NAVODILA ZA IZDELAVO DISPOZICIJE DIPLOMSKEGA DELA

Dispozicija diplomskega dela je temelj, okvirni nart in smerokaz za izdelavo, hkrati je tudi pogoj
za pridobitev potrditve izbrane teme in podroja diplomskega dela s strani tudijske komisije.
Dispozicija obsega od 3 do 5 strani, in sicer:

naslovno stran,
predvideno sestavo poglavij,
uvod,
glavni del ali jedro dispozicije,
zakljuek,
seznam literature in virov,
priloge (e obstajajo).

ZGRADBA DISPOZICIJE

Zgradba dispozicije brez naslovne strani in predvidene sestave poglavij (kazala diplomskega
dela)
1 UVOD
2 JEDRO
3 ZAKLJUEK
4 LITERATURA IN VIRI
5 PRILOGE (e obstajajo)

1.1 Naslovna stran

Naslov diplomskega dela, zapisan na naslovni strani, naj bo kratek in zanimiv in naj odraa vsebino
dela. Tema diplomskega dela naj ustreza vsebini predmetov, ki jih tudent poslua. Tema ne sme biti
preiroka.

Primer naslovne strani dispozicije

Poslovno-komercialna ola Celje

Vija strokovna ola
(velikost 14)

DISPOZICIJA
(velikost 14, velike tiskane rke)

NASLOV DIPLOMSKEGA
DELA
(velikost rk 20, krepko, velike tiskane rke)

Ime in priimek
(velikost 14, krepko)

Mentor/ica predavatelj/ica:
Mentor/ica v podjetju:

Celje, marec 2011

(velikost 14)

1.2 Predvidena sestava poglavij vsebina bodoega kazala

Na tem mestu navedemo predvideno lenjenost vsebine po poglavjih, ki naj im manj odstopa od
kasnejega kazala v diplomskem delu. Priporoa se lenitev do najve tretjega nivoja, pri emer
mora pisava nakazovati razlinost nivojev.
Na naslednji strani sta prikazana primera dveh kazal. Na levi strani je prikazano kazalo, ki
ga bomo izdelali v primeru, ko se bomo odloili obravnavati temeljno raziskovalno vpraanje.
Na desni strani je prikazano kazalo, ki ga naredimo v primeru odloitve za primarno
raziskavo, npr. anketiranje.

1 UVOD
1.1
Opredelitev podroja in namen
diplomskega dela
1.2
Opredelitev problema in cilji v
diplomskem delu
1.2.1
Cilji v teoretinem delu
1.2.2
Cilji v praktinem delu
1.3
Temeljno raziskovalno vpraanje
1.4
Uporabljene metode dela
1.5
Omejitve pri izdelavi diplomskega
dela

1 UVOD
1.1
Opredelitev podroja in namen
diplomskega dela
1.2
Opredelitev problema in cilji v
diplomskem delu
1.2.1
Cilji v teoretinem delu
1.2.2
Cilji v praktinem delu
1.3
Hipoteze
1.4
Uporabljene metode dela
1.5
Omejitve pri izdelavi diplomskega
dela

TEORETINI DEL

TEORETINI DEL

2 UVOD V NABAVNO POSLOVANJE

2.1
........................................................................
Temeljna nabavna vpraanja
2.2
........................................................................
Naloge nabave

2 UVOD V NABAVNO POSLOVANJE

2.1
........................................................................
Temeljna nabavna vpraanja
2.2
........................................................................
Naloge nabave

3 ORGANIZACIJA NABAVE
3.1
Centralizirana nabava
3.1.1
Znailnosti centralizirane nabave
3.1.2
Prednosti in slabosti centralizirane
nabave
3.2
Decentralizirana nabava
3.2.1
Znailnosti decentralizirane nabave
3.2.2
Prednosti in slabosti
decentralizirane nabave
3.3
Kombinirana nabava
3.3.1
Znailnosti kombinirane nabave
3.3.2
Prednosti in slabosti kombinirane
nabave
3.4
Kriteriji izbora organiziranja
nabave

