PROBLEMSKO ZASNOVANA PRAKSA ZA ŠTUDIJ UPRAVE

PRIMER FAKULTETE ZA UPRAVO UNIVERZE V LJUBLJANI

Dr. Srečko Devjak, dr. Janez Stare

Problemsko zasnovana praksa predstavlja del študijskega programa Uprava na visokošolskem in

univerzitetnem študiju prve stopnje Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Namenjena je
seznanjanju z statusnim oblikovanjem, delovanjem in poslovanjem tako organov državne in lokalne
samouprave kot tudi zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij doma in v tujini. Kot takšna
predstavlja v slovenskem prostoru nov pristop k izobraževanju. Izhodišče predstavlja ideja
bolonjskega procesa, ki prakso opredeljuje na osnovi partnerske povezanosti fakultete, študentov in
delodajalcev, sama praksa pa temelji na problemsko zasnovanem učenju.

1 UVOD

Prilagoditev sistemov izobraževanja in usposabljanja zahtevam družbe znanja in potrebam

zaposlovanja, in ideja o dvigu kakovost visokega šolstva in s tem zaposljivost diplomantov odpirajo
nove izzive. »Evropska unija (Svet EU) je svojim članicam že leta 1998 naročila, da morajo poskrbeti
za zagotavljanje kakovosti v visokem izobraževanju, ustanoviti neodvisne agencije, pritegniti k
sodelovanju strokovna združenja, socialne partnerje in diplomante, izvajati notranje in zunanje
evalvacije na visokošolskih institucijah ter poskrbeti za objavo evalvacijskih poročil«. (Kump, Mihevc,
2004, str. 4)

Skupno izhodišče pri pripravi visokošolskih programov se kaže predvsem v tem, da je potrebno
študijske programe približati potrebam širšega zaposlitvenega trga ter oblikovati partnerstvo med
visokošolskimi organizacijami, študenti in organizacijami (zaposljevalci). Dodaten vidik pa se kaže v
pričakovanju (zahtevi), da se visokošolskemu izobraževanju poda evropska dimenzija ne le z vidika
mobilnosti (priznavanje stopenj in diplom) pač pa med drugim tudi primerljivega (uporabnega) znanja.
»Novi« študijski programi naj bi tako pripomogli k dvigu kompetentnosti diplomantov s čimer so
mišljene:
− splošne (transferabilne) spretnosti, ki jih zahtevajo delodajalci;
− spretnosti ki so nujne pri uvajanju v stroko;
− akademske spretnosti (oz. spretnosti "višje ravni") ter
− implicitne ineksplicitne spretnosti, ki so potrebne za pridobitev diplome (oz. strokovnega
naziva).

V tem okviru izpostavljamo pomen študijske prakse.

2 OPREDELITEV PROBLEMA

Študij uprave, posebej za potrebe javne uprave, izvaja v Sloveniji s svojimi specializiranimi študijskimi
programi Fakulteta za upravo, ki je članica Univerze v Ljubljani. Študentska praksa, novih in bolonjsko

1
koncipiranih programov »Uprave«, temelji na ideji približevanja študija potrebam prakse in
zaposlovanja diplomantov. S tako zasnovano prakso Fakulteta za upravo razvija partnerski odnos s
študenti in delodajalci, z namenom povečevanja zaposljivosti diplomantov in približevanja študija
problemom stroke. Praksa je zasnovana kot oblika poučevanja, ki omogoča študentom spoznavanje
strokovnih problemov, metod njihovega reševanja, reševanja problemov pridobivanja podatkov ter
drugih gradiv za reševanje problemskih nalog. Študentje spoznavajo pomen reševanja problemskih
nalog, kot problemov, ki jih je treba v nepoznanem okolju pridobivanja podatkov in gradiv rešiti v
opredeljenem časovnem obdobju.

Takšen pristop k praksi temelji na ideji problemskega učenja (Problem-based_learning, PBL), ki

predstavlja celovit pristop k izobraževanju. Barrows in Kelson (MCLI, 2006) označujeta problemsko
učenje kot kurikulum in proces. Kurikulum sestavlja skrbno izbrani in oblikovani problemi, ki zahtevajo
od študenta, da si pridobi kritično znanje, spretnost reševanja problemov, strategije učenja, veščine
timskega dela. Proces uporabi sistematični pristop k reševanju problemov oz. srečanju izzivov, s
katerimi se soočamo v življenju in na poklicni poti. Finkle in Torp (1995) ugotavljata, da je PBL s tem,
ko postavlja študente v aktivno vlogo reševalcev problemov in se pri tem soočajo s problemi
resničnega sveta, razvojni in poučni sistem, ki hkrati razvija dvoje: strategijo reševanja problemov in
disciplinarno znanje in veščine. "Čeprav je namen uporabe problemov v PBL spodbujanje učenja iz/o
informacij in konceptov, ki jih prinaša problem (bolje kot rešiti problem), pa PBL uči oboje - metodo
pristopa in odnos do reševanja problema." (Schwartz et al., 2001, str.2)

