POVZETEK

V kmetijstvu potrebujemo za opravljanje osnovne kmetijske dejavnosti veliko razline

kmetijske mehanizacije, ki omogoa laje, kvalitetneje in uinkoviteje opravljanje
dejavnosti. Da je ta kmetijska mehanizacija na razpolago takrat, ko jo potrebujemo, jo je
potrebno pravilno in pravoasno vzdrevati. Vzdrevanje pa za podjetje ali posameznika
predstavlja stroek. Vsako kmetijsko gospodarstvo tei k temu, da bi lahko planiralo
stroke vzdrevanja in da bi te stroke zmanjali na minimum oziroma jih optimizirali. Cilj
naloge je predstaviti dejavnost vzdrevanja traktorjev Fendt v podjetju Panvita ter
predstaviti ukrepe, s katerimi lahko zmanjamo stroke vzdrevanja in podaljamo
ivljenjsko dobo kmetijske mehanizacije.
Kljune besede: kmetijska mehanizacija, traktorji, vzdrevanje, preventivno vzdrevanje,
kurativno vzdrevanje, Skupina Panvita.

ABSTRACT
In agriculture, we need a lot of different agricultural machinery to perform basic
agricultural activities. Agricultural machinery let us to make these activities easier, better
and more effective. That the agricultural machinery is available when it is needed, it is
necessary proper and timely maintenance of it. Maintenance for a company or an
individual represents a cost. Any agricultural economy tends to plans maintenance costs
and to reduce those costs to a minimum and optimize them. Aim of this work is to present
a maintenance activity for Fendt tractors in the company Panvita and present measures in
order to reduce maintenance costs and extend the life of agricultural machinery.
Keywords: agricultural machinery, tractors, maintenance, preventive maintenance, curative
maintenance, Panvita.

KAZALO VSEBINE
1 UVOD..............................................................................................................................................................1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA................................................................................................................2
1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA.....................................................................................................................2
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE..........................................................................................................4
1.4 METODE DELA......................................................................................................................................4
2 KMETIJSKA MEHANIZACIJA.................................................................................................................5
2.1 RAZVOJ KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN TRAKTORJEV..............................................................7
2.2 VRSTE TRAKTORJEV...........................................................................................................................9
2.3 SESTAVNI DELI TRAKTORJEV.........................................................................................................12
2.4 ZAHTEVE GLEDE TRAKTORSKIH OLJ...........................................................................................17
3 POMEN VZDREVANJA KMETIJSKIH STROJEV.............................................................................21
3.1 RAZVOJ PRINCIPOV VZDREVANJA SKOZI AS........................................................................23
3.2 KURATIVNO VZDREVANJE............................................................................................................24
3.3 PREVENTIVNO VZDREVANJE.......................................................................................................26
3.4 SODOBNI PRISTOPI K VZDREVANJU...........................................................................................28
3.5 VZDREVANJE SODOBNE KMETIJSKE MEHANIZACIJE TRAKTORJEV..............................29
3.6 ZMANJANJE STROKOV VZDREVANJA....................................................................................31
3.7 GOSPODARNA VONJA IN ZMANJANJE STROKOV VZDREVANJA..................................33
4 TRAKTORJI FENDT..................................................................................................................................36
5 ZAKLJUEK...............................................................................................................................................44
LITERATURA IN VIRI..................................................................................................................................45

KAZALO SLIK
Slika 1: Razvoj strojnih sklopov traktorja..............................................................................9
Slika 2: Nekatere vrste traktorjev (standardni, zglobni, vinogradniki, gorski)..................12
Slika 3 - 8: Traktorji Fendt skozi zgodovino........................................................................39

1 UVOD
Beseda traktor izvira iz latinske besede trahere, kar pomeni vlei in iz katere lahko
izpeljemo besedo vlailec. Lahko pa jo izpeljemo tudi iz treh anglekih besed: gasoline
traction engine - tractor. Definicija traktorja iz strokovne literature izgleda sledee (Poje,
1997): Traktor je samopogonsko vozilo na kolesih z vsaj dvema osema ali vozilo na
gosenicah, ki ga izdelujemo zato, da se z njim lahko nosi, vlee ali poganja kmetijske stroje
ali naprave pri gibanju ali pri stacionarnem delu. Traktor je danes osnovni ali vsesplono
uporaben stroj, katerega naloga je vleka, transport in pogon prevoznih in neprevoznih
delovnih strojev. Vleko in transport so stoletja, ponekod pa e danes bolj ali manj
uinkovito opravljali z ivalsko vprego, vendar pa je pojav traktorja dal kmetijskim
opravilom isto novo razsenost. Sodobnega kmetijstva brez kmetijske mehanizacije si
namre ni mono ve niti zamisliti. Traktor je omogoil, da je bilo mono nanj namestiti
razne prikljune stroje in orodja, ki so olajali kmetijsko delo.
V Sloveniji je bilo leta 2013 127.988 traktorjev, kar je skoraj 20 % ve kot leta 2000.
Kmetijsko gospodarstvo ima povpreno dva traktorja. Slovenija ime 62,2 traktorjev na
tiso prebivalcev, oziroma 6,31 traktorja na hektar. Vsak dvajseti Slovenec ima traktor, kar
nas uvra na sam svetovni vrh po tevilu traktorjev glede na tevilo prebivalcev. V
Sloveniji je med registriranimi cestnimi vozili 6,3 % traktorjev in 0,4 % traktorskih
prikolic. Glede na starost je 79,4 % traktorjev starejih od 12 let in 59,4 % traktorskih
priklopnikov starejih od 12 let. Za primerjavo, sosednja Avstrija ima 40,6 traktorja na
tiso prebivalcev. V Avstriji je okoli 330.000 traktorjev, to tevilo mehanizacije, tako kot
pri nas, narekuje tudi teak alpski teren. Ve kot osemmilijonska Avstrija, ki meri 83.855
kvadratnih kilometrov, obdeluje skoraj 17 % povrin, traktor pa ima v lasti vsak
petindvajseti Avstrijec. V kmetijstvu je zaposlenih 5,5 % avstrijskih delavcev (Papler,
2014). Na lestvici po tevilu traktorjev na hektar obdelovalnih povrin je Slovenija
uvrena pod sam vrh.
Stroki za gorivo in stroki za vzdrevanje tolikne mehanizacije, med katero je precej
torej tudi stare mehanizacije, niso zanemarljivi. Zmanjevanje strokov vzdrevanja in
strokov goriva v kmetijstvu lahko voliva na ekonomiko pridelave hrane in posledino tudi

zmanjevanje emisij toplogrednih plinov, saj je poznano, da dobro vzdrevani stroji

porabijo manj energije in v zrak spuajo manj kodljivih snovi. Na zmanjevanje strokov
v kmetijstvu lahko torej vplivajo sami uporabniki s primernimi ukrepi pri opravljanju
delovnih operacij in s primernimi ukrepi vzdrevanja kmetijske mehanizacije.

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Zmanjevanje tevila kmetijskih traktorjev in porabe goriva v kmetijstvu lahko drastino
vpliva na ekonomiko kmetijske pridelave. Strokovnjaki s podroja kmetijske tehnike so
ugotovili, da kar 50 % vse porabljene energije v kmetijstvu in gozdarstvu predstavlja
dizelsko gorivo, stroki goriva pa predstavljajo tudi do 40 % strokov za uporabo traktorja
na kmetiji. Na zmanjevanje porabe goriva v kmetijstvu lahko v veliki meri vplivajo sami
uporabniki kmetijske oziroma gozdarske mehanizacije z nekaterimi ukrepi, ki jih spodbuja
projekt Efficient 20 (http://efficient20.eu/appfarms/register), kot so: pravilno vzdrevanje
traktorjev in strojev, pravilno nastavljanje strojev, zmanjevanje tevila prehodov npr. pri
obdelavi tal z uporabo metod za reducirano obdelavo tal oziroma direktno setev, tehnika
vonje, izbira pravilnega tlaka v traktorskih pnevmatikah glede trdnosti podlage, precizno
kmetovanje, uporaba sodobnih traktorjev z izboljanimi motorji in transmisijami itn.
Raznovrstna kmetijska mehanizacija torej zahteva nenehno vzdrevanje, e posebej, e je
izpostavljena tekim pogojem dela, kot je npr. primer v vejih organizacijah, ki se bavijo s
kmetijsko dejavnostjo. Vzdrevanje vse kmetijske mehanizacije zahteva visoko raven
primerne organizacije in obvladovanje vseh monih nastalih situacij. Dobra organizacija in
odnos do vzdrevanja lahko podalja ivljenjsko dobo mehanizacije.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA

Skupina Panvita je bila ustanovljena s sklepom Dravske banovine e pod oblastjo
Kraljevine Jugoslavije. Banovinsko posestvo skupaj z nijo kmetijsko olo, pozneje
dravno, so zadrali v takni obliki tudi Nemci, ko so leta 1941 to pokrajino predali
2

Madarom. Madari so nadaljevali z delom dravnega posestva in kmetijske ole. Leta

1945 je kmetijsko posestvo nadaljevalo z delom. Razlini drubeno-politini sistemi so
posestvo razbili na ve manjih, neprofitnih enot. Leta 1962 je prilo do zdruitve
Kmetijskega posestva Rakian, Kmetijskega posestva Beltinci in posestva Lendava v KG
Rakian. Leta 1991, ob uveljavitvi zakona o podjetjih, se je lendavski del Kmetijskega
gospodarstva, ki je bil do tedaj TOZD, odcepil. Leta 1997 je bilo v sodni register vpisano
lastninsko preoblikovanje Kmetijskega gospodarstva Rakian p.o. S tem se je KG Rakian
preoblikoval v delniko drubo (http://www.panvita.si).
V letu 2001 je drubo KG Rakian d.d. prevzela druba Agrar poslovno svetovanje d.o.o.
iz Murske Sobote in jo s tem dokonno privatizirala. V letu 2002 so po pripojitvi podjetja
Agrar poslovno svetovanje d.o.o v KG Rakian d.d. vstopili novi delniarji in tudi
dejansko prevzeli upravljanje in poslovodenje drube (http://www.panvita.si).
Z najsodobnejo mehanizacijo obdelujejo ve kot 3.500 ha kmetijskih povrin v Sloveniji
in ve kot 500 ha v sosednji Madarski. Te povrine so razdeljene na ekonomske enote:
Beltinci, Murska sobota, Teanovci, Motvarjevci, Lemerje ter Madarska. Povrine so
namenjene za proizvodnjo osnovnih kultur: penice (za prehrano ljudi, krmo ali seme),
oljne ogrice (za trg), koruze za zrnje (za krmo ali seme) ter jemena (za krmo ali za
seme) (http://www.panvita.si).
Dejavnost poljedelstva je vkljuena v sistem integrirane pridelave poljin, ki doloa
uravnoteeno porabo agrotehninih ukrepov ob skladnem upotevanju gospodarskih,
ekolokih in toksikolokih dejavnikov, in v proces globalizacije v svetovnem merilu (ETOEU), katere posledica je zamisel o prestrukturiranju dela poljedelstva in razvoju novih
dejavnosti. Obstojee poljedelske kulture so postopno prestrukturirali v trno stabilneje
poljedelske kulture (penica - krma, koruza - silaa, oljna ogrica, koruza zrnje,
jemen), ki bodo v pomembnem deleu namenjene tudi porabi v bioenergetiki. S
prestrukturiranjem poljedelskih kultur elijo dosei vijo dodano vrednost, npr. z gojenjem
maka, konoplje in lanu, katerih predelava zahteva visoko razvito tehnologijo. Intenzivno
bodo irili obseg lastnih obdelovalnih povrin (http://www.panvita.si).

Eden osrednjih ciljev je sonaravna proizvodnja kakovostnih kultur, ki v integralni

dejavnosti skupine Panvita pomembno prispevajo k proizvodnji kakovostne krme za ivali,
le-ta pa je predpogoj za proizvodnjo kakovostnih ivil.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

V diplomski nalogi bomo prikazali vzdrevanje kmetijske mehanizacije, konkretno
traktorja Fendt, na primeru podjetja Panvita. Pri tem bomo analizirali kako se to
vzdrevanje opravlja, kakni so postopki, katera dokumentacija se ob tem vodi in ali se
morebiti ob tem pojavljajo kakne pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mono s primernejo
organizacijo odpraviti. Ob tem predpostavljamo, da ima podjetje na voljo dovolj
usposobljenih vzdrevalcev, v primeru vejih okvar pa organizirano sodelovanje z
zunanjimi strokovnjaki. Torej predpostavljamo, da organizacija vzdrevanja omogoa
primerno kvaliteto vzdrevalnih nalog na traktorjih znamke Fendt. Ob tem se omejujemo
samo na eno organizacijo, to je podjetje Panvita ter na eno samo vozilo, gre za traktor
priznanega nemkega proizvajalca Fendt.

1.4 METODE DELA

K pisanju naloge smo pristopili s teoretinega vidika, kar pomeni pregled obstojee
literature s podroja kmetijske mehanizacije in vzdrevanja strojev in vozil, tukaj torej
prevladuje deskriptivni pristop V drugem delu naloge, kjer je prisoten empirini pristop
smo si precej pomagali tudi z lastnimi izkunjami, ki smo jih pridobili med delom v
podjetju Panvita.