3 ORGANIZACIJA NABAVE
3.1
Centralizirana nabava
3.1.1
Znailnosti centralizirane nabave
3.1.2
Prednosti in slabosti centralizirane
nabave
3.2
Decentralizirana nabava
3.2.1
Znailnosti decentralizirane nabave
3.2.2
Prednosti in slabosti
decentralizirane nabave
3.3
Kombinirana nabava
3.3.1
Znailnosti kombinirane nabave
3.3.2
Prednosti in slabosti kombinirane
nabave
3.4
Kriteriji izbora organiziranja
nabave

PRAKTINI DEL

PRAKTINI DEL

4 PREDSTAVITEV PODJETJA XY
4.1
Zgodovina
4.2
Vizija in poslanstvo
4.3
Dejavnost
4.4
Organiziranost in zaposleni
4.5
Poslovna uspenost

4 PREDSTAVITEV PODJETJA XY
4.1
Zgodovina
4.2
Vizija in poslanstvo
4.3
Dejavnost
4.4
Organiziranost in zaposleni
4.5
Poslovna uspenost

5 NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU

5.1
Pomen in naloge nabavne slube
5.2
Organiziranost nabave
5.3
Odgovor na temeljno raziskovalno
vpraanje

5 NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU

5.1
Pomen in naloge nabavne slube
5.2
Organiziranost nabave

6 ZAKLJUEK

6 RAZISKAVA
6.1
Metodologija
6.2
Analiza zbranih podatkov
6.3
Ugotovitve raziskave

8 PRILOGE (e obstajajo)

7 ZAKLJUEK
8 LITERATURA IN VIRI

1.3 Uvod dispozicije

9 PRILOGE (e obstajajo)

Uvod nosi zaporedno tevilko poglavja 1 in je razdeljen na podpoglavja.

1 UVOD
1.1 Opredelitev podroja in namen diplomskega dela
1.2 Opredelitev problema in cilji v diplomskem delu
1.2.1 Cilji v teoretinem delu
1.2.2 Cilji v praktinem delu
1.3 Hipoteze oz. osnovne trditve (ali temeljno raziskovalno vpraanje)
1.4 Uporabljene metode dela
1.5 Omejitve pri izdelavi diplomskega dela
V poglavju opredelitev podroja predstavimo izbrano podroje (npr. nabava, prodaja,
organiziranost poslovanja, marketing idr.).
Navedemo tudi namen diplomskega dela, to je razlog, zakaj smo si izbrali tono doloeno temo
oz. podroje oz. doloen problem. Nameni so lahko razlini (npr. problema e ni nihe analiziral,
zadnja analiza je bila opravljena pred leti, ne strinjamo se z ugotovitvami drugih avtorjev, analiza
doloenega problema zanima doloeno podjetje ali organizacijo, morda je izbrano podroje
drubeno zelo aktualno, problem nas osebno zanima idr.)
V uvodu je zelo pomembna opredelitev problema, ki je temelj nae raziskave. Problem je vse,
esar ne poznamo, vse, na kar ne poznamo odgovora, kar nas zanima, kar bi eleli spoznati,
ovrednotiti, izboljati ipd. Pri izboru problema se upoteva aktualnost, monost raziskovanja in
dostop do podatkov. Primerno in zaeleno je, da pred definiranjem problema in ciljev raziemo
razpololjive strokovne vire in jih vsaj v grobem pretudiramo. S tem dobimo osnovne informacije
in ideje o obravnavanem podroju, problematiki in morebitnih ciljih nae raziskave. e o
doloenem podroju ne vemo niesar, tudi problemov ne vidimo, zato tudi ciljev ne moremo
oblikovati, kaj ele hipoteze in druge sestavine dispozicije.
Problem je neposredno povezan s cilji, ki jih elimo z diplomskim delom uresniiti, in
morebitnimi hipotezami, ki jih elimo preveriti. Cilji so vse aktivnosti, vse naloge, ki jih bomo v
diplomskem delu izvedli. Zaradi lajega in bolj sistematinega dela, da ne pride do prekrivanja
teorije s praktinim delom, cilje razdelimo na cilje v teoretinem delu naloge in cilje v praktinem
delu naloge. Cilje kot posamezne aktivnosti, ki jih bomo v nadaljevanju izvedli, navajamo s
pomojo glagolov: opisati, predstaviti, analizirati, obrazloiti, nateti, povzeti, sestaviti, ovrednotiti,
predlagati itd. e smo natanno navedli vse cilje, bomo iz teh ciljev zelo enostavno izpeljali
naslove poglavij in podpoglavij tako v teoretinem delu kakor tudi v praktinem delu naloge.
Primer oblikovanja ciljev
Za podroje in temo smo si npr. izbrali nabavno poslovanje v doloenem podjetju. Znotraj
nabavnega poslovanja bomo podrobneje predstavili organizacijo nabavne slube in izpostavili
problem organiziranosti nabave v konkretnem podjetju. Za to podroje smo se odloili (to je
namen) na predlog mentorja v tem podjetju.