"Učenje po poti reševanja problemov je najvišja oblika učenja... Učenje po poti reševanja problemov
je v bistvu samostojno učenje, vendar večina strokovnjakov meni, da je ustreznejše vodeno učenje,
tako da pride učenec zanesljivo do rešitve in uporabi ustrezno metodo reševanja. Pri tem je pot
reševanja problema ravno tako pomembna ali bolj, kot rešitev problema. Razvijanje učenčevih umskih
sposobnosti, samostojnosti, motivacije za učenje, novih interesov in zaupanja v lastne sposobnosti so
glavne prednosti učenja po poti reševanja problemov." (Umek, 1986, str. 20)

Praksa je zamišljena na principu dveh tipov problemskih nalog oziroma v dveh alternativah:
- reševanje vnaprej definirane problemske naloge, s opredeljeno metodo reševanja in vzorčnim
primerom,
- reševanje problemske naloge, z definiranim problemskim vprašanjem vendar z nepoznanimi
metodami in postopki reševanja naloge.

Študentom so problemske naloge prvega tipa metodološko predstavljene že pred izbiro prakse.
Problemi, ki jih pri tem odkrivajo izhajajo iz organiziranosti konkretne organizacije oziroma na
pridobivanju dokumentacije, interpretacijo stanja ter dobljenih rešitev problemske naloge. Problemske
naloge drugega tipa so zahtevnejše, pogosto kompleksnejše in z nepoznanim rezultatom ter končno
obliko prikazane rešitve. Te vrste nalog so primernejše za sposobnejše študente in študente višjih
letnikov. Študentje opravljajo prakso v dveh zaporednih letnikih. Za prvo alternativo se predvsem
odločajo študentje nižjih letnikov medtem ko so naloge drugega tipa pogostejše pri uspešnejših
študentih višjih letnikov.

2
Partnerji pri izvajanju študijske prakse so fakulteta, študentje in delodajalci (slika 1). Poleg navedenih
partnerjev Uspešnost prakse je odvisna od organizacije izvedbe tega procesa ter od aktivnosti vseh
treh navedenih udeležencev.

Slika 1: Partnerji pri izvajanju študijske prakse

ŠTUDENTI ORGANIZACIJE

Problemska
naloga

FAKULTETA ZA
UPRAVO

Temeljna aktivnost kot izhodiščni problem je v opredeljevanju problemskih nalog, ki jih študentje
rešujejo na praksi ter usklajevanju vsebin in potreb med institucijami in študenti. Iz navedenega sledi
tudi vsebinska in metodološka priprava študentov na prakso, ki ga (v povezavi z organizacijami)
izvede fakulteta in ki fakulteti omogoča spoznavanje, razvoj in določanje kompetenc študijskih
programov. Izvedba prakse je na tak način zahtevna tako z vsebinskega kot formalnega vidika saj je
prepletena z zahtevnimi postopki organizacijske, koordinacijske in motivacijske narave.

3 MODEL REŠITVE ŠTUDIJSKE PRAKSE NA FAKULTETI ZA UPRAVO

3.1 Opredelitev vsebinskih področij in priprava strokovnih podlag študijske prakse

Vsebinska področja, razvoj in izvajanje študijske prakse izhaja iz delovnih področij zaposlovanja
diplomantov. V večjem obsegu se diplomanti zaposlujejo v javni upravi, prav tako je pomemben delež
tistih, ki najdejo zaposlitev v poslovni upravi (preko 1/3). V okviru javne uprave je smiselno ločevati
področja državne uprave, lokalne samouprave ter javnih zavodov in drugih organizacij javnega
sektorja. Mobilnost kot pomembna evropska dimenzija uresničevanja bolonjskega procesa ter še
posebej zaposljivosti diplomantov v tujini (npr.:Institucije EU) predstavlja pomemben vidik uvajanja
novih študijskih programov. Za to tudi obstajajo pomoči in vzpodbude različnih držav ali skupnosti
vendar so realno gledano diplomantom primerna delovna mesta v tujini dostopna le ob pridobljenih
primernih kompetencah.