2 KMETIJSKA MEHANIZACIJA
Pojem kmetijska tehnika je znan toliko asa kot kmetijstvo samo. lovek si je pri delu e
pred tisoletji pomagal z enostavnimi stroji in orodji. Z iznajdbo kolesa in uporabo
vprene ivine za delo se je zaela razvojna krivulja na tem podroju strmo dvigati.
Vpreni plug, ki naj bi ga izumili pred ve kot tirimi tisoletji, je materialen dokaz o
tisoletnem razvoju te zvrsti tehnike. Plug se v svoji osnovni obliki vse do danes v bistvu
ni spremenil, e ve, v nekaterih deelah je ostal prav tak, kakren je bil na zaetku. Z
razvojem industrije in spremljajoih

tehninih odkritij je tehnino znanje nezadrno

osvajalo kmetijsko podroje. Kmalu po odkritju parnega batnega stroja se pojavijo parni
plugi in lokomobile kot mobilni izvori mehanske energije. V kratkem asu je prila v
uporabo vrsta strojev, katerih osnovna zamisel je e danes aktualna, med njimi na primer
sejalnica (James Cooke 1785), mlatilnica (Andrew Meikle 1786), kosilnica (Patrick Bell
1826) in poljski traktor (Stock 1907), simbol razvoja kmetijske tehnike, imenovan tudi
motorni plug. Razvoj te tehnike je loveku olajal delo, predvsem pa je poveal njegovo
produktivnost. Kmetovalec je lahko okoli leta 1800 v eni uri mlave obdelal priblino 100
kilogramov ita, z uporabo preprostih mlatilnic, gnanih z ivino, lokomobilo in konno z
elektrino energijo, pa je koliina oienega ita okoli leta 1930 narasla na 2000 kg/h.
Storilnost sodobnega itnega kombajna je od 20 do 30 ton na uro. Toda zaradi skokovitega
poveanja produktivnosti in pospeitve razvoja kmetijskih strojev potrebujemo, e hoemo
doseeno razvojno stopnjo res obvladati, tudi primerno vzdrevati vso to mehanizacijo na
kmetiji (Bernik, 1996).
Med vso kmetijsko mehanizacijo zaseda traktor eno izmed pomembnejih mest. Kmetijski
stroj, imenovan traktor, je od svoje prvobitne zasnove pa do danes v stalnem tehninem in
uporabnostnem spreminjanju. Vedno se prilagaja novim potrebam zasnove glede na
tehnologije dela v kmetijstvu, iroke uporabnosti v komunali, gozdarstvu in transportu ter
zahtevami o varovanju okolja. Vedno v povezavi ekonomske upravienosti vgrajenega
tehninega znanja v konstrukcijo traktorja. Osnovni namen traktorja pa je e vedno ostal
enak: pomo kmetu pri delu (Bernik, 2004).

Razvoj kmetijstva je hiter. Na eni strani mora kmetijska tehnika omogoati v prihodnosti
velike pridelke in zmanjevati izgube pri pridelavi, na drugi strani pa mora kmetijska
tehnika uvajati nove postopke za razvoj ekstenzivnih kmetijskih podroij. Poleg vedno
vejih povrin, ki se obdelujejo, in veje koliinske pridelave, vpliv splonega tehninega
razvoja na pridelavo razdelimo v ve stopenj. K prvi stopnji je za poveanje pridelkov v
tehnini smeri najbolj prispevala uporaba keminih materialov, kot so mineralna gnojila in
fitofarmacevtska sredstva. V drugi stopnji poveanja kmetijske pridelave temelji na
uporabi tehninih pretvornikov energij. V primerjavi z industrijo ti vplivi v kmetijstvu
vedno

vstopajo v nekem asovnem zamiku. Ta sredstva se skokovito vkljuijo v

kmetijstvo v 50- letih, ko je tudi delovna produktivnost v strmem naraanju. V tem asu
stojimo pred tretjo stopnjo tehninega razvoja v kmetijstvu. To stopnjo oznauje uporaba
novih informacijskih tehnologij, posebno uporaba mikroraunalnikov pri kontroli in
vodenju kmetijske pridelave. Cilj vkljuevanja in uporabe te tehnine novosti je predvsem
v zmanjevanju uporabe produkcijskih sredstev (gnojil, pesticidov, energije), kakor tudi
bolje ekoloke sprejemljivosti za okolico. Ta izhodia uporabe pa zahtevajo predvsem
tone informacije o pridelkih, strokih, poteku pridelave, klimi in vplivu teh faktorjev na
okolje. Za optimalno in relativno stalno kmetijsko pridelavo nova informacijska
tehnologija omogoa v kmetijstvu raunalniko podprto pridelavo, pri tem pa daje nove
poti za zmanjanje obratovalnih sredstev ob soasnem pozitivnem vplivu na okolje
(Bernik, 2005).
Poloaj in monost razvoja kmetijske tehnike je odloilen od splonega tehninega razvoja
v doloenem asu civilizacije. Ta razvoj se tekom asa razdeli v tiri asovna obdobja
(Bernik, 2005):

Obdobje materialov: e od zaetka obdobja lovetva je vedno postavljena v

ospredje tenja po uporabi materialov in njihove oplemenitenosti, kakor tudi
iznajdba novih materialov in gradiv, to je od kamenja, do kovin in v tem stoletju
tudi do umetnih materialov. V kmetijstvu v to obdobje spadajo kemini proizvodi,
kot so gnojila in fitofarmacevtska sredstva.

Obdobje pretvarjanja energij: Razvoj v zadnjih dveh stoletjih je bil prednosten in je

temeljil na izrabi tehninih pretvornikov energij. Tehnino pretvarjanje energij,
pomnoeno s fizino energijo loveka, je predstavljalo razpololjivo mo v tem

obdobju, ter vtisnilo neizbrisen dokaz v okolju. Uporaba elektromotorjev in

motorjev z notranjim izgorevanjem je povzroila, da se je loveka trajna mo, ki je
do sedaj znaala 0,25 kW, zaela stopnjevati. Posledica tega je bila prva
industrijska revolucija.

Obdobje informacij: Pred nami je ele prvi del uporabe tako imenovane tehnine
inteligence, ki je sposobna od loveka sprejeti informacijo, jo shraniti, obdelati in
nato razmnoiti ter ponovno voditi do uporabnika informacij. Zaetki tega obdobja
segajo v as odkritja pisave, splono razirjanje je potekalo z razvojem tiskarstva.
Danes pa je na stopnji avtomatiziranega opravila obdelave podatkov, vodenja
proizvodnega procesa in podpore odloanja, kar je tudi cilj tehnine inteligence. Ta
napredek v mikroelektroniki pa imenujemo druga industrijska revolucija. V tej sta
povezani, pridelava in celotno gospodarstvo. Ravno tako kot v preteklosti, bo tudi
to obdobje imelo daljnosene in dosledne vplive na kmetijsko tehniko.

Obdobje biotehnike: Pribliuje se nam t.i. zelena revolucija za katero je znailen

geoineniring in razvoj biotehnologije. Pri emer pa e ne vemo natanno kaken
bo ta vpliv na lovetvo in drubo.

2.1 RAZVOJ KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN TRAKTORJEV

Prvi zaetki mehanizirane vleke pluga, ko realizirana vlena sila ni bila iz izvora ivalske
moi, so se pojavili: okoli leta 1860 se je zaela uporaba kolesnih vlailcev - traktorjev v
ZDA s parnim pogonom. Leta 1880 so v Ameriki na podvozje lokomobile namestili motor
z notranjim izgorevanjem. Motor je bil Ottov, z enim valjem in 20 KM (14,7 kW). V
srednjo Evropo so lokomobile prihajale iz Anglije, katere so nato nadomestili motorji z
notranjim izgorevanjem, tako kot tudi drugod po svetu. V Londonu, na drugi svetovni
razstavi, ki je bila leta 1862, so predstavili lokomobilo z voznim mehanizmom. Mo
parnega stroja je bila 8 KM, delovni tlak pare 5 barov in masa 7,5 t. V Nemiji so prvo
lokomobilo uporabili 1869, obdelala - zorala je letno do 400 ha. Trajna mo lokomobile je
bila 175 KM, vrtilna frekvenca kolenaste gredi 350 min- 1, parni tlak 13 barov, masa
lokomobile 17 t. Povrinska storilnost je bila 14 ha na dan, delovna hitrost pluga 5 - 10
km/h. Pri tem je potrebovala 4 t premoga in 10 m 3 vode ter tiri ljudi za opravljanje

celotnega postopka oranja. V Rusiji je bil zaetek uporabe goseniarjev s parnim pogonom
okoli leta 1900. Pionir uvajanja motorizacije kmetijstva je bil pesnik - inenir Max Eyth
(1836 - 1906), ki ga imenujejo tudi oe kmetijske tehnike. Tako je e leta 1885 ustanovil
DLG - Deutsche Landwirtschaftsgesellschaft. Prvi motorni plug moi 28 KM (20,5 kW) je
izdelal R. Stock leta 1907, ki je ob svojem delu - oranju potreboval samo enega loveka.
Traktor - plug je bil namenjen samo za oranje (Bernik, 2004).
Prve serijsko izdelane kolesne traktorje v ve kot sto tiso izdelkih so izdelali v tovarni
Ford leta 1917 v ZDA. Imenska mo motorja je bila 20 KM pri vrtilni frekvenci motorja
1000 min-1, tiritaktni Ottov motor s tirimi valji, masa traktorja 1360 kg, prenosnik
vrtilnih gibanj je imel tri prestavne stopnje naprej s konnim polastim pogonom na
pogonska kolesa. Osnovna konstrukcijska zamisel standardnega traktorja je e danes
enaka, kot jo je imel traktor Fordson (Bernik, 2004).
Leta 1921 je tovarna Lanz izdelala traktor - Bulldog s 12 KM z dvotaktnim dizel
delovanjem z arilno glavo, kot gorivo je uporabljal surovo nafto. Bil je brez menjalnika
prestavnih stopenj, vzvratno gibanje traktorja so dosegli z zamenjavo smeri vrtenja
motorne gredi. Z razvojnim delom je ista tovarna leta 1926 zaela serijsko izdelovati
traktorje Lanz - Grobulldog z 28 KM in jih je do leta 1931 izdelala 7230 traktorjev.
Sledila je osnovna izvedba leta 1929 z imensko mojo 30 KM, pri vrtilni frekvenci 500
min- 1, z enovaljnim dvotaktnim motorjem z arilno glavo, s prenosnikom vrtilnih gibanj s
tremi prestavnimi stopnjami, z najvejo hitrostjo 5,6 km/h in maso traktorja 2650 kg ter
vzvratno prestavno stopnjo. Traktor so do leta 1942 izdelali ve kot 100.000. Leta 1936 je
tovarna Deutz izdelala traktor z mojo 11 KM, s tremi prestavnimi stopnjami v menjalniku,
z najvejo hitrostjo 8 km/h in zrano hlajenim motorjem. Traktor je imel prikljuno gred in
vozna kolesa opremljena s pnevmatikami. Izdelovali so ga tudi po drugi svetovni vojni.
Konstrukcijske dopolnitve za poveanje uporabnosti in storilnosti traktorjev so nezadrno
rasle. V dveh desetletjih so na traktor namestili dodatne naprave - strojne sklope, ki so do
danes ohranili prvobitni namen namestitve (Bernik, 2004), pri emer njihov terminski
razvoj prikazuje slika 1.

Slika 1: Razvoj strojnih sklopov traktorja

Vir: Bernik, 2004

2.2 VRSTE TRAKTORJEV

Traktorje v osnovi delimo na dva osnovna sklopa to so enoosni traktorji in dvoosni
traktorji. Dvoosni traktorji tevilno prevladujejo. Zaradi svoje tevilnosti predstavljajo
tudi z varnostnega stalia veliko vejo nevarnost, e zlasti pri delu s traktorskimi
prikljuki v neugodnih delovnih pogojih (Glui, 2010):

Enoosni traktorji so traktorji, ki imajo samo eno pogonsko os, ozek kolotek, hitrost
gibanja obiajno ne presega 15 km/h, nimajo vgrajenih svetlobnih teles in so
manjih moi. V to skupino sodijo motokultivatorji, motorne freze, kosilnice in
drugi podobni stroji,ki imajo samo eno pogonsko os. Ti traktorji so v uporabi
predvsem kot pogonski in delovni stroji na vrtovih, v vinogradih, rastlinjakih
oziroma povsod tam kjer imamo opraviti z manjimi delovnimi povrinami. Vendar
je znailnost te skupine traktorjev ta, da imajo vse prikljune stroje kot dvoosni
traktorji s to razliko, da so za njih posebno prirejeni in manjih kapacitet. Ob
nestrokovni uporabi so ti traktorji prav tako nevarni kot nepravilna uporaba
prikljunih strojev pri dvoosnih traktorjih. Razdelitev teh traktorjev omejujemo
glede na: mo motorja, datum izdelave in vgrajen motor z notranjim izgorevanjem.

Dvoosni traktorji so traktorji, ki imajo dve pogonski osi, obiajno so s pogonom na

zadnja kolesa vendar to v zadnjem obdobju tehnolokega in tehninega razvoja ne
dri ve, kajti dananji traktorji, ki prihajajo na trie, so v veini primerov

opremljeni s tirikolesnim pogonom in le redki imajo pogon samo na eno os

(praviloma na zadnjo).
Nas v nadaljevanju zanimajo predvsem dvoosni traktorji, zato se enoosnim ne bomo
posebej posveali.
Osnovna razdelitev dvoosnih traktorjev loi kolesne dvoosne traktorje in traktorje
goseniarje. Na kolesih kolesnih traktorjev so gumijaste pnevmatike, pri goseniarjih pa so
nameene gosenice, ki so lahko gumijaste ali kovinske. Pri nekaterih novejih izvedbah je
mona tudi kombinacija, kar pomeni da je mogoe kolesnik prirediti v goseniarja in
obratno goseniarja v kolesni traktor. V splonem delimo dvoosne traktorje glede na
konstrukcijske znailnosti, tevilo pogonskih osi, doseeno maksimalno potovalno hitrost,
specifinost uporabe, uporabo kabine ali varnostnega loka.
Kolesne traktorje v splonem delimo v: standardne, zglobne ali pregibne, ogrodne,
sistemske, univerzalne in specialne kolesne traktorje (Bernik, 2004):

Standardni traktorji so najbolj razirjeni in uporabni. Glavno mesto za

prikljuevanje prikljukov imajo v zadnjem delu, pri novejih izvedbah pa tudi na
sprednjem delu. S sistemom tritokovnega pripenjanja je mogo priklop veine
noenih, polnoenih ali vleenih prikljunih strojev. Nekatere tipi traktorjev imajo
pogon samo na zadnja kolesa, nekateri pa imajo pogonska vsa tiri kolesa. V obeh
primerih so zadnja kolesa veja in prednja, na katerih je tudi krmilni sistem,
manja. Druga znailnost je razporeditev tee, ki spredaj zajema 40 % in zadaj 60
% od celotne tee traktorja, nekateri stareji modeli traktorjev imajo spredaj 30 %
in v zadnjem delu 70 % tee.