V ciljih teoretinega dela naloge si bomo npr. postavili naslednje cilje:

C 1: Pojasniti pojem in pomen nabave.
C 2: Analizirati cilje nabavnega poslovanja.
C 3: Opisati naloge nabavne slube.
C 4: Predstaviti organiziranje nabave.
C 5: Izpostaviti prednosti in slabosti posameznega naina organiziranosti nabave itd.
C 6: Analizirati in opisati kriterije za izbor doloene organizacije nabave idr.

V teoretinem delu naloge bomo iz gornjih ciljev oblikovali poglavja.

TEORETINI DEL
2 POJEM IN POMEN NABAVE
2.1 Cilji nabavnega poslovanja
2.2 Naloge nabavne slube
3 ORGANIZACIJA NABAVE
3.1 Centralizirana nabava
3.1.1 Znailnosti centralizirane nabave
3.1.2 Prednosti in slabosti centralizirane nabave
3.2 Decentralizirana nabava
3.2.1 Znailnosti decentralizirane nabave
3.2.2 Prednosti in slabosti decentralizirane nabave
3.3 Kombinirana nabava
3.3.1 Znailnosti kombinirane nabave
3.3.2 Prednosti in slabosti kombinirane nabave
3.4 Kriteriji izbora doloene organizacije nabave

Enako ravnamo tudi pri oblikovanju praktinega dela naloge. Iz postavljenih ciljev praktinega dela
naloge oblikujemo pod poglavjem PRAKTINI DEL poglavja tega dela naloge. Na tak nain se
nam ne more zgoditi, da bi doloenega, za raziskavo pomembnega podroja, ne vkljuili v svoje
diplomsko delo.
V uvodu dispozicije diplomskega dela moramo navesti tudi hipoteze, kadar bomo v delu
raziskovali s primarnimi raziskovalnimi metodami, kot so v nadaljevanju obrazloene metode
spraevanja, opazovanja in eksperimentiranja. Hipoteze so vnaprej postavljene trditve, ki jih
skuamo dokazati v svojem delu. Kot e reeno, izhajajo iz ciljev, oblikovanih v uvodu dispozicije.

