. 46/2000).
14. Pravilnik o varnostnih znakih. (Ur. l. RS, t. 89/1999).
15. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih
mestih. (Ur. l. RS, t. 89/1999).
16. Zakon o varnosti cestnega prometa. (Ur. l. RS, t. 83/2004).

30