Zglobni ali zgibni traktorji imajo precejnjo podobnost s standardnimi traktorji.

Razlikujejo se v nainu krmiljenja, saj je pri zglobnih omogoeno v pregibanju
njegovega osrednjega dela. Pri nekaterih izvedbah je to natanno v sredini traktorja
pri drugih pa je to mesto zamaknjeno nekoliko naprej ali nazaj, odvisno od namena
uporabe. Ti traktorji imajo zaradi pregiba zelo ugoden krog obraanja. Nekateri
proizvajalci so razvili tudi takne tipe zglobnikov, da se ob premikanju krmilnih
koles zamika za doloen kot tudi prednja preme s imer je doseen e ugodneji

10

obraalni krog. Imajo pa tudi svoje pomanjkljivosti. Klasini zglobniki z mestom

pregiba tono na sredini trupa so namre iz varnostnega vidika slabi. Problem je
zlasti njihova bona stabilnost, izvedba varnostnih kabin, tesnjenje in e nekateri
drugi varnostni elementi. Te oitne pomanjkljivosti so tovrstne traktorje potisnile iz
masovne proizvodnje. e vedno pa jih sreamo v vinogradnitvu in kmetijstvu.

Ogrodni traktorji so traktorji, ki se bistveno razlikujejo od standardnih traktorjev, in

sicer tako po izgledu kot tudi nainu prikljuevanja prikljunih strojev. Kabina je
obiajno v zadnjem delu stroja, motor pa je nameen pod ali za kabino. Njihova
dobra lastnost je dobra preglednost. Ogrodnikom se prikljuke pripenja v njihovem
zadnjem delu, na prednjem delu, stransko oz. bono ter med prednjo in zadnjo
premo traktorja. Ker so ogrodniki izredno prilagodljivi je mogoe na njih priklopiti
tevilne naprave zaradi esar imajo visoko uporabnost tako v kmetijstvu kot tudi pri
izvajanju del pri razlinih gospodarskih drubah, e zlasti tistih, ki se ukvarjajo z
vzdrevanjem cest in druge komunalne infrastrukture. al je njihova cena visoka.

Sistemski traktorji so podobni standardnim traktorjem s to razliko, da imajo pogon

na obe premi in za kabino dodaten prostor. Na njih je mogoe prikljuevati veje
prikljune stroje, zdruene v sistem dela, kar v enem hodu omogoa izvedbo ve
faz in boljo oz. vejo izkorienost moi traktorja.

Univerzalni traktorji so namenjeni za kmetijska dela vendar pa se jih s pridom

uporablja tudi v komunalne in druge namene. Njihova odlika je visoka potovalna
hitrost zato so zelo primerni tudi za cestni transport. Znailnost teh traktorjev je ta, da
je motor elastino vpet v podvozje, prednja in zadnja prema sta vzmeteni in imajo
razpored tee 50 : 50. Njihova potovalna hitrost je lahko 80 km/h in ve.

V skupino specialnih traktorjev sodijo: sadjarsko-vinogradniki traktorji, traktorji

za strmine, visoko kolesni traktorji in dvorini traktorji.

Slike nekaterih vrst traktorjev prikazujemo v nadaljevanju (slika 2):

11

Slika 2: Nekatere vrste traktorjev (standardni, zglobni, vinogradniki, gorski)

12

Vir: Glui, 2010

2.3 SESTAVNI DELI TRAKTORJEV

Kmetijsko mehanizacijo oznauje mona in robustna konstrukcija, velike dimenzije in
tea, kar je povezano z zahtevami po visoki uinkovitosti ter s tekimi delovnimi
razmerami. Od kmetijske mehanizacije, traktorjev in delovnih strojev se zahteva velika
delovna uinkovitost, neprekinjeno delo pri maksimalni obremenitvi in pri razlinih
klimatskih pogojih, ob prisotnosti vode, blata in prahu (Arnek, 2015).
Danes uporabljani traktorji so veinoma samonosne konstrukcije, kar pomeni da so posamezne

enote, kot so motor, menjalnik, diferencial in hidravlika zvijaeni skupaj in kljub lastnim
posebnostim opravljajo naloge kot celota.

13

Temeljni del, ki traktor poganja je motor z notranjim izgorevanjem. Pri dvoosnih traktorjih
je dizel motor, pri enoosnih traktorjih pa sta na triu poleg dizel motorja tudi dvotaktni in
tiritaktni bencinski motor. Dizelski motorji za pogonsko gorivo uporabljajo plinsko olje,
nekateri novi motorji, izdelani po natanno doloenem standardu, pa uporabljajo bioloko
pridobljena goriva. Dizel motorji delujejo v okviru tiritaktnega procesa, ki se deli na takt
sesanja, takt stiskanja, takt dela in takt izpuha. Motorji so po konstrukciji bistveno
moneje zgradbe, saj delujejo pod vijimi tlaki kot bencinski motorji. Ti motorji so po
izdelavi zahtevneji s tem pa tudi draji. Motorji so opremljeni s posebnimi rpalkami, ki
gorivo potiskajo pod visokim tlakom v valje motorja in to v tono doloenem asu v tono
doloen valj motorja in tono doloeno koliino. Naprava imenovana Boscheva rpalka je
zelo natanna in tudi zelo zahtevna za vzdrevanje. rpalke starejih izvedb motorjev so
bile serijske ali rotacijske pri novejih motorjih pa je njihova zgradba drugana, saj
delujejo tudi pod do 10 krat vijim tlakom. Krmiljenje rpalk poteka elektronsko. Veina
sodobnih motorjev izrablja tudi izpune pline,in sicer tako, da imajo v sistemu izpuha
vgrajeno turbino, ki pod pritiskom polni motor z zrakom. Taki motorji delujejo bolj
elastino in imajo bolji izkoristek, vendar pa so nekoliko obutljiveji na nepravilnosti pri
delu. Sodobni motorji imajo poleg prisilnega polnjenja zraka tudi posebni hladilnik
vsesanega zraka, ki omogoa e bolji izkoristek goriva. Hlajenje je tekoinsko ali zrano
odvisno od proizvajalca. Mazanje je urejeno preko oljne kopeli ali karterja v kateri je
rpalka, ki mae vse gibajoe dele. Bencinski motorji uporabljajo za pogonsko gorivo
bencin in v nekaterih primerih tudi petrolej. Dananji motorji uporabljajo 95 oktanski
bencin, motorji stareje izdelave pa tudi 98 oktanskega. Vrsta uporabljenega goriva za
posamezen stroj je odvisna od priporoil proizvajalca stroja. V 95 oktanskem bencinu je
neprimerno manj svinca, zato je njegova uporaba okolju prijazneja. Delujejo na podobnem
principu kot tiritaktni dizel motorji. Razlikujejo se v tem, da v valje motorja prihaja e
meanica goriva in zraka. Bencinski motorji imajo za nemoteno delovanje posebno napravo,
imenovano uplinja, ki mea gorivo in zrak katerega potem motor vsesa v valj. Poleg uplinjaa
pa so sestavni deli bencinskih motorjev e vigalne sveke, ki vgo zmes goriva. Noveje
izvedbe bencinskih motorjev imajo direktni vbrizg goriva in nekatere druge spremembe, ki jih
obiajno motorji vgrajeni v enoosne traktorje nimajo. Mazanje je urejeno preko oljne kopeli ali
karterja v katerem je olje ustrezne kvalitete s rpalko, ki mae vse gibajoe dele motorja.
Dvotaktni bencinski motorji so vgrajeni predvsem v enoosne traktorje in v manje kmetijske
stroje kot so: motorne rone kosilnice, motorne kropilnice in druge naprave, ki morajo imeti

14

visoke obrate in so ceneji. Motor ima enostavno konstrukcijo in je brez ventilov. Njihovo
nalogo opravlja bat s svojo obliko in odprtinami v valju (Glui, 2010 in Bernik, 2004).
Traktorje je potrebno dosledno vzdrevati po navodilih proizvajalca. Zlasti je pomembno
servisiranje ter pravilno obremenjevanje motorja in prikljuevanje primernih prikljunih
strojev. V praksi se je e do nedavnega pojavljalo, da so posamezni lastniki traktorjev za
delovanje motorja uporabljali gorivo, ki je namenjeno uporabi za ogrevanje. Poleg tega, da je
to prepovedano in kaznivo, pa lahko predstavlja za doloen motor tudi nepopravljivo kodo,
zlasti e gre za nove motorje z visokotlanim vbrizgom.

Sklopka je naslednji pomemben del traktorja. Ob tem, da slui za menjavanje hitrostnih

prestavnih razmerij, slui tudi za zaustavljanje pogonske gredi, ki poganjajo prikljune
stroje. Lastnosti posameznih vrst sklopk so pogojene z njihovim namenom uporabe. Veina
traktorjev ima vgrajene suhe torne sklopke, nekateri pa tudi velamelne oljne sklopke.
Noveji tipi traktorjev imajo tudi hidravline turbinske sklopke, katerih prednost je v tem,
da varujejo kompletno transmisijo pred pokodbami, omogoajo varno speljevanje in v
nekaterih primerih prepreujejo tudi drsenje pogonskih koles. Sklopka na traktorjih je
obiajno sestavljena iz dveh enot, in sicer enote s katero upravljamo menjalnik in enote s
katero upravljamo prikljuno gred. Nekateri stareji traktorji imajo samo eno enoto. V tem
primeru se ob vkljuitvi sklopke prekine povezava med motorjem in menjalnikom in hkrati
tudi med motorjem in prikljuno gredjo (Glui, 2010 in Bernik, 2004).

Menjalnik: Z menjalnikom spreminjamo hitrost in vleno mo traktorja, kar je e posebej

pomembno pri razlinih vrstah del in pri noenju ali vleenju prikljunih strojev. Loimo
ve vrst menjalnikov: mehanine in brezstopenjske menjalnike ter menjalnike ki delujejo
pod obremenitvijo. Menjalniki sodobnih traktorjev, ki delujejo neslino, imajo sistem dela
sinhroniziran. V Sloveniji glede na starostno strukturo traktorjev v njih prevladujejo
menjalniki z vzdolnim pomikom zobnikov (Glui, 2010).

15

Diferencial je del zadnje preme. Glavna naloga diferenciala je usklajevanje vrtenja

pogonskih koles. Ohije zadnje preme je v enem delu spojeno z menjalnikom v drugem delu
pa z polgredmi. Stoasti zobnik je na koncu glavne gredi in prenaa navor na veliki
kroniasti zobnik ter spreminja smer vrtenja za 90. Veliki kronikasti zobnik je pritrjen na
ohije diferenciala in se z njim vred vrti. Diferencial, ponekod imenovano kot izravnalno
gonilo, izravnava neskladje poti, ki jo opravi zunanje pogonsko kolo nasproti notranjemu. Na
diferencialu je tudi diferencialna zapora, ki ima pri traktorjih pomembno vlogo. Traktorji
namre pogosto opravljajo delo v slabih pogojih zaradi esar se pogonska kolesa lahko vrtijo
tudi v prazno. Z vklopitvijo zapore diferenciala prineta obe kolesi enakomerno delovati ne
glede na podlago. Stareji traktorji so opremljeni z zaporo za rono vklopitev, noveji pa imajo
obiajno avtomatsko zaporo, ki se avtomatsko vklaplja in izklaplja ko je to potrebno (Bernik,
2004).

Prikljuna gred slui prikljuevanju pogonskih gredi traktorskih prikljukov. Sodobni

traktorji imajo prikljuno gred v prednjem in zadnjem delu traktorja. Eksploatacijske
znailnosti prikljune gredi se odraajo v vrtilni hitrosti, ki je v zadnjem delu traktorja
standardizirana s 540 obr./minuti in v prednjem delu 1000 obr./minuto. Sodobneji traktorji
imajo poleg prej omenjenih opcij tudi monost prikljuitve na prikljuno gred, ki ima samo
750 obr./minuto. Prikljuna gred ima utorno ali evolventno olebljenje. Nekateri traktorji
lahko prikljuno gred poveejo z menjalnikom hitrosti in s tem regulirajo hitrost vrtenja.
Pomembneje varnostne zahteve prikljune gredi so (Glui, 2010 in Bernik, 2004):

izhodni ep prikljune gredi mora biti zavarovan tudi ko ni prikljuena kardanska

gred,

monost prikljuevanja prikljune gredi iz kabine traktorja, pri starejih traktorjih

te monosti ni,

veina strojev je konstruiranih za 540 obr./minuto zato ni dovoljeno prikljuevanje

na gredi z ve obrati, saj ima to lahko za posledico velike pokodbe in lome stroja
kot tudi pokodbe ljudi ob stroju.