Primeri oblikovanja hipotez

e smo si v okviru problema organizacija nabave postavili za cilj predstaviti organizacijo nabavne
slube v podjetju, je lahko ena izmed hipotez, da je nabava v podjetju X organizirana
centralizirano. e smo si zastavili cilj ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na nakupne odloitve kupcev,
je lahko ena izmed hipotez, da je najpomembneji dejavnik nakupnega odloanja anketirancev
cena izdelkov. e smo si zastavili cilj, da bomo analizirali kriterije izbora dobaviteljev, je lahko ena
izmed hipotez, da je najpomembneji kriterij izbora dobaviteljev zanesljivost dobav.
Ni pomembno, ali je posamezna hipoteza pravilna ali ne. To bomo ugotovili z raziskavo v
diplomskem delu. Zastaviti si moramo dovolj konkretne hipoteze, da jih bomo kasneje lahko
ovrednotili s podatki, ki smo jih pridobili v fazi zbiranja podatkov z razlinimi metodami
raziskovanja (spraevanjem, opazovanjem, preizkuanjem).
Za ovrednotenje hipoteze (v podpoglavju ovrednotenje hipotez) ni dovolj samo navesti, da je
hipoteza potrjena ali da hipoteza ni potrjena. Svojo trditev moramo dokazovati oz. izpodbijati
(ovrei) s konkretnimi podatki, ki smo jih zbrali z raziskavo, analizirali in predstavili v analitinem
delu praktinega dela naloge. Dokazati moramo, ali in zakaj so hipoteze pravilne oziroma ali so
in zakaj so napane.
Primeri pravilno ovrednotenih hipotez
H 1: Najpomembneji dejavnik nakupnega odloanja je cena izdelkov.
Hipoteza je potrjena, ker je veina (76 %) anketirancev kot najpomembneji dejavnik nakupnega
odloanja izbralo ceno, katere povprena vrednost pomembnosti na lestvici od 1 do 5 znaa 4,8.
Ali:
H 2: Veina anketirancev s poto prejetih oglasnih letakov ne pregleda in jih takoj vre v ko za
smeti.
Hipoteza ni potrjena, saj povprena stopnja strinjanja vseh anketirancev s to trditvijo na lestvici od
1 do 5 znaa zgolj 2,1, prav tako veina anketirancev (63 %) s to trditvijo ne soglaa.
Na problem oblikovanja in kasnejega ovrednotenja (preverjanja) hipotez moramo biti
pozorni e pri pisanju dispozicije. S tem se izognemo nevarnosti, da postavljenih hipotez ne bi
mogli preveriti zaradi pomanjkanja zbranih podatkov in informacij.
Kadar diplomsko delo ne vkljuuje primarne raziskave, kot smo jo s primerom pojasnili zgoraj,
ampak gre zgolj za opisovanje doloenega podroja in stanja v analiziranem podjetju (npr. opis
organizacije nabave, opis postopkov in kriterijev pri odobritvi potronikega kredita v banki X idr.),
moramo v uvodu dispozicije na kratko izpostaviti, kaj je nae temeljno raziskovalno vpraanje,
na katerega bomo v diplomskem delu skuali najti odgovor.

Primer raziskovalnega vpraanja, oblikovanega na podlagi navedenih podroij

6

Z raziskavo elimo ugotoviti, kako je v podjetju X organizirana nabava in kako vpliva na uspenost
poslovanja tega podjetja.
Ali:
Z raziskavo bannega poslovanja in delovnih postopkov v banki X elimo ugotoviti, ali so postopki
in kriteriji odobravanja kreditov strankam prijazni in krediti dostopni ali ne.

V uvodu moramo v podpoglavju uporabljene metode dela navesti vse vire in metode, ki jih bomo
uporabili za izdelavo diplomske naloge. Pri pisanju uporabljamo sekundarne vire zbiranja podatkov
(tudij strokovne literature, strokovnih revij, poroil, zbornikov, interneta itd.) in primarne vire
raziskovanja.
Uporabljamo naslednje raziskovalne metode:

induktivno-deduktivna metoda (metoda sklepanja iz posameznih primerov na splono in

obratno; sklepanje na osnovi splonega na posamezni primer),
analitina metoda (metoda razlenjevanja celote na posamezne dele),
sintetina metoda (metoda zdruevanja posameznih delov v celoto,)
komparativna metoda (metoda primerjave in stopnjevanja),
metoda deskripcije (metoda opisovanja posameznih pojmov),
metoda kompilacije (metoda uporabe izpiskov, citatov, navedb drugih avtorjev),
statistina metoda (metoda mnoinih pojavov, metoda zbiranja podatkov, metoda
obdelave podatkov, urejanja podatkov, vrednotenja podatkov, interpretacije rezultatov itd.).

Pri izdelavi diplomskih del pogosto uporabljamo tudi primarne raziskovalne metode, kjer se med
drugimi uporabljajo tudi statistine metode.
Primarne raziskovalne metode so:

metoda spraevanja (intervjuji, anketiranje s pomojo anketnih vpraalnikov),

metoda opazovanja (opazujemo nek pojav, npr. pojavnost oglasov doloenega oglaevalca
v razlinih medijih, in beleimo tevilo teh pojavov, kasneje jih s statistinimi metodami
obdelamo; opazujemo vedenje kupcev v trgovini ipd.),
metoda poizkusa ali eksperimenta (preizkuamo doloen pojav, npr. odzivnost potronikov
na doloen oglas ali na doloeno ceno izdelka; venost potronikov doloenega okusa
hrane, pri degustaciji doloenega izdelka, njihovo odzivnost na doloeno barvo embalae
ipd.); med eksperimentom zbrane podatke kasneje obdelamo in dobljene rezultate
interpretiramo).