Na tej osnovi smo organizacijo-izvedbeni vidik študijske prakse problemsko razdelili štiri predmetna
podpodročja: državna uprava, lokalna samouprava, zavodi in druge organizacije in praksa v tujini
(slika 2). V okviru vsakega področja delujejo strokovni timi področja, ki je zadolžen za pripravo
strokovnih podlag za izvajanje študijske prakse. Strokovni timi so sestavljeni iz pedagoških sodelavcev
fakultete in strokovnjakov praktikov obravnavanega področja.

3
 Slika 2: Vsebinska delitev predmetnega področja praksa

PRAKSA -
PREDMETNA PODROČJA

Področje: Področje: Področje: Področje:

Državna uprava Lokalna Zavodi in druge Praksa v tujini
samouprava organizacije

Naloge strokovnih timov področij so predvsem:

• opredeljevanje problemskih nalog,
• vzpodbujanje organizacij za izbiro problemskih nalog in sprejem študentov na prakso,
• vključevanje sodelavcev fakultete in strokovnjakov iz prakse v oblikovanje problemskih nalog ,
• imenovanje mentorjev na fakulteti in v organizacijah,
• strokovna pomoč mentorjem pri pripravi in izvajanju prakse
• določanje predmetnih kompetenc,
• kriteriji vrednotenja študentske prakse.

Namen tako zasnovanega dela je povečanje motivacija študentov za boljše študijske rezultate in dvig
odgovornosti do pridobivanja znanja, poleg tega pa tudi vključevanje strokovnjakov iz prakse v
pedagoški proces (neposredna (aktivna) in posredna (pasivna) praksa) ter navezava vsebine
študijskega procesa na opredeljevanje in merjenje kompetenc diplomantov ter njihove uspešnosti pri
zaposlovanju v javnem sektorju.

3.2 Organizacija izvedbe študijske prakse

Izvedba študijske prakse poteka v organizaciji fakultete in je v pristojnosti vodje študijskega

programa. Vodja zagotavlja koordinacijo med organi, ki sodelujejo pri izvedbi študijske prakse. Vodja
študijske prakse je pristojen za koordinacijo aktivnosti med naslednjimi organi:
- »Komisijo za izvajanje študijskega programa«, ki usklajuje potek študijske prakse s potekom
celotnega študijskega procesa in izvajanjem študijskega programa ter rešuje posebne primere
opravljanja študijske prakse,
- »Strokovni tim fakultete za izvajanje prakse«, ki je pristojen za reševanje strokovnih,
metodoloških, didaktičnih in drugih vprašanj povezanih z izvajanjem študijske prakse in s tem
povezanih vprašanj študentov ter njihovim pridobivanju predmetnih kompetenc na fakulteti in
v organizacijah
- »Predstavništvo organizacij«, ki je zadolženo za urejanje formalnih pogojev poteka študijske
prakse v organizacijah, urejanje odnosov z organizacijami in fakulteto, pripravo in
podpisovanje listin, ki urejajo formalne pogoje sprejemanja študentov na prakso, določanja in
zagotavljanja mentorjev ter usklajevanje terminskega poteka izvajanja prakse

4
 Slika 3: Vsebinska delitev predmetnega področja praksa

Vodstvo praktičnega usposabljanja

Komisija za študijske Ožji strokovni team Predstavništvo institucij

zadeve programa Fakultete za upravo
»UPRAVA«

3.3 E-podpora študijske prakse in mentorstvo

Za ustrezno izvedbo študijske prakse zasnovane na problemskem pristopu je treba zagotoviti ustrezno
interaktivno e- podporo. Pri tem sta še posebej pomembni dve področji:
- dodeljevanje problemskih nalog študentom in
- izvajanje problemskih nalog.

Dodeljevanje problemskih nalog študentom predstavlja z vidika optimizacije procesa zahtevno nalogo.
Po eni strani je »težava« v tem, da tako organizacije, ki nudijo problemske naloge kot študentje
lokacijsko izhajajo iz celotnega področja Slovenije. Drugi, nič manj pomemben dejavnik, ki ga je treba
upoštevati pri izvajanju študijske prakse je časovni vidik, kar ob velikem številu študentov ustvari
zahteven logističen problem.