16

Traktorska hidravlika in enota za tritokovno pripenjanje omogoajo dviganje in spuanje

noenih prikljukov. Hidravlika ima poleg osnovne naloge, kot je dvigovanje bremena in
noenje priklopnih strojev tudi druge naloge, to je uravnavanje gibanja prikljunih strojev
glede na delovni odpor, uravnavanje dinaminih obteitev, omogoanje taknega razvoda
olja, ki omogoa priklapljanje hidrodinaminih pogonov. Zgradba hidravline naprave je
enostavna, na traktorju zavzemajo majhen prostor in je sorazmerno poceni. Loimo dva
tipa hidravlinih naprav: enosmerna hidravlika (deluje le v eni smeri) in dvosmerna
hidravlika (deluje v obe smeri). Pri priklopu prikljunega stroja na traktorsko hidravliko
nemalokrat prihaja do teav, jeze in celo nesre. e posebej je to problem pri traktorjih, ki
nimajo reenega upravljanja hidravlike zunaj traktorske kabine. V tem primeru je
krmiljenje hidravlike reeno z mehanskimi sklopi in ga je mogoe izvajati le v traktorski
kabini. Sodobneji traktorji so opremljeni z elektronskim krmiljenjem hidravlike kar ima
tako v eksploatacijskem kot tudi v varnostnem pogledu velik pomen. Noeni traktorski
prikljuki pri transportu namre razbremenjujejo prednjo premo, elektronsko krmiljenje
hidravlike pa prikljuni stroj spua ali celo dviguje e je to potrebno, tako da ne pride do
prevelike razbremenitve prednjih vodilnih koles traktorja. Tritokovno prikljuevanje je
lahko urejeno v zadnjem ali pa tudi v prednjem delu traktorja. Spredaj je obiajno poleg
tritokovnega prikljunega drogovja nameena tudi prikljuna gred, ki zagotovi popolno
eksploatacijsko izrabo traktorja. Tritokovno vzvodovje je standardizirano. Pomembneji
noeni prikljuki so plugi, brane, obraalniki, zgrabljalniki, trosilniki umetnega gnojila,
nakladalniki gnoja ipd (Glui, 2010 in Bernik, 2004).
Traktorski priklop omogoa pripenjanje polnoenih ali vleenih traktorskih prikljukov. Pri
starejih traktorjih je priklop obiajen z vleno glavo na katerega priklopimo rudo prikljuka s
sornikom, katerega pred izpadanjem zavarujemo z varovalno sponko ali drugo primerno
zaito. Ta priklop je slabo mobilen oz. spreminjanje njegovega poloaje je teje in omejeno
(zahteva rono spreminjanje viine priklopa ob traktorju). Sodobneji traktorji imajo priklop s
pominimi vodili. S spuanjem in dvigovanjem priklopne glave v traktorju je priklapljanje
zelo enostavno in hitro (Glui, 2010).

17

Avtomatska dvina kljuka je namenjena pripenjanju enoosnih prikolic. Pripenjanje je mogoe s

pomojo traktorske hidravlike. Prikljuek ima pomembne prednosti pred obiajnim priklopom
za traktorske priklopnike, saj omogoa pripenjanje in odpenjanje prikljuka s sedea voznika;
pripeti prikljuek povea obremenitev zadnjih koles traktorja, kar ima za posledico lajo in
varnejo vleko enoosnega priklopnika (Bernik, 2004).

Kabina ali varnostni lok zagotavljata vejo varnost upravljavcu stroja med opravljanjem
delovne naloge. Pomembno je seveda tudi njeno zagotavljanje voznikovega dobrega
poutja. Na traktorjih so vgrajene raznolike varnostne kabine, ki pa lahko zaradi
improvizacije pri vgrajevanju izgubijo svoje osnovno poslanstvo. Varnostni lok po drugi
strani svoje prvotne funkcije, to je zagotovitve varnosti ob prevraanju ne uspe opraviti
(Glui, 2010).

Traktorji kot tudi traktorski priklopniki morajo biti ustrezno opremljeni z svetlobnimi
telesi. Vse naprave, ki imajo nalogo osvetlitve podroja dela in transporta morajo ustrezati
osnovnim varnostnim standardom. Na vozila morajo biti nameena po predpisih in
pravilnikih, ki jih doloajo za to sprejeti zakoni. Svetlobne naprave morajo delovati
brezhibno, kar pomeni, da ne smejo biti prikrite, zamazane ali zakrite. Vsa svetlobna
telesa, ki so nameena v parih, morajo ustrezati enaki razdalji od sredine toke vozila,
nameena morajo biti na isti viini nad cesto in biti barvno usklajena (Glui, 2010).

2.4 ZAHTEVE GLEDE TRAKTORSKIH OLJ

Traktorje praviloma poganjajo dizelski motorji, mo se prenaa preko menjalnika,
reduktorja in diferenciala, pogosto pa so v sklopu transmisije tudi mokre zavore,
hidravlina sklopka ali hidravlini menjalnik. Delovne funkcije se opravljajo s pomojo
sistema hidravlike. Teki obratovalni pogoji, prisotnost prahu, vlage, blata in velikokrat
tudi ne najbolji pogoji vzdrevanja zahtevajo izredno visoke zahteve, ki jih morajo
mazalna olja v traktorjih dosegati. Pri tem je konstrukcija veine traktorjev taka, se z enim
oljem mae tako reduktor, menjalnik, diferencial in hidravlini sistem. Vedno ve
traktorjev pa ima v pogonskem sklopu tudi mokre zavore, kar postavlja e dodatne zahteve,
glede kakovosti maziv, ki se uporabljajo za mazanje traktorjev (Bernik, 2004).

18

Konstrukcijsko se razlini traktorji seveda razlikujejo, nekateri imajo loeno mazanje

transmisije in hidravlike, nekateri zopet ne, v vsakem primeru pa imajo predpisana
najrazlineja

olja.

Ker

se

ponavadi

za

vsak

traktor

uporabljajo

razlina

hidravlino/transmisijska olja, pa v skladu z navodili proizvajalca, lahko menjavanje

delovnih prikljukov med posameznimi znamkami in tipi traktorjev privede do problemov
zaradi meanja olj, e posebno, e ima traktor tudi mokre zavore. Prav izredno velika
raznolikost mazalnih sredstev za menjalnike, reduktorje, diferenciale in hidravliko v praksi
velikokrat povzroi okvare na pogonskih strojih in s tem gospodarsko kodo zaradi
bistveno skrajane ivljenjske dobe posameznih delov traktorja ali delovnega stroja. Zato
so univerzalna olja, ki se lahko uporabljajo tako v motorju, transmisiji, hidravliki in mokrih
zavorah zaradi enostavnosti uporabe pri veini uporabnikov v kmetijstvu, zelo zaelena
(Arnek, 2015).
Zgodnja kategorija univerzalnih olj, univerzalno traktorsko olje (TOU - Tractor Oil
Universal) je bila marketinko zelo uspena. Uporabljalo se je tako v motorju kot v
prenosnikih in hidravlinih sistemih traktorjev. Vendar je z uvedbo mokrih zavor na
traktorjih uporaba TOU olj postala nesprejemljiva zaradi pretiranega ropota zavor, cviljenja
oz. kripanja. Kontinuirano raziskovanje je privedlo do paketa aditivov za super
univerzalno traktorsko olje (SUTO oz. STOU - Super Tractor Oil Universal), kjer je bil
poudarek na odpravi neugodnih stranskih pojavov pri kombinaciji motornih aditivov in
modifikatorjev trenja. Prvo tako olje je bilo predstavljeno leta 1971 z oznako STOU.
Sasoma pa je oznaka STOU postala splono razirjen pojem za olja, ki se lahko
uporabljajo v vseh glavnih sistemih traktorjev. Prav zaradi teav s TOU olji so se
vzporedno s SUTO olji pojavila tudi univerzalna traktorska transmisijska olja (UTTO
Universal Tractor Transmission Oil), ki sicer niso bila namenjena mazanju motorja so pa
zelo dobro reevala probleme povezane z mokrimi zavorami (Arnek, 2015).

19

Z uporabo univerzalnih olj lahko uporabniki naredijo velik korak k racionalizaciji

mazalnih olj v kmetijstvu. To pomeni kakovostno mazanje sklopov traktorja s samo enim
oljem, enostavno in cenejo oskrbo, odpravo morebitnih zamenjav maziv pri vzdrevanju s
imer se podalja tudi ivljenjska doba traktorjev in delovnih strojev in ne nazadnje tudi
izboljanje ekolokega nadzora nad rabljenim oljem. Seveda morajo biti takna olja
kakovostna. Najveji vpliv na kakovost traktorskih olj imajo proizvajalci traktorjev in
kmetijske mehanizacije. V zadnjih leti so se z zdruevanjem oblikovale 3 velike
korporacije (John Deere, AGCO, CNH), ki predstavljajo ve kot 50% vse svetovne
proizvodnje. Ti nenehno diktirajo razvoj in kakovost olj skupaj s svojim razvojem, ter
postavljajo lastne specifikacije, katerim mora doloeno olje ustrezati, da se lahko uporablja
v njihovih traktorjih (strojih). V teh specifikacijah so podane preskusne metode in
zahtevani rezultati, katerim mora olje ustrezati, da si pridobi zaeleno specifikacijo. Olje
mora seveda zadostiti zahtevam, ki jih olju postavljajo motor, menjalnik, reduktor,
diferencial in mokre zavore na eni strani in na drugi strani hidravlika. Mazanje zobnikih
prenosov zahteva dobre protiobrabne lastnosti, mokre zavore zahtevajo posebno
karakteristiko trenja, ki omogoa njihovo uinkovito delovanje, brez hrupa, cviljenja in
vibracij. Traktorji so tudi podvreni vsem vrstam klimatskih razmer. Suho vreme povzroi
kontaminacijo olja s prahom, mokro vreme pa, da hidravlika deluje z dosti vejo
vsebnostjo vode, kot katero koli industrijsko postrojenje, kar postavlja e dodatne zahteve
glede kakovosti olja (Arnek, 2015).
Kljub vsemu je univerzalno olje v vsakem primeru nek kompromis med elenimi
lastnostmi. Ve razlinih sklopov se mae z enim oljem, ve razlinih zahtev se postavlja
enemu olju, bolj je to olje en kompromis, povpreje med vsemi temi zahtevami. Pri tem e
najbolj izstopajo zahteve, ki jih olju postavlja motor. Te se e najslabe vklapljajo v
koncept hidravlino-transmisijskih olj. Zato se v zadnjih letih SUTO olja vse bolj
opuajo. V prvi vrst zato, ker tudi z najnovejo tehnologijo aditiviranja ne dosegajo
najnovejih specifikacij za motorna olja. Tako je njihov trni dele e pod 2%, v prvo
polnjenje traktorjev pa to olje tudi po veini ne gre ve. Tako se vse bolj uporabljajo UTTO
olja skupaj s kakovostnimi motornimi olji (Arnek, 2015).

20

Poseben problem predstavljajo olja na podroju ekologije. Danes so vpraanja strupenosti,

bioloke razgradljivosti in bioloke akumulacije vse pomembneja tudi v kmetijstvu.
Mineralna maziva so teko razgradljiva in toksina, onesnaevanje tal in vodnih virov z
razlinimi mazivi pa lahko povzroi resne ekoloke probleme. Najbolj sporna podroja
uporabe so hidravlina in reduktorska olja za kmetijsko, gradbeno, gozdarsko in rudniko
mehanizacijo, kjer e najmanji izpust lahko povzroi nepopravljive posledice. Od
priblino 22.000 ton letno prodanih maziv v Sloveniji, se jih kot rabljeno olje zbere le
okoli 10 %. Zaradi tega gre razvoj v smeri bioloko razgradljivih olj. Primerne hitro
razgradljive, nestrupene bazne tekoine za zamenjavo mineralnih traktorskih olj so naravni
estri: repino olje in sonnino olje; sintetini nenasieni estri: TMP oleati ter sintetini
nasieni estri. Rastlinska olja imajo v primerjavi z mineralnimi olji, ki so strupena in teko
razgradljiva, vrsto prednosti, predvsem v bioloki razgradljivosti, nestrupenosti in
obnovljivosti surovine. Vendar niso vsa rastlinska olja primerna za maziva. Za dobro
delovanje morajo maziva izpolnjevati doloene zahteve, kot so dobra mazalnost, dobra
korozijska zaita, zdruljivost z ostalimi materiali, dobre nizko temperaturne lastnosti ter
zadovoljiva oksidacijska in hidrolitina stabilnost. Zaradi kakovostnih in tudi ekonomskih
razlogov se za maziva najve uporablja repino olje in sonnino olje z visoko vsebnostjo
oleinske kisline. Najveji problem naravnih bioloko razgradljivih olj je v neprimerljivi
oksidacijski stabilnosti glede na mineralna olja. Sintetini estri pa se s svojimi lastnostmi
e zelo pribliajo mineralnim oljem in predstavljajo velik kakovostni korak v razvoju
bioloko razgradljivih olj. Med najpomembnejimi so nenasieni estri, ki so po sestavi
podobni naravnim estrom vendar imajo bolje lastnosti ter nasieni estri, ki tudi e v
mnogoem prekaajo mineralna olja (Arnek, 2015).