V uvodu navedemo in pojasnimo tudi morebitne omejitve in teave, ki jih lahko priakujemo med
nastajanjem diplomskega dela. Primeri omejitev so dostopnost do pomembnih virov podatkov,
neodzivnost anketirancev ali nepripravljenost pomembnih oseb pri sodelovanju v raziskavi,
zastareli podatki, zaupnost podatkov ipd.

1.4

Jedro dispozicije

V jedru dispozicije na kratko predstavimo vsebino diplomskega dela. Opredelimo vsebine, ki jih
bosta vsebovala teoretini in praktini del naloge. Izpostavimo teme, katerim bo dan poseben
poudarek.
V jedru dispozicije povzamemo in na kratko pojasnimo vsebino vsakega izmed postavljenih ciljev,
predstavljenih v uvodu, tako teoretinega kot tudi praktinega dela naloge.
1.5 Zakljuek dispozicije
V zakljuku dispozicije opredelimo:
kaj priakujemo od diplomskega dela,
kaj predvidevamo, da bomo ugotovili oz. spoznali,
v kolikni meri mislimo, da nam bo (nam osebno) obravnava teme koristila v
poklicnem ivljenju,
kakno korist bo imela od diplomskega dela organizacija.
Dopiemo, da bomo v zakljuku diplomskega dela navedli vsa dejstva, ugotovitve in spoznanja, do
katerih bomo prili pri pisanju teoretinega in praktinega dela, ter podali tudi svoje mnenje in
predloge za ukrepe ter aktivnosti v organizaciji. Navedimo tudi, da bomo preverili
doseganje zastavljenih ciljev in namena diplomskega dela.
1.6 Literatura in viri
e v dispoziciji diplomskega dela moramo navesti glavne vire, ki jih bomo uporabili pri izdelavi
teoretinega in praktinega dela diplomske naloge. Navesti moramo najmanj pet najsodobnejih
primerov literature in virov. Literatura so knjige, lanki in drugi javno objavljeni strokovni pisni
sestavki, ki jih dejansko uporabimo pri svojem delu. Viri so diplomska dela, interna poroila,
pravilniki, poslovniki, povzetki seminarjev in teajev ter drugi dokumenti, iz katerih smo pridobili
podatke. Literature in virov ne navajamo loeno, navedemo pa jih po abecednem vrstnem redu.
1.7 Priloge
e e vnaprej razpolagamo z doloenimi prilogami oziroma vemo, da jih bomo imeli, jih navedimo
e v dispoziciji. Priloge so lahko razlini dokumenti, ki dokazujejo nae strokovne navedbe, anketni
vpraalniki ali drugi instrumenti, s katerimi bomo raziskovali in zbirali podatke, razni slikovni
material ipd.
V kolikor smo se odloili za primarno raziskavo, v okviru katere nameravamo izvesti
anketiranje, moramo dispoziciji obvezno priloiti anketni vpraalnik, ki mora biti prav tako
jezikovno ustrezen.

PRIGLASITEV TEME IN DISPOZICIJE DIPLOMSKEGA DELA

Ko tudent izdela dispozicijo in njeno vsebino odobri mentor predavatelj, tudent izpolni obrazec,
s katerim temo in naslov diplomskega dela da v potrditev tudijski komisiji. Obrazec da v podpis
mentorju predavatelju in mentorju v gospodarski drubi, zavodu ali v drugi organizaciji, kjer bo
diplomsko nalogo izdelal na primeru poslovanja te organizacije. S podpisi mentorjev potrjen in
igosan obrazec ter dispozicijo je potrebno oddati v referat ole.
Dispozicijo pregleda in njeno ustreznost potrdi tudijska komisija ole, ki se sestaja vsak mesec.
tudijska komisija izda sklep o ustreznosti in potrditvi teme.
Diplomsko nalogo s tako potrjeno temo je treba oddati najkasneje v roku dveh let od potrditve
dispozicije (sicer se tema lahko dodeli drugemu kandidatu) ali prositi za podaljanje roka.
Diplomsko delo ne sme biti oddano prej kot mesec dni po potrditvi dispozicije.