Pravilnost razumevanja problemske naloge, njene priprave ter izvedbe v veliki meri izhaja iz
razumevanja problemske naloge (teoretični in praktični vidik). V ta namen smo na Fakulteti za upravo
to področje podprli s tehnologijo e-učenja. Vsaka problemska naloga, ki je vnaprej metodološko
definirana in ima tudi definirano formo končnega poročila, ima v okolju e-učenja metodološko
podlago, ki jo študentje pri svojem delu uporabljajo. Dodatno pedagoško in metodološko podporo
nudijo študentom mentorji učitelji iz fakultete. Tehnologija e-učenja spodbuja in olajša vodenje
študenta s strani mentorja na fakulteti oziroma komunikacijo med mentorjem na fakulteti in
študentom, njuno nemoteno, sinhrono ter ažurno sodelovanje.

Problemske naloge, ki vnaprej niso podrobneje metodološko in formalno definirane nimajo razvite
metodološke podpore v e-okolju, temveč je v njem podana dispozicija iz katere študent izhaja pri
reševanju problema. Dispozicija je predhodno usklajena z mentorjem na fakulteti in mentorjem v
organizaciji. Metodologija nastaja sproti ob sodelovanju študenta z mentorjem na fakulteti. Oblika
končnega poročila je v tem primeru prilagojena potrebam organizaciji in odgovorom na v dispoziciji
predstavljena vsebinska vprašanja. Mentorji na fakulteti nudijo študentom pomoč pri teoretičnih in
metodoloških vprašanjih medtem ko mentorji v organizacijah odpirajo vsebinska vprašanja in nudijo
pomoč pri zbiranju podatkov in vseh vrst gradiv. Poleg navedenega mentorji iz fakultete pri izvajanju
študijske prakse (na osnovi poročila o opravljeni praksi ter ocenjevalnega lista prakse) spoznajo
predvsem:

5
 - pridobljeno znanje študentov in njihova sposobnost transferja znanja pri reševanju problemskih
nalog,
- organizacijske sposobnosti študentov in odnos do opravljanja študijskih obveznosti,
- uporabnost študijskih vsebin posameznih predmetov pri reševanju realnih problemov v upravi in
odtod izhodišča za prenavljanje učnih načrtov predmetov študijskega programa,
- kompetence, ki jih študentje ne pridobijo v okviru predmetov študijskih programov Fakultete za
upravo in jih je možno pridobiti preko sistema izbirnih predmetov na visokošolskih ustanovah
doma ali v tujini.

V procesu izvedbe prakse s študentom sodelujeta tako mentor na fakulteti kot mentor v organizaciji.
Medtem ko so mentorji na fakulteti (nekatere naloge smo že omenili) določeni iz vrst visokošolskih
učiteljev in sodelavcev, ki sodelujejo pri izvedbi študijskega progama pa so mentorji v organizacijah
zaposleni, ki strokovno pokrivajo posamezno področje in imajo tudi ustrezna znanja s področja
mentoriranja.

Mentorji v organizaciji posredujejo študentom ustrezna gradiva in znanja, ki jih študent potrebuje pri
reševanju problemske naloge, nudijo študentom pomoč pri spoznavanju delovanja organizacije,
iskanju in zbiranju (ankete ipd.) podatkov, zbiranju aktov ali dokumentov ter pridobivanju drugih
gradiv. Njihova vloga je v ocenjevanju študenta kot morebitnega sodelavca z vidika strokovnosti in
sposobnosti vključevanja v delovno sredino (delo v timu, socializacija, ipd.). To ima več namenov:
- organizacije pridobijo pregled nad bodočimi iskalci zaposlitve, spoznavajo in ugotavljajo
primernost študentov za posamezna opravila, kar študentom odpira možnost zaposlitve,
- študentje spoznajo (preko povratnih informacij in evalvacij) pomen kompetenc in osebnostnih
lastnosti pri pridobivanju zaposlitve,
- spoznavanje kompetenc za posamezna delovna mesta in oblikovanje kompetenčnih modelov,
kar je osnova za posodabljanje študijskih programov.

4 IZKUŠNJE FAKULTETE ZA UPRAVO

Na Fakulteti za upravo je bila v študijskem letu 2005/06 za potrebe prve stopnje visokošolskega
študija (v okviru študija po bolonjski deklaraciji) vzpostavili nov koncept opravljanja študentske
prakse. V ta namen smo predvideli institucionalizacijo prakse na področju državne uprave, lokalne
samouprave in drugih osebe javnega prava. Projektna skupina, ki se je na Fakulteti za upravo
ukvarjala s pripravo prakse je na osnovi študijskega programa ter poznavanja potreb konkretne
prakse pripravila začetni nabor tem problemskih nalog. Na tej osnovi so člani Strokovnih timov
(zunanji predstavniki in nosilci vaj s Fakultete za upravo) izoblikovali seznam tem primernih za
študente prvega letnika visokošolskega programa »Uprava«.