21

3 POMEN VZDREVANJA KMETIJSKIH STROJEV

22

Vsi tehnini sistemi so izdelani tako, da so uporabni le za doloen as, torej za ocenjeno
ivljenjsko dobo. Da bi bil nek tehnini sistem uporaben im dlje, ga je med njegovim
delovanjem potrebno tudi primerno vzdrevati. To je e posebej pomembno pri tistih
sistemih, pri katerih je velika monost okvar, ki prepreujejo pravilno delovanje, vendar se
ob primernem vzdrevanju lahko odpravijo. Tipini primeri taknih sistemov so vozila, pa
naj si gre za cestni potniki promet, za transportna sredstva, pa tudi mehanizacijo. Pri njih
vzdrevanje predstavlja nujno potrebno in izredno pomembno fazo v celotnem ciklu
ivljenjske dobe. Ta cikel se zane z razvojem in kona z odpisom oz. odstranitvijo iz
uporabe. Lahko reemo, da se je zavest o potrebi vzdrevanja pojavila e na zaetku
razvoja in uporabe strojev in naprav. Na splono samo zavest o potrebi vzdrevanja ne
zadoa. Mnogokrat se vzdrevanje obravnava loeno, ve ali manj neodvisno od drugih
segmentov uporabe tehninega sistema. To e posebej velja za razvojno fazo, ko se
ponavadi premalo razmilja o tem, da se bodo razviti in izdelani sistemi morali tudi
vzdrevati. Mnogokrat prevladuje miljenje, da vzdrevanje nima nikakrne zveze z
razvojem, da projektantu sploh ni treba razmiljati o vzdrevanju, torej da je vzdrevanje
izkljuna skrb uporabnikov sistema. To pa je popolnoma zgreena miselnost (Harl, Kegl,
2008).
Noveja filozofija pa vedno bolj poudarja ugotovitev, da so vsi segmenti nekega
tehninega sistema med seboj povezani ter da te vezi doloajo konno kakovost in
uporabnost tega sistema. Na osnovi teh spoznanj se je razvila teorija zanesljivosti in njen
segment, teorija vzdrevanja, ki jo mnogokrat imenujemo tudi teorija obnavljanja, teorija
izmenjave in podobno. Vse te teorije so v zadnjem asu dobile mono podporo z novo
vedo, imenovano logistika, ki se preteno ubada s skupnimi problemi sistemske podpore
tehninih sistemov. Ravno logistika je jasno pokazala na pomen in mesto vzdrevanja v
ivljenjskem ciklu tehninih sistemov, zaradi esar je t.i. logistini pristop k vzdrevanju
eden od najprimernejih nainov analiz problemov vzdrevanja.

23

Pod pojmom vzdrevanja razumemo opravljanje vseh del, ki zagotavljajo zanesljivo

delovanje nekega delovnega sredstva oziroma njegovo zmonost, da bo v stanju izvrevati
zahtevane funkcije, in to pod danimi pogoji in v danem trenutku pod pogojem, da so za to
zagotovljeni potrebni zunanji pogoji. Vzdrevanje je kombinacija vseh tehninih,
administrativnih in menaderskih postopkov med uporabnim obdobjem delovnega
sredstva, ki ima namen ohraniti stanje, v katerem lahko sredstvo izvruje zahtevano
funkcijo. Predmet vzdrevanja v kmetijstvu je kmetijska mehanizacija. To so vsi tisti
materialni viri in pripomoki, ki jih ni mogoe definirati kot output, so pa nujno potrebni
kot aktivni faktorji ali kot katalizatorji pri spreminjanju inputa v output. V samem procesu
kmetijska mehanizacija ne spreminja svoje oblike in ohranja vse svoje lastnosti, se pa
obrablja. Zaradi fizine obrabe in fizinega staranja tako izgublja svoje lastnosti in ez as
izgubi zmonost sodelovanja v poslovnem procesu. S primerno strategijo vzdrevanja
lahko bistveno podaljamo to zmonost. Vendar pa se dogaja tudi, da ob pojavljanju novih
tehnologij ali bolj produktivnih delovnih sredstev obstojee delovno sredstvo ni ve
konkurenno z vidika koliin, kakovosti ter predvsem cene. Takrat se vzdrevanje ne
izplaa ve in potrebno ga je zamenjati (Drstvenek, 2006).
Uporabnost tehninega sistema je odvisna predvsem od naina projektiranja in izdelave ter
od naina uporabe in vzdrevanja. Korektivno (kurativno) vzdrevanje temelji na
odpravljanju okvar in pokodb na delovnih sredstvih ele po njihovem nastanku. To
metodo dostikrat imenujemo tudi: poglej in odpravi. Preventivno vzdrevanje pa temelji na
izvajanju niza aktivnosti, kot so (Harl, Kegl, 2008):

ciklini pregledi delovnih sredstev,

cikline meritve parametrov delovnih sredstev,

izdelava plana,

odprava okvare

24

Te dejavnosti se izvajajo, e preden nastane okvara ali zastoj. Tako lahko poenostavljeno
reemo, da preventivno vzdrevanje temelji na izreku: bolje prepreiti kot zdraviti.
Vzdrevanje pri vozilih je skupek meril za varovanje in ponovno vzpostavitev zahtevanega
stanja, pa tudi ugotovitev in presoja dejanskega stanja tehninega sistema. Vzdrevanje
zajema obnovo, pregled in servisiranje celotnega sredstva in/ali posameznih delov tega
sredstva. Obnova so ukrepi za ponovno vzpostavitev zahtevanega stanja. Obnova zajema
vsa dela v zvezi z zagotavljanjem varnosti v skladu s predpisi in pripravljenosti za
delovanje. Pregled so merila za ugotovitev in oceno dejanskega stanja. Pregled zajema
predvsem preizkus delov, npr. traktorja, na vzdrljivost, obrabo in pokodbe, pa tudi
nadzor in funkcionalno delovanje vozil in posameznih delov traktorja. Servisiranja so v
smislu varnostnih pravil merila za potrditev zahtevanega stanja. Servisiranje zajema vsa
dela za ohranitev varnosti v skladu s predpisi in pripravljenosti za delovanje. Spremembe,
dopolnitve in demontae zajemajo v smislu varnostnih pravil vsa dela, preko katerih je bilo
prvotno stanje traktorja ali posameznih delov traktorja spremenjeno ali dopolnjeno (Harl,
Kegl, 2008).

3.1 RAZVOJ PRINCIPOV VZDREVANJA SKOZI AS

25

Vzdrevanje je bilo v preteklosti zapostavljena dejavnost zaradi omejenosti vzdrevalnega

podroja na nujna popravila, ki so bila potrebna zaradi e nastalih okvar in napak.
Popravila je najpogosteje opravljala oseba, ki je stroj uporabljala in ga zato tudi najbolje
poznala. Tedaj so bila delovna sredstva e relativno preprosta, produktivnost nizka,
kontinuirani proizvodni procesi redki in predimenzioniranost posameznih sestavnih delov
skorajda pravilo. Na zaetku razvoja industrijske civilizacije je bilo vzdrevanje kaotino.
Temeljilo ni na kakrnih koli ekonomskih ali tehninih predpostavkah, saj je bila tudi sama
proizvodnja skrajno neracionalna. Vse vzdrevalne akcije so se opravljale po nastanku
napake, popravila pa je opravljal kar delavec, ki je s strojem upravljal in ga zato najbolje
poznal. Z mehanizacijo in avtomatizacijo so v uporabo prili vse bolj specializirani stroji.
Vedno pomembneji postajata produktivnost in ekonominost delovnih sredstev. Tudi v
kmetijstvu ni ve merodajna samo tehnino - tehnoloka stran proizvodnje ampak celoten
tehnino - ekonomski kompleks gospodarjenja. S tem je na veljavi pridobilo tudi
vzdrevanje kot dejavnost, ki skrbi, da imajo delovna sredstva im vijo razpololjivost in
s tem monost pridelave veje koliine izdelkov in poveanje dohodka kmetijskega
gospodarstva. S pojavom vse ojih povezav med storilnostjo in gospodarnostjo
proizvodnih procesov zane prihajati vzdrevanje v ospredje kot ena najvanejih
dejavnosti, ki neposredno vpliva na omenjene dejavnike. Vzdrevanje, zraven odpravljanja
napak, zane delovati tudi v preventivnem smislu, toda brez primernih kriterijev o tem kdaj
naj bo neki sestavni del sistema zamenjan. Zato je prihajalo do neekonomine porabe
materiala, ki pa hkrati ni prineslo vije zanesljivosti. Pojavila se je potreba po sistemu, ki bi
bil na osnovi izdelane metodologije sposoben zajeti v obzir vse v problem vpletene
faktorje. Tako se je pojavila tehnologija vzdrevanja glede na stanje (Condition Based
Maintenance), kjer posegi ne temeljijo na asu delovanja opazovanega sistema, temve na
stanju in zanesljivosti celotnega tehninega sistema. Takno vzdrevalno politiko poznamo
tudi pod imenom politika vzdrevanja tretje generacije. V odvisnosti od asa nastanka
(in zaradi tega seveda specifine tehnine in tehnoloke razvitosti) loimo razline
koncepte vzdrevanja (Drstvenek, 2006):

kurativno vzdrevanje,

preventivno vzdrevanje,

korektivno vzdrevanje,

terotehnoloki pristop k vzdrevanju,

26

logistini pristop k vzdrevanju,

vzdrevanje glede na stanje,

nartno vzdrevanje,

CPV- celostno produktivno vzdrevanje (TPM),

v zanesljivost usmerjeno vzdrevanje,

v poslovanje usmerjeno vzdrevanje,

ekspertni pristop k vzdrevanju in

samovzdrevanje.

3.2 KURATIVNO VZDREVANJE

Ta vrsta vzdrevanja je bila v uporabi vse do petdesetih let in je torej najstareja. Kljub
temu, da opravljamo preventivna vzdrevalna dela in obnovitvene posege na delovnih
sredstvih, se nastopu okvar ne moremo popolnoma izogniti. Kurativno vzdrevanje je s
stalia organizacije enostavno in najceneje. e danes je ta nain najpogosteji. To
pomeni, da vzdrujemo takrat, ko se nekaj pokvari. Kurativnih vzdrevalnih del ne
moremo terminsko planirati vnaprej, ker ne poznamo tonega asa nastopa okvare ali
pokodbe na delovnem sredstvu, zato pravimo, da so to neplanirana vzdrevalna dela.
Delovna sredstva, ki jih pravilno vzdrujemo in pravilno uporabljamo, so danes zelo
zanesljiva in se le redko kvarijo. e pa se kaj pokvari, moramo kar najhitreje poskrbeti za
popravilo. Pri popravilu moramo pridobiti tudi kak rezervni del. V dananjih asih je to
dokaj enostavno. Standardni deli so dobavljivi v nekaj urah, bolj specifini deli pa v nekaj
dneh. Ravno zaradi navedenega je ta vrsta vzdrevanja v dananjem asu zelo popularna.
Obenem pa daje optimalne rezultate, saj ni velikih strokov. Ob tem je potrebno samo
spremljati katerih delov delovnega sredstva, ki so pomembni, ni mogoe dobiti takoj na
trgu. Te dele je najbolje imeti doma na zalogi ali pa jih naroiti e prej. Kurativno
vzdrevanje praviloma obsega tiri stopnje (Drstvenek, 2006):

odkritje okvare ali napake,

ugotovitev mesta okvar, vzroka okvare,

27

popravilo okvare oziroma napake,

preveriti, da je napaka odpravljena.

Prednosti kurativnega vzdrevanja so (Drstvenek, 2006):

popolna izkorienost uporabnosti,

ni potrebno poznati zakonitosti pokodovanja sestavnih delov sistema.

Slabosti kurativnega vzdrevanja so (Drstvenek, 2006):

sestavni deli in sistemi naglo izpadajo iz dela, pri emer erminov izpada ne moremo
predvideti,

vsi izpadi se morajo odpraviti operativno, zato obstaja velika verjetnost

dolgotrajnega vzdrevanja, potreben je tudi as za naroilo ali izdelavo rezervnih
delov,

nezmonost planiranja ciklinosti aktivnosti vzdrevanja,

zlomi lahko povzroijo deformacije tudi na drugih delih stroja, celo pokodbe
delavcev,

skrajuje se ivljenjska doba delovnih sredstev,

produktivnost dela je slaba tako v vzdrevalnih slubah kot tudi v proizvodnji,

slabo je izkorianje naprav in delovne sile, potrebno je nadurno delo itd.,

posledice posega ele po okvari zmanjujejo uinkovitost celotne delovne

organizacije.

3.3 PREVENTIVNO VZDREVANJE

28

Preventivno vzdrevanje se je zaelo uveljavljati v zaetku petdesetih let prejnjega

stoletja in se je iz ZDA razirilo po vsem svetu ter postalo podlaga vsem kasnejim,
modernejim in tehnoloko razvitim vzdrevalnim dejavnostim. Preventivno vzdrevanje
je posebna oblika nartovanega vzdrevanja. Pravilno organizirano preventivno
vzdrevanje pomaga dosei minimalno tevilo okvar na delovnem sredstvu in s tem
zmanja stroke zaradi nepriakovanih popravil in izpada proizvodnje. Preventivno
vzdrevanje temelji na planu preventivnega vzdrevanja. Plan preventivnega vzdrevanja
temelji na vzdrevalnem nartu za posamezno delovno sredstvo, ki ga praviloma danes
naredi e izdelovalec stroja ali naprave. To je dokument, ki o vsakem delovnem sredstvu
daje celovito informacijo, kako ga moramo vzdrevati (Harl, Kegl, 2008).
Osnovna naloga preventivnega vzdrevanja je, da s pomojo nartovanih vzdrevalnih del
s im nijimi stroki zmanjamo nevarnost nastopa nepriakovane okvare ali zastoja.
Preventivno vzdrevanje je podroje, na katerem lahko doseemo najveji prihranek v
smislu zmanjanja proizvodnih strokov, pri emer imamo na voljo celo vrsto metod
nadziranja kritinih delov delovnega sredstva (Harl, Kegl, 2008).
Glavne vrste preventivnega vzdrevanja (Drstvenek, 2006):

Servisiranje, ki vkljuuje naloge, ki jih izvrujemo na delovnem sredstvu

periodino in so planirana. Opravljena dela zagotavljajo, da bo delovno sredstvo
ostalo v prihodnjem obdobju v dobrem operativnem stanju. Gre za manje ureditve,
nastavitve in pritrditve, ienje povrin in filtrov, mazanje in polnjenje raznih
naprav.

Preventivni pregledi obsegajo nadzor nad delovanjem komponent oziroma

sestavnih delov delovnega sredstva, da bi ugotovili morebitne neustreznosti, ki
lahko pripeljejo do neizbenega nastopa okvare. To so pregledi delovanja
delovnega sredstva na osnovi monitoringa. Monitoring pomeni stalno spremljanje
in nenehni nadzor nad delovanjem delovnega sredstva z razlinimi naini, kot so
razni naini merjenj.

29

Vzdrevanje glede na stanje obsega ocenjevanje fizinega stanja doloene

komponente ali sestavnega dela delovnega sredstva, za katerega vemo, da je
podvren obrabi, iztroenju ali ostalim oblikam poslabanja stanja. Ocenjevanje
stanja in odloitve glede izvrevanja vzdrevalnih del vrimo po vnaprej doloenem
asovnem razporedu. Na osnovi izvrene ocene stanja se odloimo, ali bo sestavni
del e v uporabi do naslednjega pregleda stanja ali pa ga bomo zamenjali oziroma
popravili. e se ob oceni stanja ugotovi, da je treba neki del zamenjati, je to
vzdrevanje glede na stanje, za razliko od asovno e vnaprej doloene zamenjave
tega dela ne glede na njegovo stanje obrabljenosti oziroma iztroenosti.

Preventivna zamenjava delov je asovno vnaprej doloena zamenjava doloenega

elementa na delovnem sredstvu. Menjavo opravimo, ker bi zaradi nepriakovane
okvare lahko bilo ogroeno loveko ivljenje oziroma zdravstveno stanje
delavcev.

V tesni povezavi s preventivnim vzdrevanjem je korektivno vzdrevanje, ki se je

pojavilo konec petdesetih let prejnjega stoletja, ko se je pojavila potreba po spreminjanju
in dograjevanju delovnih sredstev z namenom olajanja izvajanja preventivnega
vzdrevanja. Predelave opreme s konstrukcijskimi slabostmi z namenom zvianja
zanesljivosti in vzdrevalnosti so poimenovali korektivno vzdrevanje.

30

Vzdrevanje glede na stanje se je razvilo okoli leta 1970 kot del preventivnega
vzdrevanja. Osnova razvoja je razmah elektronike in prenosnih elementov, ki omogoajo
merjenja (ki so lahko periodina ali stalna) vrste razlinih parametrov pomembnih za
ocenjevanje stanja opreme in so temelj odloanja o potrebnem obsegu popravila oziroma
zamenjave. Od osnovnega preventivnega vzdrevanja se razlikuje v tem, da so za
preventivne preglede znailni asovno vnaprej predpisani posegi, ki jih je treba izvriti; pri
vzdrevanju glede na stanje pa na osnovi analize stanja izvrimo samo tiste posege, ki so
glede na rezultate meritev potrebni. Cilj metode je torej im dalja uporaba sestavnega dela
nekega delovnega sredstva ob nezmanjani varnosti ali zanesljivosti delovanja. Pri tem je
potrebno dobro poznati meje izrabljenosti sestavnih delov. Zbiranja taknih merilnih
veliin, njihova obdelava in natanna uporaba rezultatov ter napovedi stanja opreme bodo
v prihodnosti predmet razvoja natannih algoritmov in izpopolnjenih tehnik in tehnologij,
kar bo omogoilo e natannejo, kvalitetnejo ter hitrejo in bolj uinkovito vzdrevanje
(Drstvenek, 2006).
Danes se v praksi e vedno pogosto pojavlja nartno vzdrevanje, ki je kombinacija
korektivnega in preventivnega vzdrevanja. Zraven korektivnega dela, ki ga odlikuje
popolna izkorienost rezervnega dela in nepotrebnost poznavanja zakonitosti odpovedi se
v tem vzdrevanju izvajajo tudi drugi pristopi, kot so nartovana popravila, preventivni
pregledi, nartovani posegi ipd., kar je odvisno od zahtev in specifinosti posameznega
tehninega sistema in proizvodnega procesa (Drstvenek, 2006).

3.4 SODOBNI PRISTOPI K VZDREVANJU

31

Celostno produktivno vzdrevanje se je razvilo v zaetku sedemdesetih let prejnjega

stoletja na Japonskem. Osnovno vodilo je, da so stroji vedno usposobljeni za izvajanje
primarne proizvodnje, kar pomeni da med obratovanjem ni stanja odpovedi. V svetu je
poznano pod imenom Total Productive Maintenance. V ta sistem so vkljuena razmiljanja
o vzdrevanju strojev in opreme e pri konstruiranju novih proizvodov, kjer naj bo
doseena konstrukcija takna, da bodo potrebe po vzdrevanju im manje. Pri sami
uporabi pa naj bodo prisotne stalne izboljave opreme zaradi kontinuiranega poveevanja
uinkovitosti sistema, kar zahteva tudi popolno udeleenost vseh zaposlenih, na elu z
upravljavcem stroja, preko vseh organizacijskih nivojev, do vkljuno najvijega vodstva
podjetja. Po definiciji je tovrstno vzdrevanje torej nenehno iskanje izboljav uinkovitosti
proizvodne opreme s konkretno vsakdanjo vkljuitvijo vseh akterjev, ki ima za cilj
neprekinjeno izboljevanje globalne storilnosti celotne proizvodne opreme ne glede na
raven njene uinkovitosti (Drstvenek, 2006).

32

Klasine metode preventivnega vzdrevanja so zastarele v zaetku estdesetih let. Takrat

so v svetu zaeli z uvajanjem FMEA metode pri analizi varnosti letal. Pozneje so jo
uporabljali pri tudiju varnosti v letalski industriji, proizvodnji satelitov in proizvodnji
elektrine energije z jedrsko tehnologijo. Glavne faze pri izvajanju metode FMEA so
opredelitev sistema, njegovih funkcij in elementov; identifikacija nainov odpovedi
elementov sistema in njihovih vzrokov; tudij uinkov razlinih nainov odpovedi in
priporoila. V osemdesetih letih se je metoda zaela uporabljati tudi v drugih industrijskih
panogah, predvsem v kemini in avtomobilski industriji. Z njeno uporabo so na podlagi
dolgoletnih raziskav in zgodovine vzdrevalnih posegov ugotovili, da se verjetnost napak
ne poveuje glede na ivljenjsko dobo delovnih sredstev in njihovih sestavnih delov.
Izdelali so est tako imenovanih ivljenjskih vzorcev zanesljivosti delovanja delovnih
sredstev in ugotovili, da 89% razpololjivih delovnih sredstev ni treba preventivno
vzdrevati, medtem ko je za preostalih 11% to potrebno. To je induktivna metoda, ki se
uporablja za analiziranje asov do odpovedi sestavnih delov in njenih monih posledic.
Okvare klasificiramo v rizine skupine in za vsako od njih izdelamo navodila za delo, s
pomojo katerih minimiziramo njihovo odpravljanje. Za delovna sredstva pod strogimi
predpisi varnosti pri delu in za ozka grla predpisujemo preventivno vzdrevanje, za vsa
druga delovna sredstva pa sprejmemo tveganje, da bomo reevali okvare kurativno, po
tono predpisanih navodilih za delo (Drstvenek, 2006).
Metoda Just in time je princip dela, ki zavezuje k pravoasnemu ukrepanju, da pravoasno
vzdrujemo. To se je v svetu pokazalo kot eno izmed uinkovitih orodij za zmanjanje
zalog v proizvodnji, pri vzdrevanju pa pomeni orodje za znianje strokov, saj se zavestno
odpovemo doloenim informacijam na raun znianja strokov, vendar vzdrevanje ob tem
ne zanemarimo. Moramo ga natanno planirati in organizirati, da vedno ob pravem
trenutku odpravimo nastali zastoj. To pomeni da moramo potem, ko imamo e osnovne
plane in scenarije vzdrevanja za posamezne stroje, predvideti e asovno, kdaj bo nek del
odpovedal, da ga takrat imamo na zalogi in da imamo na razpolago vzdrevalce, ki bodo ta
del zamenjali ob pravem trenutku (Grilj, 2005).

3.5 VZDREVANJE SODOBNE KMETIJSKE MEHANIZACIJE TRAKTORJEV

33

Da se vzpostavi sistem vzdrevanja, je potrebno veliko znanja in pravilne razporeditve

vzdrevalnega procesa. Potrebno je uskladiti servisne storitve, generalna popravila in
obnove. Servisi traktorjev se opravljajo po doloenem tevilu delovnih ur. Ta razpored
predpie proizvajalec in tono opredeli, katere elemente, tekoine in maziva je potrebno
zamenjati, oistiti ali nastaviti. V najveji meri se servisni intervali pri vseh tovrstnih
vozilih opredelijo na 250, 500, 1000, 2000 in 3000 delovnih ur, seveda odvisno od
proizvajalca. Pri tem moramo upotevati vse servisne intervale, ki jih je potrebno opraviti
po doloenem tevilu delovnih ur ali prevoenih kilometrih. Vsa preventivna opravila je
potrebno opraviti na podlagi vnaprej doloenega urnika, ki ga postavi proizvajalec. Ta
urnik je vedno priloen k navodilom za uporabo in vzdrevanje za novo nabavljena
sredstva. Urnik vzdrevanja, ki nam ga proizvajalec poda zraven novo nabavljenega stroja
je nekakna obveza, ki se je moramo drati, e elimo, da bo stroj deloval im dalj asa, ob
tem pa nam povzroal im manj odpovedi. Predpisane so tudi vrste tekoin, olj in
elementov, ki jih smemo uporabljati, da se lahko uveljavi garancija. Obiajno traja
garancijsko obdobje eno ali dve leti od prevzema delovnega sredstva. Ker imajo
proizvajalci preraunane vse sestavne elemente in njihove vrednosti, se moramo drati tega
narta. Prav tako je pomembno, da poskuamo v najveji meri uporabljati tista olja in
tekoine, ki jih predpie proizvajalec. e uporabljamo drugana od predpisanih moramo
pri tem paziti, da imajo enake lastnosti, z minimalnimi odstopanji. Svoje naloge v sistemih
z olji in tekoinami imajo tudi filtri, ki sluijo za odstranitev netopljivih trdih tujkov (delci
in neistoe zaradi obrabe in montae). Zelo pomembni pri delovnih sredstvih v
kmetijstvu, kjer je prisotnega ogromno prahu so tudi zrani filtri. Preko teh priteka zrak v
notranjost motorja. Nekateri sodobneji traktorji imajo vgrajena dva zrana filtra enega
zunanjega in enega notranjega. Pri vseh delovnih sredstvih v kmetijstvu, katera imajo
motorje z notranjim zgorevanjem je izredno pomembna redna zamenjava zranih filtrov,
saj so ta delovna sredstva namenjena delu v najrazlinejih vremenskih razmerah. Ob
zakasnjenih zamenjavah lahko pride do notranjih pokodb motorja (Rosi, 2004 in raml,
2005).

34

Pri traktorjih pogoste teave povzroajo visokotlane hidravline cevi. Ker so hidravline
cevi del tokokroga celotnega hidravlinega sistema, pride ob pokodbi ene od cevi do
iztekanja hidravline tekoine. Za nadaljnje delo je potrebna nujna zamenjava. Pokodbe
hidravline cevi nam lahko povzroijo kar nekaj dodatnih strokov.

3.6 ZMANJANJE STROKOV VZDREVANJA

Z uvedbo kontrolne knjige bi lahko veliko pripomogli k boljemu in pravoasnemu
vzdrevanju, kar posledino pomeni tudi ceneje vzdrevanje. Kontrolno knjigo izpolnjuje
vsak delavec, ki upravlja s sredstvom. Izpolnjuje jo vsak dan oz. ob vsaki uporabi.
Kontrolna knjiga mora vsebovati (Rosi, 2004):

podatke o osebah, ki jim je zaupana uporaba delovnega sredstva,

podatke o osebi, ki je odgovorna za vzdrevanje delovnega sredstva (traktorja),

dolnosti voznika,

podatke o delovnem sredstvu,

oprema delovnega sredstva in

obrazce za izpolnjevanje glede dnevnih, tedenskih obveznosti.

Voznik traktorja ali drugega delovnega sredstva lahko prine z vonjo po predpisanem
poitku, brez vpliva alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi
v organizmu, ki bi lahko povzroila nezanesljivo ravnanje v prometu ali pri delu na njivi.
Voznik je odgovoren, da stalno kontrolira sledee (Rosi, 2004):

kdaj potee rok za opravljanje tehninega pregleda vozila,

kdaj je potrebno izvajati redni servis s strani pooblaenega serviserja pri

doloenem tevilu opravljenih delovnih ur,

voznik mora biti prisoten pri izvajanju tehninega pregleda, preventivnih pregledov
in pri rednih servisih,

35

mora vizualno in z evidenco spremljati delovno sredstvo (mesena poraba goriva,

zamenjava olja, preverjanje hladilne tekoine, menjava pnevmatik, itd.).

O vseh ugotovitvah oz. potrebnih pregledih mora voznik obvestiti pristojnega delovodjo.
e voznik pred ali med vonjo ugotovi pomanjkljivosti in nepravilnosti v delovanju, ki ne
vplivajo na varnost vonje, jih mora vpisati v kontrolno knjigo ter nanje opozoriti
odgovornega. Voznik mora ob ugotovljeni pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivala na varnost
prenehati z vonjo, o pomanjkljivosti takoj obvestiti odgovornega delavca, se z njim
pogovoriti o monosti odprave okvare ter organizirati nadaljevanje vonje.
Dnevni preventivni pregledi se izvajajo za vsa vozila oziroma delovna sredstva. Za
izvajanje dnevnih pregledov moramo imeti kontrolno knjigo o vsebini pregleda. Dnevni
pregled opravi voznik, kar potrdi s podpisom v kontrolno knjigo o dnevnih pregledih.
Vsebina dnevnega pregleda, ki ga izvaja voznik zajema zlasti (Rosi, 2004):

pregled olja, hladilno sredstvo, pregled akumulatorja,

preizkus delovanja zavor, opozorilnih zvonih signalov, pregleda se stanje

pnevmatik

pregled in preizkus delovanja vseh instrumentov, komand, signalnih naprav, gretja,

hlajenja, pregled in preizkus svetlobnih teles,

pregled naprav za spajanje vlenega in priklopnega vozila,

pregled dodatne opreme.