Na osnovi predlaganega seznama tem ter dogovorjene okvirne strukture problemskih nalog so bila
pripravljena vzorčna poročila posameznega tipa problemske naloge, ki so poleg vsebinske naloge
zajemala pravni, upravni, organizacijski, kadrovski in finančni vidiki poslovanja. Gradivo je bilo
opremljeno s kratkimi navodili (strokovnimi, organizacijskimi, metodološkimi) in kompetencami teme
praktičnega usposabljanja. Celotna dokumentacija je bila pripravljena tudi v e-obliki in sicer v okviru

6
na novo izoblikovanega sistema e-učenja. Poleg navedenega je bil določen tudi časovni vidik
opravljanja prakse in sicer v razmerju 40 ur na Fakulteti za upravo, 160 ur v konkretni organizaciji.

Prvi del študijske prakse (40 ur, pomlad 2006), ki je bil izveden na Fakulteti za upravo, je bil izveden v
okviru posebnih predavanj oziroma konzultacij in samostojnega dela študentov. Tako je bilo za
študente organiziranih več srečanj na katerih je bil pojasnjen koncept prakse in obrazložene osnovne
teoretične vsebine oziroma teoretični vidiki, katerih poznavanje je potrebno za razumevanje
problemske naloge. Poleg tega so bili študentje seznanjeni s programsko rešitvijo e-učenja ter
konkretnimi problemskimi nalogami. Študentje so bili seznanjeni tudi navodili za pripravo poročila
prakse ter ocenjevalnim listom. V tem kontekstu so bila predstavljena merila za oceno prakse ki je
oblikovana na osnovi ocene mentorja v organizaciji (poznavanje sistema delovanja organizacije,
izkazane osebnostne lastnosti študenta na praksi, strokovni vidik ter aktivnost študenta na praksi) ter
ocene mentorja na fakulteti (vsebinski vidik poročila, ki temelji na vsebini splošnega dela
ustreznosti/pravilnosti problemske naloga ter same oblike poročila).

Sočasno (pomlad 2006) so bili organizirani tudi seminarji za potencialne mentorje in zaposlene v
kadrovskih službah tistih organizacij, ki so sprejemali študente na prakso. V tem okviru je bil
predstavljen novi koncept prakse in spletnega učenja, podane so bile vsebine o vlogi in lastnostih
mentorja, značilnostih mentorstva študijske prakse ter predstavitev splošnega dela in izoblikovanih
problemskih nalog prakse. Potencialni mentorji so bili še posebej seznanjeni na pomen povezovanja
teorije s prakso, razvoj spretnosti in učenja delovnih postopkov, pridobivanja praktičnih izkušenj ter
razvoj sposobnosti učenja iz izkušenj.

Fakulteta za upravo je za izvajanje prakse pridobila približno 300 mest v več kot 100 organizacijah s
katerimi je tudi podpisala različne sporazume in dogovore (npr. dogovor glede izvedbe prakse,
dogovorov o sodelovanju, pogodbe o izvedbi prakse med organizacijo, fakulteto in študentom,
program učne vsebine) na osnovi mnenj iz organizacij pa je bila pripravljena tudi dokončna verzija
ocenjevalnega lista ter evidenca razporejanja študentov na prakso.

Prvi študentje so s prakso v organizaciji (160 ur) pričeli v maju, zadnji v septembru 2006. Na osnovi
prvih analiz izvedene lahko zatrdimo, da so organizacije v okviru sodelovanja v projektu ponudile
okolje in možnosti v katerem so študentje razvili določene kompetence. Čas prakse je bil v večini
primerov dejansko namenjen delu na konkretnih nalogah ter reševanju problemske naloge, ki je bila
predhodno dogovorjena med organizacijo in fakulteto, potrjena pa tudi s strani študenta. V nekaterih
primerih so je bila praksa povezana tudi s konkretnimi nalogami, ki sicer niso bile opredeljene v
naboru tem, saj so zaradi zahtevnosti nekoliko presegale pričakovani nivo znanja vendar so bile ob
povečani aktivnosti oziroma sodelovanju tako mentorjev v organizaciji kot mentorjev na fakulteti
ustrezno oblikovane in izvedene. Pozitivna je tudi izkušnja z uporabo sistema za e-učenje s katerim je
bila podprta praksa.