Tedenski pregledi se opravljajo po konanem delovnem tednu. Preglede izvaja ustrezno

strokovno usposobljene osebe v podjetju. Osebe, ki izvajajo tedenske preglede so (Rosi,
2004):

vodja parka - disponent,

vzdrevalec vozil,

voznik.

Tedenski pregled zajema (Rosi, 2004):

popolno ienje vozila, odstranitev ostankov goriva in maziva,

36

preizkus pogonskega motorja, preizkusi se delovanje vseh zavor, hidravlina

instalacija in oprema, pregled in preizkus delovanja vseh instrumentov, opozorilnih
naprav, vseh svetlobnih teles,

pregleda se podvozje, instalacija, stanje prikljunih elementov, koles, stanje

pnevmatik, naprave za spajanje vlenega vozila in priklopnika,

pregled dodatne opreme,

pregledi ostalih naprav, elementov in opreme, ki lahko vplivajo na varnost pri

vonji, nakladanju in razkladanju vozila.

Glede na ugotovitve pregleda se odpravijo vse napake, okvare in pomanjkljivosti.

Popravilo izvedejo strokovni delavci prevoznika oz. pooblaeni serviserji. Ugotovitve
pregleda je potrebno beleiti v kontrolni knjigi.

3.7 GOSPODARNA VONJA IN ZMANJANJE STROKOV VZDREVANJA

S podaljevanjem servisnih intervalov pri sodobnih kmetijskih strojih se je v precejni meri
zmanjala potreba po vzdrevanju vozil, toda temu ni isto tako. Redno vzdrevanje
namre pomeni tudi stalni nadzor nad delovanjem sredstva, ki ga ne opravlja le pooblaen
serviser, temve vsak lastnik sam. V precejni meri je servisni interval odvisen od delovnih
razmer in od vsebnosti vepla uporabljenega goriva. Ne izgoreti delci (saje) se namre
delno izpirajo tudi z oljem v motorju in tako poslabujejo mazalne sposobnosti.

37

Najugodnejo porabo goriva je mogoe dosei samo delovnim sredstvom, ki je v

brezhibnem stanju (npr. ist zrani filter, uinkovito hlajenje). Zaradi hitrega razvoja
dizelske tehnologije igrajo filtri za gorivo vedno vejo in zelo pomembno vlogo pri
filtriranju dizelskega derivata, preden pritee v brizgalno napravo. e gorivo ni dovolj
filtrirano, pride v napravi do erozije drobcev in korozije, kar povzroi unievanje naprave.
Prosta voda povzroa e v zelo majhnih koliinah in v najkrajem asu pokodbe zaradi
nezadovoljivega mazanja na vbrizgalni rpalki za gorivo. Predvsem na podrojih z visoko
vlanostjo zraka in veliko temperaturno razliko prodre voda v sistem oz. obtok goriva.
Nezadovoljiva istoa goriva pomeni poveano obrabo dizelske vbrizgalne rpalke, kar
povzroi ogromno izgubo, rpalka zane puati zaradi razpok in privede do nenatannega
in netonega vbrizga. Dobro delovanje zranih filtrov zagotavlja optimalno zmogljivost in
zaito motorja. Papir iz mikrovlaken skrbi za uinkovito ienje, njegova velika filtrirna
povrina z enakomerno porazdeljenimi porami ulovi skorajda vse delce umazanije. V
izredno pranem okolju lahko navadnemu zranemu filtru vstavimo dodaten varnostni
vloek, ki izloi tudi najmanje delce prahu. Ta dodatni vloek zagotavlja ienje
vsesanega zraka tudi v ekstremnih pogojih. Z njim se izognemo dragim okvaram, kot je
prekomerna obraba motorja in njene posledice. Dobro delovanje zranega filtra vsekakor
pozitivno vpliva tudi na porabo goriva in na kvaliteto njegovega izgorevanja (Sitar, 2001).
Potrebno je kontrolirati in skrbeti tudi, da je zrani tlak v pnevmatikah v predpisanih
mejah. Tlak, ki je za 1 bar prenizek povea porabo goriva za kar 5%. Posledica nijega
tlaka je izrazito povean upor kotaljenja. S tem se povea obraba in zmanja ivljenjska
doba pnevmatike. Tudi uporaba nepravilne dimenzije pnevmatike lahko vpliva na porabo
goriva (Sitar, 2001).
ivljenjska doba sklopke vozila je zelo odvisna od pravilne uporabe. V primeru napane
uporabe se ivljenjska doba drastino skraja. V najslabem primeru se lahko sklopka
pregreje in unii. Bolj kot je vozilo naloeno ali strmeji kot je vzpon ali spust, prej je
potrebno izbrati nijo prestavo. Obraba sklopke se obutno zmanja, e se pri speljevanju
izbere nijo prestavo in speljuje z nizkim tevilom vrtljajev, plin pa se dodaja ele, ko se
sklopka zapre. Stalno speljevanje pri previsokem tevilu vrtljajev motorja pa lahko skraja
ivljenjsko dobo sklopke za 60% (Rosi, 2004).

38

e se predvideva, da bo potrebno prestaviti v nijo prestavo, je to potrebno storiti tik pred

to potrebo, da imamo vedno na voljo zadostno tevilo vrtljajev motorja in oviro
premagamo brez dodatnega prestavljanja. Pri vsaki menjavi prestave pride do prekinitve
vlene sile, kar privede do izgube asa in hitrosti ter posledino tudi vejo porabo goriva.
Povea se tudi obraba sklopke in sinhronizacijske naprave. Pri prestavljanju v vijo
prestavo naj se ne preskakuje prestav. Motor naj deluje v najugodnejem obmoju tevila
vrtljajev (Sitar, 2001).
Ob zagonu motorja se plin ne dodaja. Elektronski sistem motorja med postopkom zagona
uravnava koliino za vbrizg, pri tem pa upoteva temperaturo motorja. S takim nainom se
preprei nepotrebna koliina goriva za vbrizg, ki povzroa nepotrebne emisije kodljivih
snovi. Temperatura motorja v prostem teku pod nizko obremenitvijo naraste le poasi. Zato
se naj motor ne ogreva v mirovanju, ampak naj se ogreva med vonjo pod srednjo
obremenitvijo. Tako se motor, menjalnik in pogonska prema ogrejejo kar najbolj
gospodarno. Pri tem se ne izgublja niti asa, saj se motor ogreva med vonjo ne pa med
mirovanjem. Priporoljivo pa je, da se pri daljem mirovanju motor izkljui, saj motor tudi
v prostem teku porablja priblino 2 litra goriva na uro. Obmoje gospodarnega delovanja
turbo dizelskega motorja je pri priblino od 50 do 70% nazivnega tevila vrtljajev in pri
priblino 80 % polne obremenitve. Zaradi tega je zaeleno pri visokih obremenitvah drati
tevilo vrtljajev motorja v optimalnem obmoju merilnika tevila vrtljajev, ki je ponavadi
oznaeno kot zeleno. V situacijah, v katerih se zahteva velika mo se vozi s polno mojo in
imensko hitrostjo. Pri gospodarni vonji je tevilo vrtljajev izjemno pomemben podatek.
Voznik naj prestavi v prestavo, v kateri motor deluje v najugodnejem obmoju tevila
vrtljajev (Sitar, 2001).

39

4 TRAKTORJI FENDT
Fendt svojim kupcem zagotavlja vodilne produkte s podroja kmetijske mehanizacije in
preko svojega delovanja uresniuje cilj: Pomagati kmetovalcem do im vejega monega
uspeha! V nemkem mestu Marktoberdorf je vsa proizvodnja podrejena strogim
kriterijem visoke kakovosti produktov, procesov in razvoja. Zaposleni so visoko
kvalificirani delavci, pa najsi gre za razvojnike ali delavce v proizvodnji, ve kot 60 % jih
izhaja iz kmetijstva. Ker Fendt verjame le v visoko kakovost in brezhibnost strojev, ki jih
proizvajajo, so v letu 2012 tovarno razirili in jo prilagodili proizvodnji visoke kakovosti.
Preden traktor ali stroj zapusti proizvodno linijo, mora prestati ve testiranj neposredno v
montai, kjer so hidravlika, zavore in podvozje izpostavljeni ekstremnim pogojem
(http://www.fendt.com/int/tractors.asp).

40

Dolgoletni razvoj z bogato zgodovino je Fendt pripeljal na mesto vodilnih svetovnih

podjetij na podroju razvoja mehanizacije. Fendtove traktorje in kombajne tako odlikujejo
tevilne tehnoloke inovacije, ki so razvite z namenom olajanja vsakodnevnega dela ter
im veje varnosti stroja. Razvita je bila FENDT EFFICIENT TECHNOLOGY
filozofija VE z MANJ!
Inovacije imajo pomen le, e zagotavljajo uinkovitost v praksi. Za tem stoji koncept Fendt
Efficient Technology in pomeni z manj vloenimi sredstvi dosei ve, pa najsi gre za as,
gorivo in vloke. Uinkovitost je gonilna sila Fendta in dolgoronega uspeha
(http://www.fendt.com/int/tractors.asp):

Ve za uporabnike: S Fendtom dobite vejo uinkovitost, raznolikost, ve udobja in

ve varnosti.

Ve z inovacijami: Inovacije so osnova za doseganje najveje uinkovitosti strojev

Fendt.

Ve za okolje: manj porabe goriva, 95 % manj NOx, 95 % manj odpadnih delcev,

manj CO2.

V ve kot 80-letni zgodovini podjetja je Fendt poskrbel za revolucionaren tehnoloki

razvoj in postavil pomembne temelje v razvoju tehnologije za kmetijstvo, nekateri razvojni
mejniki pa so naslednji (http://www.fendt.com/int/tractors.asp):

1930: S predstavitvijo Dieselrossa (slika 3), prvega evropskega malega traktorja s 6

KM z noenim plugom in od vonje neodvisno kosilnico, je Fendt vstopil v
obdobje rasti.

1937: Dieselross F18 (16 KM) je opremljen z od vozne hitrosti neodvisno in pod
obremenitvijo vklopljivo kardansko gredjo.

1949: Meseno je proizvedenih 20 traktorjev Dieselross F 18 (18 KM).

1953: Prvi je predstavljen prevozni voz Fendt z 12 KM in tirimi priklopnimi

tokami. Leta 1959 sistem prejme najvijo nagrado nemkega intituta German
Agricultural Society.

1958: Favorit 1 (slika 4) postavi tehnoloke in oblikovne trende, s 40 KM in

prestavno roico.

41

1968: Farmer 3 S (48 KM) s - tehnologija, ki postavi trend v panogi; Turbomatik

(spreminjanje smeri vonje samo s pritiskom stopalko sklopke).

1975: Specialni traktorji za vinogradnitvo, sadjarstvo in hmeljarstvo (42, 50 in 65

KM).

1976: Novi standardi za traktorje vijih moi; serija Favorit LS z udobno kabino in
6-cilindrskim motorjem (85 do 150 KM).

1979: Najnapredneji za tisti as: traktorji z visokimi momi Favorit 622 LS

(slika 5) (211 KM) in 626 LS (252 KM).

1980: Nov trend traktorjev serija Farmer 300; 40 km/h, 4-kolesni zavorni sistem,
Turbomatic in udobna kabina z gumijastimi leaji.

1984: Predstavljen je traktor s prostim pogledom, 380 GTA.

1987: Visoka tehnologija s kompaktnimi dimenzijami odlikuje serijo 200, od 40 do

75 KM, za vinogradnitvo, sadjarstvo in hmeljarstvo.

1993: Prvi videno; serija Fendt 800 je prva serija v obmoju visokih konjskih
moi s turbo sklopko, hidropnevmatskim vzmetenjem kabine in prednje preme ter
najvijo hitrostjo 50 km/h.

1994: Serija Favorit 500 C (95140 KM) je izboljana z najvijo hitrostjo 50 km/h,
vzmetenjem in turbo sklopko v srednjem razredu moi.

1995: Svetovna premiera na Agritechniki: 926 Vario (slika 6), prvi traktor vije
moi z brezstopenjskim menjalnikom Vario.

1997: AGCO prevzame tovarno Fendt v svojo skupino.

1998: Nova serija 700 Vario. Nov Variotronic poanje svetovne nagrade.
Predstavljen je tudi prvi kombajn Fendt.

1999: S sloganom Vario 2000 Fendt predstavi popolno linijo traktorjev Vario z
11 modeli, od 86 do 270 KM.

2002: Raziri se linija Fendt kombajnov in balirk.

2005: Fendt predstavi 936 Vario (slika 7) s 360 KM in 60 km/h ter 312 Vario.
Dieselross praznuje 75 let.

2006: Lansiranih je 5 novih serij Vario, skupaj z 21 modeli in momi od 95 do 360

KM.

42

2007: Fendt predstavi raziskovalni projekt TRISIX, futuristino vozilo. Izdana sta
traktor s pogonom na olje repinega semena in nov sprednji nakladalnik.

2008: V Wadenbrunnu na Fendt Field Day je predstavljenih 11 novih modelov

kombajnov. Rotacijski kombajn s 459 KM je opremljen z najvejim rotorjem v
industriji.

2009: Fendt predstavi serijo specialnih traktorjev 200 V/F/P. Novi seriji 200 in 800
Vario ter hibridni kombajn Fendt so predstavljeni na Agritechniki.

2010: Predstavljeni so prvi modeli koncepta Fendt Efficient Technology; novi sta
tudi seriji 800 in 900 Vario z do 390 KM. Prvi je predstavljen tudi itni kombajn
Fendt.

2011: Novi 700 Vario z novo kabino VisioPlus. Kombajni Fendt Katana 65 so prvi
v pogonu pri strankah.