Prednosti tako zastavljene prakse se kažejo v približevanju potrebam iz prakse ter vključevanje
potencialnih delodajalcev diplomantov Fakultete za upravo v izobraževalni proces fakultete. Pri tem
velja še posebej poudariti motivacijo mentorjev iz organizacij za pridobivanje nadaljnjega znanja in
veščin s področja mentoriranja. Poleg tega pa tudi možnosti pedagoškega udejstvovanje in drugega

7
sodelovanja pri različnih področjih delovanja Fakultete za upravo kakor tudi prenosa znanja iz tujine in
v tujino preko raznih programov izmenjav in raziskav.

Pri izvedbi prakse so se izkazale tudi nekatere možnosti za izboljšanje prihodnjega delovanja.
Večinoma gre za drugačno časovno opredelitev izvajanja prakse tako z vidika umestitve prakse v
študijsko leto kot letnik študija. Tako je bilo ugotovljeno, da bi umestitev prakse še v druga časovna
obdobja (ne le poletni čas) omogočala celovitejše spoznavanje delovne situacije. Umestitev prakse v
višji letnik študija pa izvedbo zahtevnejših problemskih nalog.

5 NAMESTO ZAKLJUČKA

Na Fakulteti za upravo izvajamo evalvacijo študijske prakse rednih študentov prvega letnika
visokošolskega študija izvedene v študijskem letu 2005/6. Rezultati in izkušnje bodo koristne pri
pripravi rešitev za izvedbo prakse v drugem letniku visokošolskega študija, poleg tega pa tudi za
prakso izrednih študentov ter oblikovanje prakse na univerzitetnem programu »Uprava«, ki se za
razliko od visokošolskega študija izvaja v drugem in tretjem letniku študija. Poleg tega pričakujemo
prve izvedbe prakse tudi v tujem okolju saj je bilo na osnovi predstavitve ideje prakse zaznano kar
nekaj interesa med institucijami s katerimi tudi sicer sodelujemo v mednarodnem prostoru.

Projekt praksa predstavlja pomemben razvojni projekt Fakultete za upravo. Njena problemska
naravnanost, ki postavlja študenta v aktivno vlogo, vključuje v proces učenja metode raziskovanja in
grajenje poglobljenega razumevanja situacije predvsem pa študenta uvaja v samostojno delo. S tem
spodbuja dvig kompetentnosti in zaposljivosti diplomantov, od česa imajo na koncu korist ne samo
študenti pač pa tudi fakulteta in bodoči delodajalci. Poleg tega odpira možnosti sodelovanja
strokovnjakov iz prakse v študijskem procesu fakultete in navezavo fakultete na še večjo aktivnost pri
tistem delu svetovalne, izobraževalne in razvojo-raziskovalne dejavnosti Fakultet za upravo, ki je
ismerjena v konkretno prakso. Prav s tem pa se uresničuje ideja o prilagoditvi sistemov izobraževanja
in usposabljanja zahtevam družbe znanja in potrebam zaposlovanja ter partnerskem odnosu med
fakulteto, delodajalci in študenti.

Literatura in viri

− Bradbury, A. (2000). Successful Presentation Skulls. Kogan Page Limited. London.

− Clark, V., Baker, J., Lewis, E. (2003). Key concepts&Skills for Media Studies.
Hodder&Stoughton, London.
− Finkle, S. L., & Torp, L.L. (1995). Introductory Documents. Illinois Math and Science
Academy. Aurora, Illinois.
− Kump Sonja, Mihevc Bogomir. Institucionalne in programske samoevalvacije v visokem
šolstvu, Priročnik (Predlog). Ljubljana, 2004. URL=“ http://www.uni-
mb.si/dokument.aspx?id=9760“, 4. 10. 2006.
− MCLI - Maricopa Center for Learning and Instruction. PBL Overview.
URL=«http://www.mcli.dist.maricopa.edu/pbl/info.html«, 4. 10. 2006.

8
− Schwartz P., Mennin S., Webb G.: Problem-based learning, Case studies, experience and
practice,. Kogan Page Limited, London 2001.
− Umek Maja: Problemski pouk - učenje po poti reševanja problemov ter problemski izbor učne
vsebine, v: Geografski obzornik, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo, letnik XXXIII/4,
Zveza geografskih društev, 1986, str. 16-22.