2012: Prelomno leto v zgodovini podjetja Fendt. Lansirana je nova serija 300 Vario
s SCR-tehnologijo (slika 8), Fendt Field Day v Wadenbrunnu obie 58.000 ljudi,
v Marktoberdorfu je odprta najbolj moderna tovarna na svetu, lansiranje serije 500
Vario.

43

Slika 3 - 8: Traktorji Fendt skozi zgodovino

44

Vir: http://www.fendt.com/int/tractors.asp, (5.4.2015)

Pri nas in v svetu se najve uporabljajo traktorji Fendt serij 300, 500, 700 in 800. nekoliko
manj se uporablja specialna serija 200, kjer gre za specialne traktorje za vinogradnitvo,
sadjarstvo in hmeljarstvo.
Serija 300 je bila vrsto let pojem zanesljivosti, ekonominosti in ohranjanja vrednosti v
asu. Model 309 je bil v Nemiji leto za letom najbolj prodajani traktor. Besedne zveze
nizka tea, kompaktne mere, okretnost in preglednost so dobile s serijo 300 novo podobo.
Fendt ponuja kompakten traktor, ki ga odlikujeta najsodobneji pogon in najpreprosteje
upravljanje. Serija 300 Vario zagotavlja maksimalno produktivnost v obmoju moi od 95
do 135 KM in tako nagovarja predvsem majhne ter srednje velike kmetije. Lastnosti so
(http://www.fendt.com/int/tractors.asp):

nizka lastna masa 4290 kg po zaslugi kompaktne lahke konstrukcije,

odlino razmerje masa: mo (35 kg/KM),

obvladljive mere za delo na skrajno omejenem prostoru in odlina preglednost,

velika okretnost, dolina vozila le 4,15 m,

preprosto upravljanje,

sodoben prenos moi, sicer praviloma uporabljen le pri najmonejih traktorjih,

zagotavlja nizke stroke obratovanja,

kar najveja produktivnost in dobikonosnost v sploni kalkulaciji strokov.

500 Vario zdruuje najbolje ideale v povsem novi seriji. Mere legendarne serije 500
Favorit, zdruene z nagrajenim oblikovanjem. Do 165 KM maksimalne moi, kombinirano
z varno SCR-tehnologijo, prinaa veliko uinkovitost v novem obmoju moi. In ideali za
velike traktorje, kot sta enkratna kabina VisioPlus in Variotronic, so sedaj dostopni tudi v
novi seriji 500 Vario. 500 Vario nudiudobje in tehnologije kot pri velikih traktorjih. Z
Variotronicom so v to obmoje moi prili Varioterminal, kamere, vodenje po parceli in
tudi dokumentiranje. SCR-tehnologija omogoa izjemno varnost pri porabi goriva. Tako
je

tudi

500

Vario

postal

predstavnik

(http://www.fendt.com/int/tractors.asp):

45

Fendt

Efficient

Technology.

Ponuja

edinstveno kabino VisioPlus,

vse funkcije na enem terminalu,

dnevno do 1.920 premikov rok manj,

prvi vodenje po parceli VarioGuide v tem obmoju moi pri Fendtu,

vzmetenje sedea in kabine za najveje udobje.

veja storilnost s 165 KM maksimalnae moi po ECE R 24 in 50 km/h pri samo

1.700 vrt/min.,

ve gospodarnosti: varevanje goriva s SCR, Traktor Management System TMS,

avtomatsko uravnavanje mejne obremenitve, nizka specifina masa 39 kg/KM,

ve vsestranskosti: 22 prikljunih mest za irok spekter uporabe, idealna uporaba

sprednjega nakladalnika z novo sprednjim steklom in tovarniko vgrajenim
sprednjim nakladalnikom,

ve varnosti: est tok za udobje in varnost pri vonji, ve preglednosti, zahvaljujo

velikim steklenim povrinam kabine VisioPlus.

Z novim 700 Vario Fendt predstavlja kompakten velik traktor, ki ga je z izboljavami

komaj mogoe presei. S 145-240 KM maksimalne moi v kombinaciji s kompaktnimi
merami omogoa zelo iroko podroje uporabe: pri tekih delih na poljih, lajih delih pri
negi posevkov, dinaminih transportih in okretnem delu s sprednjim nakladalnikom.
Vrhunec nove serije 700 Vario je nova kabina Fendt VisioPlus, s katero je Fendt na novo
definiral preglednost in udobje. Razen elementov, ki smo jih e omenili pri seriji 500, nudi
e (http://www.fendt.com/int/tractors.asp):

VarioGuide omogoa obdelanih do 1.250 hektarov ve,

vzmetenje sedea in kabine za najveje udobje.

240 KM maksimalna mo po ECE R 24,

50 km/h pri samo 1.700 vrt/min.

20.000 privarevanega goriva s sistemom SCR,

nizka specifina masa 33 kg/KM.

46

Fendt z novo paleto kompaktnih traktorjev serije 800 Vario vstopa v razred moi od 200 do
280 KM, ki doseejo konno hitrost 60 km/h. Popolnoma nov koncept zdruuje
kompaktnost uspene serije 820 Vario z mojo in visoko tehnologijo serije 900 Vario.
Fendt postavlja smernice z udobno kabino x5, novo zasnovanim pnevmatskim vzmetenjem
kabine, popolnoma novo elektroniko ter z motorno tehnologijo AdBlue, ki e ustreza
emisijskemu standardu stopnje 3b (po evropskem emisijskem standardu za necestna
vozila). Ponuja (http://www.fendt.com/int/tractors.asp):

ve udobja: 3,5 m3 raja za voznika, s panoramskim razgledom, vse funkcije na

enem terminalu, dnevno do 1.920 premikov rok manj, obdelanih do 1.250 hektarov
ve z VarioGuidom,

dnevno prepeljanih do 37 ton ve,

60 km/h za 16 % vejo transportno storilnost,

17.500 litrov prihranjenega goriva s SCR,

enostavno varevanje z avtomatiko uinkovitosti Fendt,

naprava za vzvratno vonjo za izvedbo tevilnih del vzvratno in naprej.

Fendt 900 Vario je najmoneji standardni traktor. Fendt s prenovljeno paleto traktorjev
serije 900 Vario predstavlja najmonejo serijo na triu. Z maksimalno mojo 390 KM
ponuja veliko razpololjive vlene sile in moi, ki jo inteligentno prevede v surovo
uinkovitost.
Na podroju specialnih traktorjev je Fendt s predstavitvijo serije 200 Vario V/F/P z
brezstopenjskim menjalnikom postavil merilo za absolutno vrhunsko tehnologijo. e ve
kot 50 let Fendt neprekinjeno razvija specialne traktorje, da bi ponudil vrhunsko tehniko za
posebne zahteve. Fendt je edini proizvajalec v tem segmentu, ki ponuja brezstopenjski
menjalnik Vario menjalnik za uinkovito in varno delo na nagibih. Odlino okretnost
omogoa osasto oblikovan sprednji del, vzmetenje sprednje preme z integrirano kontrolo
stabilnosti, hidravlini center in udobna kabina pa so ekskluzivno na voljo v Fendt 200
Vario V/F/P. Na voljo so (http://www.fendt.com/int/tractors.asp):

47

200 Vario V - Klasien ozek vinogradniki traktor nad 70 KM: pnevmatike do 24

col, za ozke vrste od 1.50 m do 2.20 m, ozka izvedba z zunanjo irino od 1.07 m,
alternativa: s iroko sprednjo premo za optimalno okretnost, uporaba: iri nasadi z
1.802.50 m med vrstami.

200 Vario F - Srednje irok specialni traktor nad 70 KM: z udobno, iroko kabino in
pnevmatikami do 28 col, za nasade s irokimi kronjami in medvrstnimi razdaljami
od 1.90 m do 3.00 m, za vinograde s irokimi vrstami, za sadjarstvo, zelenjadarstvo
in pridelavo v rastlinjakih, zunanja irina od 1.32 m (odvisno od pnevmatik).

200 Vario P - irok specialni traktor nad 90 KM: irok kolotek in velika kabina, za
uporabo v sadjarstvu in vinogradnitvu s irokimi vrstami ter tudi v hmeljarstvu,
medvrstne razdalje od 2.20 m do 5.00 m, zunanja irina, veja od 1,68 m (odvisno
od pnevmatik).

Vsak Fendtov kupec tudi ve, da po koncu ivljenjske dobe traktorja to ne predstavlja
pretiranega stresa, saj je prodajna vrednost rabljenega Fendtovega traktorja e vedno na
zavidljivem nivoju. Ker Fendt postavlja tehnoloke trende v sektorju, poskrbi, da
povpraevanje po rabljeni tehniki obstaja tudi v prihodnosti. Poleg tega je visoka kakovost
sestavnih delov dobra osnova za zanesljivost in dolgo ivljenjsko dobo. Rezultat tega je
visoka prodajna vrednost rabljenih traktorjev, ki vam jo lahko zagotovi le Fendt
(http://www.fendt.com/int/tractors.asp).

48

5 ZAKLJUEK
Iz diplomske naloge je razvidno, da je vzdrevanje kmetijske mehanizacije zelo zapleten in
obseen proces, ki se od podjetja do podjetja, od posameznega kmeta do kmeta zelo
razlikuje, prav tako pa se razlikujejo tudi stroki vzdrevanja. V veini so ti stroki
previsoki in vsi teimo k njihovem zmanjanju, kar pa vedno ni lahko. Zato se poraja
vpraanje, kje poiskati e kakno vrzel, kjer bi lahko z racionalizacijo zmanjali stroke
poslovanja in si s tem morebiti ustvarili vejo konkurennost na trgu.
e najve lahko po mojem mnenju prihranimo pri uporabnikih kmetijske mehanizacije, pri
voznikih oziroma upravljavcih strojev. Z vlaganjem v loveke vire, njihovim
izobraevanjem in motivacijo bi ob vse vejih strokih vzdrevanja lahko dosegli
prihranek, ki sploh nebi bil tako majhen. Ob pisanju naloge smo ugotovili, da se lahko
veliko prihrani s pravilnim in pravoasnim vzdrevanjem ter seveda s primerno skrbjo za
kmetijsko mehanizacijo. Z raznimi manjimi ukrepi lahko prihranimo na malenkostih, ki
pa se na koncu leta izkaejo kot kar zajeten znesek.

49

V nalogi so na kratko predstavljeni ukrepi za zmanjanje porabe goriva, ukrepi za

zmanjanje strokov vzdrevanja ter ukrepi za bolje in dolgotrajneje delovanje motorja
traktorjev in menjalnikov. Ugotovljeno je bilo, da je pravilno in dolgotrajno brezhibno
delovanje v najveji meri odvisno od vzdrevanja in od primernega odnosa voznika do
traktorja, kateri mu je zaupan v uporabo. e zunanji videz pogosto izdaja tudi stanje
motorja ali drugih mehanskih sklopov traktorja.
Traktorji Fend so eni izmed najbolj kvalitetnih na triu, kljub temu pa je potrebno za
njihovo dolgo brezhibno delovanje, jih primerno vzdrevati po navodilih, ki jih je predpisal
proizvajalec. Le tako je mogoe ob morebitnih napakah v delovanju uveljavljati tudi
garancijo. Prav tako pa s primernim vzdrevanjem poskrbimo, da bodo traktorji obdrali
ceno tudi po koncu uporabe v podjetju. Traktorji Fendt so namre med uporabniki zelo
iskani in e so primerno vzdrevani jih ni problem prodati, ko se podjetje odloi, da jih bo
zamenjalo z novejimi.

LITERATURA IN VIRI
1. Arnek, A. 2015. Aktualni trendi razvoja traktorskih olj. Ljubljana: Petrol, d.d.
2. Bernik, R. 1996. Tehnika v kmetijstvu. Uvod v strojnitvo. Ljubljana: Biotehnika
fakulteta, Univerza v Ljubljani.
3. Bernik, R. 2004. Tehnika v kmetijstvu. Traktor. Ljubljana: Biotehnika fakulteta,
Univerza v Ljubljani.
4. Bernik, R. 2005. Tehnika v kmetijstvu. Obdelava tal, setev, gnojenje. Ljubljana:
Biotehnika fakulteta, Univerza v Ljubljani.
5. Drstvenek, I. 2006. Vzdrevanje v poindustrijski dobi, v lui standarda SIST EN
13306. Ljubljana: DRUM.
6. Glui, M. 2010. Varno delo s traktorji in traktorskimi prikljuki. Novo mesto:
Grm, Center biotehnike in turizma.
7. Grilj, C. 2005. Vzdrevanje strojev in naprav. Ljubljana: Izza.
8. Harl, B. in Kegl, M. 2008. Prevozna sredstva cestnega prometa. Ljubljana: Zavod
IRC.

50

9. Papler, D. 2014. Uinkovita uporaba kmetijske mehanizacije. 3. konferenca z

mednarodno udelebo - konferenca VIVUS s podroja kmetijstva, naravovarstva,
hortikulture in floristike ter ivilstva in prehrane. Naklo: Biotehniki center.
10. Poje, T. 1997. Mogoe niste vedeli. Ljubljana: Tehnika in narava.
11. Rosi, B. 2004. tudijsko gradivo za predmet terotehnologija. Maribor: Fakulteta za
gradbenitvo, Univerza v Mariboru.
12. Sitar, M. 2001. Uinkovita raba energije v cestnem tovornem in avtobusnem
prometu. Ljubljana: Intitut Joef tefan.
13. Skupina Panvita. Online, dostopno preko: [http://www.panvita.si], dostop 5.4.2015.
14. raml, M. 2005. Terotehnologija. Maribor: Fakulteta za gradbenitvo, Univerza v
Mariboru.
15. Traktorji Fendt. Online, dostopno preko: [http://www.fendt.com/int/tractors.asp],
dostop 5.4.2015.

51